Resni ljudje pišejo z nalivniki - Shrani.si

Resni ljudje pišejo z nalivniki
Mićo Mrkaić
vsi članki avtorja
Z nalivniki se piše laže in lepše. Vendar niso vsi nalivniki enaki ...
Zakaj pisati z nalivniki?
objavljeno 3.5.07 22:30
dopolnjeno 11.5.07 18:11
V poplavi poceni pisal, kemičnih svinčnikov, rolerjev in podobne krame sta se lepi navadi
pisanja z nalivniki in lesenimi svinčniki skoraj povsem izgubili. Še več, marsikdo v dobi
računalniškega oblikovanja besedil skoraj ne prime več za pisalo. Če pa mora kaj zapisati, so
njegovi gibi presenetljivo okorni, njegove misli neprestano begajo, ker na papirju ni funkcij
undo ali copy paste. Vendar pa obstajajo dobri razlogi za pisanje z nalivniki in lesenimi
svinčniki in danes si bomo ogledali prve. Zaradi miselne discipline (ker je popravljanje in
premetavanje besedila precej težje) in manjše obremenitve zapestja (ker z nalivnikom ni treba
tako močno pritiskati na papir kot s kemičnim svinčnikom) je uporaba nalivnikov več kot
priporočljiva. Če k temu dodamo še to, da nas nalivniki že zaradi svoje konstrukcije silijo v
lepše pisanje, smo že skoraj prepričani in hitimo v predal iskat kakšen star nalivnik, s katerim
smo pisali v šoli. Vendar pa imamo ljudje takšno navado, da iz vsake stvari radi "naredimo
znanost". V primeru nalivnikov je ta "znanost" lahko tudi praktično koristna.
Nalivniki Namiki, obdelani z japonskimi tehnikami lakiranja, stanejo tudi
10 tisoč dolarjev in več.
Koliko nalivnikov potrebujemo?
Poznavalci pravijo, da potrebujemo najmanj dva, in sicer enega za podpisovanje in drugega za
redno pisanje. Pero za podpisovanje ima navadno debelejšo konico in zato piše debeleje, tisto
za vsakodnevno pisanje pa tanjšo, s katero lahko pišemo tudi opombe med vrsticami in okoli
njih. Bolj zahtevni uporabniki imajo seveda veliko več nalivnikov z različno debelimi in
zaobljenimi konicami, polnjenih z različno obarvanimi črnili, ki jih najbolj fanatični celo sami
mešajo. Pisanje nalivnika je namreč odvisno od interakcije svete trojice: papir, črnilo in
konica in kdor hoče pisati udobno, bo imel vedno na voljo dovolj kombinacij.
Pri nakupu nalivnikov je treba vedeti, da se debelina črte močno razlikuje med nalivniki
posameznih proizvajalcev. V glavnem velja, da pri isti oznaki debeline konice japonski
nalivniki pišejo tanjše kot evropski. Japonska tanka konica (fine nib, oznaka F) je podobna
zelo tanki evropski (extra fine nib, oznaka EF ali XF), japonska srednja konica pa je navadno
le za spoznanje debelejša od evropske tanke (medium nib, oznaka M). Nekateri proizvajalci

po mojem mnenju z debelino že kar pretiravajo. Parkerjeva tanka konica piše približno tako
kot Pelikanova srednja, zato bodite pri nakupih previdni in pero vedno preskusite, preden ga
kupite.
Prav tako se nalivniki razlikujejo po tem, koliko "zoba" imajo. Nekatera podjetja, na primer
japonski Namiki , izdelujejo nalivnike, ki tečejo po papirju izjemno gladko. Po mojih
izkušnjah ima prav Namiki najbolj gladke konice. Na drugem koncu spektra pa je po mojih
izkušnjah italijanska Aurora , kjer daje pero občutek, kot bi pisal z iglo, ki vedno malce grize
v papir. Izbira je tudi tu stvar okusa. Pri izbiri peresa se je treba odločiti tudi za to, ali bomo
uporabljali črnilo ali tako imenovane "bombice" oziroma vložke. Vložki so seveda primerni,
ampak pravi ljubitelji prisegajo na nalivnike, ki se polnijo iz stekleničk s črnilom. Klasika pač
nekaj velja.
Pregled trga
Za konec si oglejmo, kako je razdeljen trg nalivnikov.
Za manj zahtevne uporabnike
V ta razred lahko uvrstimo nalivna peresa, ki stanejo od enega do sto evrov. Navadno imajo ta
peresa jekleno konico in so namenjena predvsem učencem in študentom, kljub temu pa jih kot
"peresa za vsak dan" uporabljajo tudi zahtevnejši uporabniki. Mimogrede je treba reči, da je
črnilo navadno korozivno, zato se kot material za konice dolgoročno bolje obnese zlato kot
jeklo. Uporaba zlata v nalivnikih ni kaprica, ampak jo narekujejo praktični razlogi.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so nekatera peresa tega cenovnega razreda zelo dober
nakup in zelo ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. Na primer kitajsko pero Hero 100 je
povsem spodobna kopija legendarnega Parkerja 51, polni se s črnilom, ki ga drži v plastični
vrečki, in piše tanko, z malenkostnim zobom. Dobra peresa iz tega razreda so še Pelikan 200
in peresi Vista in Al Star nemškega proizvajalca Lamy . Ta se odlikuje tudi po izvirnem
minimalističnem oblikovanju peres, ki jih bodo vaši kolegi vedno z zanimanjem opazovali. V
tem razredu je tudi Parker Frontier , ki ga prav tako redno uporabljam.
Pri nas veljajo za najbolj imenitne nalivniki znamke Mont Blanc, večina pa
jih sodi v srednji razred. Tale na sliki ima sicer pozlačen pokrovček in
vdelan biser.
Srednji razred pisal
V ta razred sodijo peresa, ki stanejo od sto do tisoč evrov in pomenijo glavnino tega, kar bi

slovenski poslovni uporabniki po mojem mnenju kupovali. Tipična peresa za ta razred so
predstavniki serije Pelikan Souveran . Gre za zelo kakovostno narejena peresa z zlatimi
konicami, klasične oblike. Pisec teh vrstic uporablja dva Souverana, M600 in M1000, in je z
njima zelo zadovoljen. Pri Pelikanovih peresih je primerno tudi to, da se dajo njihove konice
zamenjati. Tako imamo lahko eno pero z več različno debelimi konicami. Tudi za čiščenje so
zamenljive konice zelo primerne.
V srednji razred sodijo tudi peresa Namiki Capless (v ZDA se prodajajo pod imenom
vanishing point). Zanimiva so zato, ker pero sprožimo enako kot kemični svinčnik - s
pritiskom na gumb. Peresa so zelo kakovostno izdelana in z njimi sem zelo zadovoljen. Edina
težava je v tem, da vsebujejo zelo malo črnila, zato je primerneje, da jih uporabljamo z vložki.
Za nepoučene še to: pisala Pilot in Namiki proizvaja isto podjetje, le da je blagovna znamka
Namiki rezervirana za dražja pisala, Pilot pa za cenejša.
V srednji razred sodi tudi večina nalivnikov znamke Mont Blanc, ki pri nas veljajo za najbolj
imenitna. Po mojih izkušnjah je Mont Blanc dražji od Pelikana, kakovost pa je približno
enaka. Vedeti je treba, da konice Mont Blancu in Pelikanu izdeluje ista tovarna v Nemčiji. V
srednjem razredu je še večina peres velikega števila drugih proizvajalcev: Carand d’ Ache,
Omas , Aurora, Delta, Visconti , Lamy 2000, Faber Castell , Conklin , Waterman in še bi
lahko naštevali. Poplava blagovnih znamk je na redko katerem trgu tako velika kot prav pri
nalivnikih.
Pelikan Souveran M1000: z enim od takšnih piše pisec tega članka Mićo
Mrkaić. Uvršča jih v srednji razred, stanejo pa od 300 do 500 dolarjev.
Za zahtevnejše uporabnike
V ta razred sodijo peresa, ki stanejo nad tisoč evrov. Praviloma gre tu za omejene izdaje
(limited editions) peres in bolj ko je omejena serija, višjo ceno ima pero. Peresa Namiki,
obdelana z japonskimi tehnikami lakiranja, lahko dosežejo ceno deset in več tisoč evrov.
Najbolj ekskluzivna so verjetno peresa Grayson Tighe, saj je pogosto narejen le en kos. Ta
peresa so seveda izraz ultimativne želje po dokazovanju uspeha, ampak zanje vsekakor velja,
da se kakovost čuti tudi takrat, ko je cena že zdavnaj pozabljena.
Novo ali rabljeno?
Glede na to, da ima konica peresa, izdelana iz 14-karatnega zlata, ob pazljivi uporabi
življenjsko dobo sto let, je razumljivo, da je na trgu (ki je oživel zaradi interneta) zelo veliko

kakovostnih rabljenih peres. Nekateri prisegajo zgolj na stara peresa, ker naj bi nova ne
dosegala enako visoke kakovosti in ker naj bi konice novih ne bile dovolj prožne. Med
zanimivimi rabljenimi peresi so vsekakor legendarni Parker 51, ki so ga začeli izdelovati pred
več kot 60 leti, in ga ne izdelujejo več, a je kljub temu videti povsem sodobno. Dobro
ohranjeni primerki Parkerja 51 pišejo čudovito in če ima takšno pero še zanimivo zgodovino,
boste lahko nanj precej bolj ponosni kot na kakšen brezoseben sodobni izdelek. Legendarni
peresi sta še Pelikanovi 100 in 400. Prvi je bil prvo pero, ki se je polnilo z batom, tako kot
smo vajeni danes, Pelikan 400 pa je bil znanilec povojne renesanse Nemčije in njene
industrije. Seveda pa je zanimivih rabljenih peres še veliko več. Če lahko najdete kakšen
zanimiv kos v predalu, vam svetujem, da ga očistite, napolnite s črnilom, v predal vržete
rolerje in kemične svinčnike in začnete pisati. Prav lepo vam bo!
Poznavalci še vedno cenijo legendarni nalivnik Parker 51, ki ga ne delajo
več. Rabljene se na trgu dobi za približno 100 dolarjev.
Med najekskluzivnejšimi so nalivna peresa Grayson Tighe.

Pelikan 100 je bil prvi nalivnik, ki se je polnil z batom. Zbiratelji jih lahko
kupijo za približno 100 dolarjev.