You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Silvestra Hoyer<br />
usp ešno dojenje<br />
za dobro zdravje otrok in mater
CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />
618.63(035)<br />
613.953(035)<br />
HOYER, Silvestra<br />
Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater / Silvestra<br />
Hoyer ; [ilustracije Petra Štrukelj]. - 12. prenovljena izd. -<br />
Ljubljana : Društvo UNICEF Slovenija, 2007<br />
ISBN 978-961-6626-05-7<br />
234285056
—usp ešno doene<br />
za dobro zdrave otrok in mater<br />
— dr. Silvestra Hoyer
UNICEF Slovenija —<br />
—Draga mamica,<br />
dovolite nam, da vam v imenu UNICEF-a Slovenija (Sklad<br />
Združenih narodov za otroke) iskreno čestitamo ob rojstvu vašega<br />
otroka in vam zaželimo radostno materinstvo. Kljub današnjemu<br />
vedenju o človeški reprodukciji, je rojstvo še vedno čudež. To je tisti<br />
nenavadni občutek, ki nas obide po porodu – pred tem ga ni bilo, zdaj<br />
pa je dete tu, v našem svetu. Morda je bilo snop svetlobe z oddaljene<br />
zvezde, ki je prispel v mehko materino telo, da bi bil ime. Tu, v našem<br />
svetu, polnem lepote in radosti, pa tudi bridkost, bo dete raslo ob skrb-<br />
ni negi vašem toplem naročju. Ta knjižica naj vam bo v pomoč pri<br />
<strong>dojenju</strong>. Dojenje ni samo hranjenje dojenčka; je veliko več. Pri <strong>dojenju</strong><br />
se tesna vez med otrokom in vami, ki je obstajala, ko je bil še v maternici,<br />
nadaljuje in ohranja. Ves nebogljen je in potrebuje telesni stik<br />
z vami. Zaznava vas z vonjem, ob vaših pr<strong>si</strong>h sliši znani utrip srca,<br />
pa tudi vaš glas že pozna od prej. Želi ga slišati, ker ga pomirja, zato<br />
mu nežno pripovedujte, kako ga imate radi. <strong>Knjižica</strong> o <strong>dojenju</strong> naj<br />
vam bo vodilo. Pri tem pa ne prezrite instinktivne vezi med otrokom<br />
in vami, ki vam bo pomagala v prvih mesecih. Če ji boste prisluhnili,<br />
boste vedno storili najbolje za otroka in za vas. Otrok je povezan z<br />
vami z nevidno vezjo, sledite ji.
<strong>Knjižica</strong> vam skuša<br />
na to odgovoriti.— —<br />
Avtorica—<br />
—Zakaj ta knjižica?<br />
S to knjižico vam želimo pomagati k čim uspešnejšemu <strong>dojenju</strong>.<br />
Pomembno je, da se odločite za dojenje še pred porodom in izključno<br />
dojite prvih šest mesecev otrokovega življenja. Potem začnete z do-<br />
datki druge hrane, z dojenjem pa nadaljujete do konca otrokovega<br />
drugega leta, tretje leto pa, kakor se bosta pač odločila vi in vaš otrok.<br />
Uspeh dojenja je v veliki meri odvisen od samozaupanja, dojila bom,<br />
zato pa je potrebno znanje — kako, zakaj.<br />
Dojila bo!
6— Zakaj se velja truditi za usp ešno dojenje ali v čem so prednosti dojenja?<br />
Zakaj so dojeni otroci bolj zdravi od zalivančkov?<br />
Zakaj je materino mleko boljše od nadomestkov oz. zamenjav?<br />
Zakaj je dojenje koristno tudi za doječo mater?<br />
Ali je dojenje tudi ekonomski prihranek?<br />
8— Kaj je možno v času nosečnosti naredite za usp ešno dojenje?__<br />
Kako žensko telo proizvaja mleko?<br />
Prilagajanje materinega mleka otrokovim razvojnim potrebam<br />
Priprava na dojenje v nosečnosti vsebuje več vidikov<br />
Zdrava prehrana nosečnice<br />
13— Kako usp ešno pričeti z dojenjem v porodnišnici? _ _ _<br />
Prvo dojenje naj bo čimprej po porodu<br />
Pristavite otroka k pr<strong>si</strong>m vedno, ko joka, oziroma najman 8x dnevno<br />
Tehnika dojenja<br />
Potek pristavljanja na dojko<br />
Položaj pri <strong>dojenju</strong><br />
Poudarek na <strong>dojenju</strong> tudi ponoči<br />
21—<br />
—Kazalo<br />
Kako in zakaj izbrizgavati mleko?_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _<br />
Masaža<br />
Ročno izbrizgavanje<br />
Izbrizgavanje z ročno črpalko<br />
Izbrizgavanje z električno črpalko<br />
Shranjevanje izbrizganega mleka
25— Kako pravilno in usp ešno dojiti ?<br />
Pomembno je umirjeno življenje brez stresnih dogodkov<br />
Zdrava prehrana matere-otročnice<br />
Pripomočki za dojenje<br />
Tehnika dojenja, položaji pri <strong>dojenju</strong><br />
30— Nekatera pogostejša vprašanja in dileme, ki jih postavljajo matere<br />
Ali ima otrok dovolj hrane?<br />
Krči v trebuhu ob začetku posameznega dojenja<br />
Dojenje po carskem rezu<br />
Različni vzorci sesanja<br />
32—<br />
Nekatere težave pri <strong>dojenju</strong><br />
Boleče bradavice<br />
Razpoke (ragade) na bradavicah<br />
Trde, preveč polne dojke<br />
Omejena zatrdlina v dojki<br />
Mastitis<br />
Nervozno sesanje<br />
34—<br />
Dodatki druge hrane<br />
Dvovrstno hranjenje<br />
Odstavljanje od pr<strong>si</strong><br />
Dojenje in spolni odnos
Zakaj so dojeni<br />
otroci bolj zdravi<br />
od zalivančkov?—<br />
Zakaj je materino mleko<br />
boljše od nadomestkov<br />
oz. zamenjav?—<br />
—Zakaj se velja truditi za usp ešno dojenje<br />
ali v čem so prednosti dojenja?<br />
Za dojenčka je materino mleko najprimernejša hrana. Tudi<br />
mladiči drugih vrst sesalcev najbolje uspevajo ob mleku svoje vrste.<br />
Sestava in količina mleka je prilagojena otroku takoj po rojstvu, ko<br />
je prekinjena popkovina in postane otrok odvisen od hrane, ki jo<br />
dobi skozi usta. Lahko bi rekli, da je dojenje pravzaprav nadaljevanje<br />
prehajanja hranilnih snovi iz matere v plod, kar je bilo prekinjeno s<br />
porodom. Da je dojenje zares najboljši način prehrane za otroke, je<br />
prikazano z odgovori na naslednja vprašanja.<br />
Otroci, ki so hranjeni z materinim mlekom, so bolj zdravi, kar je dokazovala<br />
vrsta raziskovalcev. Materino mleko namreč vsebuje mnoge<br />
zaščitne snovi, ki varujejo otroka pred okužbami. Mleko, ki ga otrok<br />
posesa iz dojke, je sterilno. To pomeni, da ne vsebuje nobenih klic<br />
(mikroorganizmov), ki bi lahko pri otroku povzročili okužbe.<br />
Materino mleko vsebuje sestavine, ki zagotavljajo skladen razvoj vseh<br />
otrokovih organov. Dojenčki jih lahko popolnoma prebavijo in materino<br />
mleko zadosti vsem otrokovim potrebam po hranilnih snoveh<br />
v prvih 6 mesecih življenja. Prilagojeno je tudi še ne povsem dozorelemu<br />
otrokovemu prebavnemu <strong>si</strong>stemu. To pravzaprav pomeni, da<br />
imajo dojeni otroci manj težav s prebavo. V materinem mleku so tudi<br />
fermenti, ki aktivno sodelujejo v prebavi in jo olajšajo. Znani so tudi<br />
pozitivni vplivi dojenja na zdravje v kasnejših življenjskih obdobjih<br />
(več normalne vrednosti holesterola v krvi, manj sladkorne bolezni,<br />
manj rakastih obolenj, manj alergij ipd.).<br />
V materinem mleku prevladujejo med beljakovinami laktalbumini<br />
in laktoglobulini. Te so lažje prebavljive in žlahtnejše od kazeina (ki<br />
prevladuje v kravjem mleku in je osnova za otroška nadomestna<br />
mleka). Otrok jih tudi lažje izkoristi za tvorbo lastnih beljakovin.<br />
— 6
Maščobe v materinem mleku so za otroka lažje prebavljive.<br />
Pomembne so nena<strong>si</strong>čene, dolgoverižne in esencielne maščobne<br />
kisline, ki koristijo pri razvoju živčnega <strong>si</strong>stema (možganov, živcev<br />
in očesnega ozadja).<br />
V materinem mleku je več sladkorjev, največ pa laktoze, ki je<br />
pomembna za razvoj osrednjega živčevja. Vpliva tudi vpliva na<br />
kislost otrokovega blata, kar posredno zmanjšuje pogostnost<br />
okužb črevesja. Pospešuje še vsrkavanje kalcija iz črevesa in s tem<br />
preprečuje rahitis. Laktoza zadržuje vodo v telesu in s tem preprečuje<br />
izsušitve.<br />
V kravjem mleku je večja količina mineralnih snovi, ki zelo obremenjujejo<br />
otrokove ledvice. Poleg tega je razmerje med kalcijem in<br />
Zakaj je dojenje fosforjem v kravjem mleku neugodno, kar povzroča, da ju otrokovo<br />
koristno tudi za črevo slabše vsrka kot iz materinega mleka.<br />
doječo mater?— Dojenje pozitivno vpliva tudi na mater predvsem pri vzpostavljanju<br />
močne povezave z otrokom, to je pri razvoju občutka materinstva.<br />
Maternica se ob <strong>dojenju</strong> hitreje krči. Po mnenju nekaterih strokovnjakov<br />
se pri ženskah, ki so dojile, zmanjša pogostost rakastih obolenj<br />
na dojkah, vratu maternice in jajčnikih. Ženske, ki dojijo, po porodu<br />
hitreje shujšajo. Doseženi so tudi daljši razmiki med posameznimi<br />
Ali je dojenje tudi nosečnostmi. Mati lahko otroka brez posebnih priprav hrani po nje-<br />
ekonomski govi želji, torej takrat, ko je lačen.<br />
prihranek?— Prednost dojenja z ekonomskega vidika je v tem, da je ta<br />
najkvalitetnejša prehrana, ki nima pravega nadomestka, relativno<br />
najcenejša, lahko rečemo zastonj in vedno dostopna. To pa pomeni<br />
prednost za vsako družino, kot tudi za celotno družbo. Dojenje je<br />
tudi prispevek k varstvu okolja, saj ni potrebna draga in zapletena<br />
proizvodnja nadomestkov materinega mleka.<br />
...................................................................................................................<br />
Koristne povezave—<br />
..................................................................................................................<br />
http://www.dojenje.net<br />
.................................................................................................................<br />
http://www.asklenore.info/breastfeeding<br />
—7
Izločanje mleka<br />
uravnavajo<br />
hormoni.—<br />
8—<br />
—Kaj je možno v času nosečnosti narediti<br />
za usp ešno dojenje?<br />
Zdaj, ko poznate pomembne prednosti dojenja je čas, da se odločite<br />
za dojenje. Dobro je, da odločitev za dojenje sprejmete že v času<br />
nosečnosti ali celo pred njo. O izjemnem pomenu dojenja naj bo<br />
prepričan tudi vaš partner, da vas bo lažje podpiral pri vaši odločitvi.<br />
Ko se odločite za dojenje, pričnete tudi s pripravami, da bi se izognili<br />
morebitnim kasnejšim težavam. Dojenje, oz. tvorba mleka, je naravni<br />
fi ziološki proces, zato je dobro, da se nanj pripravimo in ga tudi<br />
spodbujamo. Lahko bi rekli, da je dojenje kombinacija nagona, refl<br />
eksov in znanja. Vse troje mora biti prisotno, da bo dojenje uspešno.<br />
—Kako žensko telo proizvaja mleko<br />
Mlečne žleze začnejo, zaradi delovanja spolnih hormonov, rasti med<br />
puberteto.<br />
Razvoj dojk, priprave in vzdrževanje dojenja poteka v treh stopnjah:<br />
mamogeneza – dojke rastejo, višek je dosežen v nosečnosti;<br />
laktogeneza – pomeni izločanje mleka, ki se začne že v nosečnosti in<br />
se po porodu hitro povečuje;<br />
galaktopoeza – pomeni vzdrževanje tvorjenja mleka (in s tem dojenja),<br />
ki se nadaljuje ves čas, ko zanj traja povpraševanje.<br />
Ko se otrok rodi, so dojke popolnoma pripravljene na svojo nalogo.<br />
Najpomembnejši je prolaktin, ki se izloča takoj po porodu in vpliva<br />
na tvorbo mleka. V manjših količinah se izloča ves čas nosečnosti. S<br />
sproščanjem prolaktina, ki ga med dojenjem spodbuja otrokovo sesanje,<br />
se vzdržuje tvorba mleka sorazmerno z otrokovimi potrebami.<br />
Otrok s sesanjem draži živce v bližini bradavice, kar je dražljaj<br />
osrednjemu živčnemu <strong>si</strong>stemu za izločanje prolaktina. Več ko<br />
je teh dražljajev, več prolaktina se bo sproščalo v kri. Torej:
Zgradba dojke—<br />
več podojev pomeni več dražljajev, posledica je več mleka za<br />
dojenega otroka. Obenem prolaktin preprečuje začetek ovulacije.<br />
Menstruacija se torej povrne kasneje, zato dosledno izključno<br />
dojenje v velikem odstotku preprečuje ponovno zano<strong>si</strong>tev.<br />
celice — izločajo mleko pod vplivom prolaktina<br />
vod<br />
mlečni <strong>si</strong>nu<strong>si</strong> — rezervar mleka<br />
Montgomery žleza<br />
alveoli<br />
— izpolnjeni z mlekom<br />
oporno tkivo in maščoba<br />
bradavica z ozkimi kanali<br />
Pomemben je tudi ok<strong>si</strong>tocin. Sprošča se med otrokovim sesanjem.<br />
Tudi tu gredo dražljaji iz živcev v bradavici v osrednji živčni <strong>si</strong>stem,<br />
ki vpliva na izločanje ok<strong>si</strong>tocina. Ta deluje na drobna mišična vlakna<br />
okoli mlečnih celic. S krčenjem teh drobnih mišic, se mleko<br />
iztiska v kanale, ki vodijo k bradavici. To se zgodi v obeh dojkah<br />
istočasno in doječa ženska tedaj občuti naval mleka, ki se tudi<br />
izceja skozi bradavici.<br />
9—<br />
mišične celica — krčijo se pod vplivom ok<strong>si</strong>tocina<br />
areola
Pri nekaterih ženskah bo mleko priteklo takoj, ko otrok zagrabi<br />
bradavico ali že ko se mati miselno pripravlja na dojenje. Pri<br />
drugih pa bo moral otrok npr. nekajkrat krepko povleči, da bo<br />
mleko pričelo iztekati.<br />
Načinu izločanja materinih hormonov se otrok prilagaja z ritmom<br />
sesanja. Po začetnem kratkem in močnem sesanju sledi<br />
krajši odmor (počaka na nov dotok mleka) in potem nadaljuje s<br />
sesanjem.Refl eks izločanja mleka lahko izzovemo tudi z draženjem<br />
bradavic in areole (kolobarja), lahko pa ga sproži tudi otrokov jok,<br />
ali celo samo njegova prisotnost in čas, ko mati običajno doji. Na<br />
jakost refl eksa pomembno vpliva tudi materina p<strong>si</strong>hična stabilnost,<br />
samozaupanje ter podpora okolja. Neugodno pa nanj delujejo:<br />
strah, utrujenost, zaskrbljenost, bolečina, kajenje, uživanje alkohola.<br />
—Prilagajanje materinega mleka otrokovim razvojnim<br />
potrebam<br />
Materino mleko ni enake sestave v celotnem obdobju dojenja. Prvo<br />
mleko, ki se izloči iz prsnih žlez, imenujemo kolostrum ali mlezivo. Je<br />
rumenkaste barve in gostejše, saj mora dobiti otrok v relativno majhni<br />
količini dovolj zaščitnih in hranilnih snovi. Ima tudi blag odvajalni<br />
učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija). Vsebuje<br />
več beljakovin in mineralov. Mleko se začne kmalu spreminjati. Ob<br />
mlezivu se med 3. in 5. dnevom pojavi prehodno žensko mleko. Med<br />
7. in 10. dnem po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija<br />
beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in sladkorja<br />
(laktoze). Tri tedne po porodu se že izloča tako imenovano zrelo<br />
žensko mleko, ki zadosti vsem otrokovim potrebam v prvih mesecih<br />
življenja.<br />
.................................................................................................................<br />
...............................................................................................................<br />
Forumi na— www. ringaraja.net , www. mama.<strong>si</strong>, www.soncek.<strong>si</strong><br />
...........................................................................................................<br />
10—
Prvo mleko je kot juhica, Mleko ima različno sestavo tudi v času posameznega podoja.<br />
vmes je glavna jed, na Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in sladkorja, na koncu<br />
koncu podoja so maščobe, pa več maščob. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojen-<br />
kot naše tortice po koncu ju popije večino mleka v dojki in tako dobi vse sestavine, tudi<br />
obroka.-<br />
maščobe, ki dajo največ energije – torej je bolj zadovoljen, <strong>si</strong>t in<br />
Osebnostni vidik-<br />
Socialni vidik-<br />
Telesna vidik-<br />
11—<br />
lepo raste.<br />
—Priprava na dojenje v nosečnosti vsebuje več vidikov<br />
Osebnostni vidik pomeni vašo odločitev za dojenje in vaše<br />
prepričanje, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja<br />
vašega otroka. Pri nekaterih ženskah in moških je dojka<br />
dobila prevelik pomen spolnega objekta in zato je vča<strong>si</strong>h prisotno<br />
nelagodje ali sram v zvezi z dojenjem. Z racionalnim pristopom je<br />
to možno preseči, saj ima dojka pri sesalcih prehrambeno nalogo in<br />
nekako prav je, da je tako tudi pri človeku v poporodnem obdobju.<br />
Socialni vidik pomeni, da se je za tak način prehranjevanja odločila<br />
in se zanj navdušuje tudi vaša okolica, predvsem partner. Prav je, da<br />
se oba zavedata, da nov družinski član spremeni odnose v družini, da<br />
se ljubezen razširi še na otroka, in da je dojenje le ena od vzporednih<br />
aktivnosti v novih družinskih okoliščinah.<br />
Na dojenje je potrebno pripraviti tudi starejše otroke, da se ne bi<br />
zaradi tesne telesne in čustvene povezanosti matere in dojenčka, pojavila<br />
prevelika ljubosumnost. Pomagamo <strong>si</strong> lahko s fotografi jami,<br />
ki prikazujejo, da je bil dojen tudi starejši otrok, s slikanicami ipd.<br />
Pomembna je očetova vloga, ki naj priskoči na pomoč in se ukvarja<br />
s starejšim otrokom, da se le-ta ne bi počutil odrinjenega. Seveda so<br />
lahko v pomoč tudi drugi sorodniki.<br />
Pomembna je tudi telesna priprava na dojenje. Poskrbite za svoje<br />
zdravje, dobro počutje in dobro kondicijo, saj je uspeh dojenja odvisen<br />
tudi od tega. Med nosečnostjo posebna nega dojk in bradavic<br />
ni potrebna.
Ustrezno količino hrane<br />
bo določal vaš tek.—<br />
—Zdrava prehrana nosečnice<br />
Za razvoj ploda in tudi za kasnejše dojenje je pomembno, da se<br />
med nosečnostjo zdravo prehranjujete. Za prehrano nosečnice<br />
in doječe matere, velja nekaj osnovnih napotkov. Potrebe po<br />
energiji se povečajo za približno 15%. Zaradi rasti in razvoja ploda<br />
se povečajo tudi potrebe po visokovrednih beljakovinah.<br />
Priporočamo upoštevanje pravil zdrave, varovalne prehrane.<br />
Praviloma odmerimo le beljakovinska živila in priporočamo dnevno<br />
1 liter mleka, 1-2 jajci (upoštevati tudi skrita v drugi hrani), 150g<br />
mesa ali rib ter sadje in zelenjavo, česar naj bo skupaj 600g. Maščobe<br />
uporabimo samo za zmerno zabelo. Omejujemo kuhinjski sladkor,<br />
katerega naj bo okoli 50g dnevno, manj uporabljamo ostre začimbe<br />
in manj solimo. Hrano začinimo z domačimi začimbami (peteršilj,<br />
česen, timijan, majaron…). Uporabljamo mleko s posneto maščobo.<br />
1/4 l mleka lahko zamenjamo z okoli 30g črnega kruha in 40g nemastnega<br />
mesa, najbolje ribjega. Če uporabljamo sladice, naj bodo<br />
manj mastne, npr. skutine ali sadne. Od pijač so primerni sadni sokovi<br />
brez dodanega sladkorja, voda, mineralna voda in sadni ali zeliščni<br />
čaji. Po navodilu zdravnika dodajamo prehrani železove in mineralnovitaminske<br />
pripravke. Če imate vprašanja ali dvome glede prehrane, se<br />
Pozorni smo na število<br />
in razporeditev obrokov posvetujte s svojim zdravnikom.<br />
hrane.—<br />
Priporočamo 4-6 enakomerno razporejenih obrokov dnevno. Posamezen<br />
obrok ne sme biti preobilen, da ne povzroča napetosti. Vsak<br />
obrok mora vsebovati sadje in zelenjavo, beljakovinsko živilo (meso,<br />
ribe, vključno z mlekom ali mlečnimi izdelki) ter izdelke iz žit. V<br />
prehranski piramidi je dan poseben poudarek žitaricam, stročnicam,<br />
zelenjavi in sadju. Čimveč sadja in zelenjave naj bo svežega. Nosečnica<br />
lahko dnevno popije le skodelico prave kave ali pravega čaja,<br />
popolnoma naj se odpove kajenju za ves čas nosečnosti in dojenja.<br />
Uživanje vode je pomembno, kot tudi <strong>si</strong>cer v zdravi prehrani.<br />
12—
-Kako usp ešno pričeti z dojenjem v<br />
porodnišnici?<br />
Prvo dojenje naj bo<br />
čimprej po porodu.— Če je potekal porod brez večjih težav in je otrok zdrav oz.<br />
sposoben sesati, materam v vseh porodnišnicah v Sloveniji omogočijo<br />
prvo dojenje kmalu po porodu. V primeru, da so na to morda<br />
pozabili, sami izrazite željo po prvem <strong>dojenju</strong> ali stiku koža-na-kožo<br />
takoj po porodu, saj je takrat otrokov sesalni refl eks najmočnejši.<br />
—Dojite, oziroma pristavite otroka k pr<strong>si</strong>m vedno, ko joka,<br />
oziroma najmanj osemkrat dnevno<br />
Priporočamo, da vzamete otroka k pr<strong>si</strong>m vedno ko joka, čeprav je to<br />
prve dni po porodu vča<strong>si</strong>h malo naporno. Pri tem vam lahko pomagajo<br />
tudi medicinske sestre. Dobro je, da otrok ne dobiva nobenih drugih<br />
dodatkov hrane ali tekočine, in da imate otrokovo posteljico vedno<br />
ob svoji. S tem je olajšano dojenje po želji otroka. V porodnišnicah,<br />
kjer nimajo organiziranega skupnega bivanja matere in otroka, se dogovorite<br />
z zdravnikom in medicinskimi sestrami, da boste dojili vse<br />
obroke. Otroka naj vam prinesejo, ko zahteva hranjenje. Posebno<br />
za prve dni dojenja je lahko značilno zelo pogosto sesanje. Otrok<br />
najprej zelo pogosto sesa, nato za daljši čas zaspi, kar pa vas lahko<br />
zmede. Praviloma se po enem mesecu ritem sesanja in spanja uredi.<br />
—Tehnika dojenja<br />
S pravilno tehniko dojenja in pravilnim položajem preprečimo okvare<br />
ali poškodbe bradavic in s tem bolečine. Neodvisno od položaja<br />
matere naj bo otrok pri <strong>dojenju</strong> vedno s celim telesom obrnjen k<br />
njej, nameščen tako, da so njegovo uho, rama in kolk v ravni liniji.<br />
Na dojko ga pritisnemo, ko ima široko odprta usta.<br />
...............................................................................................................<br />
Koristne povezave—<br />
www.dojenje.net, www.asklenore.info/breastfeeding<br />
..............................................................................................................<br />
13—
Slika<br />
Dojko podpirate s prsti<br />
proste roke, palec je nad<br />
bradavico. Pozorni<br />
smo, da ne pritiskamo<br />
na bradavični<br />
kolobar.—<br />
₀ —<br />
Slika<br />
Ko otrok začuti dotik<br />
na ustnice, široko<br />
odpre usta, jezik porine<br />
navzdol in naprej.—<br />
₁ —<br />
Slika<br />
To je trenutek, ko<br />
otroka hitro in odločno<br />
pritisnete k dojki. Otrok<br />
zgrabi bradavico in večji<br />
del bradavičnega kolobarja<br />
ter sesa. Ustnice<br />
objamejo kolobar, jezik in<br />
brada potiskata od spodaj<br />
na kolobar in pomagata<br />
pri sesanju.—<br />
₂ —<br />
14—<br />
—Pravilno pristavljen otrok<br />
4<br />
2<br />
1<br />
3<br />
5
1 bradavica<br />
2 arveala in mlečni vodi<br />
3 otrokovokov jezik<br />
4 dojka<br />
5 otrokovo grlo<br />
Slika 3 —<br />
Otrok je nepravilno<br />
zagrabil bradavico. Ne<br />
more dobiti dovolj<br />
mleka, z jezikom drgne<br />
bradavico in možne so<br />
bolečine in poškodbe.<br />
Potrebno je odstraniti in<br />
ponovno pravilno<br />
pristaviti, z otrokovimi<br />
široko odprtimi usti. —<br />
15—<br />
—Nepravilno pristavljen otrok<br />
4<br />
2 1<br />
3<br />
5
Slika 1 —<br />
Slika ₀ - 2 —<br />
—Potek pristavljanja na dojko<br />
Ko se udobno namestite v položaj za dojenje, vzamete v naročje<br />
otroka tako, da je obrnjen s celim telesom k vašemu telesu.<br />
Otrokova usta morajo biti v višini bradavice ali malo pod njo.<br />
S prosto roko objamete dojko tako, da so prsti pod dojko in stran<br />
od bradavičnega kolobarja, palec pa nad njim. S tem preprečite pritisk<br />
dojke na otrokov obraz (nos) in otrok jo lažje zagrabi.<br />
Z bradavico se dotaknete otrokove ustnice, da široko odpre usta,<br />
kot da bi zazehal in to je trenutek, ko otroka pritisnete k dojki. Ne<br />
prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki. Pomembno je, da<br />
otrok zagrabi čim večji del kolobarja in ne samo bradavice.<br />
Pri pristavljanju je torej najpomembneje, da otrok zagrabi bradavico<br />
s široko odprtimi usti. Če otrok bradavice ni tako zagrabil, položite<br />
prst med otrokov ustni kot in bradavični kolobar in lahno pritisnete<br />
proti dojki, da otrok popusti in ponovno pristavite.Takega pristavljanja<br />
se morata naučiti oba, <strong>si</strong>cer bo dojenje boleče.<br />
Če otrok ob dotiku na ustnice ni odprl ust, iztisnite kapljico mleka na<br />
Slika<br />
njegova usta, kar bo morda zadosten dražljaj.<br />
₀ —<br />
—Položaj pri <strong>dojenju</strong><br />
Slika 4 , 5 —<br />
Priporočamo, da prve dni po porodu dojite leže. Ležete na bok, glavo<br />
imate na blazini. Otroka položite v komolčni pregib roke. Tudi otrok<br />
leži na boku obrnjen proti vam. Otrokova usta morajo biti v višini<br />
bradavice ali malo pod njo. Z drugo roko objamete dojko. Prsti jo<br />
podpirajo spodaj, palec pa zgoraj, vendar stran od bradavičnega<br />
kolobarja. S tem preprečite pritisk dojke na otrokov obraz (nos)<br />
in otrok jo lažje zagrabi . Med podojem ni potrebno držati dojk<br />
(razen, če so zelo velike). Otrokov nosek se lahko dotika dojke. Ob<br />
tem se splošči in razširi in otrok neovirano diha.<br />
...............................................................................................................<br />
..............................................................................................................<br />
16—
Slika<br />
Ležete na bok, otroka<br />
položite v komolčni<br />
pregib roke, tako da leži<br />
obrnjen proti vam.—<br />
₄ —<br />
Slika 5 —<br />
S prosto roko podprete<br />
dojko s palcem nad<br />
dojko in z ostalimi prsti<br />
pod njo.—<br />
17—<br />
Rada bi ga podojila, pa<br />
ni prav enostavno. Naucila<br />
se bova, pravi babca.<br />
Rada nahranim svojega<br />
srcka v miru, je pocasen jedec,<br />
vca<strong>si</strong>h se dolgo dojiva.
Ko je otrok <strong>si</strong>t in neha sesati, običajno zaspi in spusti bradavico.<br />
Če se to ne zgodi, porinite prst med otrokov ustni kot in<br />
bradavični kolobar ter rahlo pritisnite k dojki. Prijem bo popustil.<br />
Ne izvlecite bradavice na <strong>si</strong>lo.<br />
Pri vsakem obroku dojite na obeh dojkah. Pomembno pa je, da<br />
začnete dojenje pri vsakem obroku na drugi dojki (začnete na tisti,<br />
na kateri ste zaključili zadnji obrok). Dojenje na obeh dojkah<br />
priporočamo le prve dni, ko je mleka malo. Kasneje dojite vsak obrok<br />
na eni dojki in le v izjemnih <strong>si</strong>tuacijah, ko je otrok še žejen ali<br />
to zahteva, ponudite še drugo dojko. Če dojke preveč menjavate, se<br />
lahko zgodi, da dobi otrok premalo kalorično mleko, saj pije vedno-<br />
Kupček lahko prvo mleko, ki je bolj za odžejat.<br />
podiramo tudi leže. —<br />
To je posebej priročno v porodnišnicah ali ko ste utrujeni. Otroka<br />
dvignite na svoj trebuh, da leži s trebuhom na vašem trebuhu. Ob<br />
tem ga lahko opazujete, otrok bo naprej spal.<br />
Podiranje kupčka pri<br />
novorojencu.—<br />
18—<br />
Rad pomagam<br />
otroku, da podere<br />
kupcek.
Podiranje kupčka<br />
pri 6 mesecev starem<br />
otroku.—<br />
Podiranje kupčka pri<br />
3- 4 mesece staremu<br />
otroku.—<br />
19—<br />
Veš vsem dojenckom takole zrak nagaja.<br />
Z malo moje pomoci boš ukrotil napetost<br />
in po obilnem obroku lažje zaspal.<br />
Kaj se pa razburjaš?<br />
Si med med sesanjem pogoltnil prevec zraka?<br />
Dajva prostor mleku, da se boš<br />
do konca nahranil.
— Poudarek na <strong>dojenju</strong> tudi ponoči<br />
Priporočamo, da se odločite za dojenje tudi ponoči. Vzroki<br />
so otrokova želja in potreba in večje izločanje prolaktina med<br />
nočnimi podoji. Če bodo zvečer vašega otroka odpeljali na oddelek<br />
za novorojence (v nekaterih porodnišnicah), je dobro da se<br />
dogovorite z medicinsko sestro, da želite dojiti tudi ponoči in naj<br />
vam prinesejo otroka, ko bo lačen.<br />
To je namreč kritično obdobje, ko se otrok navadi na dudo, če<br />
mu jo ponujamo. Otrok bo hitro ugotovil, da je hranjenje po dudi<br />
enostavnejše, poteka drugače kot na dojki in zahteva manj napora.<br />
Tudi hrane običajno ne zmanjka, tako kot v dojki v obdobju, ko se<br />
tvorba mleka šele razvija.<br />
Če bradavici s pogostim dojenjem ne boste stimulirali, se bo sproščalo<br />
manj hormonov in posledica bo manjša tvorba mleka. Torej se splača<br />
potruditi in dojiti tudi ponoči. Zaradi nočnega dojenja bo prihajalo<br />
do pogostejšega draženja bradavic in nato tudi do izločanja hormonov<br />
za večjo tvorbo mleka. Dojenemu otroku ne dajemo drugih tekočin.<br />
Če dodatek vendarle potrebuje mu ga dajemo po žlički, brizgalki ali<br />
skodelici, da se ne bo navadil na drugačno sesanje po dudi. To bi pri<br />
njem povzročilo zmedo v vzorcu sesanja. Če se pojavi kakršnakoli<br />
težava, nejasnost, ali celo strah in negotovost, ne odlašajte, ampak<br />
se pogovorite z zdravstvenim osebjem ali svetovalcem za laktacijo in<br />
dojenje.<br />
...................................................................................................................<br />
Koristne knjige—<br />
..................................................................................................................<br />
..................................................................................................................<br />
Dojenje in materinstvo iz srca avtorice Ksenje Sotler Olmar<br />
.................................................................................................................<br />
Vse ................................................................................................................<br />
o <strong>dojenju</strong> avtorice Marjane Benedik Novak<br />
................................................................................................................<br />
...............................................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
20—
—Kako in zakaj izbrizgavati mleko?<br />
Izbrizgavanje mleka je primerna in potrebna metoda za<br />
vzdrževanje laktacije, kadar ni možno dojiti. Vzrokov za izbrizgavanje<br />
je več in so zelo različni, npr. ko izbrizgate mleko in ga shranite<br />
v hladilniku za obrok, ko ste odsotni ali zaradi ločitve od otroka<br />
vsled zdravstvenih ali drugih razlogov. Vča<strong>si</strong>h priporočimo izbrizgavanje<br />
za nekaj obrokov tudi pri bolečih bradavicah, ker je obre-<br />
Metod izbrizgavanja menitev bradavic drugačna pri izbrizgavanju, kot pri sesanju otroka.<br />
je več.— Ročno ali s črpalko, ki pa je lahko ročna ali na električni pogon.<br />
Pred izbrizgavanjem je potrebno uporabiti tehnike za sproščanje in<br />
zmehčanje dojk. Priporočljivo je tuširanje s toplo vodo ali za nekaj<br />
minut prekriti dojko z zelo toplim obkladkom. Dobrodošla je masaža<br />
dojk, saj kožni dotik prispeva k sproščanju in izločanju mleka. Pri<br />
masaži in tudi pri izbrizgavanju je pomembno, da s prsti ne pritiskate<br />
premočno. Na koži se ne sme poznati posledic pritiskanja.<br />
Priporočljivo je tudi tresenje dojk. Telo nagnite v predklon in z dojkami<br />
zanihajte. Priporočamo, da ste čim bolj sproščeni, da mislite na<br />
otroka ali gledate njegovo sliko.<br />
Vse je potrebno<br />
početi z natančno<br />
—Masaža<br />
umitimi rokami.—<br />
Pri masaži s prsti uporabite dva prsta (kazalec in sredinec) desne roke<br />
za masažo leve dojke in prste leve roke za masažo desne dojke. Prste<br />
položite na dojko in ma<strong>si</strong>rate z rahlimi krožnimi gibi. Začnete ob<br />
steni prsnega koša in se pomikate proti areoli. Potrebno je zma<strong>si</strong>rati<br />
celo dojko.<br />
Prijem diamanta pomeni, da primete dojko z obema rokama, palca<br />
sta zgoraj in prsti objamejo celo dojko. Potem rahlo stiskate dojko<br />
od prsnega koša proti bradavici. Pritisk prihaja iz cele roke (dlani<br />
in prstov) in naj doseže celo dojko.<br />
21—
Vzporedni položaj<br />
rok—<br />
Prijem diamanta—<br />
Masaža s prsti—<br />
Pri vzporednem položaju rok položite eno roko nad dojko in<br />
drugo pod njo. Ob masaži dojke krožite z obema rokama okoli<br />
cele dojke, tako da se položaj rok menjava.<br />
—Ročno izbrizgavanje<br />
Prednost te metode je enostavnost. Za učinkovito izbrizgavanje je<br />
pomemben pritisk na mestu za areolo, nikakor ne na areolo ali celo<br />
na bradavico. Ta pritisk povzroči “premik”mleka iz mlečnih <strong>si</strong>nusov<br />
v bradavico in nazven.<br />
Pomembno je pritisniti dojko na prsni koš in potem stiskati s palcem<br />
in prsti skupaj za bradavico in areolo. Pritisk se naj izvaja iz vseh<br />
smeri, zato je potrebno menjati roki (levo-desno) ali uporabiti obe<br />
roki na obeh dojkah. Roki krožita okoli areole in v ritmu pritiskata<br />
na vse mlečne vode in rezervoarje.<br />
Med izbrizgavanjem večkrat prenehate in dojki ma<strong>si</strong>rate, potem pa<br />
spet izbrizgavate. Vča<strong>si</strong>h bo potrebno spočiti tudi roki.<br />
To izbrizgavanje je dobro vaditi pod tušem ali v kopalni kadi, ko ste<br />
bolj sproščeni.<br />
22—<br />
Ma<strong>si</strong>ram se lahko<br />
na tri nacine.
Tipična mesta<br />
pritiska pri ročnem<br />
izbrizgavanje—<br />
Ročno<br />
izbrizgavanje—<br />
Izbrizgavanje<br />
z ročno črpalko—<br />
—Izbrizgavanje z ročno črpalko<br />
Izberete dobro črpalko, ki ne okvarja bradavic. Najbolje se je<br />
posvetovati z izkušenimi zdravstvenimi delavci ali svetovalci za<br />
dojenje.<br />
Sterilizirane črpalke uporabljamo za otroke, stare do enega meseca<br />
ali bolne. Za druge je pomembno, da je črpalka čista. Izbrati<br />
je potrebno najbolj primeren nastavek za bradavico in bradavico<br />
usmeriti točno v sredino odprtine.<br />
Pričnete z nekaj počasnimi pritiski na črpalko, da pride do sproščanja<br />
mleka in se pokažejo prve kapljice mleka. Potem mleko odločno<br />
črpate. Ko curek preneha ali postane počasen, odnehate in odstavite<br />
črpalko. Dobro je, da se sprostite, popijete tekočino in poma<strong>si</strong>rate<br />
dojke. Potem posku<strong>si</strong>te znova. Priporočamo izbrizgavanje po 5 minut<br />
na vsaki dojki in potem ponovno še za 3-5 minut na obeh dojkah.<br />
23—<br />
Za en obrok <strong>si</strong> nacrpam naprej.<br />
Dokler nam dojenje ne stece<br />
se bomo hranili drugace.
Forumi na—<br />
—Izbrizgavanje z električno črpalko<br />
Z njo je olajšano in poenostavljeno izbrizgavanje mleka v primeru,<br />
da <strong>si</strong> ga morate izbrizgavati po urniku, ob daljši ločitvi. Vse<br />
v zvezi z električno črpalko vas naučijo zdravstveni delavci v<br />
porodnišnicah.<br />
Priporočljivo je izbrizgavanje ali črpanje mleka v isto posodo, ki bo<br />
služila tudi za shranjevanje in morda tudi za hranjenje otroka.<br />
Odprtino na nastavku črpalke naravnate natančno na bradavico.<br />
Na začetku naravnate aparat na nizko moč, ko pritečejo prve kapljice,<br />
pa je dobro vlek črpalke povečati na normalno jakost, tako da teče<br />
mleko v curku. Pričnete s 5 minutami na vsaki dojki. Potem se vrnete<br />
na prvo dojko še za 3-5 minut in enako na drugo.<br />
Če želite obdržati laktacijo, svetujemo, da redno izbrizgavate na<br />
2-3 ure podnevi in tudi vsaj 1x ponoči. Izbrizgavanje z menjavo dojk<br />
in ponavljanjem naj traja 15-20 minut na vsaki dojki ali tako dolgo,<br />
kot je še prisotno iztekanje curka mleka. Seveda pa izbrizgavanje ni<br />
nikoli tako učinkovito, kot je sesanje otroka.<br />
—Shranjevanje izbrizganega mleka<br />
Mleko je najbolje izbrizgati neposredno v sterilno posodo, v kateri<br />
ga boste shranili in otroku tudi ponudili. Pomembno je paziti,<br />
da ne pride do okužbe. Takoj po izbrizganju posodico zapremo in<br />
postavimo v hladilnik, če bo porabljeno v 48 urah. Če vemo, da bo<br />
porabljeno kasneje, ga globoko zamrznemo.<br />
Mleko segrevamo in odtajamo pod tekočo toplo vodo, tako da<br />
stekleničko držimo pod vodnim curkom in jo večkrat pretresemo.<br />
Prepovedano je segrevanje na štedilniku ali v mikrovalovni pečici,<br />
ker se uničijo pomembni zaščitni dejavniki, ki so tako pomembni<br />
za otroka.<br />
24—<br />
....................................................................................................<br />
www. ringaraja.net , www. mama.<strong>si</strong>, www.soncek.<strong>si</strong><br />
....................................................................................................
-Kako pravilno in usp ešno dojiti?<br />
—Pomembno je umirjeno življenje brez stresa<br />
Skrbite, da boste čimbolj spočiti. V dnevu se naj menjavajo obdobja<br />
počitka in dela ter ukvarjanja z otrokom. Vzemite <strong>si</strong> čas za<br />
počitek tudi čez dan, ko otrok počiva. Priporočamo, da gospodinjska<br />
dela in skrb za starejše otroke prevzame kdo drug, običajno je<br />
to partner. Posebej za starejše otroke je pomembno, da se ta čas z<br />
njimi ukvarja oče, da se ne bi počutili preveč odrinjene in zapostavljene<br />
ob prihodu novega družinskega člana.<br />
—Zdrava prehrana matere-otročnice<br />
Prehrana otročnice je podobna prehrani nosečnice. Veljajo enaki<br />
Stran 12— principi, kot smo jih že opisali.<br />
Za tvorbo mleka črpa materino telo energijo tudi iz maščobnih zalog.<br />
To pomeni, da dojenje prispeva k hitrejši izrabi odvečnih maščob in<br />
znižanju materine telesne teže. Kadar dojenje traja več kot tri mesece,<br />
če je materina telesna teža pod idealno, ali ko mati doji dvojčka,<br />
potrebuje dodatno hrano. Če se otročnica redi, potrebuje odmerjeno<br />
hrano glede na njene energijske potrebe. Svetujemo ji pogovor z<br />
zdravnikom.<br />
V našem prostoru so med ljudmi še vedno prisotna ustna izročila<br />
o tem česa doječa mati ne sme, npr. prepovedujejo uživanje sveže<br />
zelenjave in sadja, priporočajo pitje piva ipd. Poudariti moram, da<br />
je potrebno, da se hranite po principih zdrave, varovalne prehrane.<br />
Pretiravanje ni dobro v nobeno skrajnost. Dobro je vedeti in<br />
upoštevati, da so matere v času dojenja bolj žejne in zato popijte<br />
dovolj kakršnih koli (bolje neenergetskih) tekočin, lahko tudi vode.<br />
....................................................................................................<br />
Koristne povezave—<br />
....................................................................................................<br />
www.asklenore.info/breastfeeding , www.dojenje.net<br />
25—
Slika 6 —<br />
—Pripomočki za dojenje<br />
Mati ki se je odločila za dojenje, naj pripravi pripomočke še<br />
pred odhodom v porodnišnico. Pripomočki predstavljajo precej<br />
manjšo denarno obremenitev kot nabava stekleničk, sterilizatorja,<br />
mleka ipd. Mati potrebuje nekaj blazin, da bo lahko sebe in otroka<br />
namestila v udoben položaj pri <strong>dojenju</strong> sede in leže. Potrebuje<br />
udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, pručko za noge in<br />
oblačila (srajce, bluze, pižame) z globjim izrezom, ki se odpenjajo<br />
spredaj. Potrebovala bo še vložke za bradavice ali manjše kose gaze,<br />
ki jih bo polagala na bradavice med obroki, da bodo vpili mleko, ki<br />
se bo morda izločalo.<br />
—Tehnika dojenja, položaji pri <strong>dojenju</strong><br />
Doma dojite v mirnem prostoru, kjer se dobro počutite in vas nič ne<br />
moti. Vse, kar potrebujete, naj bo v dosegu roke. Sede lahko pričnete<br />
dojiti, ko se počutite dovolj močno in vam je ta položaj ljubši. Sedite<br />
na udobnem normalno visokem stolu. Podprite se z blazinami, noge<br />
položite udobno na tla ali eno na pručko (na tisti strani kjer dojite).<br />
Slika 6 , 7 —<br />
Otroka držite v naročju v pregibu komolca, s celim telesom naj bo obrnjen<br />
k dojki. Možen je tudi tako imenovan prijem nogometne žoge.<br />
Izraz prihaja od ameriške rugby žoge, ki je ovalne oblike in jo igralec<br />
drži v naročju z značilnim prijemom. Otrok leži v materinem naročju<br />
na blazini z glavo pred dojko, telo je ob materinem boku in nogice<br />
Položaji naj bodo za hrbtom. Mati z dlanjo drži otrokovo glavico, v pregibu komolca<br />
udobni in sproščeni.— pa otrokovo telo. Časa posameznega podoja ne omejujemo. Res je,<br />
da dobi otrok večino mleka relativno hitro, vendar le, če pravilno<br />
sesa. Mnogi otroci so na dojkah dlje, pa se slabo razvijajo, ker slabo<br />
pijejo. Nekateri pa se najedo in želijo še sesati pri materi bolj iz<br />
p<strong>si</strong>hološke potrebe.<br />
...............................................................................................................<br />
....................................................................................................<br />
26—
Slika 6 —<br />
Dojenje sede na stolu.<br />
Dojimo na normalno<br />
visokem udobnem stolu.<br />
Noge imamo na tleh ali<br />
podprte s pručko.—<br />
Slika ⁷ —<br />
Položaj: prijem<br />
nogometne žoge.<br />
Otroka držimo<br />
ob boku, glavo mu<br />
položimo na blazino<br />
pred dojko. Položaj je<br />
primeren za dojenje<br />
dvojčkov ali dojenje po<br />
carskem rezu.—<br />
27—<br />
Sprva je bilo dojenje obeh hkrati<br />
znanstvena fantastika,<br />
brez pomoci pri pristavljanju<br />
nam še ne gre, a smo na dobri poti,<br />
saj smo nekaj posebnega.<br />
Dojenje je naša nova<br />
družinska aktivnost.
Slika ⁸<br />
S prekrižanimi nogami<br />
lahko nudimo otroku<br />
oporo med dojenjem. —<br />
—<br />
Slika ⁹ —<br />
Pri <strong>dojenju</strong> sedimo<br />
zravnano in sproščeno.<br />
Podpremo se z<br />
blazinami.—<br />
28—<br />
Na prvem mestu so<br />
potrebe mojega otroka.<br />
Nismo se odlocili za<br />
dojenje obeh otrok, ker<br />
imam premalo mleka.
Telesna čistoča—<br />
Ritem obrokov—<br />
Če imate mleka dovolj, priporočamo izmenično dojenje pri<br />
vsakem obroku na drugi dojki. Lahko pa dojite tako, kot ste<br />
dojili v porodnišnici: pri vsakem obroku na obeh dojkah. Začnete<br />
na tisti dojki, na kateri ste prejšnji obrok zaključili. Tako se bo<br />
dojka bolje praznila. Dobro praznjene dojke so namreč najboljša<br />
spodbuda za novo nastajanje mleka.<br />
Zelo je pomembna skrb za telesno čistočo, da ne bi prišlo do<br />
okužbe. Pred dojenjem <strong>si</strong> umijte roke. Posebnega umivanja dojk ne<br />
priporočamo. Dovolj je, da se enkrat dnevno stuširate. Pomembno<br />
je, da so prsne bradavice suhe. Zato jih morate prekrivati s prelikano<br />
in čisto tkanino (plenico, posebnimi vložki ali gazo). Če nimate<br />
možnosti za tuširanje, <strong>si</strong> umivajte prsne bradavice z mlačno vodo.<br />
Izogibajte se milu, ker izsuši bradavice. Obrišite jih.<br />
Po prvem mesecu dojenja ali pri nekaterih še prej, ko smo otroka<br />
pogosto dojili in s tem vplivali na dobro tvorbo mleka, se bo ustvaril<br />
utečen ritem hranjenja. Sedaj bo to zagotovo najbolj enostaven način<br />
prehranjevanja. Tako bo zahteval otrok v prvem mesecu lahko tudi<br />
do 10-12 obrokov dnevno, ob koncu meseca pa bo število obrokov že<br />
zmanjšal. Po drugem ali tretjem mesecu otrok ne bo več potreboval<br />
nočnega obroka, saj bo spal dalj časa. V četrtem mesecu otrok sesa<br />
le še 5-6 krat dnevno. Zato ne obupajte in ne sezite prezgodaj po<br />
steklenički.<br />
....................................................................................................................<br />
Moji zapiski— ....................................................................................................................<br />
...................................................................................................................<br />
..................................................................................................................<br />
..................................................................................................................<br />
.................................................................................................................<br />
................................................................................................................<br />
...............................................................................................................<br />
..............................................................................................................<br />
29—
—Nekatera pogostejša vprašanja in dileme, ki jih<br />
postavljajo matere<br />
—Ali ima otrok dovolj hrane?<br />
To se matere pogosto sprašujejo. Otrok ima dovolj hrane, če je<br />
živahen, zdrav, lepo spi, se normalno giblje in ima lepo napeto kožo.<br />
Dnevno se 6 ali večkrat polula v plenice, urin je svetel. Blato izloči<br />
vsak dan približno dva do štirikrat ali večkrat, nekateri pa tudi več dni<br />
ne odvajajo. Mati doji 7 ali večkrat dnevno, vedno do <strong>si</strong>tosti. Mleko<br />
se izloča brez težav in otrokova telesna teža enakomerno in stalno<br />
narašča. Prve dni po rojstvu je normalno, da se telesna teža novorojenega<br />
otroka zmanjša za 7% do 10% od porodne teže. Približno po<br />
enem tednu ali desetih dneh pa že ponovno doseže porodno težo in<br />
kasneje telesna teža enakomerno in stalno narašča.<br />
Upoštevati je potrebno, da v prvih dveh tednih ne moremo govoriti<br />
o pomanjkanju mleka, saj se laktacija šele vzpostavlja. Zato tedaj ne<br />
sezite po steklenički, ampak povečajte število podojev. Če kljub vsemu<br />
dvomite, se posvetujte z zdravstvenimi delavci ali svetovalci za dojenje.<br />
Tehtanja otroka na gospodinjski tehtnici ne priporočamo, ker ni<br />
dovolj natančna in negotovost se povečuje.<br />
—Krči v trebuhu ob začetku posameznega dojenja<br />
Nekatere matere čutijo v začetku podoja blage krče v področju maternice<br />
(trebuha). To je normalen pojav, ki ga povzroča večje sproščanje<br />
hormona ok<strong>si</strong>tocima ob draženju bradavice. Posledica je močnejše<br />
krčenje maternice. To je tudi ena od prednosti dojenja, saj se maternica<br />
vrača v prednosečniško stanje.<br />
—Dojenje po carskem rezu<br />
Po rojstvu otroka s carskim rezom je dojenje prav tako možno kot<br />
pri porodu po naravni poti. Dodatno težavo lahko predstavljajo<br />
30—
Marljiva čebelica—<br />
Razburljiv otrok—<br />
Obotavljiv otrok—<br />
bolečine v predelu operativne rane zaradi katerih se mati težje<br />
namesti v udoben položaj. Vse te težave minejo po nekaj dneh<br />
Slika ⁷ — vztrajanja. Priporočamo dojenje v položaju »nogometne žoge«.<br />
Bolečino mati omili s tem, da <strong>si</strong> preko trebuha položi blazino.<br />
Če je bil carski rez opravljen v splošni anesteziji, je prvi podoj<br />
odložen na čas, ko sta mati in otrok zanj sposobna, navadno nekaj<br />
ur po rojstvu otroka. Pri carskem rezu v lokalni anestezija pa je prvi<br />
podoj možen takoj, kakor po vaginalnem porodu.<br />
Poskušalec—<br />
Počivač—<br />
—Različni vzorci sesanja<br />
Otroci se že v dobi novorojenca razlikujejo med seboj in kažejo svoje<br />
značajske posebnosti, ki so zelo opazne tudi pri načinu sesanja. V<br />
izogib nejevolji in težavam je potrebno te značilnosti poznati, jih<br />
upoštevati in se jim prilagoditi. Z ozirom na to lahko novorojence<br />
razdelimo v več skupin, ki jih v prispodobi označimo kot:<br />
to je otrok, ki močno zagrabi bradavico in krepko sesa, dokler ni <strong>si</strong>t.<br />
Zato ga je enostavno nahraniti, kar povzroča zadovoljstvo materi in<br />
otroku. Edina težava je, ker ne prizanaša bradavicam.<br />
pri sesanju zelo hiti. Zaradi tega mu bradavica neprestano uhaja<br />
iz ust. Namesto, da bi se potrudil in jo znova poiskal, začne jokati.<br />
Pomembno je, da ga mati pomiri.<br />
prve dni po rojstvu ga je težko pripraviti, da bi sesal. Pravimo, da<br />
čaka, da dobi mati dovolj mleka.<br />
bradavico <strong>si</strong>cer zagrabi, potegne malo mleka in ga preizkuša. Ko ugo-<br />
tovi okus, začne odločno sesati.<br />
tako poimenujemo otroka, ki nekaj minut lepo sesa, potem pa<br />
počiva. Po krajšem počitku ga mati ponovno vzpodbudi k sesanju.<br />
To je najpogostejši vzorec sesanja. Otroci sesajo in počivajo, pa spet<br />
sesajo.<br />
...............................................................................................................<br />
..............................................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
31—
Slika ₀ - ₃ —<br />
—Nekatere težave pri <strong>dojenju</strong><br />
—Boleče bradavice<br />
V začetku dojenja so bradavice občutljive, vendar dojenje ne sme<br />
biti boleče. Bolečine se običajno pojavijo zaradi nepravilne tehnike<br />
dojenja oz. nepravilnega pristavljanja otroka k dojki.<br />
—Razpoke (ragade) na bradavicah<br />
Vzroki so enaki kot zgoraj, torej nepravilna pristavitev. Bradavice<br />
so boleče, razpokane, lahko tudi rahlo zakrvavijo. Če morate zaradi<br />
bolečine za kak dan prekiniti dojenje je pomembno, da mleko redno<br />
na vsake 3 ure izbrizgate iz dojke.<br />
—Trde, preveč polne dojke<br />
Prve tri tedne so dojke lahko trde in napete, kar je normalno. Ob<br />
pogostem sesanju se zmehčajo. Tedaj matere pogosto pomislijo, da<br />
nimajo več dovolj mleka, ker se jim zdijo dojke premehke. Vedeti je<br />
potrebno, da velja »zakon ponudbe in povpraševanja«, kar pomeni, da<br />
se bo tvorilo toliko mleka kot ga otrok potrebuje in zahteva (seveda,<br />
če ne bo dobival dodatkov). Napetost ali ohlapnost dojke po tretjem<br />
tednu nikakor ni povezana s količino mleka. Materin strah ali misel,<br />
da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka. Torej<br />
se ne sprašujte preveč in se predajte radostim materinstva.<br />
Preveč polne dojke so boleče, tople, koža je napeta, telesna temperatura<br />
se lahko zmerno poveča (do 38° C). Težave omilimo s pogostejšim<br />
izdatnim in pravilnim dojenjem. Posamezen podoj naj traja toliko<br />
časa, da začutite zmehčanje dojke. Mleko <strong>si</strong> lahko tudi izbrizgate, če<br />
otrok ne posesa dovolj. 10 minut pred podojem <strong>si</strong> položite na dojke<br />
zelo tople obloge. Vča<strong>si</strong>h je dobro iztisniti malo mleka preden<br />
začne otrok sesati. S tem zmehčamo bradavični kolobar in otrok<br />
bo bradavico lažje zagrabil. Če vas skrbi bolečina, se posvetujte z<br />
zdravnikom.<br />
32—
—Bolečina, omejena zatrdlina v dojki<br />
Do take omejene zatrdline pride zaradi zamašitve posameznega<br />
mlečnega voda. Mati zatipa zatrdlino v predelu zamašitve, ki je<br />
boleča. Telesna temperatura se lahko zmerno poveča, vendar je<br />
materino splošno stanje dobro. Do zamašitve pride postopoma, ko<br />
se mlečna žleza ne prazni dovolj, ali če mati pije premalo tekočine.<br />
V posameznem mlečnem vodu se mleko zgosti in ga tako zapre.<br />
Pomembno je izdatno praznjenje dojke, mati <strong>si</strong> lahko pomaga tudi<br />
z ročnim izbrizgavanjem. Pred dojenjem priporočamo tudi zelo tople<br />
obloge in rahlo ma<strong>si</strong>ranje. Ko se prazni tako zamašen vod, mati<br />
čuti bolečino. Z dojenjem mora mati nadaljevati na obeh dojkah.<br />
Priporočamo pa tudi obisk pri zdravniku zaradi opredelitve in zdravljenja<br />
morebitne ga mastitisa.<br />
—Mastitis<br />
Gre za vnetje dojke. Materino splošno stanje se poslabša. Počuti se<br />
bolno in ima lahko mrzlico. Telesna temperatura se poveča nad 38,4°C.<br />
Obvezno je potrebno obiskati zdravnika, ki bo predpisal potrebno<br />
zdravljenje.<br />
—Nervozno sesanje<br />
Otrok se ob <strong>dojenju</strong> obnaša nervozno ali ga celo odklanja. Vzroki tega<br />
pojava so lahko: nastop menstruacije, preveč začinjena hrana matere,<br />
uporaba močnih mil, parfumov ali krem, nemir matere, stres matere,<br />
izraščanje zob pri otroku, okužba zgornjih dihalnih poti pri otroku,<br />
težave z bradavicami, dodajanje umetne prehrane po steklenički ali<br />
uporaba dude za pomiritev.<br />
Vse zgoraj naštete težave je možno preseči z upoštevanjem že<br />
opisane pravilne tehnike dojenja.<br />
................................................................................................................<br />
Koristne povezave— ..............................................................................................................<br />
www.asklenore.info/breastfeeding , www.dojenje.net<br />
33—
Natančna navodila o<br />
dopolnilni prehrani<br />
prejmete pri svojem<br />
pediatru. —<br />
—Dodatki druge hrane<br />
Vse dodatke otroški prehrani dodajajte po žlički in po predpisani<br />
shemi. Z rastjo postaja dojenček vedno bolj aktiven. Zato<br />
samo materino mleko ne bo več zadoščalo za njegove prehranske<br />
in p<strong>si</strong>hološke potrebe. Potrebno bo postopoma uvesti dopolnilno<br />
prehrano, ki ob nadaljevanju dojenja zadosti dodatne potrebe za<br />
energijo, železo in druge bistvene elemente hrane.<br />
Uvajanje dopolnilne prehrane prezgodaj ali prepozno ima lahko<br />
neugodne posledice za izključno dojenega otroka. Mnenja strokovnjakov<br />
so, da je v našem okolju primerno pričeti postopoma<br />
uvajati dopolnilno prehrano, ko je dojenček star 6 mesecev. Do tedaj<br />
je izključno dojenje popolnoma zadostno za njegovo normalno rast<br />
in razvoj.<br />
—Dvovrstno hranjenje<br />
Le v primeru, da materi primanjkuje mleka, priporočamo dvovrstno<br />
hranjenje. To pomeni, da mati začne obrok z dojenjem in nadaljuje<br />
s prilagojenim mlekom. Na ta način zagotovimo otroku pri vsakem<br />
obroku vsaj nekaj tistega, kar smo omenili kot pomembne prednosti<br />
dojenja. Istočasno pa to pomeni tudi stalni dražljaj za dojke, ki so tako<br />
vzpodbujene k vsaj minimalni tvorbi mleka, kar skušamo vzdrževati<br />
vsaj do 6. meseca.<br />
—Odstavljanje od pr<strong>si</strong><br />
Odstavljanje od pr<strong>si</strong> je lahko nenadno, v celoti naenkrat ali pa postopno.<br />
Prva možnost pride v poštev le redko, morda ob nepredvideni<br />
ločitvi matere in otroka npr. zaradi nujnega službenega potovanja.<br />
Takemu odstavljanju se moramo izogibati, ker pomeni za otroka<br />
šok in dodatne težave, saj otrok težko naenkrat, v celoti spremeni<br />
prehrano. Težave pa ima tudi mati, ker mleko še naprej nastaja,<br />
kar lahko vodi v resne zdravstvene težave.<br />
34—
Priporočamo postopno odstavljanje od pr<strong>si</strong>, kar pomeni, da po<br />
en obrok dojenja zamenjamo z drugo prehrano. Po približno<br />
15-tih dnevih zamenjamo drugi obrok dojenja z drugo prehrano<br />
in tako do konca, ko ostaneta samo še večerni in jutranji obrok<br />
dojenja, pa tudi ta dva kasneje zamenjamo na enak način, kot smo<br />
zamenjali ostale. Ob takem odstavljanju postopoma ugaša tudi<br />
tvorba mleka in mati navadno nima posebnih težav. Odstavljanje<br />
načrtujte tako, da ob pravilnih dodatkih druge hrane po 6. mesecu,<br />
dojite vsaj do konca 1. leta otrokove starosti, priporočamo pa, da<br />
skušate dojiti 1-2 obroka dnevno do konca drugega leta otrokove<br />
starosti ali po želji še dalj.<br />
—Dojenje in sp olni odnos<br />
Dojenje ne predstavlja nobene ovire za spolne odnose. Iz prsnih<br />
bradavic lahko med spolnim odnosom izteka mleko, kar je lahko za<br />
nekatere pare moteče in zato priporočamo, da so bradavice prekrite.<br />
Partnerja imata lahko določene p<strong>si</strong>hične zavore, saj so se dojke nenadoma<br />
spremenile iz seksualnega <strong>si</strong>mbola v prehrambeni organ za<br />
otroka. Z odkritim pogovorom in strpnostjo je možno te pomisleke<br />
preseči.<br />
...................................................................................................................<br />
Moji zapiski—<br />
...................................................................................................................<br />
...................................................................................................................<br />
...................................................................................................................<br />
..................................................................................................................<br />
.................................................................................................................<br />
.................................................................................................................<br />
.................................................................................................................<br />
................................................................................................................<br />
...............................................................................................................<br />
..............................................................................................................<br />
35—
—Zakluček<br />
Na kratko smo vam predstavili najpomembnejše poudarke v pro-<br />
cesu dojenja. Ob upoštevanju tega in razgovorih z zdravstvenimi<br />
delavci boste zanesljivo in z lahkoto usp ešno dojili vašega otroka,<br />
kar je vaš in naš cilj. Želimo veliko sreče pri negi vašega malčka in<br />
seveda nadvse usp ešno dojenje.<br />
Koristne .....................................................................................................................<br />
telefonske številke— ....................................................................................................................<br />
....................................................................................................................<br />
tel.porodnišnice :<br />
...................................................................................................................<br />
...................................................................................................................<br />
LLLI svetovalke/ci:<br />
...................................................................................................................<br />
..................................................................................................................<br />
svetovalka/lec za dojenje:<br />
.................................................................................................................<br />
................................................................................................................<br />
moj pedijater:<br />
...............................................................................................................<br />
..............................................................................................................<br />
moja patronažna med. sestra/zdravstvenik:<br />
..............................................................................................................<br />
36—
-usp ešno dojenje za dobro zdravje otrok in materza<br />
dobro zdravje otrok in mater<br />
Izdalo Društvo UNICEF Slovenija<br />
Ljubljana, 2007<br />
Avtorica: Dr. sci. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped., viš. med. ses.<br />
Recenzenta: A<strong>si</strong>st. dr. sci. Borut Bratanič, spec. pediater, dr. med.<br />
A<strong>si</strong>st. Andreja Tekauc Golob, spec. pediater, dr. med., IBCLC<br />
Ilustracije: Petra Štrukelj<br />
Oblikovanje: Petra Štrukelj<br />
Dvanajsta prenovljena izdaja<br />
Tisk: Impress d.d., Ivančna Gorica<br />
Tiskano v 19.000 izvodih<br />
RSK za pediatrijo in RSK za ginekologijo ocenjujeta, da je ta brošura potrebna in<br />
primerna ter jo priporočata materam.
UNICEF Slovenija<br />
Pavšičeva 1<br />
1000 Ljubljana<br />
Slovenija<br />
Splet: www.unicef.<strong>si</strong><br />
e-pošta: info@unicef.<strong>si</strong><br />
telefon: +386(0)15838080<br />
telefaks: +386(0)15838081<br />
TRR: 02085-0017741956<br />
ISBN 978-961-6626-05-7
Change language