Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
dajo na geparde in muhe kot na neko drugo<br />
generično skupino.<br />
Nadalje se zelo priljubljena oblika moralne<br />
diskvalifikacije naslanja na definicijo razuma<br />
oziroma inteligence. Inteligenco definiramo<br />
na način, ki avtomatsko preferira ljudi. Kot<br />
dokaz zanjo zahtevamo abstraktno mišljenje.<br />
Mnogi poskusi so dokazali, da so tudi nečloveške<br />
živali sposobne abstraktnega razmišljanja.<br />
Četudi slednje ne bi kazale nobenih znakov<br />
razumnega mišljenja, kot ga razumemo ljudje,<br />
ne bi bile inferirorne. Zakaj bi tipične človeške<br />
lastnosti istovetili s superiornostjo? Ker so<br />
značilne za vrsto Homo sapiens?<br />
Marjorie Spiegel v svoji knjigi The Dreaded<br />
Comparison: Human and Animal Slavery (1996)<br />
piše, da so črnci stoletja veljali za nerazumska<br />
bitja, kar je bil izgovor, ki je v času sužnjelastništva<br />
služil dvema namenoma: da so lahko<br />
belci nadaljevali s t. i. varovanim skrbništvom<br />
črncev (v obliki suženjstva), in da so lahko<br />
opravičevali brezmejno izkoriščanje le-teh.<br />
A ne vidimo tukaj v nebo vpijoče podobnosti<br />
vsakič, ko gremo v živalski vrt, vodimo psa na<br />
povodcu, uživamo živalske izdelke … Kot se<br />
je sčasoma opustila ta trditev v zvezi s predstavniki<br />
drugih ras, se sedaj bliža čas, ko se bo<br />
opustila v zvezi z nečloveškimi živalmi.<br />
Kot pri vseh drugih oblikah nestrpnosti je<br />
tudi bistvo speciesizma (species=vrsta), diskriminacije<br />
na osnovi pripadnosti drugi biološki<br />
vrsti, nesposobnost čutiti empatijo s pripadniki<br />
skupine, ki ni tvoja. Superiornih oziroma<br />
boljših bioloških vrst ni. Kakor ni superiornega<br />
spola ali rase. Rasne in spolne razlike so<br />
biološke, ne moralne. Isto torej velja za speciesizem.<br />
Vsako zatiranje, ki ga prakticiramo,<br />
podpira druge oblike prevlad. Nujno potrebno<br />
je, da v vseh prepoznamo skupne imenovalce<br />
in se proti njim borimo, ne pa merimo stopnjo<br />
trpljenja žrtev ali določamo, katera skupina je<br />
bolj zatirana. Vsak tak boj pomeni moralno in<br />
politično zaprisego odprave izkoriščanja in/ali<br />
uporabe na osebnem nivoju.<br />
Kako ljudje vzpostavljamo odnos do nečloveških<br />
živali? Zakaj se t. i. zahodne družbe/kulture<br />
tako bojimo kakršnekoli primerjave z živalmi<br />
oziroma te primerjave v večini primerov<br />
uporabljamo kot žaljivke? Zakaj nas bolj pretresejo<br />
poboji tjulnjih mladičev kot klavnice,<br />
polne prašičev? Laže čustvujemo z živalskimi<br />
vrstami, ki so z naše perspektive bolj ljubke in<br />
so nam po kognitivnih sposobnostih bliže. Po<br />
eni strani kažemo veliko mero zaskrbljenosti<br />
in ljubezni za svoje nečloveške prijatelje, s katerimi<br />
si delimo domove (psi, mačke), ali pa<br />
jih iz različnih razlogov idealiziramo (tjulnji,<br />
konji, delfini), po drugi strani pa večina ljudi<br />
na svetu meni, da je moralno sprejemljivo vsako<br />
leto povzročati trpljenje in smrt 56 milijardam<br />
ostalih živali zaradi lastnega užitka, udobja,<br />
priročnosti – če se le živalim ne povzroča<br />
nepotrebno trpljenje (karkoli že »nepotrebno<br />
trpljenje« pomeni).<br />
Ali lahko vrednotimo življe-<br />
nje določenega bitja na osnovi<br />
človeške percepcije ljubkosti,<br />
inteligence, kognitivne soro-<br />
dnosti? Človeška percepcija<br />
naštetih lastnosti objektivno<br />
gledano ne more biti kriterij<br />
odločanja. Vse živali nimajo te<br />
sreče, da bi nam bile privlačne<br />
ali kakorkoli blizu.<br />
Nobene moralno pomembne razlike namreč<br />
ni med živalmi, ki jih dojemamo kot lepe in inteligentne,<br />
in živalmi, ki so namenjene za hrano.<br />
Prav tako ni moralne razlike med uživanjem<br />
mesa in drugimi živalskimi proizvodi. Vse te<br />
živali končajo v isti klavnici in vse imajo v očeh<br />
človeka zgolj uporabno vrednost.<br />
Ne le da živali uporabljamo v vsakovrstne<br />
namene, katerih ne moremo opredeliti kot<br />
»potrebne« – bodisi govorimo o prehrambni<br />
industriji, o poskusih na živalih, o oblačilni<br />
industriji ali o zabavni industriji; z njimi ravnamo<br />
na načine, ki bi jih poimenovali mučenje,<br />
če bi šlo za ljudi. V skladu s sedanjo moralno<br />
paradigmo so vsa človeška bitja enaka in imajo<br />
pravico do enakega temeljnega moralnega<br />
varstva, po drugi strani pa imajo živali odločno<br />
manjvreden status: varstvo, ki je dodeljeno<br />
njim, je minimalno in ponavadi temelji zgolj na<br />
prepovedi nepotrebne krutosti. Takšne oblike<br />
varstva (npr. Zakon o zaščiti in proti mučenju<br />
živali) so večinoma nesmiselne in nepomenljive,<br />
saj imajo živali status lastnine; so materialne<br />
dobrine, vredne le toliko, kolikor jim pripišemo.<br />
V očeh zakona se nečloveške živali ne<br />
razlikujejo od avtomobilov, pohištva ali kake<br />
druge lastnine, ki jo posedujemo.<br />
Humana etika v osnovi temelji na spoštovanju<br />
brezpogojne vrednosti posameznika, zato<br />
se moralna vrednost nobenega človeka ne more<br />
določiti v sorazmerju z njegovo koristnostjo<br />
drugim ljudem. Filozofija pravic živali zahteva<br />
le dosledno upoštevanje predstavljene logike.<br />
Krivica je brezpogojna, zato<br />
ji moramo tudi nasprotovati<br />
brezpogojno. Pravica ni zahte-<br />
vala oziroma ne zahteva »refor-<br />
miranega« suženjstva, ne »re-<br />
formiranega« otroškega dela,<br />
ne »reformiranega« podrejanja<br />
žensk. Zahteva edini moralni<br />
odgovor – brezpogojno, po-<br />
polno odpravo. Le reformirati<br />
brezpogojne krivice pomeni<br />
podaljševati jih.<br />
Akcija/reakcija 4 5 Intervju 6 7 Portret 8 9 Rdeča nit 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Change language