Številka 2-3, letnik 2011 - Filatelistična zveza Slovenije

Tradicionalna filatelija
• Mi torej nismo naročili različnih
malih pol.
• Tudi kar zadeva razlike v barvah
obeh malih pol – ki se mimogrede vidijo
le pri natančnem opazovanju – te pri
naročilu niso bile omenjene (zahtevane).
Razlike je torej pripisati le ne čisto
enaki barvni mešanici.
• Poleg tega nismo prejeli nobenih
malih pol, katerih rob bi bil potiskan z
rdečim besedilom in nam je tudi neznano,
kdo naj bi bil naročnik. Vsekakor
bomo pojav osmerčkov z rdečimi napisi
– ki se v nasprotju z zakonom označujejo
kot mala pola z osmimi znamkami
– v našem uradnem listu p r e k l i c a l i.
• Znamke so bile na poštnih okencih
v prodaji po nominalni ceni. – Naklada
je bila medtem že pokupljena.
14
S spoštovanjem
Direktor PTT, l.r.
Povedati je še potrebno, da so bile
jugoslovanske znamke po 300 din tiskane
v modri barvi v malih polah po
osem, medtem, ko so vijolične 300 din
znamke Trsta Cone B (12.000) izdane v
polah po dvanajst.
Iz gornjih navedb jasno izhaja, da
so rdeči dotiski besedil na robove malih
pol storjeni z zasebne strani in torej
filatelistično brez vrednosti. Filatelistično
narejeno delo (»Mache«) v katalogu
Zumstein ne bo katalogizirano.
To je bila uradna razlaga Direktorja
PTT in je tudi obveljala kot edina
resnična. Upoštevajo jo tako domači
katalogi, Slovenika (še prej katalog Jugomarke),
kot tuji Michel in Zumstein.
Seveda je slika povsem drugačna pri
italijanskih trgovcih. Ti veselo ponujajo
v vseh svojih katalogih Sassone,
CEI, Unificato itd. omenjene »bloke«
z obrobnim napisom. Tudi na spletnih
straneh e-bay boste našli zanimivost
STO-VUJA 300 din z obrobnim napisom
po 395 evrov, ona brez napisa pa
bo za borih 65 evrov. Kaj pa pravimo
mi? Trgovci, ki so dosegli napis na robu
in so se dobro založili z »bloki« imajo
vsekakor velik interes, da je to legalna
izdaja. No, če skušamo odgovoriti na
vprašanja urednika kataloga Zumstein,
potem lahko rečemo:
- Pretisk je nastal na zasebno pobudo,
pri čemer sploh ni pomembno kje,
- Znamke z obrobnim pretiskom se
niso prodajale na poštah STO in torej
niso bile v poštni uporabi,
- Omenjene znamke niso znamke
STO.
Kaj svetujemo kupcem znamke STO-
VUJA Esperanto 300 din? Če želijo imeti
ZNAMKO v zbirki, potem naj iščejo
med znamkami iz 12-terca (vijolična),
ali iz osmerca (lila barva), iz pol brez
obrobnega napisa. Pri slednji je seveda
zelo želeno in nujno, da ima znamka
robni privesek. Če tega ni, potem je že
nekaj »narobe«.
Literatura:
1. Marke zone B i Slobodne teritorije
Trsta, JUFIZ XII, 21-26.6.2004;
2. Damir Novaković, Marka za zračnu
poštu zone B STT-a izdana prigodom
38. Svjetskog esperanto kongresa,
Hrvatska filatelija, 1/2007, pp18-27;
3. Esperanto-kongress-Marken Triest
Zone B, Brener Briefmarken-Zeitung,
BBZ, 1/54, pp.13, prevedel Igor Pirc.
Nova filatelija · Letnik XXVII