Številka 2-3, letnik 2011 - Filatelistična zveza Slovenije

Razvedrilo
Odgovor na nagradno vprašanje iz NF 1/2011
Nagradna uganka iz prejšnje številke
Nove filatelije je nekoliko razburkala
del filatelistične srenje pri nas, kar je bil
pravzaprav njen namen. Priznam pa,
da sem pričakoval nekaj več kot le štiri
odgovore, saj se s področjem in območjem,
ki ga pokriva prikazana dopisnica,
ukvarja nekaj naših že uveljavljenih
razstavljavcev in raziskovalcev, ki bi ob
razlagi, na katero sem pri vprašanju pozival,
lahko dodali še kakšno zanimivo
ugotovitev.
Namenoma sem dal uganki nekoliko
provokativen naslov in verjamem, da
nekateri, ki si odgovora niso upali poslati,
zdaj nestrpno čakajo, kakšen bo.
Pa pojdimo po vrsti.
Samo uganko z naslovom Najdite
vsiljivca si je izmislil prijatelj Dario
Filjar, da bi k raziskovanju potegnil še
druge iz skupine, v kateri pri raznih
projektih že nekaj časa sodelujemo. S
Stašo sva izziv vzela zares in porabila
kar nekaj časa pri katalogih, kopijah
cenikov in drugih poštnih dokumentov,
da sva del zgodbe v glavnem pravilno
razvozlala – del zgodbe, ki jo je pravilno
rešil tudi prvi od reševalcev Boštjan
Petauer. Njega sta, tako kot naju s Stašo,
motili dve porto znamki na dopisnici.
Kot piše Boštjan, so vse porto doplačilnice
imele enako nazivno vrednost
(nominalo) kot franko doplačilnice, iz
česar lahko sklepamo, da porto za doplačilnice
ni bil v dvojni vrednosti, kot
je to veljalo za poštnino plačano pošti,
sicer bi porto doplačilnice enostavno
natisnili z dvakratno nazivno vrednostjo
franko doplačilnic. To sklepanje
potrjujejo poštne okrožnice. Tako pravi
Okrožnica Direkcije PTT Ljubljana št.
60, 1. oktobra 1951: »V tedu Rdečeka
križa bodo pošte poleg rednih pristoj-
bin obvezno izterjevale še pristojbino
za RK na ta način, da bodo nalepljale
na pošiljko frankovno znamko RK za
0,50 din. Na pošiljke, ki bi bile vržene
v nabiralnike, pa ne bi bile frankirane
z navedeno znamko, bo naslovna pošta
nalepila portovno znamko za 0,50 din
ter pristojbino izterjala od prejemnika.«
Iz tega zapisa je povsem jasno, da je bil
porto za neplačano doplačilnico v korist
RK v enkratnem znesku, kar so takratni
poštarji dobro vedeli, poleg tega
pa so jih na to opominjale okrožnice.
Res je, da Direkcija PTT ni bila pristojna
za dogajanje v STT VUJA, vendar je
z okrožnicami sproti obveščala o vsem
poštnem dogajanju na tem območju in
težko je verjeti, da bi sistem plačevanja
porto pristojbine za doplačilnice bil
drugačen, pa Direkcija PTT o tem ne bi
obvestila svojih pošt z okrožnico.
Do sem je zgodba sorazmerno enostavna
in zlato ne izgublja toliko svojega
sijaja. Zapisane ugotovitve pa dajejo
misliti naprej. Že s Stašo sva podvomila
o pristnosti dopisnice, ki je v obravnavi.
Poštarji so dobro vedeli, kakšen je »kazenski«
porto za doplačilnice, zato se
pojavi vprašanje, zakaj bi nalepil dve
porto znamki, če pa to ni bilo potrebno,
poleg tega pa je bilo znano, da so se te
znamke težko dobile. S tem določilom
pa niso bili tako dobro seznanjeni ostali;
vedeli pa so, da je kazenska porto
poštnina za neplačano ali premalo plačano
poštnino dvojna. Pojavi se torej
sum, da dopisnica ni resnično potovala,
ampak je bila »narejena« že takrat, ali
pa celo pozneje, in to je tisto, kar zlatu
jemlje sijaj.
K temu razmišljanju zanimivo prispevata
druga dva odgovora, ki sem ju
prejel. Matjaž Metaj piše, da je Statistič-
Številka 2-3·2011 57