УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

ÓÍÈÂÅÐÇÈÒÅÒ „ÑÂ. ÊÈÐÈË È ÌÅÒÎÄÈ£“ – ÑÊÎÏ£Å
Ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà

ÓÍÈÂÅÐÇÈÒÅÒ „ÑÂ. ÊÈÐÈË È ÌÅÒÎÄÈ£“ – ÑÊÎÏ£Å
Ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà
XXXIII NAU^NA KONERENCIJA
íà XXXIX ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð
çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà
(Îõðèä, 28. è 29. VIII 2006 ã.)
LINGVISTIKA
Ñêîï¼å,
2007

PROBLEMI PRI PREVEDUVAWETO NA
MAKEDONSKI OD DRUGITE SLOVENSKI I
NESLOVENSKI JAZICI I OBRATNO

Margarita Velevska
PREVODNI EKVIVALENTI NA NEKOI KONSTRUKCII
SO NELI^NI GLAGOLSKI ORMI OD RANCUSKI JAZIK
NA MAKEDONSKI
Temata na koja denes }e raspravame: Problemi pri preveduvaweto
na makedonski od drugite slovenski i neslovenski jazici i
obratno, e mo{ne {iroko, a mo`e da se ka`e i neiscrpno podra~je vo
odnos na izborot na problematikata koja bi mo`ela da bide razgleduvana.
Najnapred bi sakala da iznesam nekoi svoi razmisluvawa vrzani
za samata preveduva~ka dejnost vo tekot na koja, vpro~em, naiduvame na
pogore poso~enite problemi. Se nadevam deka }e se slo`ite so mene,
pretpostavuvaj}i deka site nie koi denes govorime za preveduvaweto
imame i soodvetno preveduva~ko iskustvo, ako ka`am deka preveduvaweto
pretpostavuva dobro poznavawe na jazicite od koi i na koi se
preveduva, poseduvawe na ume{nost, ve{tina, znaewe, {iroki poznavawa
od oblasta ili za tematikata koja se preveduva, no pred s# ogromna
`elba, koja mo`am da ja nare~am i qubov kon samata preveduva~ka
dejnost, pa duri i strast so koja mu prio|ate na tekst koj treba da bide
preveden, osobeno koga se raboti za ubaviot pi{an zbor, za prozata ili
za poezijata. Tokmu zatoa bi sakala da naglasam deka preveduvaweto ne
treba da bide samo dol`nost ili rabota {to treba da se zavr{i, tuku
aktivnost vo koja se vlo`uvate i se vnesuvate sebesi. Vo sprotivno,
podobro e da ne se zafa}ate so nego.
Predlo`eniot naslov, Prevodni ekvivalenti na nekoi konstrukcii
so neli~ni glagolski formi od francuski jazik na makedonski,
opfa}a samo mal del od edna po{iroka oblast vo koja mo`e da
se razgledaat tri vida konstrukcii vo francuskiot jazik: infinitivni,
participni i gerundivni. Slo`enosta na ovie konstrukcii e
podednakvo aktuelna i vo stru~niot jazik i vo onoj na beletristikata.
Se razbira, postojat nijansi koi zavisat od oblasta vo koja tie se
javuvaat, no osobeno bi sakala da ja potenciram ulogata na kontekstot,
bez isklu~ok, vo site poso~eni slu~ai.

8
Primerite so koi }e go ilustriram ova kratko izlagawe se
izvle~eni od najnovi izdanija od periodi~niot pe~at na francuski
jazik i od edno neodamna objaveno literaturno delo, {to zna~i od
sovremeniot, `iv, dinami~en i aktuelen jazik.
Koga velam neli~ni glagolski formi, pred s# mislam na infinitivnite
konstrukcii, koi ne postojat vo makedonskiot jazik, no koi
sepak imaat pove}e mo`ni ekvivalenti. Kon niv mo`e da se dodadat i
participnite i gerundivnite konstrukcii koi ne se pomalku zna~ajni.
Infinitivot e poznat i kako glagolska imenka ili imenska
forma na glagolot, odnosno forma so dvojna priroda, tokmu poradi
mo`nosta da se javuva vo funkcija na imenska, no i vo funkcija na
glagolska forma. Koga velam imenska funkcija, toa gi podrazbira site
funkcii vo koi mo`e da se javi edna imenska forma, poa|aj}i od
podmetot, preku direktniot i indirektniot dodatok, prilo{koto
dopolnenie, atributot, itn. Vo glagolska funkcija, najinteresni od
aspekt na preveduvaweto se konstrukciite vo koi infinitivot e
nositel ili stolb na istite, odnosno e nezavisen od drug voveden
glagol. Vakvite primeri ~esto se sre}avaat vo naslovi od pe~atot. Ovaa
bezli~na glagolska forma nema oznaki za lice, broj ili aspekt, ne ja
poznava kategorijata vreme i ne postoi mo`nost za brzo i efikasno
smestuvawe na ovaa forma vo soodveten proces. Osven toa, ne postoi
element koj bi uka`al na agensot na dejstvoto, {to vo nekoi slu~ai
dopolnitelno go ote`nuva preveduvaweto.
Na primer:
(1) Passer la langue de bois à Kärcher!
Se razbira, pred s# mora da se zapoznae kontekstot zatoa {to vo
sprotivno mo`e da dobiete sosema poinakva pretstava vo odnos na
porakata. Izrazot la langue de bois, bukvalno preveden ozna~uva drven
jazik, me|utoa negovoto frazeolo{ko zna~ewe e sosema poinakvo. Vo
re~nikot nao|ame deka se raboti za izraz so pejorativno zna~ewe,
odnosno naj~esto stanuva zbor za jazikot na politi~kata propaganda.
Vo po{irok kontekst, mo`e da se raboti i za na~in na izrazuvawe koj
izobiluva so stereotipni nekompromitira~ki formuli 1 . Za sre}a,
kontekstot ni pomaga da doznaeme deka Kar{e e figura od politi~kiot
`ivot na rancija, a izvi~nikot na krajot na ovaa infinitivna
konstrukcija n# upatuva na faktot deka se raboti za `elbena, zapovedna
ili konstrukcija so koja se izrazuva ~udewe. Imaj}i go predvid
1
(Péj. Langue de bois: langage figé de la propagande politique; par ext. façon de s'exprimer qui abonde en
formules figées et en stéréotypes non compromettants (opposé à franc-parler).

faktot deka glagolot passer ima mo{ne golem broj zna~ewa, se doa|a
do nekolku mo`ni re{enija. Na primer:
(1a) Ostavete mu (ili: dozvolete mu, dajte mu, otstapete mu)
na Kar{e (mo`nost) da go upotrebuva politi~kiot `argon!
pa duri i:
(1b) Prenesete mu ja na Kar{e mo`nosta da go upotrebuva
politi~kiot `argon!
Poneutralnata varijanta se dobiva so pomo{ na bezli~na konstrukcija:
(1v) Da mu se ostavi (ili: dozvoli, dade) na Kar{e (mo`nost) da
go upotrebuva politi~kiot `argon!
Navedenite ekvivalenti vklu~uvaat glagolska konstrukcija so
koja se iska`uva dopu{tawe ili pottiknuvawe da se izvr{i edno
dejstvo. Od druga strana, postoi mo`nosta kako ekvivalent da se javi
glagolska ili odglagolska imenka:
(1g) Mo`nost za Kar{e da go upotrebuva politi~kiot `argon!
(1d) Kar{e ima mo`nost da go upotrebuva politi~kiot `argon!
(1|) Kar{e ima mo`nost da mol~i (da ne ka`e ni{to)!
Da prosledime u{te eden primer, povtorno naslov od periodi~niot
pe~at, kade izraznite nijansi se sli~ni:
(2) Togo: sortir de l’impasse.
Eve gi i mo`nite ekvivalenti:
(2a) Togo: da se izleze od bezizlezot (od slepata ulica, od beznade`nosta),
kade kako ekvivalent se javuva glagolska konstrukcija.
(2b) Togo: izlez od bezizlezot (od slepata ulica, od beznade`nosta),
so imenska forma koja mo{ne ~esto sovr{eno go otslikuva
dejstvoto predadeno so infinitivna forma.
(2v) Togo: nadvor od o~ajot, kade perifrasti~nata forma so nova
semanti~ka varijanta doveduva do sosema soodveten ekvivalent.
So slednata konstrukcija, od tipot na imperativnite koi redovno
ja vklu~uvaat upotrebata na infinitivot, naj~esto se postignuva
efekt na masovno obra}awe do {irokata publika:
(3) Âmes sensibles, s’abstenir!
pri {to se dobivaat slednite mo`ni ekvivalenti:
(3a) ^uvstvitelni du{i, vozdr`ete se!
9

10
(3b) ^uvstvitelnite du{i treba da se vozdr`at! – neutralno
obra}awe so voveduvawe na modalen glagol.
(3v) Vozdr`anost za ~uvstvitelnite du{i! – so imenska forma.
Semanti~koto pro{iruvawe isto taka mo{ne ~esto mo`e da dade
sosema soodveten ekvivalent:
(3d) Se prepora~uva vozdr`anost za ~uvstvitelnite!
So podolu navedenata imperativna konstrukcija, pak, ne se ostava
mo`nost za kolebawe i ovaa nijansa se postignuva tokmu so pomo{ na
prilogot za na~in:
(4) Eteindre la lumière, vite!
~ii{to ekvivalenti bi bile:
(4a) Vedna{ izgasni (izgasnete) go svetloto!
(4b) Vedna{ da se izgasne svetloto!
(4v) Izgasni (Izgasnete), vedna{!
Od druga strana, preku edna pra{alna konstrukcija mo`e da se
postigne i efekt na za~udenost, sebeispituvawe, kolebawe, nesigurnost,
i, se razbira, da se postavi pra{awe:
(4) abriquer du sang artificiel?
kade {to kako mo`ni ekvivalenti }e gi sretneme slednite glagolski
konstrukcii:
(4a) Se fabrikuva (se proizveduva) li ve{ta~ka krv?
(4b) Da se fabrikuva (da se proizveduva) li ve{ta~ka krv?
(4v) Treba li da se fabrikuva ve{ta~ka krv?
ili onie so imenska forma:
(4g) abrikuvawe (proizvodstvo) na ve{ta~ka krv?
Vo osnova, infinitivot sekoga{ uka`uva na proces, imaj}i
predvid deka mu nedostigaat oznakite za lice, broj, vreme ili aspekt.
Indikativna uloga pri preveduvaweto mo`e da ima prisustvoto
na agens ili vr{itel na dejstvoto koj poprecizno go locira nego. ^esto
pati toa se naglasenite li~nozamenski formi, kako na primer: moi, toi,
lui, elle, nous, vous, eux, elles, kako vo kratkata pra{alna konstrukcija od
tipot na: Toi, m’aimer?, koja vo prevod bi glasela: Ti me qubi{? ili:
Zar ti me qubi{? ili: Zar ti bi mo`el da me qubi{?, kade najdobar
efekt se dobiva ako ekvivalentot e glagolska konstrukcija, vo koja
mo`e da se vmetne i modalen glagol, se razbira, sekoga{ vo soglasnost
so kontekstot.

Za razlika od konstrukciite vo koi infinitivot ima centralno
mesto, odnosno pretstavuva nositel na dejstvoto, li~nozamenskite
formi mnogu po~esto se sre}avaat vo t.n. infinitivni re~enici, za ~ie
postoewe nema istomislenost me|u francuskite lingvisti. Izvesen
broj od niv duri se somnevaat vo realnoto postoewe na ovoj tip
konstrukcii. Za {to se raboti? Eden del od francuskite gramati~ari,
kako Grevis, Larus, Sandfild i drugi, smetaat deka vistinska infinitivna
re~enica e onaa vo koja postoi voveden glagol, od kategorijata
na onie koi iska`uvaat ~uvstva, setilnost i sl., na koi se nadovrzuva
infinitiv ~ie dejstvo e nezavisno od dejstvoto na vovedniot glagol i
kade ~esto se sre}ava li~nozamenska forma (za direkten predmet) koja
poso~uva na vr{itelot na dejstvoto na infinitivot. Na primer:
(5) Je les écoute argumenter.
~ii prevodni ekvivalenti bi bile slednive:
(5a) Gi slu{am kako raspravaat (so na~inska zavisnoslo`ena
re~enica)
(5b) Gi slu{am deka raspravaat (so iskazna re~enica)
(5v) Ja slu{am nivnata diskusija
(5g) Go slu{am nivnoto argumentirawe (so imenski formi, pri
{to li~noglagolskata zamenka e prevedena so posvojna pridavska
forma).
Se razbira, ova e prika`uvawe na samo eden del od mo`nostite
koi se javuvaat kako prevodni ekvivalenti kaj neli~nite glagolski
formi, poto~no kaj infinitivnite konstrukcii, ~ie preveduvawe
sekoga{ pretstavuva predizvik tokmu poradi faktot {to tie ne
postojat vo soodvetna forma vo makedonskiot jazik.
11

Gizela Havranek
MAKEDONSKI I GERMANSKI – VO ORIGINAL
I VO PREVOD, NEKOLKU EGZEMPLARNI SLU^AI
OKOLU GRAMATI^KITE OBELE@JA
Preveduvaweto od eden jazik na drug e edno od najstarite praktikuvawa
na ~ovekot i ~ove{tvoto. Na ovoj na~in se {irele i se {irat
kulturnite, nau~nite, tehni~kite i sekakvi bogatstva, otkrivawa i
soznanija vo svetot. Dene{niot dinami~en i globaliziran svet, i
pokraj vladeeweto na angliskiot jazik, ne mo`e da postoi bez preveduvaweto
i prevodite. Od svojot jazik i od makedonskiot jazik znaeme,
osven toa, kolku bea va`ni prevodite za razvitokot na jazikot kako
literaturen odnosno sovremen standarden jazik. Preveduvaweto – kako
zada~a, kako fenomen i kako problem ostanuva za nas jazi~arite so
aktuelnost i brizantnost, a i so fascinantnost okolu mo`nostite i
potrebite na jazikot.
Vo na{iov prilog sakame da razgledame nekolku pra{awa okolu
preveduvaweto – i toa pra{awa na transformacijata na gramati~kite
obele`ja – pri {to originalniot jazik ni se Grimovite skazni (Brueder
Grimm: Kinder – und Hausmaerchen. Auswahl). 1 Gi izbravme kako osnova
za na{ata analiza Grimovite skazni oti mislime deka mnogu se zboruva
za ovie skazni. Vilhelm Grim i Jakob Grim, dvajcata mnogu eminentni
nau~nici i kulturni dejci vo oblasta na germanskiot jazik i na
germanskata literatura, se najpoznatite i najzna~ajni sobira~i i
prerabotuva~i na germanski narodni skazni. Grimovite skazni se
prevedeni na mnogu jazici. Ovie skazni pretstavuvaat del od duhovnoto
vospituvawe i kulturnoto pametewe na germanskite deca, a istoto
va`i – mislime – i za makedonskite deca. Privle~nosta na ovie skazni
le`i i vo sodr`inite i vo jazi~noto oformuvawe na istite – i toa ne
samo za decata.
1
Germanskite umlauti, od tehni~ki pri~ini, gi pi{uvame so dve bukvi: ae, oe, ue.

14
Za na{ata analiza koristime dva prevoda, edniot, podamne{en
prevod od Jovan Bo{kovski, a drugiot, ponov od Zdravko ]orvezirovski
od 1989 g. 2 Prevodite, kako {to mo`e i da se o~ekuva, se razlikuvaat
vo svoeto jazi~no realizirawe.
Toa vedna{ n# upatuva na nekolku zabele{ki okolu preveduvaweto
i postulatite za prevodot. Pra{aweto na odnosot kon
originalot otsekoga{ gi interesiralo preveduva~ite – {to prosto
proizleguva od prakti~nata rabota nad originalot i prevodot. Pra-
{aweto se odnesuva{e sekoga{ i na toa: kako treba da se prenese
tekstot od originalot vo prevodot: mehani~ki zbor po zbor, so izvesno
oddale~uvawe od originalot, so skratuvawa i dodatoci, poslobodno vo
prenesuvaweto na originalot? Za ovie pra{awa se izlo`eni mnogu
komentari i pravila, a naukata za prevodot – vo poslednite decenii
nastanata i razviena – osobeno se zanimava so takvi i sli~ni pra{awa
i problemi (sp. Barchudarow 1979: 11 i slednite., Stolze 1994: 233 i
slednite, Hornung i dr. 1974: 11).
akt e deka preveduvaweto bara znaewe na stranskiot jazik, no
„samo“ dobri znaewa na stranskiot jazik ne se dovolni preveduvaweto
da bide uspe{no –bidej}i preveduvaweto e mnogu kompleksna dejnost.
Pa, kako da definirame {to zna~i „preveduvawe“. Mu se pridru-
`uvame tuka na L. Barhudarov, koj veli (Barchudarow 1979: 13, prevod
G.H.): „Preveduvaweto e proces na pretvoruvawe na eden produkt na
govorniot ~in vo eden jazik vo produkt na govorniot ~in vo drug jazik
pri za~uvuvawe na nepromeneta sodr`ina, t.e. nepromeneto zna~ewe.“
Sosema e jasno, kako {to i se istaknuva vo lingvistikata, deka takvo
za~uvuvawe na sodr`inata se poka`uva kako relativno. Pri me|ujazi~nite
transformacii doa|a do izvesni zagubi na sodr`inski
elementi. Stoprocentni ekvivalentnost ne mo`e da se postigne, a,
sepak, namesto toa mo`e da se odi kon toa da se postigne maksimalno
mo`na ekvivalentnost, nare~ena i potencijalna ekvivalentnost (sp.
Hornung i dr. 1974: 20, sp. i Koneski 1981). Toa go znaeme od praktikata,
a toa se gleda i koga se stava preveduvaweto i prevodot vo osnovnata
{ema na komunikacijata, se pridru`uvame na op{tite crti vo toj
pogled na Hornung i dr. (Hornung i dr. 1974: 12-15), a imeno:
Najosnovnoto sredstvo za komunikacijata e jazikot. Lu|eto se
slu`at so jazikot da si gi soop{tat eden na drug svoite misli, informacii,
~uvstva... Pa aktot na komunikacijata te~e vo odredeni fazi:
2
Grimovi skazni vo deset slikovnici. Uredni~ki odbor: Kristina Brenkova, Ugqe{a Krsti},
Vasil Kunovski. Za Makedonska kniga: Aco [opov. Prevel Jovan Bo{kovski. Skopje:
Makedonska kniga, bez podatoci za godinata.
Zlatnata ptica / Bra}ata Grim (izbor i prevod Zdravko ]orvezirovski). Skopje: Misla /
Makedonska kniga, 1989.

Partnerite vo komunikacijata komuniciraat so eden odreden jazik.
Edniot partner (t.e. emituva~ na informacijata) go kodira svoeto
soop{tenie vo soodveten kod, drugiot partner go prima soop{tenieto
i go razbira (dekodira), bidej}i dvata partnera raspolagaat so eden ist
kod (t.e. eden ist jazik). Koga partnerite vo komunikacijata zboruvaat
razli~ni jazici, zna~i, koga tie ne raspolagaat so identi~en kod,
komuniciraweto e obezbedeno, samo ako bide vklu~eno preveduvawe. So
toa se vklu~uva edna dopolnitelna faza, i toa vaka: Edno soop{tenie
na jazikot A se prima od strana na preveduva~ot (koj vo toj moment e
prima~ na soop{tenieto). Toj go prima, go razbira soop{tenieto, pa
go prekodira na jazikot B (pri za~uvuvaweto na sodr`inata) koe go
emitira odnosno go podgotvuva za partnerot vo jazikot B (taka preveduva~ot
se poka`uva kako prima~, posrednik i najposle kako emituva~
na informacijata vo jazikot B). Ovoj pat na komunicirawe mora da
funkcionira bez pre~ki za da se dojde do sakaniot komunikativen
efekt, primaweto na soodvetnata informacija.
Pri toa, vredi da se potseti na toa deka potpolno razbirawe,
potpolna ekvivalentnost kako komunikativen efekt ne mo`e da se
postigne ni vo toj slu~aj koga emituva~ot i prima~ot na informacijata
zboruvaat eden (ist) jazik. Iako toga{ tie (emituva~ot i prima~ot)
koristat ist jazik, kodot sepak nema apsolutna identi~nost. Eden zbor,
eden poim, edna re~enica mo`at razli~no da se tretiraat (razbiraat).
Dopolnitelno tuka vlijaat razli~noto iskustvo, razli~nite (govorni)
osobini, duri i regionalnite razliki. Apsolutno identi~en jazi~en
kod zatoa ne postoi. Vo svetot na prima~ot (na informacijata) ne
vleguva s# od pretstavite i asocijaciite na emituva~ot (na informacijata).
Od druga strana, prima~ot (na informacijata) gi povrzuva so
primeniot tekst i svoite sopstveni pretstavi, ~uvstva i asocijacii (sp.
Hornung i dr. 1974: 14).
Od toa proizleguva: Dvojazi~na uspe{na komunikacija so pomo{-
ta na prevodot se postignuva toga{ koga osnovniot tekst i tekstot na
prevodot predizvikuvaat pribli`no ist komunikativen efekt. Toa so
osobena kompleksnost va`i za preveduvaweto na literaturno delo –
vo toj kontekst i na prikaznite, ~ij jazik e predmet na na{evo izlagawe.
Preveduvaweto tuka zna~i istovremeno da se razbira soodvetno delo
i da se presozdava kako delo vo drug jazik (Apel 1983: 8, Koneski 1981).
Preveduvaweto, prekodiraweto, presozdavaweto, {to zna~i toa
konkretno? Sekako ne deka mo`e da se o~ekuva nekoja ednostavna
zamena na znacite (kako formalni i semanti~ki edinici) od jazikot A
so znacite od jazikot B. Dodeka sodr`inata treba da ostane invarijantna,
formalnite elementi, me|u niv i gramati~kite, mo`at (ili
moraat) da se menuvaat – tie mo`at da se razlikuvaat od jazik do jazik.
Zna~i, semanti~kata ekvivalentnost se postignuva kone~no na nivoto
15

16
na tekstot otkoga se sprovedeni na jazikot na prevodot soodvetnite
formalno-jazi~ni oformuvawa – prepletuvawa na razli~nite jazi~ni
sredstva, t.e. zborovite, gramati~kite formi, sintaksi~kite i tekstualnite
sredstva, duri nivnata sevkupnost sozdava odredena semanti~ka
sodr`ina (sp. Barchudarow 1979: 19/20).
Trgnuvaj}i od ovie soznanija sakame da razgledame nekolku
Grimovi skazni vo pogled na toa kakva uloga imaat vo prevodot
odredeni gramati~ki sredstva.
Vpro~em, pa|a v o~i deka i naslovite na {este skazni analizirani
od nas razli~no se prevedeni, mislime – ne slu~ajno, oti toa
mo`e da e i pra{awe na recepcija:
Germanskiot naslov na
prikaznata od zbirkata na
bra}ata Grim
Haensel und Gretel
Rotkaeppchen
Der roschkoenig oder der
eiserne Heinrich
Die Bremer Stadtmusikanten
Bruederchen und
Schwesterchen
Tischlein deck dich, Goldesel
und Knueppel aus dem Sack
Makedonskiot prevod od
Jovan Bo{kovski
Hans i Gretica
Crvenkap~e
Kralot na `abite
Bremenskite gradski
svira~i
Brat~e i sestri~kata
Vol{ebnata masi~ka
Makedonskiot prevod od
Zdravko ]orvezirovski
(izdanie 1989 g.)
Hans i Greta
Crvenkapa
Kralot `aba ili verniot
Hajnrih
Bremenskite gradski
muzikanti
Brat~e i sestri~e
Masi~ke, postavi se
Konkretno, }e go obrneme vnimanieto na slednive gramati~ki
obele`ja koi ni se poka`aa markantni vo sodejstvoto „forma –
sodr`ina“, a imeno: gramati~koto osnovno vreme na raska`uvawe,
upotrebata na pade`ni formi kaj li~nite imiwa, gramati~kiot rod i
mo`ni povrzani semanti~ki tolkuvawa.
Najprvin za prenesuvaweto odnosno upotrebata na glagolskoto
vreme – i toa kako vreme na koe se „raska`uva“ prikaznata.
Germanskite prikazni se raska`uvaat vo preterit (imperfekt)
{to e i tipi~noto, glavnoto vreme za raska`uvawe vo germanskiot
jazik. Dvata prevoda upotrebuvaat razli~no osnovno vreme za raska-
`uvawe, prevodot na Jovan Bo{kovski upotrebuva minato neopredeleno
vreme, a prevodot na Zdravko ]orverzirovski minato opredeleno
vreme, kako {to se gleda i od sledniov ise~ok.

17
Haensel und Gretel
Vor einem grossen Walde wohnte
ein armer Holzhacker mit seiner
rau und seinen zwei Kindern; das
Buebchen hiess Haensel und das
Maedchen Gretel. Er hatte wenig
zu beissen und zu brechen, und
einmal, als grosse Teuerung ins
Land kam, konnte er auch das
taegliche Brot nicht mehr
schaffen. Wie er sich nun abends
im Bett Gedanken machte und
sich vor Sorgen herumwaelzte,
seufzte er und sprach zu seiner
rau: “Was soll aus uns werden?
Wie koennen wir unsere armen
Kinder ernaehren, da wir selbst
nichts mehr haben?” (str. 54)
Hans i Gretica
(prevod od Jovan
Bo{kovski)
Pred nekoja golema {uma `iveel
eden siroma{en drvar so
svojata `ena i so dvete deca.
Na ma{koto mu bilo ime
Hans, a na devoj~eto Gretica.
amilijata na drvarot i taka
nemala kojznae kolku jadewe,
a koga do{la nerodna godina,
drvarot ne mo`el da go izvadi
ni sekojdnevniot leb.
Edna{ no}e, koga se razmisluval
i od gri`i se prevrtuval
vo postelata, toj se izdi{il
i $ rekol na svojata
`ena: „[to }e bide so nas?
Kako }e gi gledame na{ite
kutri deca, koga ni za sebe
nemame ve}e?“
Hans i Greta
(prevod od Zdravko
]orvezirovski)
Kraj edna golema {uma si `ivee{e
eden drvar so `ena si i
so dvete deca. Ednoto be{e
ma{ko i se vika{e Hans, a
drugoto, devoj~e – Greta. Tie
bea tolku siromasi {to odvaj
se prehranuvaa, pa cel `ivot
suvotuvaa. Koga, pak, vo zemjata
nastana golema skapotija,
drvarot ne mo`e{e da
zaraboti ni za korka leb. Be-
{e mnogu zagri`en, vezden si
misle{e {to da pravi, pa edna
no}, prevrtuvaj}i se vo
krevetot, $ re~e na `ena si:
„Kako }e se `ivee? Kako }e
gi prehranime decava, koga
nemame ni skr{ena para?“
Preveduva~ite konsekventno se dr`at do soodvetnoto vreme kako
osnovno vreme na raska`uvawe (vo prevodot na Jovan Boi{kovski
minato neopredeleno vreme, vo prevodot na Zdravko Korvezirovski
minato opredeleno vreme), {to zna~i deka izborot ne e slu~aen, tuku
svesen.
Vo prviot moment iznenaduva upotrebata na minato opredeleno
vreme vo prikaznite kade {to vsu{nost o~ekuva(v)me upotreba na
minato neopredeleno vreme, za prezentirawe i raska`uvawe vo smisla
„Si bilo edna{...“. Minato neopredeleno vreme se o~ekuva i koga gi
imame predvid karakteristikite na ova vreme vo pogolem broj studii.
Od druga strana interesno e da se zabele`i deka Bla`e Koneski
uka`uva na mo`nata neutralizacija na upotrebata na minato neopredeleno
i minato opredeleno vreme, uka`uva i na toa deka mo`at tie
dve vremiwa naizmeni~no da nastapat vo skaznite (Koneski 1967: 479).
Vo vtoriot moment konsekventnata upotreba na ednoto ili
drugoto vreme ve}e ne iznenaduva. I toa, koga go vklu~uvame jazi~niot
kontekst vo na{eto razgleduvawe – oti toga{ mo`eme da vidime kako
tekstot so upotrebata na soodvetnoto edno ili drugo vreme i vo
sodejstvo so drugi jazi~ni soigra~i dobiva odredeno obele`je, specifi~en
na~in na prezentirawe. Tekstovite so minato neopredeleno
vreme se poinaku oformeni od tekstovite so minato opredeleno vreme.
Eve nekolku razliki vo pogled na jazi~nite soigra~i:

18
Jazi~ni soigra~i vo tekstovite so minato
neopredeleno vreme
nastapuvaat vo pogolem broj epski ukrasuvawa
pri raska`uvaweto
verba dicendi se nao|aat ~esto pome|u iskazite
ima pomalku obra}awa odnosno ima prepletuvawe
na obra}awata so epski momenti
Jazi~ni soigra~i vo tekstovite so minato
opredeleno vreme
akcentot e staven na dinami~no pretstavuvawe
na tekot na dejstvata, za toa pridonesuvaat
me|u drugoto pokratki re~enici
i pauzi
verba dicendi ~esto se nao|aat na po~etokot
ili krajot na dijalogot – za da ne go odvlekuvaat
vnimanieto od tekot na dejstvata
obra}awata ~esto se nao|aat vo po~etokot
ili na krajot na replikata, se koristat
obra}awata i repliki kako {to se slu{aat
vo razgovorniot jazik (efektot na direktnosta
na prezentacijata)
Mo`eme da konstatirame deka tekstovite so minato neopredeleno
vreme – so soodvetni formalni soigra~i – se karakterizirani
so svoeto epsko raska`uvawe, dodeka tekstovite so minato opredeleno
vreme pocelosno se oformeni kako tekstovi so eden vid dramati~no/
dinami~no raska`uvawe na dejstvata.
]e dademe nekolku ilustracii:
Tischlein deck dich, Goldesel
und Knueppel aus dem Sack
“Tischlein, deck dich.” Augenblicklich
war es mit Speisen
besetzt, so gut, wie sie der Wirt
nicht haette herbeischaffen koennen
und wovon der Geruch den
Gaesten lieblich in die Nase stieg.
(105) 3
Und was sie am meisten verwunderte,
wenn eine Schuessel leer
geworden war, so stellte sich
gleich von selbst eine volle an
ihren Platz. (105)
Vol{ebnata masi~ka
(Jovan Bo{kovski)
„Masi~ke, pokrij se!“ V mig
bila napolneta so jadewa,
taka ubavi, so kakvi kr~marot
ne bi mo`el da uslu`i;
nivniot miris gi skokotkal
site gosti pod nosot.
I ona {to najmnogu gi ~udelo
bilo toa: u{te pred da
se isprazni nekoe pjato, na
negovo mesto, od sebe, se stavalo
drugo, polno.
Masi~ke, postavi se
(Zdravko ]orvezirovski)
„Masi~ke, postavi se!“ Vo toj
mig masi~kata se ispolni so
tolku dobri jadewa kakvi
{to meanxijata nikoga{ ne
be{e zgotvil, a nivniot prijaten
miris dopre do site gosti...
(266)
Najmnogu se ~udea koga vidoa
deka {tom }e se isprazni edna
~inija, na nejzinoto mesto
doa|a druga, polna. (266)
3
Broevite vo zagrada ozna~uvaat stranica vo soodvetnoto delo, skaznite prevedeni od Jovan
Bo{kovski se bez ozna~uvawe na stranicata.

19
Haensel und Gretel
Als sie mitten in den Wald gekommen
waren, sprach der Vater:
“Nun sammelt Holz, ihr Kinder,
ich will ein euer anmachen,
damit ihr nicht friert.” Haensel
und Gretel trugen Reisig zusammen,
einen kleinen Berg hoch.
Das Reisig ward angezuendet, und
als die lamme recht hoch brannte,
sagte die rau: “Nun legt euch
ans euer, ihr Kinder, und ruht
euch aus, wir gehen in den Wald
und hauen Holz. Wenn wir fertig
sind, kommen wir wieder und
holen euch ab.” (55)
Dann schliefen sie ein, und der
Abend verging, aber niemand kam
zu den armen Kindern. Sie erwachten
erst in der finstern Nacht,
und Haensel troestete sein
Schwesterchen und sagte: “Wart
nur, Gretel, bis der Mond aufgeht,
dann werden wir die Brotbroecklein
sehen, die ich ausgestreut
habe, die zeigen uns den
Weg nach Haus.” (56/57)
Das Entchen kam auch heran, und
Haensel setzte sich auf und bat
sein Schwesterchen, sich zu ihm
zu setzen. “Nein”, antwortete
Gretel, “es wird dem Entchen zu
schwer, es soll uns nacheinander
hinueberbringen.” Das tat das gute
Tierchen... (60)
Hans i Gretica
Koga stasale srede {uma, tatkoto
rekol: „Naberete drva,
deca, }e zapalam ogan za da ne
vi studi.“ Hans i Gretica donele
pra~ki cela gramada. Gi
zapalile pra~kite i koga ognot
visoko se razgorel, rekla
`enata: „A sega legnete si i
otpo~inete si, nie dvajcata
so tatko vi }e odime v {uma
da se~eme drva. Koga }e svr-
{ime, }e se vratime po vas...
Potoa zaspale. Minala ve}e
ve~erta, a kraj kutrite deca
nemalo `iva du{a. Se razbudile
duri vo temnata no}
i Hans ja smiril svojata sestri~ka,
velej}i $: „Samo po-
~ekaj, Gretice, da izleze mese~inata.
Posle }e mo`eme da
gi vidime drobenkite, {to
gi natro{iv, za da ni go poka-
`at patot za doma.“
I pajkata navistina doplivala
i Hans $ sednal na grbot,
pa $ rekol na sestri~kata da
sedne pokraj nego. „Ne“, odgovori
Gretica, „toa bi bilo
za pajkata prete{ko, eden
po eden }e n# prenese.“ I dobrata
pajka navistina go storila
toa...
Hans i Greta
Koga dojdoa sred {uma, tatkoto
re~e: „De~iwa, ajde nasoberete
suvarki, a jas }e zapalam
ogan za da ne izyemnete.“
Hans i Greta brzo sobraa
eden kup pra~ki. Tatkoto gi
zapali, a koga ognot silno
plamna, ma{teata re~e:
„Deca, vie sedete kraj ognov
i odmorete se od patot. Nie
}e talneme niz {umava da nase~eme
drva. [tom }e bideme
gotovi, }e se vratime da ve
zememe... (8)
Potoa zaspaa, se stemni, a
nikoj ne dojde da gi pobara
kutrite deca. Koga se razbudija,
be{e crna temnica.
Hans ja te{e{e sestri~kata,
velej}i $: „Strpi se, sestri~ke,
dodeka ne bolsne mese~inata.
Toga{ }e gi zdogledame
tro{kite leb {to gi rasfrlav,
a tie }e ni go poka`at
patot do tatkovata ku}a.“
(10)
Pajkata se pribli`i, Hans se
ka~i na nejziniot grb, pa ja
zamoli sestra si da mu se pridru`i.
„Ne, na pajkava }e $
bide prete{ko. Neka n# prenese
eden po eden“, re~e Greta.
Pajkata taka i stori... (15)
Rotkaeppchen
Da waren alle drei vergnuegt; der
Jaeger zog dem Wolf den Pelz ab
und ging damit heim; die Grossmutter
ass den Kuchen und trank
den Wein, den Rotkaeppchen gebracht
hatte, und erholte sich wieder,
Rotkaeppchen aber dachte:
“Du willst dein Lebtag nicht wieder
allein vom Wege ab in den
Crvenkap~e
Site trojca bile radosni.
Lovecot mu ja odral na volkot
ko`ata i si oti{ol so
nea doma. Babata ja izela poga~ata
i go ispila vinoto,
{to $ go donesla Crvenkap~e,
pa taka si ja povratila silata.
A Crvenkap~e seriozno
si mislelo: „Nikoga{ ve}e ne
Crvenkapa
Site trojca bea mo{ne zadovolni.
Lovecot mu ja odra ko-
`ata na volkot i si otide doma.
Babata gi izede slatkite
i go ispi vinoto {to gi donese
Crvenkapa, od {to se
podnakrena. A Crvenkapa si
re~e: „Nikoga{ pove}e ne
skr{nuvam v {uma, koga toa

20
Wald laufen, wenn dir´s die Mutter
verboten hat.” (92)
smee{ da se oddale~uva{ od
patot i sama da tr~a{ po
{umata, ako majka ti toa ti
go zabranila. Kolku lo{o }e
$ be{e na kutra mama ako ostanev
vo vol~iot mev!“
majka mi }e mi go zabrani.“
(30)
Drugata na{a zabele{ka se odnesuva na odredeni pade`ni
formi, upotrebeni kaj gemanskite li~ni imiwa.
Ovie formi od pade`ite gi sretnuvame vo dvata prevoda, uo~livo
upotrebeni, iako ne vo sekoj slu~aj. Mislime deka pade`nite formi
kaj germanskite imiwa na izvesen na~in pridonesuvaat za pribli-
`uvawe na odredenoto lice do slu{atelot odnosno ~itatelot. Pokraj
toa upotrebata na ovie formi sekako se dol`i i na stilski osobenosti
na raska`uvaweto vo prikaznata.
Haensel und Gretel
Da packte sie Haensel mit ihrer
duerren Hand und trug ihn in
einen kleinen Stall und sperrte ihn
mit einer Gittertuere ein: (58)
Nun ward dem armen Haensel das
beste Essen gekocht, aber Gretel
bekam nichts als Krebsschalen.
(58)
„Heda, Gretel“, rief sie dem
Maedchen zu, „sei flink und trag
Wasser; Haensel mag fett oder
mager sein, morgen will ich ihn
schlachten und kochen.“ (59)
Hans i Gretica
Go zgrap~ila Hansa so svoite
kov~esti race i go odnela vo
edna male~ka izba, pa go zatvorila
zad zamandalenata
vrata.
Taka na kutriot Hans mu varele
najubavi jadewa, a Gretica
gi dobivala samo ostatocite.
„Slu{aj, Gretice“, $ viknala
na devojkata, tr~aj i brgu donesi
voda. Bil debel ili suv,
Hansa utre }e go zakolam i }e
go svaram.“
Hans i Greta
Potoa so svojata kov~esta raka
go zgrap~i Hans i go vnese
vo plevnata, kade {to go zakatan~i.
(12)
Za Hansa se gotve{e ubavo
jadewe, a za Greta ostanuvaa
samo tro{kite. (13)
„Greto, brgu donesi voda! Debel
ili slab, utre }e go zakolam
Hansa, }e go svaram i
}e go izedam.“ (13)
Der roschkoenig
Und als sie ein Stueck Wegs gefahren
waren, hoerte der Koenigssohn,
dass es hinter ihm
kreischte, als waere etwas zerbrochen.
Da drehte er sich um und
rief:... (25)
Kralot na `abite
Koga pominale del od patot,
princot ~ul deka zad grb ne{-
to mu puknalo, kako ne{to da
se skr{ilo. Se svrtel i izvikal:...
Kralot `aba ili verniot
Hajnrih
Otkako izminaa eden del od
patot, na princot mu se stori
deka ne{to se skr{i, pa se
obyrna kon Hajnriha i re~e:...
(66)
Ovaa pojava sigurno zaslu`uva ponatamo{no razgleduvawe, isto
kako i pojavite na drugi nominalni formi okolu imiwata.

Na{eto izlagawe }e go zavr{ime poka`uvaj}i kako mo`e duri
tolkuvaweto i prenesuvaweto na gramati~kiot rod da vlijae na
sodr`inata vo prevodot.
21
Der roschkoenig oder der
eiserne Heinrich
„Deine Kleider, deine Perlen und
Edelsteine, und deine goldene
Krone, die mag ich nicht; aber
wenn du mich liebhaben willst,
und ich soll dein Geselle und
Spielkamerad sein, an deinem
Tischlein neben dir sitzen, von
deinem goldenen Tellerlein essen,
aus deinem Becherlein trinken, in
deinem Bettlein schlafen – wenn
du mir das versprichst, so will ich
hinuntersteigen und dir die goldene
Kugel wieder heraufholen.“
„Ach ja“, sagte sie, „ich verspreche
dir alles, was du willst,
wenn du mir nur die Kugel
wiederbringst.“ Sie dachte aber,
was der einfaeltige rosch
schwaetzt, der sitzt im Wasser
bei seinesgleichen und quakt,
und kann keines Menschen
Geselle sein. (22/23)
„Was will der rosch von dir?“
„Ach lieber Vater, als ich gestern
im Wald bei dem Brunnen sass
und spielte, da fiel meine goldene
Kugel ins Wasser. Und weil ich so
weinte, hat sie der rosch wieder
heraufgeholt, und weil er es durchaus
verlangte, so versprach
ich ihm, er sollte mein Geselle
werden, ich dachte aber nimmermehr,
dass er aus seinem Wasser
heraus koennte. Nun ist er draussen
und will zu mir herein.“ (23)
Als sie aber im Bette lag, kam er
gekrochen und sprach: „Ich bin
muede, ich will schlafen so gut
wie du; heb mich herauf, oder ich
sag’s deinem Vater.“ Da ward sie
Kralot na `abite
A `abata $ rekla: „Ne ja sakam
tvojata obleka, ni biserite
i nakitot i zlatnata korona.
Ako me saka{ tolku, da
ti bidam drugarka i prijatelka
vo igrite, da sednam
pri tvojata masi~ka, da jadam
od tvojata zlatna ~inija i da
spijam vo tvojata postela –
ako mi veti{ toa, }e se nurnam
vo vodava i }e ja izvadam
tvojata zlatna topka od nea.“
„Sakam, sakam“, vetila princezata,
„s# ti vetuvam {to i
da posaka{, samo ako mi ja
izvadi{ topkata od vodata.“
A vo sebe si mislela: „[to
lomoti ovaa `abe{ka glupa~ka?
@abata vo voda si e
doma i kreka pokraj drugi
kreka~ki i ne mo`e da mu bide
drugarka na ~oveka.“
„A {to bara `abata od tebe?“
„Oh, mili tatko, koga sedev
v~era vo {umata kaj kladenecot
i si igrav, mi padna
zlatnata topka vo voda. Bidej}i
mnogu pla~ev, `abata
mi ja izvadi od voda. I bidej}i
na sekoj na~in bara{e,
$ vetiv deka }e bide moja drugarka;
ne ni pomisliv deka }e
mo`e da dojde od vodata. A
sega e nadvor i saka da dojde
kaj mene.“
A koga ve}e le`ela vo postelata,
doskokala `abata do
nea i rekla: „Umorna sum i bi
sakala da zaspijam kako tebe.
Kreni me kaj sebe, ili }e poj-
Kralot `aba ili
verniot Hajnrih
„Ne gi sakam tvoite fustani,
skapocenite kamewa i zlatnata
kruna“, odgovori `abata.
„Ama ako mi veti{ deka
}e me saka{, ako napravi{ da
ti bidam drugar vo igrite,
ako me ostavi{ da sedam kraj
tebe na trpeza i ako mi dozvoli{
da jadam od tvojata
zlatna ~inija i da pijam od
tvojata ~a{a, kako i da spijam
vo tvojot krevet, }e se spu{-
tam na dnoto i }e ja izvadam
tvojata zlatna topka.“
„Dobro, dobro!“ se soglasi
kralskata }erka. „Ti vetuvam
s# {to }e posaka{, samo izvadi
mi ja topkava.“ Me|utoa,
vo sebe si misle{e: „[to li
drdori glupava `aba! Taa `ivee
vo voda so sli~ni `abi na
nea, po cel den krekaat, kaj
mo`e taa da drugaruva so ~ovek!“
(63)
„A {to saka `abata od tebe?“
„Tato, jas v~era si sedev vo
{umata kraj bunarot i si
igrav so zlatnata topka, pa
taa mi padna vo voda. Jas gorko
zaplakav, a `abata mi ja
podade topkata od dnoto na
bunarot otkako $ vetiv deka
}e bideme drugari. Arno ama,
jas ne mislev deka mo`e `abata
da izleze od svojot bunar.
A sega, eve ja sedi pred
vrata i saka da ja pu{tam
vnatre.“ (64)
No koga taa si legna v postela,
`abata doskoka do krevetot
i $ re~e: „Jas sum umorna
i sakam da spijam udobno,
kako i ti. Zemi me kaj sebe,

22
erst bitterboese, holte ihn herauf
und warf ihn aus allen Kraeften
wider die Wand. „Nun wirst du
Ruhe haben, du garstiger
rosch.“ Als er aber herabfiel,
war er kein rosch, sondern ein
Koenigssohn mit schoenen und
freundlichen Augen. Der war
nun nach ihres Vaters Willen ihr
lieber Geselle und Gemahl. Da
erzaehlte er ihr, er waere von einer
Hexe verwuenscht worden, und
niemand haette ihn aus dem
Brunnen erloesen koennen als sie
allein, und morgen wollten sie
zusammen in sein Reich gehen.
(24)
dam da mu se popla~am na tatko
ti.“ A princezata ja obzela
takva lutina {to ja krenala
i so seta sila ja tresnala vo
yidot: „Sega ve}e }e bide{
mirna, ti `abo nizaedna.“ A
koga `abata padnala na podot,
ne bila ve}e `aba. V~as
se prestorila vo princ so
ubavi i prijatni o~i. Ovoj
bil sega, po `elbata na kralot,
nejzin sakan drugar i
ma`. I raska`al kako nekoja
lo{a ma|esnica go oma|osala
i deka nikoj ne mo`el da go
spasi od kladenecot, osven
samata taa. I utre izutrina
}e zaminat vo negovoto kralstvo.
ili }e mu se popla~am na tatko
ti.“ Na ova princezata se
razgnevi, ja zgrap~i `abata i
so seta sila ja tresna od yidot.
„Sega }e se smiri{, gadna
`abo!“ Arno ama, koga taa
padna dolu, ve}e ne be{e `aba,
tuku princ so prekrasni i
topli o~i. Po `elba na kralot,
toj $ stana sakan drugar
i soprug na negovata najmala
}erka. Princot potoa $ raska`a
kako go ma|epsala nekoja
pakosna ve{terka, pretvoruvaj}i
go vo `aba, i kako
nikoj ne mo`el da go spasi od
bunarot osven taa. Potoa dodade
deka utre }e odat vo negovoto
kralstvo. (65/66)
Poslednite primeri poka`uvaat sekako eden specifi~en na~in
na prepletuvawe od gramati~ki i semanti~ki elementi na tekstot.
Problemite – za preveduvaweto na semanti~kata sodr`ina –
proizleguvaat od razli~niot gramati~ki rod na imenkata „rosch“ vo
germanskiot i imenkata „`aba“ vo makedonskiot jazik. Pri toa, vo ovoj
slu~aj, od semanti~ki aspekt, nie go pretpo~ituvame prevodot od
]orvezirovski, kade {to i pokraj `enskiot rod na „`aba“ se uspeva vo
prevodot da se izrazi taa (`abata) da bide drugar na princezata, da
drugaruvaat tie – a ne taa (`abata) da bide drugarka kako vo prevodot
na Jovan Bo{kovski.
Celta na ovoj na{ kratok osvrt be{e egzemplarno da uka`eme na
toa kakva uloga mo`e da ima po~ituvaweto i prenesuvaweto na gramati~kite
obele`ja za sodr`inskoto oformuvawe na tekstot vo prevodot.
Vidovme deka gramati~koto vreme e edno va`no i osnovno sredstvo za
sozdavawe na tekstot, vo originalot i vo prevodot. Zabele`avme deka
za preveduvaweto na germanskite prikazni na makedonski jazik preveduva~ot
imal izbor pome|u minato neopredeleno vreme i minato
opredeleno vreme, a upotrebata na ednoto ili drugoto vreme kako
osnovno vreme za raska`uvawe ima{e posledici vo pogled na stilot
na raska`uvaweto. 4 Vidovme isto taka deka i gramati~ki kategorii
kako pade`ot i rodot zaslu`uvaat vnimanie pri prenesuvaweto na
sodr`inski momenti.
4
Germanskiot lingvist Weinrich (2001: 28/29) zboruva za toa kako tekstovite, vo princip, se
markirani spored dominantnosta na odredeno vreme vo niv.

Vo dvete razli~ni verzii na prevodot mo`eme ubavo da se zapoznaeme
so Grimovite skazni – {to zboruva za kvalitetot na prevodite.
A sepak dvata prevoda ni gi pribli`uvaat skaznite na razli~en na~in
– pove}e epski (raska`uvawe vo minato neopredeleno vreme) odnosno
so pove}e dinami~no raska`uvawe – so potencirawe na tekot na
dejstvata (glavno vreme na raska`uvawe pri toa e minato opredeleno
vreme).
Interesno e sekako deka vo ponoviot prevod od 1989 g. go imame
dinami~noto raska`uvawe. Se pra{uvame dali ova dinami~no raska-
`uvawe mo`e da se razgleduva i vo soodnos so sovremenite potrebi na
privlekuvawe na mladiot slu{atel/~itatel.
23

24
Literatura
1. Brueder Grimm: Kinder – und Hausmaerchen. Auswahl. Leipzig: Verlag
Philipp Reclam jun., 1984 (Text nach: Kinder – und Hausmaerchen,
gesammelt durch die Brueder Grimm. 7. Auflage. Goettingen 1857 (Die
letzte von den Bruedern Grimm selbst besorgte Auflage). Rechtschreibung
und Zeichensetzung wurden den heute geltenden Regeln groesstenteils
angeglichen.
2. Grimovi skazni vo deset slikovnici. Uredni~ki odbor: Kristina
Brenkova, Ugqe{a Krsti}, Vasil Kunovski. Tehni~ki
urednik: Vlasta Zagorski. Zaedni~ko izdanie na knigoizdatelstvata:
Kinderbuhferlag, Berlin; Makedonska kniga, Skopje;
Mladinska kwiga, Qubqana; Prosvjeta, Zagreb; Vuk Karaxi},
Beograd. Za Makedonska kniga: Aco [opov. Prevel Jovan Bo{-
kovski. Pe~ateno vo pe~atnicata na ZGP Mladinska kwiga vo
Qubqana, bez podatoci za godinata.
3. Zlatnata ptica / Bra}ata Grim (izbor i prevod Zdravko
]orvezirovski). Skopje, Misla / Makedonska kniga, 1989.
4. Apel, .: Literarische Uebersetzung. Stuttgart, Metzler, 1983.
5. Barchudarow, L.: Sprache und Uebersetzung. Probleme der allgemeinen
und speziellen Uebersetzungstheorie. Autorisierte Uebersetzung ins
Deutsche von M. Zwilling. Leipzig, Verlag Enzyklopaedie, 1979.
6. Hornung, W. / Kretschmar, E. / Ortmann, H. / Wuesteneck, H.: Die
Uebersetzung wissenschaftlicher Literatur aus dem Russischen ins
Deutsche. Ein Leitfaden. Leipzig: Verlag Enzyklopaedie, 1974.
7. Stolze, R.: Uebersetzungstheorien. Eine Einfuehrung. Tuebingen: Guenter
Narr Verlag, 1974.
8. Weinrich, H.: Tempus. Besprochene und erzaehlte Welt. – 6., neu bearb.
Aufl. Muenchen: Beck, 2001.
9. Koneski, B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik.
Del I i II. Skopje: Kultura, 1967.
10. Koneski, B.: Za poetskiot prevod. Vo: Izbrani dela vo sedum
knigi. Kniga ~etvrta „Za literaturata i kulturata“. Skopje,
1981.

Emilija Bojkovska
PRIDAVSKIOT ATRIBUT VO PI[UVANITE MAKEDONSKI
TEKSTOVI I VO NIVNITE GERMANSKI PREVODI
Pod pridavska sintagma se podrazbira grupa zborovi ~ija glava
e pridavka, vklu~uvaj}i gi glagolskite pridavki, odnosno participite.
Ovde se razgleduva pridavskata sintagma upotrebena kako atribut na
imenka. Vo centarot na vnimanieto se pridavski atributi {to se
sostojat samo od pridavka, no i t.n. razvieni pridavski atributi, t.e.
atributski upotrebenite pridavski sintagmi vo koi pridavskata glava
ima sopstveni atributi, odnosno sateliti. Ovoj atribut go privlekuva
vnimanieto od pove}e aspekti: vo pogled na strukturata, soglasuvaweto
so imenskata glava, pozicijata (pred ili zad imenkata), zna~i zbororedot
vo imenskata sintagma, potoa vo pogled na zbororedot vo pridavskiot
atribut itn.
Strukturata na pridavskite atributi izgleda vaka:
Prid.
osnovani
Atr. prostr
vo Republika Makedonija
Atr. vrem
do vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon
bankite […] osnovani vo Republika Makedonija do vleguvaweto vo
sila na ovoj Zakon, […] (ZB[ 1102/15)
Se zabele`uva deka pridavskata glava osnovani vo pridavskiot
atribut, od svoja strana, ima dva satelita, odn. dva atributa: eden
prostranstven atribut vo Republika Makedonija i eden vremenski
atribut do vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon.
Pridavskiot atribut vo dvata jazika se flektira, i toa vo
makedonskiot po rod, broj i delumno po apel, a vo germanskiot jazik po

26
rod, broj i pade`, pri {to vo odnos na ovie kategorii se soglasuva so
nadredenata imenka (sp. Bojkovska 2005).
Poznato e deka nerazvieniot integriran pridavski atribut vo
dvata jazika obi~no stoi pred imenkata, pri {to pridavkata mo`e da
se javi so ~len ili so drug determinator, mo`e da bide pridru`ena od
nekoj svoj atribut, ili, pak, mo`at da se javat pove}e istoredni
pridavki.
1.a. kako suv vetar niz prazen plod (DS JP 91) 1
1.b. wie ein trockener Wind durch eine leere rucht (DS HP 133)
2.a. so malku krenat pogled (BP I 53)
2.b. mit leicht erhobenem Kopf (BP T 88)
3.a. eden dobar gr~ki film (VU K 24)
3.b. ein guter griechischer ilm (VU P 173)
4.a. niz nekakvi tainstveni nemi zraci (BP I 48)
4.b. mit geheimen stummen Zeichen (BP I 83)
Vo retki slu~ai, osobeno vo umetni~koliteraturnite tekstovi,
ovoj vid pridavski atribut mo`e da se javi zad imenkata:
5.a. Decata negovi zavr{ija po domovi, (LS VK 107)
6.a. i imaa oklopi kako oklopi `elezni (BK Q 72)
7.a. Podmolna bolka go zajade … bolka ~ove~ka (VM D 106)
8.a. za{to vratata propu{ti mladi~ nepoznat, (TG LUK 67)
9.a. so okceto {a{livo gi izmeril site devojki. (SJ V 156)
10.a. se dru`at, zal~ence tvrdo i otpu{ok delat, (SJ V 158)
11.a. vrz lisjeto zamreno [zamreni] na vozduhot zgore{ten. (BI
CR 25,)
Vo germanskiot jazik, ovoj vid atribut se javuva zad imenkata
u{te poretko otkolku vo makedonskiot jazik (sp. Engel 1996: 612 i
sledn.). Vo nieden od germanskite prevodni ekvivalenti na gorenavedenite
makedonski primeri ne se javuva postpozitiven nerazvien
integriran pridavski atribut, tuku samo prepozitiven:
5.b. Seine Kinder kamen schließlich zu fremden Leuten (LS ZZ 131) 2
6.b. Und hatten Panzer wie eiserne Panzer, (VK L 528)
7.b. Ein beißender Schmerz durchzuckten ihn… menschlicher Schmerz (VM
D 28)
8.b. denn in das Zimmer trat ein junger Unbekannter (TG VMP 178)
1
Primerite se podvle~eni od mene.
2
Posesivumot vo germanskiot jazik se vbrojuva vo determinatorite, a ne vo pridavkite, kako
vo makedonskiot jazik.

9.b. mit schrägstehenden Augen (SJ E 31)
10.b. Sie waren kameradschaftlich, teilten den letzten Bissen Brot und die
letzte Zigarette, (SJ E 34)
11.b. auf die von der heißen Luft verdorrten Blätter. (BI RR 154)
Neintegriraniot pridavski atribut vo dvata jazika se javuva zad
imenkata, bez ogled dali se raboti za razvien ili za nerazvien pridavski
atribut.
13.a. Stanaa bliski prijateli, nerazdeleni. (LS VK 47)
13.b. Sie wurden gute reunde, unzertrennlich. (LS ZZ 56)
14.a. Nose{e veli~estvena dolga nametka, izrabotena od iljadnici
beli vlaknenca (LS VK 126)
14.b. Er trug einen majestätischen Überwurf aus Ziegenfell, gearbeitet aus
Tausender weisser locken, (LS ZZ 152)
15.a. Juna~i{te bil dedoto, so ubavi musta}i, ne pomali od krila
gavranovi. (SJ V 159)
15.b. Ein Kerl war dieser Großvater, mit einem prächtigen Schnurbart, so
groß wie Rabenflügel. (SJ E 34,31)
16.a. nemirna voda, posrebrena od mese~inata (BP I 48)
16.b. das unruhige, vom Mondlicht silbern glänzende Wasser (BP T 83)
Vo golem broj slu~ai, vo germanskiot jazik se javuva drug vid
ekvivalent na pridavskiot atribut vo makedonskiot jazik:
– direktiven atribut, koj izrazuva poteklo
17.a. perika, zemena od nekoj teatar (VU K 23)
17.b. eine Perücke aus irgendeinem Theater (VU P 172)
– relativna re~enica
18.a. plo~nicite usviteni od pekot na julskoto sonce (JB ^P
126)
18.b. Bürgersteige […], die von der Hitze der Julisonne glühten, (JB MD 46)
19.a. rabot na pokrivot visnat nad bezdnata na ulicata (JB ^P
127)
19.b. Rand des Daches […], das über den Abgrund des Straße hinausragte.
(JB MD 46)
– prv ~len na kompozitum
20.a. tavanskite skali (JB ^P 46)
20.b. die Bodentreppe (JB MD 46)
21.a. na `eleznite pra~ki (JB ^P 127)
21.b. der Eisenstangen (JB MD 47)
27

28
Edno od najinteresnite pra{awa vo vrska so razvieniot pridavski
atribut vo makedonskiot i vo germanskiot jazik e negoviot
zborored. Spored Minova-\urkova (2000: 146 i sledn.), vo makedonskiot
jazik va`i praviloto: imenka – pridavka – satelit na pridavka (~a-
{a(ta) polna so voda), no taa smeta deka i zbororedot satelit na
pridavka – pridavka – imenka mo`e da se prifati, no kako obele`an
(so voda polna(ta) ~a{a). Vo vrska so ovoj zborored, taa gleda dva
problema: prvo, mo`nosta da dojde do natrupuvawe na predlozi (Stavi
{e}er vo so voda polnata ~a{a;) i vtoro, {to imenskata sintagma ne
po~nuva so ~len {to mo`e da dobie determinator. Kako obele`an taa
go prifa}a i zbororedot imenka – satelit na pridavka – pridavka
(~a{a(ta) so voda polna), a go otfrluva zbororedot: pridavka – satelit
na pridavka – imenka (polna(ta) so voda ~a{a) i zbororedot: pridavka
– imenka – satelit na pridavka (polna(ta) ~a{a so voda). Se zabele`uva
deka vo prepora~aniot zborored se ispolneti nekolku uslovi:
kontaktna pozicija me|u imenkata i pridavkata (ako zad imenkata ne
sleduva atribut {to stoi neposredno zad imenkata i pred pridavskiot
atribut, na primer, predlo{ki atribut, v. primer 29), kontaktna
pozicija me|u pridavkata i nejziniot satelit, nemo`nost da se natrupuvaat
predlozi i mo`nost za ~lenuvawe na prviot element od imenskata
sintagma, vo slu~ajov imenkata (~a{ata) ili prepozitivna pridavka
(golemata ~a{a).
Vo makedonskiot jazik se zabele`uvaat otstapuvawa od prepora~aniot
zborored:
22. zad niv ~ekori deteto so zalepeno lice za re{etkite. (SJ
EDP 154)
23. Pla{ej}i se sekoga{ od radikalni re{enija, so smeknata
du{a od selidbite, od udarite na sudbinata, (LS VK 76)
24. Vo mugrata […] otkrija pomodreno lice, upadnati o~i,
obrasteni obrazi so brada, (K^ KN 214,5)
25. Na ovie dve nejasnotii germanskite politi~ari ja nadovrzaa
i s# u{te neratifikuvanata spogodba od strana na
makedonskiot parlament, (Puls 16)
26. Izvr{uvawe vrz primaweto […] mo`e da se sprovede samo za
[...] nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na
dava~ot na izdr{kata. (ZIP 1954/1/56)
Gorenavedenite primeri go sodr`at zbororedot: pridavka –
imenka – satelit na pridavka. Soglasno so standardnojazi~nata norma,
vo ovie primeri bi trebalo da bide zastapen zbororedot: lice zalepeno
za re{etkite; du{a smeknata od selidbite; obrazi obrasteni so
brada, spogodbata s# u{te neratifikuvana od strana na make-

donskiot parlament, izdr{ka zagubena poradi smrt na dava~ot na
izdr{kata.
Dolunavedenite primeri, pak, go ilustriraat zbororedot: pridavka
– satelit na pridavka – imenka, koj isto taka se smeta za neprifatliv:
27. Republikata im garantira pravo na pomo{ za nemo}nite i
za nesposobnite za rabota gra|ani. (Ustav 807/2/53)
28. Pa duri i kaj vernite „partiski vojnici“ vo na{iot napolno
isklu~en od procesot anemi~en parlament }e proraboti
svesta za istoriskata odgovornost (ZUM 20)
29. Vo domenot na stavenite, sega vo vtor plan, predlozi za
lokalnata samouprava, (Delo 6)
Ovie primeri bi trebalo da glasat: nemo}nite gra|ani nesposobni
za rabota; na{iot anemi~en parlament napolno isklu~en od
procesot; predlozite za lokalnata samouprava, sega staveni vo vtor
plan.
Sleduvaat primeri so obele`aniot zborored: satelit na pridavka
– pridavka – imenka, koi glasat:
30. A na grbot mu be{e legnato […] krupno pleteno i so zemja
nabieno vre}i~e. (DS KPS 132,7)
31. filozofijata na vakvite, so nasilstvo iznudeni […] pregovori,
e tokmu vo toa – da nema pobednici. (Start 8)
32. Pristignatosta na pobaruvaweto se doka`uva so zapisnik
za poramnuvaweto […] spored zakon zaverena prijava. (ZIP
1943/1)
33. Pod eden zaemobaratel […] se podrazbira pravno ili fizi~ko
lice i so nego kapitalno, upravuva~ki i rodninski povrzani
pravni i fizi~ki lica. (ZB[ 1092/2)
Neutralniot zborored vo ovie primeri bi glasel: vre}i~e
nabieno so zemja; vakvite pregovori iznudeni so nasilstvo; prijava
zaverena spored zakon; pravni ili fizi~ki lica povrzani so nego
kapitalno, upravuva~ki ili rodninski.
Vo ovoj kontekst specifi~en e primerot:
34. Na kaldrmata le`i mrtov skakulec, so igla zaka~en za drvce
(SJ EDP 155,8)
koj sodr`i pridavski atribut so dva raznorodni satelita so zborored:
imenka – satelit na pridavka – pridavka – satelit na pridavka. Ovoj
29

30
zborored se ~ini prifatliv so ogled na toa {to kaj primenata za
neutralniot zborored bi se javile dva predlo{ki sintagmi zad pridavkata:
skakulec, zaka~en so igla za drvce, kako i so ogled na toa {to se
raboti za primer od umetni~koliteraturniot, kade {to e pogolema
avtorovata sloboda vo jazi~niot izraz otkolku kaj drugite funkcionalni
stilovi.
Vo germanskiot jazik, kaj prepozitivniot pridavski atribut se
prepora~uva zbororedot satelit na pridavka – pridavka – imenka. Toa
go potvrduvaat slednive germanski ekvivalenti, navedeni zaedno so
makedonskite originali:
11. a. vrz lisjeto zamreno [zamreni] na vozduhot zgore{ten. (BI CR 25)
11.b. auf die von der heißen Luft verdorrten Blätter. (BI RR 154)
35.a. Protiv re{eneto doneseno vo prv stepen (ZIP 1941/2)
35.b. Gegen einen in erster Instanz ergangenen Beschluß (GVV, Art 7)
Me|utoa, se zabele`uva i zbororedot: imenka – pridavka –
satelit na pridavka, kako {to poka`uva sledniov primer:
14.a.
14.b.
Nose{e veli~estvena dolga nametka, izrabotena od iljadnici
beli vlaknenca (LS VK 126)
Er trug einen majestätischen Überwurf aus Ziegenfell, gearbeitet aus
Tausender weisser locken, (LS ZZ 152)
Spored prepora~aniot zborored vo germanskiot jazik, posledniov
primer bi trebalo da glasi: Ziegenfell, aus Tausender weisser locken
gearbeitet.
Ovoj trud, koj pretstavuva samo pottik za diskusija na ovaa tema,
poka`uva kolku kompleksno pra{awe pretstavuva pridavskiot atribut,
osobeno razvieniot, od pove}e aspekti, a pred s# od aspekt na
negovata struktura, pozicija i zborored.

31
Literatura
Edinici na kirilica:
1. Bojkovska, Emilija (2005): „Soglasuvawe vo imenskata sintagma
vo makedonskiot i vo germanskiot jazik“, vo: XXXI nau~na konferencija
na XXXVII me|unaroden seminar za makedonski za makedonski
jazik, literatura i kultura. Ohrid 16.-18. avgust 2004.
Skopje: str. 343-359.
2. Koneski, Bla`e (1976): Gramatika na makedonskiot literaturen
jazik. Del I i II. Skopje: Kultura
3. Minova-\urkova, Liljana (2000): Sintaksa na makedonskiot
standarden jazik. Skopje: Magor
Edinici na latinica:
1. Engel, Ulrich (1994): Syntax der deutschen Gegenwartssprache. Berlin:
Schmidt
2. Engel, Ulrich ( 1996): Deutsche Grammatik. Heidelberg: Gross (1988).
Izvori:
Izvori na makedonski jazik
Umetni~koliteraturen stil:
JB ^P:
TG LUK:
BI CR:
Bo{kovski, Jovan (1969): „^ovek na pokrivot“. vo: Izbor.
Skopje: Makedonska kniga 1969, str. 126-130.
Georgievski, Ta{ko (1970): „Ludi utrinski kowi“. Odbrani
raskazi. Misla 1970, str. 67-71.
Ivanov, Blagoja (1969): „Crveno rondo“. Mala avantura.
Skopje: Misla (=Makedonska kni`evnost) str. 15-26 (prvo
izdanie: Crveno rondo 1964)

32
SJ V: Janevski, Slavko (1976): „Vnuk“. Ulica Klovnovi i lu|e.
Skopje: Na{a kniga (=Biblioteka Vrvici) str. 156-160
(prvo izdanie: Klovnovi i lu|e: Skopje 1956)
SJ EDP: Janevski, Slavko (1976): „Eden den popladne“. Ulica Klovnovi
i lu|e. Skopje: Na{a kniga, str. 151-155 (prvo izdanie:
Klovnovi i lu|e: Skopje 1956)
BK Q: Koneski, Bla`e (1967): „Qubov“. Lozje. Skopje: Kultura
(=Bla`e Koneski: izbrani dela vo sedum knigi) str. 62-85
(prvo izdanie: Lozje 1955) str. 41-46 (prvo izdanie: Lozje
1955)
VK D: Maleski, Vlado (1969): Diptihon Prva ve~er. Sinovi.
Skopje: Misla (=Makedonska kni`evnost) str.101-109 (prvo
izdanie: „Prva ve~er“ vo: \ur|ina alova 1959)
BP I: Pendovski, Branko (1969): „Igra“. Smrtta na ordenot.
Skopje: Misla (=Makedonska kni`evnost)
DS JP: Solev, Dimitar (1969): „Jaglika vo parkot“. Slovo za Igora.
Skopje: Misla (=Makedonska kni`evnost) str. 90-100.
DS KPS: Solev, Dimitar (1969): „Kru`noto patuvawe na senkata“.
Slovo za Igora. Skopje: Misla (=Makedonska kni`evnost)
str.101 112.
LS VK: Starova, Luan (1993): Vremeto na kozite. Skopje: Misla
K^: ^a{ule, Kole (1968): „Konzulska no}“. Proza (1945-1967).
Skopje: Misla (=Biblioteka Biljana) str. 210-220 (prvo
izdanie vo: Raskazi: 1952)
Delo od 20.07.2001
ZUM od 10.08.2001
Puls od 31.08.2001
Start od 10.08.2001
Novinarsko-publicisti~ki stil:
Administrativen stil:
ZB[:
ZIP:
ZNTR:
Zakon za bankite i {tedilnicite. Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br. 29 od 11.06.1996, str. 1089-1102.
Zakon za izvr{nata postapka. Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija br. 53 od 17. 10.1997, str. 1942-1977.
Zakon za nadvore{no-trgovskoto rabotewe. Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija br. 31 od 20.05.1993, str. 720-
732.

Ustav:
Ustav na Republika Makedonija. Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija br. 52 od 22.11.1991, str. 805-815.
33
Izvori na germanski jazik
Umetni~koliteraturen stil:
JB MD:
TG VMP:
BI RR:
Tübing:
SJ E:
BK L:
VM D:
DS HP:
LS ZZ:
VU P:
Boškovski, Jovan: (1976): „Der Mann auf dem Dach“. Moderne
Erzähler der Welt: Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch.
Tübingen/Basel: Horst Erdmann, S.46-50.
Georgievski, Taško (1976): „Verrückte morgedliche Pferde“.
Moderne Erzähler der Welt: Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch.
Tübingen/Basel: Horst Erdmann, S.178-182.
Ivanov, Blagoja (1976): „Rotes Rondo“. Moderne Erzähler der Welt:
Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch. Tübingen/Basel: Horst
Erdmann, S.145-155.
en/Basel: Horst Erdmann, S.38-45.
Janevski, Slavko (1976): „Der Enkel“. Moderne jugoslawische
Prosa. übersetzt von: B. Sparing. Berlin (DDR): Volk und Welt, S.
31-37.
Koneski, Blaže (1976): „Liebe“. Jugoslawische Erzähler von
Lazarevic bis Andric. übersetzt von:. K.Gutschmidt. Leipzig:
Dieterische Verlagsbuchhandlung, S. 517-542.
Maleski, Vlado (1969): „Diptichon, Erster Abend“. Moderne
Erzähler der Welt: Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch.
Tübingen/Basel: Horst Erdmann, S.23-31.
Solev, Dimitar (1976): „Himmelsschlüsselschen im Park“. Moderne
Erzähler der Welt: Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch.
Tübingen/Basel: Horst Erdmann, S.132-144.
Starova, Luan (1999): Zeit der Ziegen. übersetzt von: R. Mantovani.
Zürich: Unionsverlag
Urosevi , Vlada (1976): „Die Puppe“. Moderne Erzähler der Welt:
Makedonien. übersetzt von: M. Bronisch. Tübingen/Basel: Horst
Erdmann, S.170-176.
Administrativen stil:
GVV:
Gesetz über das Vollstreckungsverfahren. übersetzt von: K. Schrameyer
(Manuskript)

Silvana Simoska
OKAZIONALIZMITE I NIVNIOT OTSLIK
VO ORIGINALITE I PREVODITE OD MAKEDONSKO-
GERMANSKATA PROVENIENCIJA
0. Voved
Na{iot trud ne se fokusira prvenstveno vrz nadindividualniot
jazi~en sistem, nare~en od De Sosir langue, tuku vrz aktuelnata,
individualna upotreba na jazikot, poznata vo lingvistikata i pod
terminot parole. 1 Vo ramkite na indivudualnata upotreba na jazikot
spa|aat i t.n. okazionalizmi (lat. occasio – prigoda), leksi~ki edinici
~ie nau~no istra`uvawe se locira vo leksi~kata neologija.
Leksi~kiot fond na sekoj jazik va`i za principielno otvoren
sistem ~ie zbogatuvawe so novi zborovi se realizira po pat na raznovidni
leksikolo{ki procesi (na pr., zboroobrazuvawe, zaemawe,
pejoracija, melioracija, frazeologizacija, itn.). Leksi~kite inovacii
mo`e, no ne mora, da pristapat trajno kon leksikonot na eden jazik. Tie
mo`e da ostanat samo na individualno nivo, odnosno nivniot „`ivoten“
vek da bide vremenski, prostorno, `anrovski limitiran. Tokmu
za takviot vid jazi~ni inovacii, isto taka nare~eni okazionalizmi, i
nivniot prevod na germanski jazik, }e stane zbor vo na{iov trud.
1. Priznaci na okazionalizmite i nivnata delimitacija
od uzualnata leksika
Poradi delumno neusoglasenite definicii, kako i terminolo{kite
varijacii (ad hoc zborovi/formacii, neologizmi, tekstualni
zborovi 2 ) 3 vo stru~nata literatura vo odnos na okazionalizmite ja
predlagame slednava rabotna definicija.
1
Sp. Simoska (2005).
2
Simoska (2002).
3
Vo germanskata literatura se upotrebuvaat paralelno pove}e termini za ovoj fenomen, koi
se nao|aat vo izvesna konkurencija: Textwort, Ad hoc-Bildung, Einmalbildung, Gelegenheitsbildung,
Augenblicksbildung, Spontanbildung duri i terminot Neubildung / Neologismus (neologizam).

36
So terminot okazionalizam se ozna~uva privremeno, spontano
upotrebena, nova, neleksikalizirana leksi~ka edinica vo odreden
tekst so odredena komunikativna intencija na avtorot, koja potencijalno
mo`e, no ne mora, da pristapi kon trajniot leksikon na eden
jazik.
Okazionalnata leksika voobi~aeno se delimitira od uzualnata
leksika. Pod uzualni zborovi, isto taka nare~eni leksikonski zborovi
(Lexikonwörter) 4 , se podrazbira etabliraniot leksi~ki fond na eden
jazik {to e integriran, odnosno leksikaliziran vo (mentalniot)
leksikon(ot). 5 Leksikalizacijata na zborovi ne smee da se izedna~uva
so leksikografsko kodificirawe, bidej}i kako {to istaknuva Jesen-
{ek (Jesenšek 1998, 96) vo dene{no vreme na informacisko op{testvo
utopija e da se veruva deka leksi~kiot fond na eden jazik celosno mo`e
da bide opfaten vo re~nici. Od tie pri~ini prepora~livo e da se
prio|a so rezerva kon verifikacijata na uzualnosta na jazi~ni edinici
so pomo{ na re~nik. Toa ne zna~i na~elno otfrlawe na re~nikot kako
objektivna instancija za proverka na leksikalizacijata na eden zbor. 6
Potencijalnoto re{enie za dilemata okolu dihotomijata uzualen
nasprema okazionalen zbor se pomestuva poradi nesigurniot leksikografski
metod kaj rodeniot govoritel. Objektivnosta na kriteriumite
za utvrduvawe na jazi~na edinica kako okazionalizam znae
~estopati da bide relativizirana so ogled na „konsultacijata“ na
li~niot leksikon na rodeniot govoritel. Li~nite / mentalnite
leksikoni na rodenite govoriteli mo`at da bidat sli~ni, no ne se
nikoga{ identi~ni.
Od goreiznesenoto proizleguva deka pri obidot za kategori~na
delimitacija na uzualni od okazionalni zborovi treba da se pomirime
so izvesna fleksibilnost, odnosno so transparentni granici.
2. Okazionalizam versus neologizam
Vo stru~nata literatura povremeno se izedna~uvaat terminite
okazionalizam i neologizam, a lingvisti, koi{to ne dovolno go
4
Sp. Motsch (2004).
5
Spored hipotezata za edinstvenost na deskripcijata na leksikonski i tekstualni zborovi na
Volfgang Mo~, dvata vida zborovi mo`e da se opi{at so edinstvena teorija, bidej}i se raboti
za principielno identi~ni zboroobrazuva~ki procesi svedeni na identi~ni zboroobrazuva~ki
pravila. (Simoska, 2002, 38; Motsch, 2 2004, 18).
6
Izdvojuvaj}i go kriteriumot za kodifikacija na leksi~kiot fond kako glaven za delimitacija
na uzualnata od okazionalnata leksika Hoenhaus gi definira ad hoc sozdadenite formacii
vo svojata rabotna hipoteza kako (zboro)obrazuvawa koi{to ne se nao|aat vo re~nici („Adhoc-Bildung
= Wortbildung, die nicht in Wörterbüchern zu finden ist.“ (Hohenhaus 1996, 30)), za potoa da
go apstrahira ’materijalniot‘ re~nik od „mentalniot leksikon na govoritelot/slu{atelot“
(Hohenhaus 1996, 31).

delimitiraat okazionalizmot od neologizmot celosno go ignoriraat
terminot okazionalizam. Neologizmite gi delimitirame od okazionalizmite
(ad hoc sozdadenite kompleksni zborovi) so toa {to gi
definirame kako novi, odnosno „mladi“ (Hohenhaus 1996, 29) leksikonski
edinici. Distinktivniot priznak pome|u neologizmot i okazionalizmot
se sostoi vo leksikalizacijata. Neologizmite se leksikalizirani,
t.e. inventirani, prifateni leksi~ki edinici, dodeka
sudbinata na okazionalizmite e naj~esto od kratkoro~en, ponekoga{
duri i od ednokraten karakter. Prvobitno okazionalno sozdadeni
jazi~ni edinici se potencijalni neologizmi.
Kako primer za neologizmi koi spored na{i soznanija s# u{te
ne se generalno leksikografski opfateni vo makedonskite re~nici 7
}e gi navedeme zborovite, kompjuter, faks, internet, internet-kafe,
pres-konferencija, bilbord, brend, biznismen, biznis-klima i dr., kako
i celokupnata nova terminologija svrzana so EU (na pr., evrokomesar,
evropratenik, evroskepticizam, zemja-~lenka).
Primer za okazionalizam od pe~atot ni nudi Utrinski vesnik
od 24 avgust 2006 god., pi{uvaj}i za prvata jugodama, za nekoga{nata
sopruga na Josip Broz, Jovanka Broz. Ovoj primer se bazira vrz
poznatata sintagma prva dama, koja e vo ovoj slu~aj okazionalno
zbogatena so epitetot jugo- koj se konkatenira so dama. Ovoj primer ni
ilustrira deka okazionalniot priznak ne se manifestira isklu~ivo
na leksi~ko, ami i na frazeolo{ko nivo, soglasno teorijata na
leksikonot spored koja leksikonot se sostoi isklu~ivo od leksemi, ami
i od frazeoleksemi, odnosno frazeologizmi (frazemi).
Od sinhroniski aspekt okazionalizmite, nasprema neologizmite,
ne pridonesuvaat za zbogatuvawe na op{tiot leksikon na eden jazik,
tuku go zbogatuvaat, pred s#, individualniot leksikon za ograni~en
vremenski period, koj mo`e da se dvi`i na skala od {totuku realiziran/artikuliran
okazionalizam i vedna{ potoa is~eznat, pa s# do
okazionalizmi koi si obezbeduvaat plasman vo trajniot (mentalen)
leksikon. Do interindividualno pro{iruvawe na radiusot na okazionalizmite
mo`e da dojde dokolku odreden okazionalizam uspee da se
nametne za podolg vremenski period vo specifi~en krug recipienti.
Na qubitelite na odreden pisatel okazionalizmite upotrebeni vo
negovoto tvore{tvo potencijalno im se leksikalizirani vo nivnite
individualni mentalni leksikoni, no ne se dostapni za pogolem krug
na recipienti.
Za okazionalizmite od interindividualen karakter stanuva na
pr., zbor kaj aktuelnite satiri~no-ironizirani nazivi za partiskite
37
7
Isklu~ok pretstavuvaat re~nicite na Zoze Murgoski, na pr., Golem makedonsko-angliski
re~nik.

38
pripadnici, koi }e bidat aktuelni s# dodeka postojat partiite:
VMRO-vci, SDSM-ovci, duixii (pripadnici na partijata DUI;
OKUS 18.08.2006, str. 9), prosperitetlii (pripadnici na partijata
PDP; UTRINSKI 25.08.2006, str. 3) i dr.
Osobeno visoka frekvencija na okazionalizmi se zabele`uva vo
mediumite, pe~atot i ubavata moderna literatura. T.n. „literarni i
novinarski obrazuvawa“ se dobar primer za okazionalno sozdadeni
formacii, koi ne gi sledat op{testvenite konvencii za nominacija.
Vakvite prepoznatlivi kreacii na pisateli i novinari pridonesuvaat
za ekspresivnost vo tekstovite. Verojatnosta okazionalnite obrazuvawa
da pristapat kon op{tiot leksikon, t.e. da bidat prifateni od
govornata zaednica e relativno mala. Vo vrska so ova Olzen istaknuva:
Nekoi okazionalni formacii sigurno mo`at da bidat uzualizirani
{tom go dostignat statusot „poznat“. Za pogolemiot del od
okazionalnite zborovi sepak va`i – sli~no kako kaj re~enicite – deka
se sozdadeni zaradi momentalna potreba, za vedna{ potoa da zgasnat,
bez da bidat zabele`ani, ili pak voop{to prepoznati kako „zborovi“. 8
(Olsen 1986, 51)
Edinstvenosta na okazionalizmite doa|a do izraz i vo sledniov
citat od Blumfild/Wumark:
„Some (words) are made up for a special occasion (nonce-words)
or in special circumstances, and are never used again – indeed never get
into dictionaries at all.“
(Bloomfield/Newmark 1967, 329)
3. Zastapenost na okazionalizmi vo tekstovi
Statisti~ki podatoci za zastapenosta na okazionalizmite vo
pi{ani tekstovi na makedonski jazik, kako {to ni e nam poznato, ne
postojat. Vo sekoj slu~aj interesni se rezultatite do koi{to doa|a
germanskiot lingvist Hans Velman (Wellmann 1984, 386; ↑DUDEN, die
Grammatik), konstatiraj}i deka edna tretina od zboroobrazuvawata
(kompleksni zborovi, odnosno zborovi {to se rezultat na zbroobrazuva~ki
procesi, kako {to se derivacija, kompozicija, konverzija) vo
publicisti~ki napisi 9 na germanski jazik ne se kodificirani vo
8
„Einige okkasionelle Bildungen sind sicherlich usualisierungsfähig und gehen, sobald sie den Status „bekannt“
erreichen, ins Lexikon über. ür den Großteil der okkasionellen Wörter gilt aber, daß sie – ähnlich wie Sätze –
aus einem momentanen Bedarf heraus gebildet und gebraucht werden, um gleich darauf zu verstummen, ohne
aufzufallen oder gar als „Wörter“ erkannt zu werden.“ (Olsen 1986, 51)
9
Statisti~ki podatoci za zastapenosta na okazionalizmi vo usni tekstovi pretstavuva, s# u{te,
i vo germanskiot jazik desiderat. Ispituvawa vrz usni tekstovi, kako {to e poznato, se podificilni.

e~nici, t.e. pretstavuvaat okazionalizmi. Pretpostavuvame deka ovaa
relativno visoka brojka nema da mo`e da ja nadminat okazionalizmite
vo tekstovi na makedonski jazik so ogled na procentualno visokata
zastapenost na slo`eni imenki vo germanskiot leksikon (dve tretini
od celokupniot fond germanski zborovi se slo`eni imenki) 10 , {to
naedno pretstavuvaat potencijalni obrasci za novi okazionalizmi. Za
verifikacija na ovaa hipoteza se potrebni, se razbira, dopolnitelni
empiriski ispituvawa vrz reprezentativen korpus makedonski tekstovi.
Na{evo ispituvawe nema da mo`e da dade svoj vistinski pridones
vo taa nasoka so ogled na ograni~eniot korpus makedonski originalni
tekstovi za koi postoi avtoriziran prevod na germanski jazik. Visokata
koncentracija na okazionalizmi vo originalni dela povlekuva
svoevidna te`ina i mo`e da bide pri~ina za apstinencija na prevod.
4. Pri~ini za genezata na okazionalizmi
Ubavinata na jazikot se sostoi vo re~isi beskone~nata kombinatorika
na leksi~ki i re~eni~ni edinici. Okazionalizam se ra|a vo
migot koga se vr{i novo prestrukturirawe na postojni morfolo{ki
edinici koe e prosledeno so odredena komunikaciska cel, koja ne mo`e
da se otslika so postojniot inventar. Od umetni~ko-stilisti~ki
aspekt upotrebata na okazionalizmi pretstavuva duhovito, nevideno
`onglirawe so jazi~nite morfemi. Okazionalizmite pretstavuvaat
ogledala na avtorskata kreativnost i pridonesuvaat za singularnosta
na avtorskiot tekst. Jazi~noto otskoknuvawe od leksikaliziraniot
fond na eden jazik go pravi avtorskiot opus edinstven. Upotrebata na
okazionalizmi mo`e da se protolkuva i kako vrv na pisatelskoto
(avtorskoto) majstorstvo i e znak za nepovtorlivosta na avtorotindividua.
Percepcijata na realnosta e subjektivna kategorija.
Inovativnoto slo`uvawe na jazi~nite kocki ozna~uva novi svetovi –
videni isklu~ivo so o~ite, po~uvstvuvani isklu~ivo so izostrenite
setila na avtorot-kreator. Na krajot na krai{tata, bez okazionalizmi,
bez individualna nadgradba tekstovite ostanuvaat bezli~ni i bledi. 11
5. Okazionalizmot i prevodot
Predmetite na na{evo istra`uvawe, okazionalizmite i nivnite
prevodi, ne bi bile prirodno opfateni, tuku ve{ta~ki otkornati od
39
10
Sp. Simoska (2002).
11
Okazionalizmite spa|aat i vo postapkite za leksi~ko otstapuvawe, a toa, n# u~i u{te
klasi~nata retorika, se va`ni sredstva za vrednuvawe, istaknuvawe, razvedruvawe na tekstovi
/ iskazi so cel da mu se priredi zadovolstvo na adresatot, istite da bidat povoo~livi,
pointeresni, poatraktivni. (Lüger 1995, 104 i 136)

40
svoeto le`i{te, dokolku kon niv pristapime so ~isto leksikolo{ki
metodi, odnosno dokolku tie se tretiraat izolirano, nadvor od svojot
ko– i kontekst. Od tie pri~ini analizata na okazionalnite jazi~ni
edinici ja vr{ime od tekstlingvisti~ki aspekt, t.e. kontekstualnoto
opkru`enie go vklu~uvame kako neophoden generi~ki impetus vo
unilateralnoto semanti~ko dekodirawe, kako i vo sporedbata na
prevodniot ekvivalent so originalot. Na{eto vnimanie }e bide vo ova
ispituvawe fokusirano vrz makedonskite okazionalizmi vo literaturnite
vidovi tekstovi za koi postoi avtoriziran prevod na
germanski jazik. Okazionalizmite, ekscerpirani od delata na makedonskite
pisateli, gi klasificirame spored svojata funkcija {to ja
vr{at vo originalot i go ispituvame nivniot prevoden ekvivalent so
cel da otkrieme dali efektot i funkcijata na okazionalizmot vo
originalot i prevodot se identi~ni.
6. unkcii na okazionalizmite i nivniot prevod
a) Tekstualni funkcii na okazionalnata leksika
• okazionalizmi kako sredstvo za koreferencija 12
Raskazot Pe~urkar od Dragi Mihajlovski e soodveten primer za
okazionalizam vo funkcija na koreferent. Pe~urkarot, vsu{nost
naslovot na raskazot, koreferira so tatkoto vo tekstot nagaleno
nare~en tate. Koreferencijata pome|u tate i pe~urkarot (imenkata
ne e zastapena vo RMJ) ~itatelot mora sam da ja otkrie, bidej}i
koreferentot pe~urkar, osven vo naslovot, ne se spomenuva eksplicitno
vo tekstot. Pe~urkarot okazionalno upotreben vo raskazot na
Mihajlovski akumulira vo sebe cela `ivotna filozofija, koja ni se
prenesuva patem vo komunikacijata, dobronamernite soveti upateni od
tatkoto do sinot. Tokmu vo niv doznava ~itatelot deka pe~urkarot ne
e obi~en ‘sobira~ / odgleduva~ na pe~urki’, {to se o~ekuva od semanti~kiot
obrazec na derivacii so sufiksot–ar, za koi ima niza leksikalizirani
primeri, kako na pr., bilkar, vinar, drvar, jabolkar, lozar,
orizar, slivar, tutunar itn. 13 Stanuva zbor za skromno su{testvo koe
dlaboko go po~ituva ~ove~kiot rod, no se pla{i od „nelu|e“. Tate,
protagonistot vo raskazot, e vo su{tina prijatel na ~ovekot.
12
Pod koreferencija se podrazbira „zaedni~koto referirawe na najmalku dve leksi~ki edinici
na istiot objekt“. (Heinemann/Viehweger 191, 39; ↑Jesenšek 1998, 66)
13
Hoenhaus ubedlivo istaknuva deka okazionalizmite (kaj nego ad hoc sozdadenite zborovi) ne
se arbitraren rezultat sozdaden ‚od ni{to‘ (‚aus dem Nichts‘, Hohenhaus 1996, 20) tuku se
sozdadeni vrz osnova na zboroobrazuva~ki pravila, odnosno od ve}e postojni morfolo{ki
materijal. Zboroobrazuvaweto ne e za nego „sozdava~ka kreativnost“ (schöpferische Kreativität) 13
tuku „kreativnost svrzana so pravila“ („regelgebundene Kreativität“, (Erben 1976, 301, ↑Hohenhaus
1996, 20).

Mi re~e, „sakaj gi lu|eto ama so niv nemoj mnogu. Podli se
i zavidlivi. [to pomalku si so niv tolku pomalkumina }e ti
se poserat na grob!
(Pe~urkar, str. 116)
Pre~uvstvitelnosta na „pe~urkarot“ i negovata sinergi~na
vrska so prirodata doa|a do izraz i vo sledniov citat od Mihajlovski:
Sega izbivme na edna golinka, na tate nikako ne mu
teknuva{e da podzastane, … oti toj go znae{e sekoj kamen, cel
`ivot akal po pustelijava, nikoj to~no ne znae {to pravel,
kolku tagi i nesre}i odboluval.
(Pe~urkar, str. 115)
Klaus Detlef Olof, preveduva~ot na Pe~urkarot na germanski
jazik sovr{eno go sfatil karakterot na tate, preveduvaj}i go naslovot
kako Pilzfreund ‘prijatel na pe~urkite’, nasprema uzualniot
o~ekuvan prevoden ekvivalent, *Pilz(e)sammler ‘sobira~ na pe~urki’,
dejnost so koja{to se zanimava pe~urkarot vo raskazot. Pe~urkite vo
raskazot se identifikuvaat so lu|eto, tie mo`at da bidat „...pe~urki
i pe~ur~iwa, otrovni i neotrovni, golemi i mali.“ (Pe~urkar, str. 119)
b) Pragmatsko-stilisti~ki funkcii na okazionalnata leksika
• okazionalizmi kako sredstvo za ekspresivno istaknuvawe
Luan Starova vo svojot roman „Vremeto na kozite“ 14 go upotrebuva
okazionalizmot „dvoverstvo“ (vo originalot vo navodnici, str.
32) vo vid na „katafori~en ostrov“, kondenziraj}i ja vo nego prethodno
kontekstualno najavenata definicija, „...dve veri, odnosno ako pokraj
religijata se nadovrze i komunizmot...“ (Starova 2001, 32). Predviduvaj}i
gi fatalnite posledicite na „dvoverstvoto“ na Balkanot toj
prodol`uva:
...posledicite od „dvoverstvoto“ …na Balkanot mo`at
da bidat naj`estoki, po`estoki od tie {to gi poznava istorijata
vo drugite delovi na svetot.
(Starova 2001, 32)
Vo germanskiot prevoden ekvivalent na „dvoverstvoto“ „Glaubenszwiespalt“
(i vo prevodot okazionalizmot e istaknat vo navodnici,
41
14
Vo rancija selektiran kako najdobar francuski i evropski roman vo 1997 god. Komentar od
Aleksis Lorka, vo „Lir“ na izdanieto na romanot na makedonski jazik od 2001 godina.

42
str. 37) Roberto Mantovani (preveduva~ot na „Vremeto na kozite“ na
germanski jazik) uspe{no go inkorporira celokupniot pojasnuva~ki
anafori~en 15 kontekst kaj Starova, t.e. kategori~noto uveruvawe na
tatkoto na glavniot junak vo romanot vo {tetnite i uni{tuva~ki
posledici na paralelnata koegzistencija na dve veri, odnosno na dve
ideologii.
„Tatko mi be{e cvrsto uveren deka edna ideologija,
tokmu verata, mu e dovolna na ~ovekot, na ~ove{tvoto.“
(Starova, str. 32)
Alegorijata za nepostoeweto miroqubiva koegzistencija pome|u
dve veri, odnosno me{aweto na vera so ideologija, ja preto~uva
Mantovani vo vtoriot konstituent, vo germ. zbor Zwiespalt (mak.
dvoumewe), fokusiraj}i go na toj na~in vnimanieto na ~itatelot vrz
vnatre{nata bolka na tatkoto, koj od edna strana jasno se opredeluva
za verata, protiv ideologijata, a od druga strana e pritisnat od
op{testveniot jarem, koj ja propagira ideologijata.
No tatkoto na glavniot junak najmnogu stravuva od pove}everstvoto
– ovoj zbor vo su{tina ne pretstavuva okazionalizam.
Legitimitet za negovoto opfa}awe vo ramkite na okazionalizmite ni
dava negovata „balkanizirana“ semantika, vo koja ne samo {to e
isprepleteno {arenilo od veri, tuku i vino`ito od narodi i politi~ki
ideologii. Mantovani ja sfa}a porakata na avtorot i mo{ne
efikasno ja preto~uva vo germanskata slo`enka Glaubenstwist (bukvalen
prevod: verska kavga / spor). Podgrevaj}i ja predrasudata za raskaraniot
Balkan so prevodniot ekvivalent ja anticipira katafori~nata
sodr`ina vo originalot, koja glasi:
„Za dokaz na svojata teza gi zema{e krvavite presmetki
na komunistite so sve{tenicite od re~isi site veri.“
(Starova, str. 32/33)
Ekspresivnoto izrazuvawe kaj okazionalizmite e mnogu ~esto
zastapeno i kaj li~nite imiwa. Okazionalni imiwa se semioti~ki
tabli~ki za celi eri, epohi, vremiwa, istoriski li~nosti. Identifikacijata
so odredeni famozni lica od svetskata istorija se intendirani.
Za takov slu~aj stanuva zbor kaj okazionalnoto ime na kozata
Stalinka vo romanot „Vremeto na kozite“ od Luan Starova. Identi-
15
Anafori~ni i katafori~ni odnosi vo tekstot: So okazionalizmite se vospostavuvaat
anafori~ni i katafori~ni vrski so drugi tekstualni elementi, taka {to tie pretstavuvaat
sredstva za koreferencija, odnosno tekstualna koherencija.

fikacija so diktatorot Stalin e o~ebijna. Op{topoznatite epiteti
{to se konotiraat so istorisko-politi~koto ime Stalin se otelotvoruvaat
vo pr~ot Stalin, partnerot na Stalinka vo romanot. Metamorfozata
na Stalin vo kozata Stalinka pretstavuva maestralno-mudra
jazi~na metafora, koja besprekorno se vklopuva vo si`eto na romanot.
Imeno, kumot na kozata e najstariot brat na junakot na romanot 16 koj
veruva vo komunizmot i vo Stalin, „velikiot osloboditel na narodite“
(str. 94). Stalinka nadvor od kontekstot na romanot mo`e da bide koja
bilo devojka, koja mo`e, no ne mora, da se konotira so diktatorot
Stalin. I vo slu~ajot na okazionalizmot Stalinka se potvrduva
multiplikacijata na kreativniot efekt so pomo{ na kontekstot.
Izolacijata na okazionalizmot mo`e da dovede do nedorazbirawe,
odnosno do nesoodvetno razvivawe na ekspresivnosta. Duhovitosta vo
Starovata okazionalna leksika protkaena vo slu~ajot na Stalinka so
prefinet humor e nenadminliva, taka {to i germanskiot prevod go
prifa}a istoto ime so slovenskiot sufiks za `enski imiwa (nomina
propria) –ka (sp., Trendafilka, Makedonka, Darinka, Dobrinka, Cvetanka
itn.). Vo odnos na drugite dve kozi, Belka i Grda, preveduva~ot
Mantovani ne izobiluva so kreativnost, ta gi prezema imiwata od
originalot so bukvalen prevod vo zagradi pri nivnoto prvo spomenuvawe.
– Belka, Stalinka i Grda – odgovori tatko mi.
(Vremeto na kozite, str. 93)
„Belka (die Weiße), Stalinka und Grda (die Häßliche)“, antwortete
mein Vater.
(Zeit der Ziegen, str. 113)
Za ekspresivno istaknuvawe na subjektivnosta na percepcijata
na boite slu`i, kako mo{ne rasprostranet model, koordinativnoslo`eniot
kompozitum, koj soedinuva dve, ili pove}e boi. Ovoj model
ne podle`i na kombinatorski restrikcii, taka {to site konkatenacii
{to ne se zastapeni vo leksikonot mo`e da se tretiraat kako okazionalni:
crveno-modrikava do `olto-zelenikava (Vremeto na kozite,
str. 9). Ekskluzivnosta na ovie nijansi, ovie boi, metajazi~no se
najavuva vo anafora, kulminira vo samiot okazionalizam, za potoa da
se doprecizira vo katafora:
43
16
– Neka se vika spored imeto na na{iot osloboditel, na{iot generalisimus… neka se vika
Stalinka“ (str. 77)

44
Pove}eto od `enite na kozarite prvpat vo `ivotot se
bea promenile vo ~udesnite narodni nosii polni srma i srebro,
blesnati vo preplet so prekrasni i nevideni boi, od crvenomodrikava
do `olto-zelenikava, boi {to mo`ea da se vidat
samo vo planinski predeli.
(Vremeto na kozite, str. 9)
Die meisten Hirtenfrauen hatten zum ersten Mal im Leben die
wunderbaren Volkstrachten angezogen, voll glänzender Gold- und Silberfäden,
verwoben mit herrlichen, nie gesehenen arben, von einem Blau
mit Rottönen zu Grün, das ins Gelbe spielte, arben, wie man sie nur in
den Bergregionen findet.
(Zeit der Ziegen, str, 11)
Mantovani se opredeluva pri prevodot za supstantivizacija na
boite, poa|aj}i od toa deka kaj ovie makedonski zboroobrazuvawa
vtoriot konstituent, soglasno preferencijata kaj germanskite slo-
`enki, e nositel/glava (angl. head) na konstrukcijata. No, so ogled na
toa {to makedonskite slo`enki mo`at da bidat levo- i/ili desnoglavi,
ostanuva, spored nas, otvoreno dali so prevodot se dolovuva planinskiot
„{timung“, opi{an vo originalot kaj Starova.
Kaj drug primer od ovoj vid ~itatelot bez tekstualna uvertira e
konfrontiran so okazionalizmot belo-zlatesto krzno (Vremeto na
kozite, str. 80). Transparentnosta na ovaa kombinatorika na boi ne
pretstavuva problem ni za prevodot, osven {to nijansiraweto kaj
zlatnata boja, postignato so pomo{ na sufiksot –est, koj se dodava vrz
pridavkata zlaten, zlatest, ne mo`e da se po~ituva dosledno vo
prevodniot ekvivalent – weiß-golden. Ovoj fenomen se dol`i na
leksi~kata praznina vo germanskiot zboroobrazuva~ki sistem, koj
tokmu vo slu~ajot na metalot zlato (Gold) razlikuva dve derivacii
golden i goldig, koi ne zna~at vo prevod zlaten i zlatest, tuku golden
(zlaten – od zlato, goldene Kette – zlatno sinxir~e) goldig (zlaten –
vreden kako zlato, goldiges Kind – zlatno dete). 17
Zwei jüngere mit weiß-goldenem, zottigem ell…
(Zeit der Ziegen, str, 97)
Boite, odnosno nijansite na boite opi{ani vo romanot Vremeto
na kozite, koi, ne se nikoga{ jasno razgrani~eni, sozdavaat silen
17
Inaku i vo germanskiot zboroobrazuva~ki sistem regularno se zastapeni semanti~ki parovite
kaj imenkite {to ozna~uvaat metal, na pr., Silber < silbrig (wie Silber, kako srebro, srebrest) i
silbern (aus Silber, od srebro, srebren).

kontrast nasprema jasnoto belilo na kozite. Zad ovaa kontrastna
simbolika na beloto nasprema preostanatite me{ani nijansi se krie
porakata na nevinost, ~istota, po`rtvuvanost na kozite (bela boja).
Drugite deskripcii na boite / nijansite se okazionalni obrasci od
tipot „...bledomodrikavite ili `oltozelenikavite vodi na rekata...“
(Starova, str. 7) koi se prenesuvaat so ist redosled na konstituentite
na germanski, sp. „...der blaßbläuliche oder gelbgrünliche luß“
(Zeit der Ziegen, str. 8). 18
Simbolikata na belata boja se manifestira i vo okazionalnite
frazeologizmi od tipot bela (kozja) invazija, bela kontrarevolucija
(Starova, str. 12), {to potse}a na crvenata revolucija/ kontrarevolucija.
Personificiraj}i gi kozite Starova sozdava niza okazionalni
sintagmi (miting na kozite, parada na kozite (Starova str.
8)) {to se preneseni so okazionalni slo`enki vo germanskiot prevod
(Ziegenversammlung, Ziegenparade, Zeit der Ziegen, str. 9) ~ie zna~ewe bez
kontekst ne bi mo`elo jasno da se locira. Vo slu~ajot na navedenite
okazionalizmi mo`e da se govori i za sredstvo za obezbeduvawe
intratekstualna koherencija. 19
• okazionalizmi kako sredstvo za sintaksi~ko komprimirawe,
odnosno univerbizacija
Kompoziciskiot model vo koj se konkateniraat li~no ime / brend
/ svetska marka i predmet izraboten od nea mo`e da se tretira kako
prifaten (okazionalen) model, iako ne e leksikaliziran. Golemata
aktivnost i prifatlivost na ovoj model se dol`i na komprimiranata
forma, nasprema soodvetnata sintaksi~ka grupa, sp. kit-ket solenki
(Mihajlovski 2003, 287), namesto solenki od markata kit-ket. Ortografijata,
t.e. razdelenoto pi{uvawe na konstituentite na kompozitumot
kaj Mihajlovski potse}a na ortografijata na t.n. angliski
otvoreni kompozitumi (angl. open compounds, sp. member state). Ortografijata
na ovoj okazionalen model vo makedonskiot jazik ne e normirana.
Od tie pri~ini }e se sretne ovoj model vo pove}e ortografski
varijacii. Prevodniot ekvivalent vo germanskiot jazik ne e kako {to
bi se o~ekuvalo kompozitumot / slo`enkata *Kitekat-Salzstangen, tuku
sintaksi~kata grupa salzige Kitekat. (Das lange und nicht besonders glückliche
Leben des Herrn J.M. str. 191, vo: Das Haus am Ende des Dorfes) Vo german-
45
18
Nasproti na{ite o~ekuvawa deka prevodite na ovoj tip okazionalni slo`enki ne bi trebalo
da pretstavuvaat problem, se poka`a deka tokmu okazionalniot priznak, nevoobi~aenite
nijansirawa na boite, ne se prenesuvaat {ematski kako uzualnata leksika, taka {to prevodot
na Mantovani ostava vpe~atok na nesigurnost.
19
Vermer hierarhiski ja nadreduva intratekstualnata koherencija duri i nad intertekstualnata
koherencija.

46
skiot prevod se pristapuva kon deonomizacija na brendot Kitekat,
odnosno onimot se pretvora vo apelativ, taka {to proizvodot i brendot
ja nosat identi~nata nominacija. Paralelni slu~ai imame vo makedonskiot
jazik kaj onimot, odnosno leksemata paloma koja e vsu{nost
brend/marka, no so nea se ozna~uva istovremeno i predmetot, hartienoto
{ami~e. Transferot na onim vo apelativ e dolgogodi{en proces
i zavisi od frevencijata na upotrebata na onimot: {to po~esto, tolku
poprifatliv stanuva za govoritelite. Vo vrska so modelot li~no ime /
brend / svetska marka i predmet izraboten od nea zaklu~no mo`e da se
istakne deka stanuva zbor za okazionalen obrazec vo dvata jazika so
visok stepen na prifatlivost od strana na govoritelite. Toj, poradi
svojata kusa komprimirana forma, koja go stava na prvo mesto tokmu
imeto na brendot, e omilen vizuelen signal vo marketingot. Spored
ovoj obrazec se modelirani: Nike-patiki, Wrangler-farmerki, Replayko{ula
i dr.
Zaklu~ok:
Kako {to mo`evme da poka`eme vrz primeri od makedonskite
prozni ostvaruvawa, okazionalizmite pretstavuvaat novi, neuzualizirani,
individualni tvorbi so izvonredno silna apsorpciska mo}, koja
potencijalno go ote`nuva prevodot, odnosno bara od preveduva~ot
dopolnitelna inventivnost i kreativnost za uspe{en transfer na drug
jazik. Za soodvetno dekodirawe na okazionalizmite od korenito
zna~ewe e prodlabo~uvaweto vo semiotikata na zboroobrazuva~kite,
tekstualnite, kulturolo{kite i psiholo{kite poraki na tekstot.

47
Literatura
Primarna literatura i prevod:
1. Mihajlovski, D.: Pe~urkar (1987). Vo: Raskazi od {esti kat.
Izbrani i novi, 113-121. – Skopje: Kaprikornus, 2003.
2. Mihajlovski, D.: Der Pilzfreund, in: Literaturkreis Lichtungen. Zeitschrift
für Literatur, Kunst und Zeitkritik, 94, XXIV. Jg./2003. – Graz: Steirische
Verlagsgesellschaft, 2003.
3. Mihajlovski, D.: Milton (1996). Vo: Raskazi od {esti kat.
Izbrani i novi, 265-298. – Skopje: Kaprikornus, 2003
4. Mihajlovski, D.: Das lange und nicht besonders glückliche Leben des
Herrn J.M., in: Blagoja Risteski-Platnar (Hg.): Das Haus am Ende des
Dorfes. Zeitgenössische Erzählungen aus Mazedonien, 163-203. – Klagenfurt:
Drava Verlag, 2001.
5. Starova, L.: Vremeto na kozite. Matica makedonska. Skopje,
2001 20 .
6. Starova, L.: Zeit der Ziegen. Aus dem Makedonischen von Roberto
Mantovani. – Zürich: Unionsverlag, 1999.
Nau~na literatura:
1. Wellmann, H.: Die Wortbildung in: DUDEN, Grammatik der deutschen
Gegenwartsprache. 4., völlig neu bearb. u. erweit. Auflage. – Mannheim,
Wien, Zürich, 386-501, 1984.
2. Hohenhaus, P.: Ad-hoc-Wortbildung: Terminologie und Theorie kreativer
Wortbildung im Englischen. – rankfurt am Main; Bern; New York; Paris:
Lang (Europäische Hochschulschriften: Reihe 14, Angelsächsische Sprache
und Literatur; Bd. 317), 1996.
20
Prvoto izdanie na romanot datira od 1993 god.

48
3. Jesenšek, V.: Okkasionalismen. Ein Beitrag zur Lexikologie des Deutschen.
– Maribor: Zora, 2, Slavistièko društvo, Slovensko društvo uèiteljev
nemškoga jezika = Slowenischer Deutschlehrerverband, 1998.
4. Motsch, W.: Deutsche Wortbildung in Grundzügen. – Berlin / New York:
de Gruyter, 2004
5. Murgoski, Z.: Golem makedonsko-angliski re~nik, 2003
6. Simoska, S.: Slo`eni imenki vo germanskiot i vo makedonskiot
jazik – kontrastivna analiza. Disertacija, ilolo{ki fakultet
„Bla`e Koneski“ – Skopje, 2002.
7. Simoska, S.: Preveduvaweto nasprema tolkuvaweto: teoretski
pristapi i didakti~ki posledici, vo: Godi{en zbornik na
ilolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski“ – Skopje, 2004/2005, kn.
30, 121-132, 2004/2005.

£óìè ÍàêàŸèìà
ÊÀÊÎ £À ÏÐÅÍÅÑÓÂÀÌÅ ÄÓØÀÒA ÍÀ ÍÀÐÎÄOÒ?
(Îä îáèäît çà pðåâåäóâàœå íà pîåçè¼à îä ìàêåäîíñêè íà ¼àpîíñêè)
1.
Òóêà ñàêàìå äà ïðåòñòàâèìå åäåí ñêðîìåí ïðåãëåä øòî å äîáèåí
ïðåêó ñâîåòî ìàëî èñêóñòâî íà ïðåâåäóâàœåòî îä ìàêåäîíñêèòå ïîåòñêè
òåêñòîâè íà ¼àïîíñêè: Êîíñòàíòèí Ìèëàäèíîâ, Êî÷î Ðàöèí, Áëàæå
Êîíåñêè è äð., à ñî ïîìîøòà íà òàêâèîò ïðåãëåä áè ñàêàëà äà íà¼äåìå
ïîñèãóðåí ïàò çà äà ãè îáîãàòóâàìå ìàêåäîíñêî-¼àïîíñêèòå ìåƒóñåáíè
ðàáîòè íà ïðåâîäîò âî èäíèíà.
Ïðâî å ãè ïîãëåäàìå êàêî åäåí ïðèìåð ñòèõîâèòå îä Á. Êîíåñêè è
íèâíèòå âàðè¼àíòè ïðåâåäåíè íà ñðïñêè.
Î òåøêîòî! Ñóðëè øòîì äèâî å ïèñíàò,
øòîì òàïàí å ãðìíå ñî ïîäçåìåí åêîò –
âî ãðàäèâå çîøòî æàë ëóòà ìå ñòèñêà,
âî î÷èâå çîøòî íàâèðóâà ðåêà 1
Î òåøêîòî! ×èì ðåä çóðëè äèâšå ïèñíå,
×èì ãó÷à ãðìíå òåòœåì ïîäçåìíîãà ¼åêà
çàøòî ãðóäè ìî¼å šóòà òóãà ñòèñíå,
çàøòî ìè íàâèðå ó î÷èìà ðåêà, 2
Íèå, çà æàë, íå ñìå ðîäåíè ãîâîðèòåëè íè íà åäíèîò, íèòè íà
âòîðèîò, íå áè ìîæåëå äà ãî àíàëèçèðàìå ïðåâåäåíîòî, ìåƒóòîà ñåïàê
ðàçáèðàìå äåêà çâó÷íèîò âïå÷àòîê å ñîñåìà ïîèíàêîâ, èàêî äâàòà ¼àçèêà
ãî ïîäåëóâààò çàåäíè÷êèîò ôîíä íà çáîðîâèòå âðç îñíîâà íà ¼óæíîñëîâåíñêàòà
ãåíåòñêà âðñêà, è, ìîæåáè, åäíà ñîöè¼àëíî-èñòîðèñêà èëè
1
Áëàæå Êîíåñêè, „Èçáðàíè äåëà âî ñåäóì êíèãè“, Ñêîï¼å, 1981.
2
Ïðåâîä è ïðåïåâ íà Ðàäîâàí Çîãîâè (Ä. Ìèòðåâ, Ð. Òàóòîâè , Ö. Êîòåâñêà óð., „Ñîâðåìåíà
ìàêåäîíñêà ïîåçè¼à“, Íàðîäíà êœèãà, Áåîãðàä.)

50
åòíîëîøêî-ôîëêëîðíà êóëòóðíà âàçà êàêî áàëêàíñêèòå íàðîäè çà äà ñå
ðàçáåðàò ìåƒóñåáíî çà ÷óâñòâîòî øòî ãî èçðàçóâààò ñòèõîâèòå.
Íèå íåìà äà âëåçåìå âî ëèòåðàòóðíà àíàëèçà, øòî íå å íàøà çàäà÷à,
íî ñåêî¼ êî¼ ãè ïîçíàâà òóêàðå÷åíèòå åëåìåíòè, ñèëíàòà, íî ìåëàíõîëè÷íà
èçâèêà íà çóðëèòå, ãðìåæíîòî òàïàíñêî òåïàœå è íåãîâèîò òåæîê ðèòàì,
èëè ìàêèòå íà íàðîäîò, òåøêîòè¼àòà íà ñåëñêèòå æèâîòè è íà ïå÷àëáàðèòå
è äð., ìîæå äà ãî ïîäåëè äëàáîêîòî ÷óâñòâî „Ìàêåäîíñêî“, àêî ìîæåìå
äà êàæåìå òàêà, øòî ìîðà äà ñå èçðàçè òîêìó íà „îâ ¼àçèê.
À øòî å, òîãàø, „ìàêåäîíñêîòî“ ÷óâñòâî? Äàëè å òîà åäíà àïñòðàêòíà,
íåêîíêðåòíà äóõîâíà öåëèíà øòî íå ìîæå äà ñå àíàëèçèðà? Èëè ïàê
íåêî¼ ïîðîìàíòè÷åí èäåíòèòåò øòî ãî êîðèñòè ÷åñòî åêñòðåìíèîò íàöèîíàëèçàì?
Íèå áè ñàêàëå äà èçðàçèìå òàêâî ÷óâñòâî êàêî ïî¼àâà íà „äóøàòà
íà íàðîäîò“, çàøòî ñåêî¼ íàðîä ñè èìà ñïåöèôè÷åí âèä íà èçðàçóâàœåòî
íà ñâî¼ íà÷èí, à „ñïåöèôè÷åí âèä íà èçðàçóâàœåòî“ å ôîðìàëíà îñîáåíîñò
øòî åäèíñòâåíî ìîæå äà ñå ôîðìèðà ïðåêó „¼àçèêîò“, à íå ïðåêó íåêî¼à
äóõîâíà åäíèíà. „Äóøàòà íà íàðîäîò“ íå å íåêîå íåâèäëèâî ÷óâñòâî, òóêó
ïîêîíêðåòíèòå ¼àçè÷íè ìàòåðè¼àëè êîè èì ïðåäèçâèêóâààò ÷óâñòâî íà
ëóƒåòî íà åäíà ¼àçè÷íà çàåäíèöà.
Ïðâî ñàêàìå äà ãî íàñëèêàìå ïðèìåðîò íà ¼àïîíñêèîò ¼àçèê, êàêâà
ôîðìàëíà îñîáèíà ñå îäíåñóâà íà ãîðåíàâåäåíàòà „äóøà íà íàðîäîò“, çà
äà ñå äîáèå ïðåòñòàâà îä ÷èñòî ôîðìàëíî ãëåäèøòå, è çàåäíî ñî òîà å
ïðåòñòàâèìå êàêâà ôóíêöè¼à èìàøå ïðåâåäóâà÷êàòà ðàáîòà âî ôîðìèðàœåòî
íà ðèìíèîò ñèñòåì ê༠íàñ.
2.
Âî ïðåâîäîò íà ïðîçíèòå òåêñòîâè ôîðìàëíàòà îñîáåíîñò ïîìàëêó
ãî îãðàíè÷óâà îáëèêîò íà ïðåâîäîò. Âî ïðåâîäîò íà ïîåòñêîòî äåëî,
ìåƒóòîà, îãðàíè÷óâàœåòî å ïîñåðèîçíî, ïîíåêîãàø å äóðè êðèòè÷íî, çàøòî
ñåêî¼ ¼àçèê ñè èìà ñâî¼à òðàäèöè¼à íà ïîåòñêàòà ôîðìà, ñî øòî ñå ïðèçíàâà
äåêà å „ïîåçè¼à“.
Èíòåðåñíî å äåêà âî íåêîè ¼àçèöè ïîåòñêàòà ôîðìà ïðâî ñå äîâåäóâàëà
îä òóƒèòå ¼àçè÷íè òðàäèöèè, íî òàà ñî òåêîò íà âðåìåòî å ñå
îñâî¼óâàëà êàêî òðàäèöèîíàëíà, îïøòîïðèôàòëèâà ôîðìà, è êîíå÷íî å
íàñòàíóâàëà íà åäåí äåë îä äóõîâíàòà êóëòóðà çà öåëèîò íàðîä. £àïîíñêàòà
ïîåòñêà ôîðìà å çà òîà òîêìó åäåí îä òèïè÷íèòå ñëó÷àè. Êëàñè÷íàòà ïîåòñêà
ðèìà ê༠íàñ áåøå ïîçà¼ìåíà îä ñòàðîêèíåñêèîò ðèìåí ñèñòåì, êàäå
åäåí ñòèõ ñå ñîñòîè îä îïðåäåëåíèîò áðî¼ íà çíàöè.
Âî ñòàðîêèíåñêèîò ¼àçèê, êàêî èçîëèðàí òèï íà ¼àçèê, åäåí çíàê ñå
ñîñòîè îä åäåí ñëîã è íîñè åäíî ñàìîñòî¼íî çíà÷åœå ñî îïðåäåëåí àêöåíò,
òàêà øòî òî¼ å ïðàêòè÷íî åäåí ñàìîñòîåí çáîð. À çà ðàçëèêà îä êèíåñêèîò,
âî ¼àïîíñêèîò ¼àçèê ñëîãîâèòå íå ñå ñàìîñòî¼íè, ÷åñòî ñå ôîðìèðàíè îä
ïîâå å ñëîãîâè. Êàêî àãëóòèíàòèâåí òèï íà ¼àçèê, íè òðåáààò êîí¼óãàöèñêèòå
ïîñòïîçèòèâíè èëè ïàäåæíèòå àôèêñè, ïîñòïîçèòèâíèòå ïîìîøíè

ãëàãîëè, ïðåôèêñèòå çà ó÷òèâîñò, è äðóãèòå ðàçíè åëåìåíòè. À àêöåíòîò
ïàê íå ñå çàäðæóâà âî ðàìêàòà íà åäåí ñëîã, òóêó ñå îäíåñóâà íà ðàçëèêàòà
íà ðåëàòèâíèòå âèñèíè íà òîíîâèòå âèñîêà/íèñêà ìåƒó ñîñåäíèòå ñëîãîâè.
51
pðèìåð íà äèðåêtåí pðåâîä
îä ñtàðîêèíåñêè påtñëîãîâåí ñtèõ íà ¼àpîíñêè
o o o o o
ol ol lol olll o
lll lll llll llll ll
êèíåñêè: o 1çíàê = 1ñëîã = 1çáîð
¼àïîíñêè: o 1çíàê ¹ 1ñëîã ¹ 1çáîð
(o = êèíåñêè çíàê, l = ¼àïîíñêè çíàê çà åäåí ñëîã)
Íàñïðîòè òàêâàòà ðàçëèêà, ðèìíèîò ñèñòåì ñî îïðåäåëåíèòå áðîåâè
íà ñëîãîâèòå ñå ôèêñèðàëå êàêî ïîåòñêà ôîðìà ê༠íàñ âî òåêîò íà ñêîðî
èë¼àäà ãîäèíè. Âî ïî÷åòîêîò èìàøå è âèä âî êî¼ ñå ïîâòîðóâààò ñòèõîâèòå
ñî îïðåäåëåíèîò áðî¼ íà ñëîãîâè, íî ìåƒó íèâ îñòàíàëå äâà ñêðàòåíè âèäà,
ÒÀÍÊÀ è ÕÀÈÊÓ, êàêî ïîëèòåðàòóðíè âèäîâè, à íåñêðàòåíèòå äîëãè
òèïîâè îñòàíàëå âî ïîíàðîäíèòå, óñíèòå òèïîâè íà ïåñíèòå.
Íàøàòà ÕÀÈÊÓ ïîåçè¼à ÷åñòî ñå ñïîìíóâà êàêî íà¼êðàòêà ïîåçè¼à
âî ñâåòîò, êàêî åäíî ÷óäî ¼àïîíñêî. Îä íàøèîò ñëîãîâåí ñèñòåì ñå ãëåäà
äåêà ñëîãîò íà ¼àïîíñêèîò ¼àçèê èìà ãîëåì íåäîñòàòîê íà ñèðîìàøòè¼à íà
èíôîðìàöè¼à, à íàøèòå ïðåäöè îâî¼ íåäîñòàòîê ãî îäáèâàëå êîðèñíî, è
ãåíè¼àëíîòî ìàñòåðñòâî ñå êîíöåíòðèðàëî íà áîãàòà èìïëèêàöè¼à è
èìàãèíàöè¼à ñî åêîíîìè¼àòà íà ñëîãîâèòå, èëè êîðèñòåœåòî íà àíîíèìèòå
øòî ñå íàîƒààò ìíîãó âî ¼àïîíñêèîò ¼àçèê. Òàêà ñå ôîðìèðàë ñîñåìà
îðèãèíàëåí âèä íà ðèìà.
Âàêâà ñïåöèôè÷íà ïîåòñêà ôîðìà ïðîäîëæèòåëíî áè ïîñòîåëà ñàìî
âî åäíà çàòâîðåíà ñðåäèíà ê༠øòî ñå ïîäåëóâà èñòà êóëòóðà, èñòî ÷óâñòâî
è ñôà àœå çà ñâåòîò, èñò íà÷èí íà æèâîòîò, è çàåäíè÷êàòà ëèòåðàòóðíà
òðàäèöè¼à. Âî òåêîò íà äðæàâíàòà èçîëàöè¼à âî 300 ãîäèíè, êîìáèíàöè¼àòà
íà (5 7) èëè (5 7 5) ñëîãîâè, òâðäî ñå ôèêñèðàëå ê༠íàñ êàêî îñíîâíà
ïîåòñêà ôîðìà, ñî øòî ñå ÷óâñòâóâà ñòèõîâíàòà ðèìà âî óñòàòà íà íàðîäîò.
3.
Äðàñòè÷íàòà ðåôîðìà íà ïîåòñêàòà ôîðìà íè äî¼äå âî ìîäåðíîòî
âðåìå ñî çàâðøóâàœåòî íà äðæàâíàòà èçîëàöè¼à. Ïðâïàò ïî ñòàðîêèíåñêîòî
âëè¼àíèå, íè âëåãîà íàåäíàø áðàíîâèòå íà íîâèòå êóëòóðíè
âèäîâè, ìåƒó íèâ è ìîäåðíàòà åâðîïñêà ëèòåðàòóðà, ñå ðàçáèðà, è ïîåçè-
¼àòà.

52
Îä òðóäîâèòå íà ðàíèòå ïðåâåäóâàœà îä ïîåçèèòå íà àíãëèñêèîò,
ôðàíöóñêèîò, ãåðìàíñêèîò è äð., ñå ïî¼àâóâàøå íîâ âèä íà ñòèõîâè, êàêî
øòî ñå èìåíóâà ê༠íàñ „ñëîáîäíè ñòèõîâè“, çàøòî íàøèòå ëèòåðàòóðíè
âèäîâè âîîïøòî íå áåà ïðèñïîñîáëèâè íà íîâîäî¼äåíèòå ñòèõîâè.
Ïðâèòå íàøè ïðåâåäóâà÷è, èëè ïîåòè, èëè íàó÷íèöè íà ñòðàíñêèòå
¼àçèöè è ëèòåðàòóðè, îáðàçîâàíè íà åâðîïñêèòå ¼àçèöè, ñå òðóäåëå äà íå
ãè óíèøòàò ïîåòñêîòî ÷óâñòâî è ðèìíèîò ñèñòåì íà îðèãèíàëèòå, ãî çåäîà
ïîâòîðóâàœåòî íà ñòèõîâèòå ñî îïðåäåëåí áðî¼ íà ñëîãîâèòå, òàêà øòî
Øåêñïèð, Áà¼ðîí, Ãåòå, Âåðëåí, ïîåòñêèòå äåëîâè íà îâèå íà¼ñèëíè
åâðîïñêè ïîåòè áåà ïðåâåäåíè âî ôîðìèòå íà íàøèîò ðèìåí ñèñòåì, à òîà
å òîêìó ïðåïåâàœåòî íà „äóøàòà íà íàðîäîò“. Ëóƒåòî êîè ñàêàëå äà ÷èòààò
íîâè ìîäåðíè åâðîïñêè ñòèõîâè ñî ñèëíî òàãóâàœå çà äàëå÷íèòå çàïàäíè
çåì¼è ãè ïðèìàëå íîâèòå èäåè, šóáîâ, ôèëîçîôè¼à... âî ôîðìà íà ïîâå å
íàðîäíè âèäîâè íà ïîåçè¼àòà, ñî ïîâòîðóâàœåòî íà îïðåäåëåíèîò áðî¼ íà
ñëîãîâèòå.
Paul Verlaine: Chanson d'automne
Les sanglots longs
Des violons
De l'automne
Blessent mon coeur
D'une langueur
Monotone.
ïðåâîäîò íà Áèí Óåäà (âî 1905) 3
a-ki-no-hi-no
vi-o-lo-n-no
ta-me-i-ki-no
mi-ni-si-mi-te
hi-ta-bu-ru-ni
u-ra-ga-na-si
/åñåíñêè äåí
/íà âèîëèíà
/èçäóâ
/ïðåâëåãóâà
/íåøòî ìíîãó
/òàæíî
Carl Busse: Über den Bergen
Über den Bergen, weit zu wandern
Sagen die Leute, wohnt das Glück.
3
Áèí Óåäà (1874-1916) å åäåí îä íà¼ïîçíàòèòå ïðåâåäóâà÷è-ëèòåðàòè âî ìîäåðíî âðåìå. Íåãîâàòà
àíòîëîãè¼à íà åâðîïñêàòà ïîåçè¼à „Êà¼÷î-îí“ (1905) ¼à ñìåòàìå è äåí-äåíåñ çà åäíà îä íà¼óñïåøíèòå
ïðåâîäíè ðàáîòè îä åâðîïñêèòå ïîåçèè.

53
Ach, und ich ging im Schwarme der andern,
kam mit verweinten Augen zurück.
Über den Bergen, weit weit drüben
Sagen die Leute, wohnt das Glück.
ïðåâîäîò íà Áèí Óåäà (âî 1905)
ja-ma-no-a-na-ta-no / so-ra-to-o-ku
sa-i-wa-i-su-mu-to / hi-to-no-i-u
a-a-wa-re-hi-to-to / to-me-yu-ki-te
na-mi-da-sa-si-gu-mi / ka-e-ri-ki-nu
ja-ma-no-a-na-ta-no / so-ra-to-o-ku
sa-i-wa-i-su-mu-to / hi-to-no-i-u
çà ïëàíèíèòå / äàëåêó âî íåáîòî
ñðå àòà æèâåå / ëóƒåòî êàæóâààò
àõ, ¼àñ ñî ëóƒåòî / îòèäîâ äà ïîáàðàì
ñî ñîëçè / ñå âðàòèâ
çà ïëàíèíèòå / äàëåêó âî íåáîòî
ñðå àòà æèâåå / ëóƒåòî êàæóâààò
Ìåƒóòîà, çà íàøà íåçãîäà, øòî ñëîãîò íà ¼àïîíñêèîò ¼àçèê ìîæå äà
íîñè ìàëêó èíôîðìàöè¼à, àêî ñàêàìå äà ñå ïðèñïîñîáèìå ñî äîëæèíàòà
íà åäåí ñòèõ, ìîðàìå äà ñå èçðàçèìå ñî ïîìàëà êîëè÷èíà çáîðîâè, è òîãàø
òåõíèêàòà íà ïðåâåäóâà÷èòå íå ñå íàîƒà âî ïîòî÷íîòî ïðåâåäóâàœå íà çáîð
ïî çáîð, òóêó âî êîðèñòåœåòî íà ðàçíîâèäíèòå èìïëèêàöèè, êîíîòàöèè,
èìàãèíàöè¼à, øòî íàøàòà òðàäèöè¼à óáàâî ãè ðàçâèâàëà âî ïååœåòî íà
ÒÀÍÊÀ è ÕÀÈÊÓ.
À ïðèìà÷èòå íà îâèå ïðåâåäóâàíè ñòèõîâè, êîè èíàêó ñèëíî òàãóâààò
çà Çàïàä, ñî ðîìàíòè÷íàòà æåãà êî¼à íå ïîñòîåøå ê༠íàñ ãè ôà àëå ñî
ïîñåáíî ñèëíà ïî÷èò, à âî óñòàòà áåøå ôîðìàòà íà íàøèòå ïåñíè,
ïîíàðîäíè, óáàâî ïðèñïîñîáåíè íà „äóøàòà íà íàðîäîò“.
4.
À ïðåêó òàêîâ ïðåãëåä íà èñòîðè¼àòà íà íàøàòà ïîåçèñêà ôîðìà, êàêî
ìîæåìå äà ãè ñïî¼óâàìå ìàêåäîíñêàòà è ¼àïîíñêàòà ïîåçè¼à?
Ñåãà ïàê å ñå âðàòèìå íà ñòèõîâèòå íà Êîíåñêè.
Íèå ãî çíàåìå Êîíåñêè êàêî ïîåò êî¼ ãî äîâðøèë ïàòîò øòî ãî
îòâîðèë Êîíñòàíòèí Ìèëàäèíîâ è ïîíàòàìó ãî ïðîäîëæèëå ïðåðîäáåíñêèòå
ïîåòè, ñòèëîò íà ìîäåðíàòà ìàêåäîíñêà ïîåçè¼à êàêî åäåí îä
íà¼ñîâðøåíèòå ïðèìåðè øòî ãè âîçâèøóâàëå íàðîäíèòå ïåñíè.
Åâå ãè îñìîñëîãîâíèòå ñòèõîâè îä „Äî¼ðàí“, ïðèìåð íà ìîøíå
íåæåí ñòèë ñî ðåëàòèâíî îáè÷íè çáîðîâè, íî óñïåøíî èçðàçóâà äëàáîêî
÷óâñòâî, øòî ìîæå äà ñå íà¼äå ÷åñòî ê༠Êîíåñêè. Îâî¼ ñòèë ìîæåìå äà ãî
ïðåíåñåìå, êîðèñòå¼ è ñëè÷åí íà÷èí ñî íàøèòå ïðâè ìîäåðíè ïðåâåäóâà÷è,
ñî îáèäîò øòî ïî èñòèîò áðî¼ íà ñëîãîâè äà ñå íàïðàâè ðèìà.
Ìåíå ìè å óøòå áîëêà,
íà ñðöåòî æàë ìè èäå ---

54
òîëêó ìëàäîñò äà ïîìèíàì
à åçåðî íå áåâ âèäåë
ko-u-si-te-o-mo-e-ba o-mo-u-ho-do (13)
bo-ku-wa ku-ya-si-ku-te si-ka-ta-na-i (13)
se-i-shu-n-mo o-wa-ro-u-to-i-u i-ma-ni-na-ru-ma-de (19)
ko-no-mi-zu-u-mi-wo si-ra-zu-ni-i-ta-na-n-te (16) 4
À ñëó÷à¼îò íà „Òåøêîòî“ å ìàëêó ïîèíàêîâ. Òóêà ïî òåìàòà ñå
èçáðàíè, ðèìàòà íàâèñòèíà æèâî ¼à èçðàçóâà ìóçèêàòà íà îðîòî è åêîò íà
òàïàíîò.
Ïîåòîò åôåêòíî ãè êîðèñòè íàøåòî çàåäíè÷êî ïàìåòåœå íà ìóçèêàòà
è ðèòàìîò íà îðîòî êàêî basso continuo, âðç ÷èè îñíîâè ñå ïðîøèðóâà åäåí
âîçâèøåí ñïåêòàêë íà èñòîðèñêèòå ñöåíè. Íå ìîæåìå íèå çà òàêâà ôîðìà
äà ãî êîðèñòèìå èñòèîò ñòèë øòî ãî çåäîâìå çà „Äî¼ðàí“, è ìîðàìå äà
áèäåìå äîñòà îïèñíè.
Î òåøêîòî! Ñóðëè øòîì äèâî å ïèñíàò,
øòîì òàïàí å ãðìíå ñî ïîäçåìåí åêîò ---
âî ãðàäèâå çîøòî æàë ëóòà ìå ñòèñêà,
âî î÷èâå çîøòî íàâèðóâà ðåêà
è çîøòî ìè èäå äà ïëà÷àì êî äåòå,
äà ïðåâè¼àì ðàöå, äà ïðåêðè¼àì ëèê ---
sa-a te-shu-ko-o-do-ri-da, cha-ru-me-ra-ga ka-n-da-ka-i sa-ke-bi-wo a-ge (25)
o-o-da-i-ko-ga ji-hi-bi-ki-ta-te-te da-i-chi-wo yu-ru-ga-su-to (22)
na-ze-ka ka-na-si-i o-mo-i-ga ko-no-mu-ne-wo si-me-cu-ke (20)
me-ga-si-ra-wo a-cu-ku u-ru-ma-se-ru (13)
na-ze-ka to-cu-ze-n ko-do-mo-no-yo-u-ni na-ki-ta-ku-na-t-te (21)
ryo-u-te-de mu-ne-wo o-sa-e ka-o-wo o-o-i (16)
Èìà ê༠íàñ äèñêóñè¼à äàëè òðåáà ñòèõîâèòå ñåêîãàø äà ãè ïðåâåäåìå
êàêî ñòèõîâè, ÷óâà¼ è ¼à íàøàòà ïîåòñêà ôîðìà èëè íå. Íà ïðèìåð,
Åâãåíè¼ Îíåãèí íà Ïóøêèí, åäíî óíèêàòíî ëèòåðàòóðíî äåëî ñî ñòèõîâèòå
ñî ïðîçåí âêóñ, à àêî öåëîòî ãî ïðåâåäåìå ñî íàøàòà ïîåòñêà ôîðìà, âêóñîò
å áèäå òîòàëíî óíèøòåí, ïðåìíîãó âîçâèøåí, òåæîê äà áèäå, êàêî äà å
åäíà åïèêà. À ïàê, Êðàëè Ìàðêî, âèñòèíñêà áàëêàíñêà íàðîäíà åïèêà, àêî
¼à ïðåâåäåìå ñî íà¼îáè÷åí ïðîçåí ñòèë, å íè èçëåçå ñàìî íåêîå ñîäðæèíñêî
îá¼àñíóâàœå íà ïðèêàçíàòà.
4
Ïðåâîäîò å èçäàäåí îä Ñå¼áóíøà, „Àíòîëîãè¼à íà èñòî÷íîåâðîïñêèòå ëèòåðàòóðè“, Òîêèî, 2006

Çíàåìå äåêà ìî¼àòà ïðåòñòàâà âñóøíîñò íåìà ïîòðåáà ïîñåáíî äà ¼à
èñòàêíóâàì, íî íèå ñàêàìå äà ïîâòîðèìå äåêà ñåêî¼ ïðåâåäóâà÷ íà ïîåòñêî
äåëî ìîðà çàäîëæèòåëíî äà ¼à ïî÷èòóâà „äóøàòà íà íàðîäîò“, çà äà ñòèãíå
äî ôîðìàëíàòà äîáëåñò.
Ñåêî¼ íàðîä ñè ãî ôîðìèðàë ñâî¼îò íà÷èí íà ñòèõîòâîðåœå, è îä òî¼
ñòèë ñå ñôà à „äóøàòà íà íàðîäîò“, à òàà, ñå ðàçáèðà, ðàçëè÷íà îä íàðîä
äî íàðîä, çàøòî ìàòåðè¼àëîò íà „äóøàòà“ âñóøíîñò å ñàìèîò ¼àçèê, çâóöèòå
íåãîâè, à ïðåêó ïî÷èòóâàœåòî íà „äóøàòà“ å äîñòèãíåìå äî óñïåøíî
ïðåâåäóâàœå, çàòîà øòî âèñòèíñêàòà äóøà ÷îâå÷êà å ñåêàäå èñòà.
Íèå öâðñòî âåðóâàìå äåêà âàêâî ïðåòñòàâóâàœå å íè áèäå ïëîäíî
çà èäíèòå çàåäíè÷êè ðàáîòè êàêî ìîñò çà äâàòà ìîøíå ðàçëè÷íè ¼àçèöè è
êóëòóðè, çà äà ãè çáîãàòóâàìå îáåòå êóëòóðè ñî äâîñòðàíè ïðåíåñóâàœà
ïðåêó ñåêî¼à „äóøà íà íàðîäîò“.
Äîpîëíåíèå: Ñëîãîâíà îñîáèíà íà ¼àïîíñêèîò ¼àçèê
1) Ñëîãîâåí ñèñòåì
£àïîíñêèîò ¼àçèê èìà ïðèëè÷íî åäíîñòàâåí ñèñòåì íà ãëàñîâè,
çíà÷è, èìà ïåò ¼àñíè è ñîëèäíè ñàìîãëàñêè ÷èè âîêàëíè êâàëèòåòè íå ñå
çàñåãíàòè îä àêöåíòîò. Ñîãëàñêèòå ñå ïàê èñòî ðåëàòèâíî åäíîñòàâíè, è
çàåäíî ñî ïåò ñàìîãëàñêè ñå ôîðìèðààò ñëîãîâèòå.
55
à i u å î
pà pè pó på pî
bà bè bó bå bî
à ïîíàòàìó íà èñòèîò íà÷èí ñå ôîðìèðà ñî
ñîãëàñêèòå s, z, t, d, n, m, r, h, k, g, sh, è äð.,
îñíîâíàòà ñëîãîâíà ñòðóêòóðà V, CV, CVn, CVtCV (t=p, t, k, s, ch,)
2) Ñëîã è „ìîðà“ êàêî åäèíèöà çà àêöåíòîò (ñëîã/ìîðà)
tà1 ñ. / 1 ì.
tan 1 ñ. / 2 ì.
tanta 2 ñ. / 3 ì.
taa 1 ñ. / 2 ì.
tata 2 ñ. / 2 ì.
tatta 2 ñ. / 3 ì.
3) Ìàëà êîëè÷èíà íà èíôîðìàöè¼à øòî ¼à íîñè åäåí ñëîã
ìàê. ¼àñ ìèñëàì ¼àñ ìèñ-ëàì / 3
¼àp. watashi-wa omou wa-ta-shi-wa o-mo-u / 7

56
ìàê.
¼àp.
òî¼ èçó÷óâà ìàêåäîíñêè ¼àçèê
òî¼ èç-ó-÷ó-âà ìà-êå-äîí-ñêè ¼à-çèê /11
kare-wa makedoniago-wo kenkyuusiteiru
ka-re-wa ma-ke-do-ni-a-go-wo ke-n-kyu-u-si-te-i-ru /18
4) Åäåí ñëîã ìîæå äà áèäå ìîøíå ìíîãóçíà÷åí, àíîíèìè÷åí, ïîðàäè
êîðåíñêèòå çíà÷åœà çåìåíè îä êèíåñêèîò.
î
hi
îïàøêà, âðïöà, ìàøêè ðîä, ïðåôèêñ çà ó÷òèâîñò...
îãèí, äåí, ñîíöå, ñâåòëî, ñïîðåäáà, êðèâè÷íîñò, íåãàòèâíîñò, ðåëàöè¼à...
5) Àêöåíòñêè ñèñòåì
Íå ìîæå äà áèäå êîðèñíî çà ïðàâåœåòî ðèìà, ñå êîðèñòè ñàìî
ðåëàöè¼àòà íèñêî/âèñîêî íà òîíîâèòå.
6) ÒÀÍÊÀ è ÕÀÈÊÓ
ÒÀÍÊÀ:
Îçíà÷óâà „êðàòêà ïåñíà“, çíà÷è, ñêðàòåíà å îä ïîäîëãèòå àðõàè÷íè
ïåñíè è ñå ôîðìèðà îä äâà äåëà (5 7 5) è ( 7 7).
yo-no-na-ka-wa / u-cu-ri-ni-ke-ri-na / i-ta-zu-ra-ni / wa-ga-mi yo-ni-fu-ru / naga-me
se-si-ma-ni
îâî¼ ñâåò / å ñå ïðîìåíóâàë / ïðàçíî / ìîåòî äîñòîèíñòâî å èñ÷åçíåëî
(ìî¼àòà óáàâèíà å èçáëåäåëà) / äîäåêà ãëåäàìå áåñöåëíî (äîäåêà äîëãîòðà¼íèîò
äîæä ïðîäîëæóâà)
– æåíàòà êî¼à áåøå ïðî÷óåíà ïî íåâåðî¼àòíàòà óáàâèíà, ñåãà îñòàðåëà,
òàãóâà, ãëåä༠è ãî äîëãîòðà¼íèîò äîæä, øòî $ ìèíàë æèâîòîò ïðàçíî,
áåñïëîäíî.
ÕÀÈÊÓ:
Óøòå ïîêðàòêà îä ÒÀÍÊÀ, ãî èìà ñàìî ïðâèîò äåë (5 7 5) íà
ÒÀÍÊÀ.
fu-ru-i-ke-ya / ka-wa-zu to-bi-ko-mu / mi-zu-no-o-to
ñòàð ðèáíèê / æàáà ñêîêíàëà âî íåãî / çâóêîò íà âîäàòà
– íî å, òèøèíà å, íàåäíàø ñå çà÷ó çâóêîò íà ñêîêíóâàœåòî íà æàáà âî âîäà

Ëèäè¼à Àðèçàíêîâñêà
ÏÐÎÁËÅÌÈ ÏÐÈ ÏÐÅÂÅÄÓÂÀŒÅÒÎ
ÎÄ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈ ÍÀ ÑËÎÂÅÍÅ×ÊÈ £ÀÇÈÊ
Âîâåä
Êîãà ñòàíóâà çáîð çà ïðåâåäóâàœåòî îä åäåí ¼àçèê íà äðóã, òðåáà äà
áèäåìå ñâåñíè äåêà âñóøíîñò îòïî÷íóâàìå åäåí ïðîöåñ êî¼ å ïîâå å èëè
ïîìàëêó äîëãîòðàåí, áàðà êîìïëåòíà ïîñâåòåíîñò è ïîäãîòâåíîñò çà
ñîî÷óâàœå ñî íèçà òåøêîòèè, áàðà ïîêð༠äîáðîòî âëàäååœå íà ñòðóêòóðàòà
íà äâàòà ¼àçèêà è äîáðî ïîçíàâàœå íà êóëòóðíî-èñòîðèñêèòå
îêîëíîñòè íà äâàòà íàðîäà îä ÷è¼ ¼àçèê è íà ÷è¼ ¼àçèê ñå ïðåâåäóâà, èëè
ïîèíàêó êàæàíî ñòàíóâà çáîð çà êóëòóðà íà ïðåâåäóâàœåòî, è êî¼ ïðîöåñ
òðåáà äà ðåçóëòèðà ñî ïðîèçâîä êî¼ ïîâå å èëè ïîìàëêó å îäãîâàðà íà
àâòîðîâèîò òåêñò, îäíîñíî êàêî øòî âî åäíà ïðèãîäà èñòàêíà ïðîôåñîðîò
Åðèõ Ïðóí÷ îä Óíèâåðçèòåòîò âî Ãðàö, ïðåâåäóâà÷îò òðåáà äà ìó áèäå
ëî¼àëåí íà àâòîðîò, íàðà÷àòåëîò è ïðèìàòåëîò (ïðåäàâàœå, Šóášàíà, ¼óíè
2005).
Âî îâàà ïðèãîäà ¼àñ ñåïàê å ñå çàäðæàì íà ïðîáëåìèòå ïðè
ïðåâåäóâàœåòî îä ÷èñòî ¼àçè÷åí àñïåêò, ðàçãëåäóâàíè ïî îääåëíè ¼àçè÷íè
íèâîà, øòî å ïîâðçàíî íà íåêî¼ íà÷èí ñî ìî¼àòà ïðàêòèêà è èñêóñòâî îä
íàñòàâàòà ïî ñîâðåìåí ñëîâåíå÷êè è ñîâðåìåí ìàêåäîíñêè ¼àçèê.
Èçó÷óâàœåòî íà åäåí ¼àçèê êàêî òóƒ ¼àçèê çíà÷è äîáðî ïîçíàâàœå íà
íåãîâèîò ôîíîëîøêè ñèñòåì, íåãîâàòà ãðàìàòèêà è ëåêñèêà, êî¼à ñî òåêîò
íà âðåìåòî, äîêîëêó êîíòàêòîò ñî òóƒèîò ¼àçèê ñå îäðæóâà, ñå çáîãàòóâà.
Êîãà ñòàíóâà çáîð çà äâà ¼àçèêà êàêî øòî ñå ìàêåäîíñêèîò è
ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê, ñèòóàöè¼àòà íà ïî÷åòîêîò èçãëåäà ìíîãó ïîåäíîñòàâíà
îä òîà êàêâà å âî ðåàëíîñòà. Ñå ðàáîòè çà äâà ñëîâåíñêè, ïîòî÷íî
¼óæíîñëîâåíñêè ¼àçèêà, êîè íà ïðâ ïîãëåä îäëè÷íî ñå ðàçáèðààò, ïà òàêà
ïèøàíèîò òåêñò ïîëåñíî ñå ðàçáèðà, íî êîãà òðåáà äà ñå ïðîãîâîðè íà
òóƒèîò ¼àçèê èëè ïðåâîäîò äà ñå äàäå âî ïèñìåíà ôîðìà, íî íà ¼àçèê êî¼ íå
íè å ìà¼÷èí èëè ¼àçèê íà ñåêî¼äíåâíà êîìóíèêàöè¼à, òåøêîòèèòå íàñòàíóâààò,
áèëî âî ïîãëåä íà óïîòðåáàòà íà äàäåíà ãðàìàòè÷êà ôîðìà, áèëî

58
âî ïîãëåä íà óïîòðåáàòà íà äàäåíà ëåêñåìà, êî¼à âî äàäåí ñëó÷༠íå å íà
ñîîäâåòíî ìåñòî óïîòðåáåíà, áèäå¼ è ¼à èìà âî äâàòà ¼àçèêà, íî íå¼çèíîòî
çíà÷åœå å ïîèíàêâî, çà íà êðà¼îò äà ðåçóëòèðà ñî ïîãðåøíà ñèíòàêñà,
îñîáåíî çàáåëåæèòåëíà âî îäíîñ íà çáîðîðåäîò.
Ïà òàêà, ïðâ ÷åêîð âî íàñîêà íà ïðåâåäóâàœåòî íà òóƒ ¼àçèê å
äèðåêòíîòî ïðåâåäóâàœå íà ïîðàêàòà øòî òðåáà äà ñå ñîîïøòè, îäíîñíî
äèðåêòíà çàìåíà íà ïîñòî¼íèòå ëåêñåìè ñî ñîîäâåòíè åêâèâàëåíòè, ïðåêó
ïðèìåíà íà ãðàìàòè÷êèòå ïðàâèëà âî íàñîêà íà óïîòðåáà íà ïðàâèëíè
ãðàìàòè÷êè ò.å. ìîðôîëîøêè ôîðìè, çà ïîòîà êàêî íàðåäåí ÷åêîð äà ñå
ïðåòâîðè âî îáèä íåêàäå âî ïîòñâåñòà, êàêî ðåçóëòàò íà âå å èçó÷óâàíèîò
è óñëîâíî ðå÷åíî ñîâëàäàíèîò ¼àçèê, äà ñå ïðîíà¼äàò ñëè÷íîñòèòå è
ðàçëèêèòå ìåƒó äâàòà ¼àçèêà, îñîáåíî íà ñèíòàêñè÷êè ïëàí, è èñòèòå äà ñå
ïðèìåíàò ñî öåë ðåçóëòàòîò äà áèäå êîðåêòåí òåêñò, âîåäíî ðàçáèðëèâ çà
ïðèìà÷îò.
Íî âëàäååœåòî íà òóƒèîò ¼àçèê íå çíà÷è ñàìî âëàäååœå íà íåãîâàòà
ñòðóêòóðà òóêó è äîáðî ïîçíàâàœå íà ñïåöèôèêèòå íà òóƒèîò ¼àçèê êîè ñå
äèôåðåíöèðà÷êè âî îäíîñ íà ñâî¼îò, îäíîñíî ïî¼äîâíèîò ¼àçèê. Òîêìó âî
ïîãëåä íà ñïåöèôèêèòå ê༠ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê ãè èçäåëóâàìå
îíèå îä ò.í. áàëêàíñêè òèï, êîè òèïîëîøêè ãî êëàñèôèöèðààò ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê âî åäíà äðóãà ãðóïà íà òèïîëîøêè, à íå ãåíåòñêè ñðîäíè
¼àçèöè, è êàðàêòåðèñòèêè êîè ãî îääàëå÷óâààò ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè
¼àçèê îä ãåíåòñêè ñðîäíèîò ñîâðåìåí ñëîâåíå÷êè ¼àçèê. Òóêà, ñåêàêî,
ìèñëàì íà íà÷èíîò íà èçðàçóâàœåòî íà ïàäåæíèòå îäíîñè, íàäîâðçóâ༠è
ñå ïðèòîà è íà óïîòðåáàòà íà ïðåäëîçèòå âî ñîâðåìåíèîò ¼àçèê êîè âî
ïîãîëåìèîò áðî¼ ñëó÷àè ñå ãðàìàòèêàëèçèðàëå è ãè èçðàçóâààò îâèå
îäíîñè, ïîòîà êàòåãîðè¼àòà îïðåäåëåíîñò ê༠èìåíêèòå ïðåêó óïîòðåáàòà
íà òðî¼íèîò ÷ëåí, ðàçëèêè âî ïîãëåä íà óïîòðåáàòà íà êàòåãîðè¼àòà áðî¼
(ïðèñóñòâîòî íà äâîèíà âî ñîâðåìåíèîò ñëîâåíå÷êè ¼àçèê), øòî ïðè
ïðåâîäîò îä ìàêåäîíñêè íà ñëîâåíå÷êè áè çíà÷åëî âëàäååœå ñî êîíòåêñòîò,
íà÷èíîò íà ñòåïåíóâàœå íà ïðèäàâêèòå; ðàçâèåíèîò ñèñòåì íà ãëàãîëñêè
âðåìèœà âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê (ïðèñóñòâîòî íà êàòåãîðèèòå îïðåäåëåíîñò
è íåîïðåäåëåíîñò, îäíîñíî ïðåêàæàíîñò); óïîòðåáàòà íà óäâîåíèîò
ïðåäìåò; èìà- è ñóì-êîíñòðóêöèèòå, èòí.
Òîêìó âî îâî¼ êîíòåêñò ïîäîëó å ñå çàäðæàì íà íåêîè ïðèìåðè îä
ïðåâîäè íàïðàâåíè îä ëèöà êîè ãî âëàäåàò ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê, íî äîâîëíî
äîëãî ïðåñòî¼óâààò âî ìàêåäîíñêà ñðåäèíà, òàêà øòî ¼àçè÷íàòà ñðåäèíà ãî
íàïðàâèëà ñâîåòî, íî è ïðèìåðè îä ëèöà êîè ãî èçó÷óâàëå ñëîâåíå÷êèîò
¼àçèê êàêî òóƒ ¼àçèê, øòî çíà÷è äåêà ¼à ïîçíàâààò ìàêåäîíñêàòà ñòðóêòóðà
äîâîëíî äîáðî, ïà ãðåøêèòå âî ñëîâåíå÷êèîò ïðåâîä ñå ðåçóëòàò íà
äèôåðåíöè¼àëíèòå êàðàêòåðèñòèêè ìåƒó ìàêåäîíñêèîò è ñëîâåíå÷êèîò
¼àçèê, êîè çà ëèöåòî êîå ãî èçó÷óâàëî ¼àçèêîò è íà¼âåðî¼àòíî íå ïðåñòî-
¼óâàëî äîâîëíî äîëãî âî ñëîâåíå÷êà ¼àçè÷íà ñðåäèíà èëè íå ãî êîðèñòè

¼àçèêîò äîâîëíî ÷åñòî, ñå o÷åêóâàíè. È ê༠åäíèòå è ê༠äðóãèòå ðåçóëòàòîò
å èñò, äîêîëêó ñå ñàìî âî ìàêåäîíñêà ñðåäèíà. 1
Çà ïî÷åòîê å ñå îáèäàì íàêóñî äà ñå çàäðæàì íà îääåëíèòå
êàðàêòåðèñòèêè ñâî¼ñòâåíè çà äâàòà ¼àçèêà, ãëàâíî äèôåðåíöèðà÷êè, è êîè
âîåäíî ïðåäèçâèêóâààò ïðîáëåìè ïðè ïðåâîäîò îä åäåí íà äðóã ¼àçèê, âî
êîíêðåòíèîâ ñëó÷à¼, êàêî øòî âå å ñïîìåíàâìå ïîãîðå, íà ðåëàöè¼àòà
ìàêåäîíñêè-ñëîâåíå÷êè ¼àçèê.
1. Èìåíêè (Ïî¼àâè âî âðñêà ñî èìåíñêèòå çáîðîâè)
1.1. Ãóáåœå íà ïàäåæèòå è ãðàìàòèêàëèçàöè¼à íà îääåëíè ïðåäëîçè
ñî öåë èçðàçóâàœå íà ïàäåæíèòå îäíîñè âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê
1.1.1. Èçðàçóâàœå íà ãåíèòèâíèîò îäíîñ:
Êó àòà å íà (îä) Ìàðêî. ñëîâ. Òî ¼å Markova hiša.
Ñå ïëàøàì îä âî¼íà. ñëîâ. Bojim se vojne.
Ãîñïîƒàòà å ïðîôåñîðêà ïî ñëîâåíå÷êè ¼àçèê.
ñëîâ. Gospa je profesorica slovenšèine.
1.1.2. Èçðàçóâàœå íà äàòèâåí îäíîñ (íà ìàêåäîíñêà ñòðàíà âîåäíî
óïîòðåáà íà óäâîåí ïðåäìåò):
Ìó ðå÷å íà Ìàðêî. ñëîâ. Rekel/rekla je Marku.
Ìó/$ òåëåôîíèðà íà £àíå/Àíà.ñëîâ. Telefonira Janetu/Ani.
1.1.3. Âî êîíòåêñò íà ãîðåñïîìåíàòîòî, êàêî ðåçóëòàò íà ñïðîâåäåíà
àíêåòà ñå çàáåëåæóâààò ñëåäíèòå ãðåøêè:
à) Sreèala sem se z enim prijateljem od mojega moža.
Êîíñòðóêöè¼à êî¼à îäãîâàðà íà ìàêåäîíñêàòà Ñå ñðåòíàâ ñî åäåí
ïðè¼àòåë íà (îä) ìàæîò ìè, ïðè øòî ïðåäëîøêàòà êîíñòðóêöè¼à çà
èçðàçóâàœå íà ïîñåñèâíîñòà å äèðåêòíî ïðåâåäåíà è íå ñîîäâåòñòâóâà íà
ñëîâåíå÷êàòà, êî¼à òðåáà äà ãëàñè: Sreèala sem se z moževim prijateljem.
á) Òî ¼å hiša od Janeta.
Ìàêåäîíñêàòà å: Òîå å êó àòà íà (îä) £àíå(òà)./ Êó àòà å íà (îä)
£àíå(òà). Êîðåêòíà ñëîâåíå÷êà êîíñòðóêöè¼à å îíàà ñî óïîòðåáàòà íà
ïîñâî¼íà ïðèäàâêà èçâåäåíà îä ëè÷íî èìå: Òî ¼å Janetova hiša.
1.1.4. Ñå ¼àâóâààò ðàçëèêè è âî ïîãëåä íà óïîòðåáàòà íà äàòèâíèîò
(èíäèðåêòåí), îäíîñíî äèðåêòíèîò (àêóçàòèâåí) ïðåäìåò ê༠ãëàãîëè ñî
èñòî çíà÷åœå. Íà ïðèìåð ãëàãîëîò ñëóæè/ïîñëóæóâà, êîãà âî ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê å óïîòðåáåí ñî ïðèìàðíîòî çíà÷åœå ’ñëóæè/ïîñëóæóâà íåêîãî‘
(íå ’ìó ñëóæè íåêîìó çà íåøòî‘) âðçóâà äèðåêòåí ïðåäìåò, äîäåêà âî
ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê íåãîâ åêâèâàëåíò å ãëàãîëîò streèi (komu) êî¼ âðçóâà
59
1
Ïðåâîäèòå îä ìàêåäîíñêè íà ñëîâåíå÷êè ¼àçèê ìîæàò äà ñå ðàçãëåäóâààò óøòå îä åäåí àãîë, à òîà
ñå ïðåâîäè îä Ñëîâåíöè, âî ñëîâåíå÷êà ¼àçè÷íà ñðåäèíà, êîè ãî èçó÷óâàëå ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê
êàêî òóƒ ¼àçèê, íî çà òîà âî íåêî¼à äðóãà ïðèãîäà.

60
èíäèðåêòåí (äàòèâåí) ïðåäìåò: Streže gostom. (íå Streže goste.), ìàê. Ãè
ñëóæè ãîñòèòå.
1.2. Êàòåãîðè¼àòà ìîáèëíîñò å âàæåí åëåìåíò îêîëó óïîòðåáàòà íà
êîðåêòåí ïàäåæ; êàêî è êîðåêòåí ïðèëîã çà ìåñòî.
Âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê íåìà ðàçëèêà äîêîëêó ðå÷åìå Îäàì âî
Ñêîï¼å èëè Îäàì íà ìîðå è: Âî Ñêîï¼å ñóì èëè Íà ìîðå ñóì; íî âî
ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê îä òîà çàâèñè äàëè å áèäå óïîòðåáåí àêóçàòèâîò èëè
ëîêàòèâîò. Ìîáèëíîñòà áàðà àêóçàòèâ: Grem v Skopje èëè Grem na morje
(Kam?); äîäåêà ñòàòè÷íîñòà ëîêàòèâ èëè èíñòðóìåíòàë ñî çíà÷åœå íà
ìåñòî: V Skopju sem èëè Na morju sem; îäíîñíî Èakam te pred hotelom.
(Kje?)
Èñòî òàêà: Äî¼äè îâäå. Îâäå å òå ÷åêàì. ñëîâ. Pridi sem. Tu(le)/
Tukaj sem.
Îäè òàìó. Òàìó å òå ÷åêàì. ñëîâ. Pojdi tja. Tam (tamle) sem.
1.3. Ðàçëèêè ñå ¼àâóâààò è ïðè óïîòðåáàòà íà äàäåíè ïðåäëîçè:
Íà ïðèìåð, âî ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê îñîáåíî å ôðåêâåíòíà
óïîòðåáàòà íà ïðåäëîãîò çà âî ñèíòàãìè êîè ñå ¼àâóâààò âî óëîãà íà
ïðåäìåò (ïðåäëîøêè ïðåäìåò): Èìàì íåøòî çà òåáå. Çà òåáå çíàì ìàëêó.
å ðàçãîâàðàìå çà ñòóäèèòå. Çà òîà íå ñàêàì äà ðàçãîâàðàì ïîâå å.
Ñëîâåíå÷êè åêâèâàëåíò âî ïðâèîò ñëó÷༠å áèäå ïðåäëîãîò za: Imam nekaj
zate (za tebe), íî âî ñèòå îñòàíàòè ñëó÷àè å ñå ïî¼àâè ïðåäëîãîò î: O tebi
vem malo. Pogovarjali se bova o študijah. O tem se noèem veè pogovarjati.
È âî âðñêà ñî óïîòðåáàòà íà ïðåäëîçèòå â/âî è íà íà ìàêåäîíñêà è
v, îäíîñíî na íà ñëîâåíå÷êà ñòðàíà ñå ¼àâóâààò ïðîáëåìè, îñîáåíî êîãà ñå
òèå ñîñòàâåí äåë íà èìåíñêà ñèíòàãìà êî¼à ñå ¼àâóâà âî óëîãà íà ïðèëîøêà
îïðåäåëáà, è òîà çà ìåñòî.
Ìàêåäîíñêè: Îäàì âî Îõðèä/âî Âèåíà íà ñëîâåíå÷êè ãëàñè: Grem
na Ohrid/na Dunaj, íî Grem v peto nadstropje, ìàêåäîíñêè: Îäàì íà
ïåòòè êàò.
Ñëè÷åí ñëó÷༠èìàìå âî ïðèìåðîò: Êíèãàòà å îá¼àâåíà 1952 ãîäèíà
íà ìàêåäîíñêè ¼àçèê.; ñëîâ. Knjiga je izšla leta 1952 v makedonšèini (v
makedonskem jeziku). Ïîâòîðíî ðàçëèêà âî ïîãëåä íà óïîòðåáàòà íà
ïðåäëîçèòå â/âî è íà.
1.4. Óïîòðåáàòà íà ÷ëåíîò âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, âî ñëîâåíå÷êèîò
¼àçèê çíà÷è óïîòðåáà íà ïîêàçíà çàìåíêà âî èìåíñêà ñèíòàãìà ñî öåë
êîíêðåòèçàöè¼à è ïðîñòîðíà ëîêàëèçàöè¼à, íî íå è íèâíà äîñëåäíà
óïîòðåáà, íà ïð. Ãî ïîçíàâàø ëè ÷îâåêîò ñî êîãî ðàçãîâàðàøå? ñëîâ.
Poznaš èloveka, s katerim si se pogovarjala? ìàê. Êî¼, ÷îâåêîâ / îâî¼ ÷îâåê?
ñëîâ. Koga, tega èloveka?

1.5. ×åñòàòà óïîòðåáà íà ëè÷íèòå çàìåíêè âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê ãî
îïòîâàðóâà ñëîâåíå÷êèîò ïðåâîä, äîêîëêó òèå äèðåêòíî áèäàò ïðåâåäåíè.
Íèâíîòî ïðèñóñòâî âî ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê ñå âðçóâà èñêëó÷èâî ñî íàãëàñóâàœå
íà âðøèòåëîò íà äå¼ñòâîòî, âî ñïðîòèâíî çíà÷è ðåäóíäàíòíîñò âî
ïðåíåñóâàœåòî íà èíôîðìàöè¼àòà çà âðøèòåëîò êî¼ å âå å ìàðêèðàí ïðåêó
ñàìàòà ôîðìà íà ãëàãîëîò (à äåëóìíî ïðåòñòàâóâà è ñîöèîëèíãâèñòè÷êà
ïî¼àâà, îñîáåíî êîãà ñòàíóâà çáîð çà óïîòðåáàòà íà ëè÷íàòà çàìåíêà çà
ïðâî ëèöå åäíèíà, ¼àñ/ñëîâ. jaz).
2. Ãëàãîëè (Ïî¼àâè âðçàíè ñî ãëàãîëèòå)
2.1. Ðàçâèåíèîò ñèñòåì íà ãëàãîëñêè âðåìèœà âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê
èñòî òàêà ãî îòåæíóâà ïðåäàâàœåòî íà âèñòèíñêàòà ôóíêöè¼à è ðàçëèêèòå
âî ïîãëåä íà âðåìåíñêèòå íè¼àíñè, ïðèñóñòâîòî íà êàòåãîðè¼àòà îïðåäåëåíîñò/
íåîïðåäåëåíîñò, îäíîñíî çàñâåäî÷åíîñò/íåçàñâåäî÷åíîñò, ò.å.
ïðåêàæàíîñò.
Åäíîñòàâíî ìèíàòîòî âðåìå âî ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê ñå ïðåäàâà ñî
ïåðôåêòîò, ïîòðåáíîòî íàãëàñóâàœå íà êàòåãîðè¼àòà çàñâåäî÷åíîñò/
íåçàñâåäî÷åíîñò ñå ïîñòèãíóâà îïèñíî, ïðåêó óïîòðåáàòà íà äîïîëíèòåëíè
ãëàãîëñêè ôîðìè èëè âðåìåíñêè ïðèëîøêè îïðåäåëáè, îä òèïîò
Âåëàò äåêà..., ñëîâ. Pravijo, da...;
Ïðèìåðè:
Pripovedovali so mi (o tem)...):
Pravijo, da sem bil zelo radoveden, ko sem bil majhen.
Pripovedovali so mi, da sem kot majhen otrok bil zelo radoveden.
Ìàê. Êàêî ìàë ñóì áèë ìíîãó šóáîïèòåí.
Âåëàò äåêà êàêî ìàëå÷îê ñóì áèë ìíîãó šóáîïèòåí.
Ìè ðàñêàæóâàà äåêà êàêî ìàë ñóì áèë ìíîãó šóáîïèòåí.
Îä íèøòî íå ñóì ñå ïëàøåë. ñëîâ. Nièesar se nisem bal.
Íî íåìà ðàçëèêà âî ñëîâåíå÷êèîò ïðåâîä, àêî ìàêåäîíñêè å óïîòðåáåíî
ìèíàòî îïðåäåëåíî (çàñâåäî÷åíî) âðåìå (äîêîëêó íå ñå óïîòðåáåíè
äîïîëíèòåëíèòå ôîðìè): Êîãà áåâ ìàë, îä íèøòî íå ñå ïëàøåâ. Ñëîâ. Ko
sem bil majhen, se nišesar nisem bal.
2.2. Ïðîáëåìè å ñå ¼àâàò è ïðè ïðåíåñóâàœåòî íà ñèòå îñòàíàòè
çíà÷åœà íà ìèíàòîòî íåîïðåäåëåíî âðåìå âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, êàêî íà
ïðèìåð êîíñòðóêöèèòå îä òèïîò: Òåáå å òå ñëóøà, áèäå¼ è ñè áèë ïîñòàð
(’áèäå¼ è âåëè äåêà òè ñè ïîñòàð‘). Âî ñëîâåíå÷êèîò âî êîíêðåòíèîâ ñëó÷à¼
å ñå óïîòðåáè ôîðìàòà çà ñåãàøíî âðåìå: Tebe bo poslušal, ker si starejši.
2.2.1. Ñëè÷íà å áèäå ñèòóàöè¼àòà è ñî èäíèòå âðåìèœà, ìèíàòîèäíî
è èäíî ïðåêàæàíî âðåìå.
61

62
2.3. Ïðîáëåìè ñå ¼àâóâààò è ê༠èìà- è ñóì-êîíñòðóêöèèòå.
Îâèå êîíñòðóêöèè, òèïè÷íè çà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, êàêî ðåçóëòàò
íà áàëêàíñêîòî ¼àçè÷íî âëè¼àíèå, âî ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê êîðåñïîíäèðààò
ñî ñîîäâåòíî ãëàãîëñêî âðåìå, îíàêà êàêî øòî å òîà è ñî ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê (çåì༠è ãî ïðèòîà ïðåäâèä ôàêòîò äåêà èçáîðîò íà ãëàãîëñêè
âðåìèœà âî ñîâðåìåíèîò ñëîâåíå÷êè ¼àçèê, ñåïàê å ñòåñíåò). Ñåïàê,
íèâíàòà óïîòðåáà âî ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê å ñ# ïî÷åñòà, ïà êàêî
ðåçóëòàò íà òîà ñå ¼àâóâààò ãðeøêè ïðè ïðåâîäîò, îä òèïîò:
Ïðèìåðè:
à) Za to imam pisano. Tudi on ima pisano.; êàêî ïðåâîäåí åêâèâàëåíò
íà ìàê. Çà òîà èìàì ïèøóâàíî. È òî¼ èìà ïèøóâàíî.; íàìåñòî: O tem
sem (že) pisal. Tudi on je pisal.
á) Vèeraj sem ga videla na Ohridu, danes pa je bil viden v Skopju.; êàêî
ïðåâîäåí åêâèâàëåíò çà ìàêåäîíñêàòà êîíñòðóêöè¼à: Â÷åðà ãî âèäîâ âî
Îõðèä, äåíåñ ïàê, å âèäåí âî Ñêîï¼å.; íàìåñòî: Vèeraj sem ga videla na
Ohridu, danes pa so ga videli v Skopju.; èëè:
â) Knjiga je bila izdata leta 1893.; íàìåñòî Knjiga je izšla leta 1893.;
çà ìàê. Êíèãàòà áèëà èçäàäåíà 1893 ãîäèíà.
2.4. äà-êîíñòðóêöèèòå
Ïðèìåðè:
Òå ìîëàì, äà ìó êàæåø! Prosim te, povej mu! (íå: Prosim te, da mu
poveš!)
Íå òè ïðå÷è äà ñëóøàø? ñëîâ. Te ne moti poslušati? (íå: Te ne moti,
da poslušaš?)
3. Ëåêñèêà
3.1. Ïîêð༠èçáîðîò íà äàäåíè ëåêñåìè è ñëåäåœåòî íà êîíòåêñòîò
êî¼ áè ìîæåë äà ïðåäèçâèêà íåäîðàçáèðàœå îä òèïîò: Ëèöåòî $ áåøå
çàðóìåíåòî è ðåçóëòèðà ñî ïðåâîä îä òèïîò: Lice ji je bilo rumeno., øòî
âî ïðåâîä íà ñëîâåíå÷êè çíà÷è: Îáðàçîò $ áåøå æîëò, èòí.; áè ñàêàëà äà
óêàæàì è íà ïðàøàœà îä çáîðîîáðàçóâà÷êè òèï, êàäå øòî äàäåíèîò
ñóôèêñ, îñîáåíî êîãà ñå ðàáîòè çà èçîôóíêöèîíàëíîñò, ãî äèôåðåíöèðà
çíà÷åœåòî. Òàêîâ å íà ïðèìåð ñëó÷à¼îò ñî ëåêñåìàòà ñïàñèòåë, îäíîñíî
ñïàñóâà÷ âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê ñî çíà÷åœå ’ñïàñóâà íåêîãî îä íåøòî‘,
÷è¼ åêâèâàëåíò âî ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê ñå ëåêñåìèòå rešitelj, reševalec,
rešilec; êàäå øòî èçîôóíêöèîíàëíèîò ñóôèêñ ñå ¼àâóâà êàêî äèôåðåíöè¼àëåí
âî ïîãëåä íà èçäåëóâàœåòî íà çíà÷åœåòî íà äàäåíàòà ëåêñåìà, ïà
rešitelj îçíà÷óâà ’ëèöå øòî ñïàñóâà íåêîãî îä íåøòî‘; reševalec ’ëèöåòî
êîå å âðàáîòåíî âî ñëóæáàòà çà áðçà ïîìîø‘; äîäåêà ëåêñåìàòà rešilec ñå
îääàëå÷óâà îä ñåìàíòè÷êîòî ïîëå íà nomina agentis è ãî îçíà÷óâà ’âîçèëîòî
çà áðçà ïîìîø‘.

Èíàêó, ôðåêâåíòíîñòà íà ñóôèêñîò -ec âî ñîâðåìåíèîò ñëîâåíå÷êè
¼àçèê çà îçíà÷óâàœå âðøèòåëè íà äå¼ñòâî å íà¼ãîëåìà, îíàêà êàêî øòî å
òîà âî ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê ñî ñóôèêñîò –à÷, ïà åâåíòóàëíà
ãðåøêà âî óïîòðåáàòà áè çíà÷åëà íåäîðàçáèðàœå, ïð.: Ponesreèenec se je
zahvalil *rešilcu (rešitelju/reševalcu). Ìàê. Ïîâðåäåíèîò ìó ñå çàáëàãîäàðè
íà *âîçèëîòî çà áðçà ïîìîø; ñïàñèòåëîò/âðàáîòåíèîò âî áðçàòà ïîìîø).
3.2. È íà êðà¼îò âî êîíòåêñò íà êàæàíîâî, áè ñàêàëà äà îáðíàì
âíèìàíèå íà íåêîè ôàêòîðè êîè èãðààò óëîãà ïðè ïðåâåäóâàœåòî è èçáîðîò
íà ñîîäâåòíà ïðåâîäíà ëåêñåìà, à òîà ñå: ïðèñóñòâîòî èëè íåïðèñóñòâîòî
íà ñîîäâåòåí åêâèâàëåíò âî ¼àçèêîò íà êî¼ ñå ïðåâåäóâà, ïîòîà äîáðîòî
ïîçíàâàœå íà ìîæíîñòèòå íà ñàìèîò ¼àçèê âî ïðîöåñîò íà àäàïòàöè¼à íà
áàðàíàòà ëåêñåìà, êàêî è äîáðîòî ïîçíàâàœå íà êóëòóðíî-èñòîðèñêèòå è
îïøòåñòâåíè óñëîâè íèç êîè ìèíóâàë ñàìèîò ¼àçèê (ïðèìàœåòî òóƒà
ëåêñèêà (äèðåêòíî èëè ñî àäàïòàöè¼à), êàëêèðàœå, íîâîôîðìèðàœå).
4. Çáîðîðåä (Ëèíåàðèçàöè¼à íà òåêñòîò)
Êîãà ñòàíóâà çáîð çà ðåäîò íà çáîðîâèòå, òóêà ñå ¼àâóâààò è íà¼÷åñòèòå
ïðîáëåìè ïðè ïðåâîäîò îä ìàêåäîíñêè íà ñëîâåíå÷êè ¼àçèê, îñîáåíî
êîãà ñòàíóâà çáîð çà óïîòðåáàòà íà êëèòèêèòå
Ïðèìåðè:
à) Íå ìîðà äà îñòàíåòå öåë äåí â ïîñòåëà, ìîæåòå äà ÷èòàòå è ãëåäàòå
òåëåâèçè¼à
Ni Vam treba ostati cel dan v postelji, lahko berete ali gledate televizijo.
á) Íå ìîðà äà îñòàíåø âî áîëíèöà, ìîæåø äà ñè îäèø äîìà.
Ne bo ti treba ostati ostati v bolnišnici, lahko boš šel domov.
â) Íå ìîðà äà îäèø íà ó÷èëèøòå, àêî òå áîëè ãëàâà.
Ne bi ti bilo treba priti v šolo, èe te boli glava.
ã) Íå ñàêàøå äà ïðèçíàå äåêà ïðåòñòàâàòà $ ñå äîïàäíà.
Ni hotela priznati, da ji je predstava bila všeè.
ä) å $ ãî äîíåñåìå.
Prinesli ji ga bomo.
ƒ) Êîãà ñå âðàòèâ äîìà, òàòêî ìè ìå ÷åêàøå ïðåä âðàòàòà.
Ko sem se vrnil domov, me je oèe èakal pred vrati.
Âî òî¼ êîíòåêñò è âî êîíòåêñò íà (áè ðåêëà äåë îä) ãîðåïîñî÷åíèòå
åëåìåíòè êîè ãî îòåæíóâààò ïðåâîäîò îä ìàêåäîíñêè íà ñëîâåíå÷êè ¼àçèê,
çà êð༠èçäåëóâàì åäåí òåêñò, Òàíö íà äîæäîò, ñëîâ. Ples v dežju, âî ïðåâîä
îä àíêåòèðàíè ëèöà (Ìàêåäîíöè êîè ãî èçó÷óâàëå ñëîâåíå÷êèîò ¼àçèê è
îäðåäåí ïåðèîä ïðåñòî¼óâàëå âî Ñëîâåíè¼à), âî êîè ñå îçíà÷åíè íàïðàâåíèòå
ãðåøêè è âîåäíî å íàïðàâåíà èíòåðâåíöè¼à âî ïîñëåäíàòà âàðè¼àíòà.
(âèäè ïîäîëó)
63

64
Òåøêîòèèòå ñî êîè ñå ñîî÷óâààò ñå ãëàâíî: âî èçðàçóâàœåòî íà
ïàäåæíèòå îäíîñè, èçáîðîò íà ïðåäëîçè, ñâðçíèöè, ïàðòèêóëè; èçáîðîò
íà âðåìåíñêàòà ôîðìà îä ãëàãîëîò èëè íà÷èíñêàòà; ìåøàœå íà âèäîò íà
ãëàãîëîò; èçáîðîò íà ñîîäâåòíà åêâèâàëåíòíà ëåêñåìà, ðåäîò íà çáîðîâèòå.
5. Çàêëó÷îê
Çàêëó÷îêîò ñëåäóâà ñàì ïî ñåáå è ñå íàäîâðçóâà íà ñèòå ãîðåñïîìåíàòè
ïîçèöèè. Ïðîáëåìèòå îä ñòðóêòóðàëåí àñïåêò ñå ¼àâóâààò òîêìó
ê༠äèôåðåíöè¼àëíèòå öðòè ìåƒó îâèå äâà ñëîâåíñêè ¼àçèêà, à òèå ñå
íà¼÷åñòî îä íåñëîâåíñêà ïðèðîäà. Ïîòîà ñëåäàò âî ðàìêèòå íà äèñêóðñîò
ïðîáëåìè êîè ìîæàò äà áèäàò îä êóëòóðîëîøêè, ñîöè¼àëåí, ñòèëñêè
àñïåêò, øòî çíà÷è äîáðî âëàäååœå ñî äàäåíî ïîäðà÷¼å îä ¼àçèêîò íà êî¼ è
îä êî¼ ñå ïðåâåäóâà.
Òåêñt:
Ïðîáëåìè pðè pðåâåäóâàœåtî îä ìàêåäîíñêè íà ñëîâåíå÷êè ¼àçèê
Tanc na do`dot (1961)
Bo{tjan Hladnik
Po zavr{eniot fakultet po re`ija na AGRT (Akademija za
teatar, radio, film i televizija) vo Qubqana, svoeto obrazovanie
go nadopolnuva vo Pariz i im asistira na golemi re`iseri kako {to
se Klod [abrol, ilip de Broka i Robert Siodmak. ilmskite
kritiki go ozna~uvaat Hladnik kako eminentna figura na slovene~kiot
film so nekonformitira~ki temperament i karakteristi~en
avtorski opus. So svoite filmovi vnesuva ~uvstvitelnost i
motivi od noviot francuski bran na slovene~kiot, odnosno na
toga{niot jugoslovenski prostor.
Vo 1961 go snima svoeto prven~e TANC NA DO@DOT, a podocna
u{te pet dolgometra`ni filmovi vo slovene~ka produkcija: PE-
SO^EN ZAMOK (1962), KOGA ]E DOJDE LAVOT (1972), BELI
TREVI (1976), UBIJ ME NE@NO (1979) i VREME BEZ BAJKI
(1986). Vo slovene~ko-germanska koprodukcija (Piran ilm/ [tutgart)
Hladnik gi re`ira filmovite EROTIKON (1963) i MA-
IBRIT (1964). Pokraj toa, negoviot potpis stoi i pod 22 kratki
igrani i dokumentarni filmovi. Vo 1999 ja dobiva Badjurovata
nagrada za `ivotno delo, t.e. najpresti`nata stru~na nagrada za delo
od oblasta na filmskite dostignuvawa i filmskata kultura.
Slikarot Petar (Miha Baloh) e ma`, koj ve}e dolgo kopnee po
sre}a. Saka da ja sretne idealnata `ena, sovr{enata `ivotna
sopatni~ka. Teatarskata glumica Maru{a (Du{a Po~kaj), so koja{to
Petar redovno se sostanuva ve}e sedum godini, bi sakala da `ivee

so nego i celosno bi mu se predala. No, Petar poleka se prezasituva
od Maru{a. Taa po~nuva da ~uvstvuva deka nivnata qubov stivnala,
zatoa se odlu~uva da ja raskine vrskata. So vreme obajcata stanuvaat
svesni {to izgubile, a sepak jazot me|u nivnite iluzii i realnosta
stanuva s# pogolem i pat za nazad ne nao|aat. Vo me|uvreme, na
ulicata, mlad par tancuva na do`dot. Mo`ebi tan~erite }e ja najdat
sre}ata, koja Petar i Maru{a tolku bezuspe{no ja baraa…
ilmot e adaptacija na romanot CRNI DENOVI I BEL DEN
na Dominik Smole (1958).
Znaete, koga se vrativ od Pariz, najprvo naminav vo kafeanata
Union. I tamu be{e grozno, s# be{e tolku ne~isto, valkano,
beznade`no. Tamu be{e Petar Bo`i~ (slovene~ki pisatel) i eden
partizan vo agolot, potpolno pijan, vreve{e. Vsu{nost, s# be{e
taka grdo i mra~no, taka {to ednostavno go napraviv ovoj film
kako nekoj vid protest protiv ova `iveewe tuka… Ova e vsu{-
nost crn film, pa onoj tanc na krajot ne e nikakov svetol
moment, tancuvaj}i zaminuvaat vo temninata, i voedno kriti~en
film protiv sostojbava kaj nas.
Bo{tjan Hladnik
Po povod stogodi{ninata na slovene~kiot film, filmskite
kritiki od razli~ni generacii go izbraa filmot TANC NA DO@-
DOT na Hladnik za najdobar slovene~ki film na site vremiwa. Po
toj povod, ilmskiot fond na Republika Slovenija izraboti
avtorska verzija na filmot na DVD, koja{to se odlikuva so restavrirani
slika i zvuk i so brojni dodatoci, me|u koi i razgovor so
re`iserot, snimen posebno po ovoj povod.
65
Ïðåâîä íà ñëîâåíå÷êè:
Ples v de`ju (1961)
Bo{tjan Hladnik
Po kon~anih {tudijah re`ije pri AGRT (Akademija za gledali{~e, radio,
film in televizijo) v Ljubljani, svoje izobra`evanje je nadopolnil v Parizu
in je asistiral velikim re`iserjem, kot so Klod [abrol, ilip de Broka in Robert
Siodmak. Hladnika ilmski kritiki ozna~ujejo/ocenujejo kot eminentno
figuro slovenskega filma z nekonformitira~nim temperamentom in
posebnim avtorskim opusom. Na slovenskem, oziroma tedanjem jugoslovanskem
prostoru s svojimi filmi je vnesel ob~utljivost in motive iz novega
francoskega vala.
Leta 1961 je posnel prvenec PLES NA DE@JU, kasneje pa {e pet
dolgometra`nih filmov v slovenski produkciji: PE[^ENI GRAD (1962),

66
KO PRIDE LEV (1972), BELE TRAVE (1976), UBIJ ME NE@NO (1979)
in ^AS BREZ PRAVLJIC (1986). V slovensko-nem{ki koprodukciji (Piran
ilm/[tudgard) Hladnik je re`iral EROTIKON (1963) in MAIBRITT
(1964). Poleg tega, njegov podpis je tudi na 22 kratkih igranih in dokumentarnih
filmov. Leta 1999 je dobil Badjurovo nagrado za `ivljensko delo, tj.
najvi{jo strokovno nagrado za delo s podro~ja filmskih dose`kov in filmske
kulture.
Slikar Peter (Miha Baloh) je mo`, ki `e dolgo hrepeni po sre~o, `elel bi
si sre~ati idealno `ensko, idealno `ivljensko popotnico. Gledali{ka igralka
Maru{a (Du{a Po~kaj), s katero se Peter redno sre~a `e sedam let, bi `elela
`iveti z njim in se mu popolnoma predala. Medtem, po~asi se Peter
naveli~uje Maru{e. Ona ~uti, da se je njuna ljubezen sti{ala, pa zato je
odlo~ila kon~ati vezo. S ~asom oba postajata zavestna, kaj sta zgubila,
vendar jaz med njunimi iluzijami in realnostjo postajata {e ve~ji in ne najdeta
pot (za) nazaj. Vo me|uvreme na cesti, v de`ju ple{e mladi par. Verjetno
plesalca bosta na{la sre~o, ki Peter in Maru{a tako brezuspe{no is~eta…
ilm je adaptacija romana ^RNE DNI IN BELI DAN Dominika Smoleta
(1958).
Veste, ko sem se vrnil iz Pariza, sem najprej naminal v kavarno Union.
In tam je bilo grozno, vse je bilo ne~isto, umazano, brezupno. Tam je bil
Peter Bo`i~ (slovenski pisatelj), a neki partizan je v kotu popolnoma pijan
kri~al. Dejansko, vse je bilo tako umazano in mra~no/temno, pa sem
enostavno naredil ta film kot ene vrste protest zoper to `ivljenje tu… To je
v bistvu ~rni film, pa tisti ples na koncu ni nikak{en svetel hip/moment,
plesajo~ odhajata v temo, in hkrati to je kriti~en film zoper stanja pri nas.
Bo{tjan Hladnik
Po povod stoletnici slovenskega filma so filmske kitike razli~nih
generacij izabrali Hladnikov film PLES NA DE@JU za najbolj{i slovenski
film za vseh ~asov. Po toj povod je ilmski fond Republike Slovenije
naredil avtorsko verzijo filma na DVD-ju, katera se odlikuje s restavriranimi
slikami in zvoki ter s {tevilnimi dodatki, med katerimi je tudi
pogovor s re`isejem, ki je posnet posebno za to prilo`nost.
Êîðèãèðàí ïðåâîä íà ñëîâåíå÷êè:
Ples v de`ju (1961)
Bo{tjan Hladnik
Po kon~anih {tudijah re`ije pri AGRT (Akademija za gledali{~e, radio,
film in televizijo) v Ljubljani, se je {tudijsko izpopolnjeval v Parizu in je
asistiral velikim re`iserjem, kot so Klod [abrol, ilip de Broka in Robert
Siodmak. Hladnika ilmski kritiki ozna~ujejo/ocenujejo kot eminentno

figuro slovenskega filma z nekonformisti~nim temperamentom in posebnim
avtorskim opusom. Na slovenskem, oziroma tedanjem jugoslovanskem
prostoru, s svojimi filmi je vnesel ob~utljivost in motive francoskega novega
vala.
Leta 1961 je posnel prvenec PLES V DE@JU, kasneje pa {e pet
dolgometra`nih filmov v slovenski produkciji: PE[^ENI GRAD (1962),
KO PRIDE LEV (1972), BELE TRAVE (1976), UBIJ ME NE@NO (1979)
in ^AS BREZ PRAVLJIC (1986). V slovensko-nem{ki koprodukciji (Piran
ilm/[tudgard) je Hladnik re`iral EROTIKON (1963) in MAIBRITT
(1964). Poleg tega, njegov podpis je tudi na 22 kratkih igranih in dokumentarnih
filmih. Leta 1999 je prejel Badjurovo nagrado za `ivljensko delo, tj.
najvi{jo strokovno nagrado za delo s podro~ja filmskih dose`kov in filmske
kulture.
Slikar Peter (Miha Baloh) je mo`, ki `e dolgo hrepeni po sre~I, `elel bi
si sre~ati idealno `ensko, idealno `ivljensko sopotnico. Gledali{ka igralka
Maru{a (Du{a Po~kaj), s katero se Peter redno sestaja `e sedam let, bi rada
`ivela z njim in se mu popolnoma predala. Toda Peter se Maru{e po~asi
naveli~a. Ona ~uti, da se je njuna ljubezen ohladila, pa zato se odlo~i
kon~ati razmerje. S~asoma oba postajata zavestna, kaj sta zgubila, vendar
prepad med njunimi iluzijami in realnostjo postaja {e ve~ji in poti nazaj pa
ne najdeta. Medtem mladi par na cesti/ulici ple{e v de`ju. Morda plesalca
bosta na{la/najdeta sre~o, ki sta jo Peter in Maru{a tako brezuspe{no
iskala…
ilm je adaptacija romana ^RNI DNEVI IN BELI DAN Dominika
Smoleta (1958).
Veste, ko sem se vrnil iz Pariza, sem najprej zavil v kavarno Union. In
tam je bilo grozno, vse je bilo zanikrno, umazano, brezupno. Tam je bil Peter
Bo`i~ (slovenski pisatelj), a neki partizan je v kotu ves pijan kri~al/tulil.
Skratka, vse je bilo tako grozljivo in turobno, pa sem enostavno naredil ta
film kot neke vrste protest zoper to `ivljenje tu… To je v bistvu ~rni film,
pa tisti ples na koncu ni nobena svetla to~ka, odple{eta v temo, in hkrati to
je kriti~en film zoper to vzdu{je pri nas.
Bo{tjan Hladnik
Ob stoletnici slovenskega filma so filmske kritike razli~nih generacij
izbrali Hladnikov film PLES V DE@JU za najbolj{i slovenski film vseh
~asov. Ob tej prilo`nosti je ilmski sklad Republike Slovenije pripravil
avtorsko verzijo filma na DVD-ju, ki ga odlikujejo restavrirane slike in
zvoki ter {tevilni dodatki, med katerimi je tudi pogovor s re`isejem, ki je
posnet posebej za to prilo`nost.
67

68
Literatura
1. Bedenk, K.: Prevajalski koraki: Prevajanje kot izziv in preizkušnja
(predavanje, STU), Ljubljana, 2005.
2. Êîíåñêè, Á.: Ãðàìàtèêà íà ìàêåäîíñêèît ëètåðàtóðåí ¼àçèê,
Êóëòóðà, Ñêîï¼å, 1982.
3. Êîíåñêè, Ê.: Çáîðîîáðàçóâàœåtî âî ñîâðåìåíèît ìàêåäîíñêè
¼àçèê, Ñêîï¼å, 1995.
4. Ìèíîâà- óðêîâà, Ë.: Ñèítàêñà íà ìàêåäîíñêèît ñtàíäàðäåí
¼àçèê, Ñêîï¼å, 1994.
5. Prunè, E.: Prevajanje kot proces in proizvod (predavanje, STU),
Ljubljana, 2005.
6. Toporišiè, J.: Slovenska slovnica, Obzorja, Maribor, 2000.

Äàãìàð Äîðîâñêa
ÇÀ ÏÐÅÂÎÄÈÒÅ ÎÄ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈ ÍÀ ×ÅØÊÈ
Íà ñëè÷íà òåìà íà ìèíàòîãîäèøíàòà Màêåäîíñêî-÷åøêà íàó÷íà
êîíôåðåíöè¼à áåà ïîäíåñåíè íåêîëêó ðåôåðàòè. Åäíà ìàëà ãðóïà ïðåâåäóâà÷è
îä ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè, ñîñòàâåíà îä íåêîëêóìèíà, ïðåòåæíî
àïñîëâåíòè íà ãðóïàòà Ìàêåäîíèñòèêà íà Ôèëîçîôñêèîò ôàêóëòåò âî
Áðíî, ïîñòî¼àíî ñå ãðèæàò äà ¼à çàïîçíààò ÷åøêàòà êóëòóðíà ¼àâíîñò ñî
äîñòèãíóâàœàòà íà ìàêåäîíñêàòà ëèòåðàòóðà. Íî âåäíàø íà ïî÷åòîêîò îä
ñâîåòî èçëàãàœå ìîðàì, çà æàë, äà êîíñòàòèðàì äåêà ïîëîæáàòà âî ïðåâåäóâà÷êàòà
àêòèâíîñò îä ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè òåøêî ìîæå äà ñå ñïîðåäè
ñî ïðåâîäèòå îä äðóãè íàöèîíàëíè ëèòåðàòóðè.
Öåë íà ìîåâî ñîîïøòåíèå íå å ïîäðîáíà àíàëèçà íà ïðåâåäóâàíèòå
äåëà îä äðóãè ¼àçèöè íà ÷åøêè øòî ñå ïî¼àâóâààò íà êíèæíèîò ïàçàð.
Ïðè÷èíè çà ïîñòî¼íàòà ñîñòî¼áà èìà ìíîãó è ïîìàëêó èëè ïîâå å âè ñå
ïîçíàòè: êîìåðöè¼àëèçàöè¼à íà ïàçàðîò, îãðîìíà ðåêëàìà íà ëóêðàòèâíèîò
øóíä, ëàæíî ñîçäàäåíà ïîáàðóâà÷êà íà äåëà îä ïðîñå÷íè èëè äóðè
òðåòîñòåïåíè àâòîðè, èçäàâàœå íà ò.í. äèñèäåíòñêà ëèòåðàòóðà, êî¼à
÷åñòîïàòè íåìà ãîëåìè óìåòíè÷êè âðåäíîñòè, ôîðñèðàœå íà àíòèêîìóíèñòè÷êè
àâòîðè, äàâàœå ïðåäíîñò íà àâòîðè îä ò.í. ãîëåìè ëèòåðàòóðè
(ïðåä ñ# çàïàäíîåâðîïñêè), íà ïîçíàòè àâòîðè èòí.
Çàòîà ìîèòå ðàçìèñëóâàœà îêîëó ìàëóáðî¼íèòå ÷åøêè ïðåâîäè îä
ìàêåäîíñêè å èìààò êàðàêòåð íà îääåëíè íàášóäóâàœà è îöåíóâàœà.
Ôèíàíñèñêèîò ïðîôèò å äåíåñ âî ×åøêàòà Ðåïóáëèêà (è íå ñàìî âî íåà
òóêó âî ñèòå èñòî÷íè è ¼óãîèñòî÷íè çåì¼è) ãëàâåí ôàêòîð ïðè ñîñòàâóâàœåòî
íà èçäàâà÷êèòå ïëàíîâè íà ïîâå åòî ïðèâàòíè èçäàâà÷êè êó è.
Çàòîà, çà äà èçäàäåòå äåíåñ ïðåâîä îä íåêî¼à ëèòåðàòóðà íà ìàëóáðîåí
íàðîä, ìîðàòå äà íà¼äåòå ñïîíçîðè. Èçäàâà÷îò ïîòïèøóâà äîãîâîð ñî
ñïîíçîðîò êî¼ ãè ïëà à òðîøîöèòå íà èçäàíèåòî. Íî íå è õîíîðàðîò.
Ïðåâåäóâà÷îò íå äîáèâà íèêàêîâ õîíîðàð. Ðàáîòè áåñïëàòíî. Âî íà¼äîáàð
ñëó÷༠ìîæå èçäàâà÷îò, àêî å ñîëèäåí, äà âè âåòè äåêà å âè ïëàòè 3-5% îä
ïðîäàäåíèòå ïðèìåðîöè.
Çà ïðåâîäèòå îä ìàêåäîíñêàòà ëèòåðàòóðà è êóëòóðà òåøêî ñå
íàîƒààò ñïîíçîðè. Ñîâðåìåíèîò ÷åøêè ÷èòàòåë íå ¼à ïîçíàâà ìàêåäîíñêàòà

70
ëèòåðàòóðà, áèäå¼ è äîñåãà íåìàë ìîæíîñò äà ïðî÷èòà íåêî¼à êíèãà îä
ìàêåäîíñêè àâòîð. Èëè äà äîáèå èíôîðìàöèè çà ìàêåäîíñêè àâòîðè, ÷è¼
äåëà èìààò âèñîêè óìåòíè÷êè âðåäíîñòè è âî äîìàøíàòà ñðåäèíà äîáèâààò
íå¼âèñîêè ëèòåðàòóðíè íàãðàäè. Ìàêåäîíñêèòå àâòîðè ìíîãó òåøêî ìîæàò
äà ïðîäðàò âî èçäàâà÷êèòå ïëàíîâè íà ÷åøêèòå (íî íå ñàìî íà ÷åøêèòå)
èçäàâà÷è. Ïðåä íåêîëêó ãîäèíè äâå ìëàäè ìàêåäîíèñòêè è áàëêàíèñòêè
ïðåäàäîà âî èçäàâà÷êàòà êó à Vìtrné mlýny âî Áðíî çà ïå÷àò èçáîð îä ïåò
äðàìñêè òåêñòîâè: ïî åäåí îä ñðïñêè, õðâàòñêè è áîñàíñêè àâòîð è äâà
ìàêåäîíñêè òåêñòà – îä Ãîðàí Ñòåôàíîâñêè è Äå¼àí Äóêîâñêè. Íî äî äåíäåíåñ
èçáîðîò íå å èçäàäåí. Ìåƒóòîà, âî èñòàòà èçäàâà÷êà êó à èçëåçå
ñàìîñòîåí èçáîð îä ñîâðåìåíàòà ñëîâåíå÷êà äðàìñêà êíèæåâíîñò è
íåêîëêó êíèãè îä ñîâðåìåíè ñëîâåíå÷êè àâòîðè. Íà øòî ñå äîëæè òà¼íàòà?
Åäíîñòàâíî íà òîà øòî Ñëîâåíöèòå èìààò åäåí äðæàâåí ò.í. Òðóáàðîâ
ôîíä è òî¼ ãè ñïîíçîðèðà èçäàíè¼àòà íà ñëîâåíå÷êè àâòîðè âî ñòðàíñòâî.
Òîà å ñîâðåìåí òðåíä. ×åøêîòî Ìèíèñòåðñòâî çà íàäâîðåøíè ðàáîòè, íà
ïðèìåð, èñòî òàêà îä ñâî¼îò áóŸåò ôèíàíñèðà èçäàíè¼à íà ÷åøêè êíèãè âî
ñòðàíñòâî.
Ñïîðåä ìîå ìèñëåœå, äîäåêà ìàêåäîíñêàòà äðæàâà, ïîêîíêðåòíî
Ìèíèñòåðñòâîòî çà êóëòóðà, íå ïðèñòàïè êîí ñîçäàâàœå ôîíä çà ïðåâîäè
íà äåëà îä ìàêåäîíñêè àâòîðè âî ñòðàíñòâî, äîäåêà àìáàñàäèòå ïåòíàåñåò
ãîäèíè ïî ñàìîñòî¼íîñòà íà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à íå çàïî÷íàò äà ñå
èíòåðåñèðààò è çà ïðîïàãàöè¼à íà ìàêåäîíñêàòà ëèòåðàòóðà è êóëòóðà âî
ñòðàíñòâî, äîòîãàø äåñåòèöè ìàêåäîíñêè âðâíè êíèæåâíè äåëà å èì
îñòàíàò, çà æàë, íåïîçíàòè íà ÷èòàòåëèòå âî Åâðîïà è âî ñâåòîò.
Íî, ñåïàê, äà íå áèäàì ñôàòåíà êàêî ïåñèìèñòêà, ìîðàì äà êàæàì
äåêà è âî òàêâè òåøêè óñëîâè, ñåïàê, èìàìå è íåêîè ïîçèòèâíè ðåçóëòàòè.
Ïðâî: çà ðàçëèêà îä ìèíàòîòî èìàìå âî ×åøêàòà Ðåïóáëèêà íåêîëêó ìëàäè
ïðåâåäóâà÷è îä ìàêåäîíñêè ¼àçèê. Òèå ñå àïñîëâåíòè íà Ôèëîçîôñêèîò
ôàêóëòåò íà Êàðëîâèîò óíèâåðçèòåò âî Ïðàãà è íà Ôèëîçîôñêèîò ôàêóëòåò
íà Ìàñàðèêîâèîò óíèâåðçèòåò âî Áðíî.
Çà îòâîðàœåòî è ðàçâèòîêîò íà ìàêåäîíèñòè÷êàòà ãðóïà èìààò
çàñëóãè ìåƒó äðóãèòå è ìàêåäîíñêèòå ëåêòîðè è ïðâèòå àïñîëâåíòè
ìàêåäîíèñòè êîèøòî äîñåãà ñòåêíàà ìàãèñòåðñêè è äîêòîðñêè çâàœà è âå å
ïðåçåëå äåë îä ïåäàãîøêèòå îáâðñêè. È âî Áðíî, è âî Ïðàãà.
Äîáðè óñëîâè çà ïðîïàãàöè¼à è ïîïóëàðèçàöè¼à íà ìàêåäîíñêàòà è
íà äðóãè ¼óæíîñëîâåíñêè ëèòåðàòóðè è êóëòóðè èì íóäè íà ñòóäåíòèòå è
íà àïñîëâåíòèòå íà áàëêàíèñòè÷êèòå ãðóïè ðåïóáëè÷êîòî Çäðóæåíèå íà
pðè¼àtåëètå íà £óæíètå Ñëîâåíè âî Áðíî, ïðåä ñ# âî ñâîåòî äâîìåñå÷íîòî
ëèòåðàòóðíî-êóëòóðíî ñïèñàíèå Ñëîâåíñêè ¼óã (Slovanský jih).
Çäðóæåíèåtî ïðåä äåñåòèíà ãîäèíè çàïî÷íà äà èçäàâà êíèãè âî
åäèöè¼àòà Áèáëèîtåêà íà pîåçè¼à è pðîçà íà £óæíètå Ñëîâåíè. Âî
èçìèíàòèòå äåñåò ãîäèíè Çäðóæåíèåòî ñî ãîëåìè óñèëáè íà¼äå ñïîíçîðè
è èçäàäå òðèåñåò è îñóì êíèãè ïîåçè¼à è ïðîçà, ñïîìåíè è çáîðíèöè îä

íàó÷íè êîíôåðåíöèè îðãàíèçèðàíè è ôèíàíñèðàíè îä Çäðóæåíèåòî.
Ìîðàì äà ïîäâëå÷àì äåêà íèòó åäíà èçäàâà÷êà êó à âî ×åøêàòà Ðåïóáëèêà
âî èçìèíàòèòå äåñåò ãîäèíè íå èçäàäå òîëêó êíèãè îä áàëêàíñêèòå
ñëîâåíñêè ëèòåðàòóðè.
Ìëàäèòå ñòóäåíòè ìàêåäîíèñòè èìàà íà¼äîáðà ìîæíîñò äà ãè
äîêàæàò ñâîèòå ¼àçè÷íè è îïøòîêóëòóðíè çíàåœà ñî ïðåâîäè íà ìàêåäîíñêè
ðàñêàçè îä îïøèðíàòà àíòîëîãè¼à Òà¼íàtà îäà¼à (Ñêîï¼å 2000),
ñîñòàâåíà è ñî ïðåäãîâîð îä Êàòèöà óëàâêîâà. Èçáîð îä òàà àíòîëîãè¼à
ïîòîà äâå ãîäèíè ïîäîöíà èçäàäå Çäðóæåíèåòî ïîä íàñëîâ Tajemná
komnata (Áðíî 2002). Ñîâðåìåíèîò øïàíñêè ïèñàòåë Êàðëîñ Ðóèç Çàôîí
íàïèøà äåêà ðàñêàçît å pèñìî øtî àâtîðît ñè ãî pèøóâà ñàì ñåáåñè.
Òàêà ñàêà äà ñîîpøtè íåêîè ðàáîtè, çà êîèøtî èíàêó íå áè ìó íè
tåêíàëî. Äà ñå ñîîïøòóâà çíà÷è äà ìó ñå äàäå íà çáîðîò è íà ìèñëàòà
ñîäðæèíà è ôîðìà.
Äîñòà ðåïðåçåíòàòèâíàòà ÷åøêà àíòîëîãè¼à ñîäðæè 38 ðàñêàçè. Èâàí
Äîðîâñêè ¼à óðåäè, íàïèøà âîâåä è ëåêñèêîí íà çàñòàïåíèòå àâòîðè è ãî
ïðåâåäå åïèëîãîò íà Êàòèöà óëàâêîâà.
Ðàñêàçèòå ãè ïðåâåäîà òîãàøíèòå ñòóäåíòêè ìàêåäîíèñòêè, äåíåñ
âå å àïñîëâåíòêè, Èâàíà Äîðîâñêà, Îëäðæèøêà ×òâðòíè÷êîâà, Äàðèíà
Êëîáîóêîâà è Ïåòðà Òîìàíöîâà. Òàêà, àíòîëîãè¼àòà èì ãî ïðèáëèæè íà
÷åøêèòå ÷èòàòåëè ðàçâèòîêîò è äîñòèãíóâàœàòà íà ìàêåäîíñêèîò ðàñêàç
è èì ïîíóäè êðàòêè ñòðó÷íè èíôîðìàöèè çà íåãîâèòå àâòîðè. Òèå ñå ñåêàêî
êîðèñíè êàêî çà ñòóäåíòèòå îä ñèòå áàëêàíèñòè÷êè ãðóïè, òàêà è çà
ïîøèðîêàòà ÷åøêà êóëòóðíà ¼àâíîñò.
Ïðåâîäèòå íà ðàñêàçèòå îä ìàêåäîíñêè àâòîðè èìàà, ìåƒó äðóãîòî,
ïðåä ñ# çà öåë äà ïîêàæàò êàêî ñòóäåíòèòå ìàêåäîíèñòè ãî ñîâëàäàà
ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê. Èñòîâðåìåíî ïðåâîäèòå ãè ìîòèâèðàa ñòóäåíòèòå,
áàpåì ïîëîâèíà îä íèâ, è ïîíàòàìó äà ñå çàíèìàâààò ñî ïðåâîäè îä
ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè è îáðàòíî. Äîäàâàì äåêà ñî ñëè÷íà ïåäàãîøêà è
÷èòàòåëñêà öåë Çäðóæåíèåtî èçäàäå èñòàòà 2002 ãîäèíà óøòå àíòîëîãè¼à
íà ñîâðåìåíèîò ñðïñêè êðàòîê ðàñêàç Ìàëà êótè¼à, íà õðâàòñêèîò
ñîâðåìåí ðàñêàç Âî pðåãðàtêètå íà ðåêàtà, íà ñëîâåíå÷êèîò ìîäåðåí
ðàñêàç Íàäâîð îä ãðàíèöètå è åäíà ãîäèíà ïîäîöíà èñòî àíòîëîãè¼à íà
áóãàðñêèîò ìîäåðåí ðàñêàç Ñå ðîäèâìå êàêî çìå¼îâè (2003).
Ïðåâîäèòå íà ñèòå ðàñêàçè ñòóäåíòèòå ãè êîíñóëòèðàà íåêîëêóïàòè
ñî èñêóñíè ïðåâåäóâà÷è è ïåäàãîçè è ãè êîðèãèðàà. Ïî èçäàíèåòî íà
íàâåäåíèòå àíòîëîãèè ñòóäåíòèòå ïðåâåäóâà÷è ñàìîêðèòè÷êè ãè àíàëèçèðàà
è ãè îöåíè¼à. Èäíèíàòà å ïîêàæå êîëêó îä òèå ðå÷èñè ÷åòèðèåñåò
ìëàäè áàëêàíèñòè å ñå ïîñâåòàò íà ïðåâîäîò.
Ïîäîëó å ñå îáèäàì äà óêàæàì íà íåêîè çàêëó÷îöè îä êðèòè÷êàòà
àíàëèçà íà ïðåâîäèòå íà ìëàäèòå ïðåâåäóâà÷è îä ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè.
Ìîèòå çàêëó÷îöè íèêàêî íå ïðåòåíäèðààò äà áèäàò ïîòïîëíè èëè îáîïøòóâà÷êè.
£àñ ñàìî íóäàì ïðåä ñ# ìàòåðè¼àë çà åäíà ïîêîìïëåêñíà
71

72
ðàçðàáîòêà íà ïðàøàœàòà ïîâðçàíè ñî ïðåâîäîò íà òåêñòîâè îä ìàêåäîíñêè
íà ÷åøêè.
Íà âå å ñïîìåíàòàòà òðåòà ìàêåäîíñêî-÷åøêà íàó÷íà êîíôåðåíöè¼à
øòî ñå îäðæà âî 2005 ãîäèíà âî Îõðèä, ¼àñ âî ñâîåòî èçëàãàœå íà ñëè÷åí
íà÷èí àíàëèçèðàâ íåêîè ìàêåäîíñêè ïðåâîäè íà ÷åøêà ïîåçè¼à.
Ñîñåìà ëîãè÷íî è ïðèðîäíî å äåêà ïðåâîäîò îä åäåí ñëîâåíñêè ¼àçèê
íà äðóã èìà íèçà ñëè÷íè çàåäíè÷êè öðòè. Âî ïðàâî å, ñïîðåä ìåíå,
óêðàèíñêèîò ñëàâèñò è ïîåò Ìàêñèì Ðèëñêè, êî¼ ïðåä ðå÷èñè ïîëîâèíà
âåê çàáåëåæà äåêà äà ñå ïðåâåäóâà îä åäåí ñëîâåíñêè ¼àçèê íà äðóã å
ïîòåøêî îòêîëêó äà ñå ïðåâåäóâà îä ñëîâåíñêè íà íåñëîâåíñêè ¼àçèê è
îáðàòíî.
Áèäå¼ è âðåìåòî å îãðàíè÷åíî, å íàâåäàì ñàìî íåêîëêó ïðèìåðè
êàêî âî ÷åøêàòà àíòîëîãè¼à áåà ïðåâåäåíè íàñëîâèòå íà ðàñêàçèòå øòî
ìàëêó èëè ïîâå å ñå ðàçëèêóâààò îä íàñëîâèòå íà ìàêåäîíñêèîò îðèãèíàë.
Ìîðàì äà êàæàì äåêà ðå÷èñè ñèòå íàñëîâè ñå ïðåâåäåíè áóêâàëíî. Ñàìî
íàñëîâîò íà ðàñêàçîò îä Äèìèòàð Ñîëåâ Ñîçäàâàœå íà ëåãåíäàtà ïðåâåäóâà÷êàòà
ãî ïðåâåäå êàêî Êàêî âîçíèêíóâà ëåãåíäàtà, áèäå¼ è ÷åøêèîò
¼àçèê ãè îäáåãíóâà îäãëàãîëñêèòå èìåíêè.
Ê༠íåêîè äðóãè íàñëîâè ïðåâåäóâà÷êèòå èìàëå ñèòíè ïðîáëåìè, íà
ïðèìåð co íàñëîâîò íà ðàñêàçîò îä Òðà¼÷å Êðñòåâñêè Åpèçîäèñt. Ïðåâåäóâà÷êàòà
èçáðà äîñòà îðèãèíàëåí, íî ñëåíãîâ çáîð Èurdaø. Íî òàêà íàñëîâîò
äîáèâà èðîíè÷åí ïîòòåêñò øòî íå êîðåñïîíäèðà ïîòïîëíî ñî ñîäðæèíàòà
íà ðàñêàçîò ïîëí ñî ÷îâåøòèíà. Ïîïðåöèçåí áè áèë ñîñåìà íåóòðàëåí
íàñëîâ Herec epizodních rolí.
Ïðåâåäóâ༠è ãî íàñëîâîò íà ðàñêàçîò Îäà¼à çà äóøàtà îä Âåíêî
Àíäîíîâñêè ïðåâåäóâà÷êàòà ñå ñðåòíà ñî äðóã ïðîáëåì. Ìàêåäîíñêèîò
çáîð îäà¼à ìîæå äà ñå ïðåâåäå êàêî svìtnice, øòî å ïîàðõàè÷åí èçðàç çà
ìåñòî êàäå ñå æèâåå, èëè ñî çáîðîò komnata. Íî âî âòîðèîò ñëó÷༠çáîðîò
èìà îãðàíè÷åíà êîíîòàöè¼à (ñå îäíåñóâà íà ìåñòî çà ëóƒå êîè ñå îä
ñîöè¼àëíî âèñîêè ñëîåâè) è äåíåñ ñå óïîòðåáóâà ñàìî âî èñòîðèñêè
êîíòåêñò. Òðåòà ìîæíîñò çà ïðåâîä íà ìàêåäîíñêàòà îäà¼à å çáîðîò pokoj
øòî äåíåñ ñå óïîòðåáóâà çà îçíà÷óâàœå íà ìåñòî âî ìîäåðåí ñòàí âî êîå
ñå æèâåå. Íî èñòîâðåìåíî òîà å õîìîíèìåí çáîð ñî çíà÷åœå klid (ticho,
mír).
Ïðåâåäóâà÷êàòà ãî èçáðà çáîðîò komnata. Òî¼ êîðåñïîíäèðà ñî
èñòîðèñêèîò ôîí íà ðàñêàçîò, íî íå ãî èçðàçóâà íåãîâèîò ôèëîçîôñêè
ïîòòåêñò. Ñïîðåä ìîå ìèñëåœå ìíîãó ïîäîáðî áè îäãîâàðàë çáîðîò pokoj.
Ðàñêàçîò Tîpóç îä Åðìèñ Ëàôàçàíîâñêè å ïðåâåäåí êàêî Palice øòî âî
ñîâðåìåíèîò ÷åøêè ìîæå äà èìà äîñòà ïå¼îðàòèâíî ñòèëñêî îáåëåæ¼å çà
÷îâåê tâðäà ãëàâà ( Òî ¼å palice, palièák!) Ñïîðåä ñîäðæèíàòà íà ðàñêàçîò
ïîäîáðî áè îäãîâàðàëå àðõàè÷íèîò çáîð kyj èëè íåóòðàëíèîò çáîð hùl.
Íà ñëè÷åí íà÷èí áè ìîæåë äà áèäå ïðåâåäåí è íàñëîâîò íà ðàñêàçîò
Ñìðttà íà îðäåíît îä Áðàíêî Ïåíäîâñêè. Ïðåâåäóâà÷êàòà ìîæåøå äà

èçáåðå îä äâàòà èçðàçè – êíèæåâíèîò èçðàç øád è ðàçãîâîðíèîò metál. Smrt
metálu å âî îâî¼ ñëó÷༠äîáàð, àäåêâàòåí ïðåâîä, áèäå¼ è ÷åøêèîò çáîð øád
èìà íåêîëêó çíà÷åœà: îïøòåñòâåí ñèñòåì, ïîðåäîê, ðåä è äð. Ñëè÷íè
ïðèìåðè èìà óøòå íåêîëêó.
Íèçà ïðàøàœà ïðåäèçâèêóâà ïðåâîäîò èëè ïðåïèñîò íà òîïîíèìè,
ëè÷íè èìèœà, íà òóðöèçìè è îñîáåíî òðàíñêðèïöè¼àòà íà ñòðàíñêè èìèœà
îä ìàêåäîíñêè èòí. Èíòåðåñíî å äà ñå ïðîñëåäè âî íàâåäåíàòà àíòîëîãè¼à
ïðåâîäîò íà ôðàçåîëîãèçìè, íàðîäíè èçðåêè, íà ðàçíè äè¼àëåêòèçìè èòí.
Íî òîà å âå å ìàòåðè¼àë çà äðóãî ñàìîñòî¼íî èçëàãàœå.
73

Íàtàëèjà Áîðîíèêîâà, Åêàtåðèíà Ëóíåãîâà
ÏÐÅÂÅÄÓÂÀŒÅÒÎ ÍÀ ÑÎÏÑÒÂÅÍÈÒÅ
ÈÌÈŒÀ ÂÎ ÓÌÅÒÍÈ×ÊÈÎÒ ÒÅÊÑÒ
(âðç ìàòåðèjàëîò íà ðîìàíîò çà äåöà îä . Ê. Ðàóëèíã
„Õàðè Ïîòåð è Îäàjàòà íà òàjíèòå“)
Âî ñòðóêòóðàòà íà óìåòíè÷êîòî äåëî ñîïñòâåíèòå èìèœà (îíîìàñòèêîí)
îáðàçóâààò ïîñåáåí ñëîj, êîjøòî ïðåòñòàâóâà ñâðçóâà÷êè åëåìåíò
ïîìåƒó ñòâàðíîñòà è èçìèñëåíàòà ðåàëíîñò. Îíîìàñòèêîíîò íà äåëîòî
îïôà à ïîñåáíà ïðîñòîðíî-âðåìåíñêà ñôåðà îä óìåòíè÷êèîò óíèâåðçóì,
øòî òðåáà äà ñå çåìå ïðåäâèä ïðè ïðåâåäóâàœåòî. Ïîòðåáíà å îñîáåíà
âåøòèíà ïðè ïðåâåäóâàœåòî íà ñîïñòâåíèòå èìèœà âî òåêñòîò íàìåíåò çà
äåòñêèîò àóäèòîðèóì. Âî ðåôåðàòîò ñå ðàçãëåäóâààò ðàçëè÷íè íà÷èíè íà
ïðåâåäóâàœå íà ñîïñòâåíèòå èìèœà âî ðîìàíîò íà . Ê. Ðàóëèíã „Õàðè
Ïîòåð è Îäàjàòà íà òàjíèòå“ (ïðåâ. Á. Áîãåñêà-Àí÷åâñêà) îä àíãëèñêè íà
ìàêåäîíñêè jàçèê. Âî ðåäèöà ñëó÷àè êàêî ìàòåðèjàë çà ñïîðåäáà ñå êîðèñòè
ïðåâîäîò íà ðóñêè.
Âî ïîñëåäíèòå ãîäèíè ñåðèjà ðîìàíè îä áðèòàíñêàòà ïèñàòåëêà .
Ê. Ðàóëèíã çà Õàðè Ïîòåð âî êîíòèíóèòåò äîñòèãíóâààò âèñîê ðå¼òèíã âî
ñïîðåäáà ñî äðóãè ñâåòñêè áåñòñåëåðè. Êàêî øòî å íàãëàñåíî âî ñëîáîäíàòà
èíòåðíåòñêà åíöèêëîïåäèjà „Âèêèïåäèjà“, êíèãèòå íà Ðàóëèíã ñå
ïðåâåäåíè íà 66 jàçèöè è ñå ïðîäàâààò âî ïîâå å îä 200 çåìjè. Ñïîðåä
ìîòèâèòå íà ðîìàíîò, ïðîäóöåíòñêàòà êó à „Warner Brothers“ ñíèìà ôèëì,
ñå ñîçäàâààò êîìïjóòåðñêè èãðè, ñå ïèøóâààò „âîäè÷è“, „óïàòñòâà“ è
„åíöèêëîïåäèè“ çà „âîëøåáíèöè-ïî÷åòíèöè“. Íà èíòåðíåò-ìðåæàòà ñå
ïîjàâóâààò áåçáðîjíè ñàjòîâè, ñå îðãàíèçèðààò ôàí-êëóáîâè è ôîðóìè,
ïîñâåòåíè íà ãëàâíèîò ëèê Õàðè Ïîòåð. Àðìèjà „ïîòåðîìàíè“ ñåêîjà
ãîäèíà ñî íåòðïåíèå ãî î÷åêóâààò èçëåãóâàœåòî íà ñëåäíèîò òîì àâàíòóðè
îä ìëàäèîò âîëøåáíèê, ñêðóïóëîçíî ñîáèðààò è àíàëèçèðààò èíôîðìàöèè
çà ïîíàòàìîøíèîò ðàçâîj íà ñèæåòî.
Âåðîjàòíî, íèêîãàø ïîðàíî, çà ðîìàíèòå çà äåöà ñå íåìàøå ïîêàæàíî
òàêîâ ãîëåì èíòåðåñ. Ñåãà, âî Áðèòàíèjà . Ê. Ðàóëèíã èìà ñòàòóñ
íà ïèñàòåëêà ñî íàjáîãàòà òâîðå÷êà ôàíòàçèjà, íàäìèíóâàj è ãè .
Ð. Òîëêèí, Ê. Ëóèñ, . Ñâèôò. Àâòîðêàòà íà „Õàðè Ïîòåð“ çàçåìà âîäå÷êè

76
ïîçèöèè íà èçëîæáàòà „×åïòåð & Âåðñ“, êîjà ñóìèðà ðåçóëòàòè îä àíãëèñêàòà
êíèæåâíîñò âî XX â. Ìåƒóòîà, jàâíîñòà âî Àìåðèêà è âî íåêîè
åâðîïñêè çåìjè ñå ñïðîòèâñòàâóâà íà ïðîïàãèðàœå îêóëòèçàì êàêî íà÷èí
íà æèâîò, íà èçîáèëñòâîòî íà ñåíèøòà âî ó÷èëèøòåòî çà ìëàäè âîëøåáíèöè
è íà ñàòàíñêèîò ñèìáîë íà ÷åëîòî íà õåðîjîò – áåëåãîò âî ôîðìà íà
ìîëœà (Âèäè: Êàñïý 2001; Âîëêîâà 2002).
Ôåíîìåíîò íà ïîïóëàðíîñòà íà ðîìàíèòå îä Ðàóëèíã ñòàíà ïðåäìåò
íà äèñêóñèè íà ÷èòàòåëñêèòå ôîðóìè, âî ïåðèîäè÷íèîò ïå÷àò, êàêî è âî
ñòðó÷íàòà íàó÷íà ñðåäèíà (Âèäè: Êàñïý; Âîëêîâà; Àíãåëîâà-Äàìÿíîâà,
Íèêîëîâà; Åêî; Äåíêîâà; Äèìèòðîâà è äð.). Ïî÷íóâààò äà ñå àíàëèçèðààò
ïðè÷èíèòå çà ïîïóëàðíîñòà íà äåòñêàòà êíèãà ê༠ðàçíîâèäåí àóäèòîðèóì,
êîè ñå äîâåäóâààò âî âðñêà ñî ñîìíåæîò çà óìåòíè÷êàòà âðåäíîñò íà
íå¼çèíàòà æàíðîâñêà ñïåöèôèêà. Îâäå å ãî íàâåäåìå ìèñëåœåòî íà
È. Êàñïå äåêà . Ðàóëèíã „èçâàjà“ íîâ ìàñîâåí æàíð îä äåòñêàòà ëèòåðàòóðà,
êîjàøòî ïîðàíî áèëà íàñî÷åíà êîí îãðàíè÷åí êðóã ÷èòàòåëè è
çàäîåíà ñî „âèñîêè“ èäåè çà âîñïèòàíèå è îáóêà“ (Âèäè: Êàñïý 2001). Èàêî
ïðè÷èíèòå çà ïîïóëàðíîñòà íà ðîìàíîò çà Õàðè Ïîòåð ìîæàò äà áèäàò
ïðåäìåò íà îääåëíî, ïîîáåìíî èñòðàæóâàœå, âî ðåôåðàòîò å ñå çàäðæèìå
ñàìî âðç íåêîëêó ïðîáëåìè, ïîâðçàíè ñî òåøêîòèèòå ïðè ïðåâåäóâàœåòî
è òîëêóâàœåòî íà îðèãèíàëíèîò òåêñò. Âî ïðåâåäóâà÷êàòà òðàäèöèjà îä
ñòàðî âðåìå ïîñòîjàò äâà îñíîâíè íà÷èíè íà ïðåâåäóâàœåòî íà äåòñêàòà
ëèòåðàòóðà – ïðåðàñêàæóâàœå (ïðåðàáîòóâàœå) íà îðèãèíàëîò èëè îáèä
íà íåãîâîòî áóêâàëíî ïðåâåäóâàœå, êîëêó øòî ìîæå ïîáëèñêó äî îðèãèíàëîò
(Âèäè: Äåìóðîâà 2002, ßñíîâ 2004). Äâàòà íà÷èíè èìààò ïîçèòèâíè,
è íåãàòèâíè ñòðàíè.
Îáèäèòå íà ïðåðàñêàæóâàœåòî íà îðèãèíàëîò è íåãîâî ïðèñïîñîáóâàœå
çà äåöàòà ïîñòîåëå óøòå âî ïðåâåäóâà÷êàòà òðàäèöèjà íà XIX â.
Òàêà, íà ïðèìåð, ïðâèòå ðóñêè ïðåâåäóâà÷è íà ïðèêàçíèòå çà Àëèñà îä
Ëóèñ Êåðîë 1 , êàêî øòî îäáåëåæóâà Í. Ì. Äåìóðîâà, ñå ñòðåìåëå äà ìó ¼à
äîáëèæàò ïðèêàçíàòà íà ðóñêîòî äåòå, ïîðàäè òîà, âî ñîãëàñíîñò ñî ñòàðàòà
ðóñêà ïðåâåäóâà÷êà òðàäèöèjà, ãè „òðàíñïîíèðàëå“ ñèòå ëèêîâè è jàçè÷íè
îñîáèíè îä îðèãèíàëîò âðç ðóñêîòî òëî (Äåìóðîâà 2002, ßñíîâ 2004). Ñå
ìåíóâàëå èìèœà, áèòîâè è èñòîðèñêè ðåàëèè, ïåñíè è ïàðîäèè, òàêà Alice
ñòàíàëà Ñîœà, ñîáàðèöàòà Mary-Ann – Ìàðôóøêà, Cheshire Cat – Ñèáèðñêèîò
ìà÷îð èòí., à íàìåñòî ïàðîäèjíèòå ïåñíè íà Êåðîë ñå çåìàëå ðóñêèòå
ñòèõîâè („Áîðîäèíî“, „Ïòè÷êà áîæjà íå çíàå“ è äð.). Ïðèêàçíàòà íà Êåðîë
ñå âîñïðèåìàëà êàêî èñêëó÷èòåëíî äåòñêà êíèãà, çàòîà àâòîðèòå íà ïðâèòå
ïðåâîäè ãè àäðåñèðàëå ïðåâîäèòå êîí äåöàòà, è ñàìî êîí äåöàòà, ïîò÷èíóâàj
è èì ñå íà òîãàøíèòå âëàäåjà÷êè íîðìè, êîè ÷åñòî áèëå âî êîëèçè¼à
ñî ñàìèîò äóõ îä ïðèêàçíèòå íà Êåðîë. Òèå çáîðóâàëå ñî äåöàòà îä ãëåäíà
1
„Ñîíÿ â öàðñòâå äèâà“ Ì., 1879 (àíîíèìåí ïðåâåäóâà÷).

òî÷êà íà âîçðàñåí ÷îâåê, íà ïîðàçáðàíî ñóøòåñòâî, ãè âðàçóìóâàëå è
ïîó÷óâàëå. Îä äðóãà ñòðàíà, èñòèòå ïðåâîäè èçîáèëóâàëå ñî ñåíòèìåíòàëíîñò
è ïñåâäîäåòñêîñò, ñî ïðåêóìåðíà óïîòðåáà íà òàêàíàðå÷åíèîò
äåòñêè jàçèê (Âèäè: Äåìóðîâà 1979: 316).
Ïîäîöíà ñå ïîjàâèëå îáèäè çà òàêàíàðå÷åíèòå áóêâàëíè ïðåâîäè 2 ,
íî ïðè òîà ïðèêàçíàòà ñòàíóâàëà „ìðà÷íà“ è ìíîãó íåøòà ñå ãóáåëå.
Íåâîçìîæíî áèëî òî÷íî äà ñå ïðåäàäàò ñèòå êàëàìáóðè íà Êåðîë, „ëîãè÷êè
ïîìåñòóâàœà“, ìåòàôîðè, èðîíèjà, áèäåj è çàä ñåòî òîà ñå êðèåëå
äëàáèíñêèòå ïîèìíè ðàçëèêè ïîìåƒó äâàòà ñèñòåìè, ïîìåƒó ðóñêèîò è
àíãëèñêèîò jàçèê.
Àâòîðèòå íà ïîñëåäíèòå ïðåâîäè íà Êåðîë 3 , îñîçíàâàj è jà ñëîæåíîñòà
íà ñâîjàòà çàäà÷à, ñå îáèäóâàëå äà ãî òðàíñïîíèðààò „äóõîò“ íà
ïðèêàçíèòå íà Êåðîë íà ðóñêàòà ïî÷âà, äà ¼à äîëîâàò íèâíàòà ëèðñêà è
ôèëîçîôñêà îáîåíîñò, èíòèìíèîò òîí íà ñòèëîò, îäíåñóâàœåòî êîí õåðîjîò
êàêî êîí „êîàâòîðîò“, ïðåêó îñîáåíîñòèòå íà jàçèêîò. Èàêî ïðåâåäóâà÷èòå
ñå ñòðåìåëå äà ¼à ïðåäàäàò ñïåöèôèêàòà íà ëèêîâíàòà ñòðóêòóðà îä
ïðèêàçíèòå, ñî îðèãèíàëíîñòà íà åêñöåíòðè÷íèòå áåñìèñëèöè, íå ¼à
íàðóøóâàëå åòíîíàöèîíàëíàòà ñïåöèôèêà íà îðèãèíàëíèîò òåêñò. Âî
ñâîèòå îáèäè äà ñå äîáëèæàò êîí îðèãèíàëîò, òèå ãî ñî÷óâóâààò íåãîâèîò
„äóõ“, æðòâóâàj è ãî áóêâàëèçìîò íà ôîðìàòà.
Ñëè÷íè èäåè ñå ôîðìèðààò âî ðóñêàòà ïðåâåäóâà÷êà òðàäèöèÿ âî
òåêîò íà XX â. (Ê. ×óêîâñêè, Ñ. Ìàðøàê, Á. Çàõîäåð, Ë. Ëóíãèíà, À. Âîëêîâ
è äð.). Ïðåâåäóâàœåòî íà ëèòåðàòóðàòà çà äåöà, ñïîðåä ìèñëåœåòî íà Î.
À. Ëîçîâñêà, íå ñå ñîñòîè ñàìî îä òî÷íî ïðåíåñóâàœå íà ñìèñëàòà òóêó
ïðåòïîñòàâóâà è ïðåäèçâèêóâàœå íà ñëè÷íè ÷óâñòâà è àñîöè¼àöèè êàj
÷èòàòåëîò íà îðèãèíàëîò è íà ïðåâîäîò (Ëîçîâñêàÿ 2000: 538). Ïðàâèëíîòî
âîñïðèåìàœå íà òåêñòîò ñå îñèãóðóâà ñî îïøòèîò ôîíä íà çíàåœà è
çàåäíè÷êèîò êóëòóðåí ôîí, çàòîà ñóøòåñòâåíî çíà÷åœå âî ïðîöåñîò íà
ïðåâåäóâàœåòî å èìà ðàçëèêàòà âî êóëòóðíèòå êîíòåêñòè, âî êîè ñå
ñîçäàâà è ñå âîñïðèåìà ñåìèîòè÷êèîò ïðîñòîð íà òåêñòîò.
Òðåáà äà ñå ðàçëèêóâààò ñåìèîòè÷êèòå ïðîñòîðè íà ÷èòàòåëîò îä
îðèãèíàëîò è îä ïðåâîäîò. Âî ðåäèöà ñëó÷àè òèå ñå ïðåñåêóâààò, øòî
ïðèäîíåñóâà çà çàåìíî ðàçáèðàœå. Ìåƒóòîà, ïðè êîíòàêòèðàœåòî ñî òåêñò
îä äðóãà êóëòóðíà ñðåäèíà ñåêîãàø ñå ¼àâóâààò èçâåñíè òåøêîòèè. Ïîçíàòî
å äåêà äåòåòî ãî âîñïðèåìà òåêñòîò íèç ïðèçìàòà íà ñâîjàòà ëîêàëíà
êóëòóðà. Âî âðñêà ñî òîà ìîæå äà ñå ïîjàâè íåðàçáèðàœå èëè íåäîðàçáèðàœå
íà ñïåöèôè÷íèòå ôåíîìåíè îä òóƒàòà ðåàëíîñò. Ïîñåáíè òåøêîòèè
77
2
„Àëèñà â ñòðàíå ÷óäåñ». Ïåðåðàáîòàë äëÿ ðóññêèõ äåòåé À. Ä’Àêòèëü. Ïã.-Ì., 1923; „Àëèñà â
Çàçåðêàëüå“. Ïåð. Â.À. Àçîâà. Ì.-Ïã., 1924.
3
„Ïðèêëþ÷åíèÿ Àëèñû â Ñòðàíå ÷óäåñ. Ñêàçêà, ðàññêàçàííàÿ Á. Çàõîäåðîì“. Ì., 1975. „Ïðèêëþ-
÷åíèÿ Àëèñû â Ñòðàíå ÷óäåñ. Ñêâîçü çåðêàëî è ÷òî òàì óâèäåëà Àëèñà, èëè Àëèñà â Çàçåðêàëüå“.
Ïåð. Í. Äåìóðîâîé. Ì., 1979.

78
âî ïðîöåñîò íà ïåðöåïöèjàòà íà ñòðàíñêèîò òåêñò ñå ¼àâóâààò ïðè òàêàíàðå÷åíàòà
áåçåêâèâàëåíòíà ëåêñèêà, ñî êàðàêòåðèñòè÷íèòå ðåàëèè çà
íàöèîíàëíàòà ñðåäèíà (ïîèìîò „ðåàëèjà“ âèäè, íà ïðèìåð: Âëàõîâ,
Ôëîðèí 1980: 438; Âèíîãðàäîâ 2006: 105-118). Îãðàíè÷åíîòî ñåìèîòè÷êî
èñêóñòâî íà äåòåòî ÷åñòî ñïðå÷óâà âåðíà èíòåðïðåòàöèjà íà çíàöèòå îä
òóƒàòà ñåìèîñôåðà. Ïîñòîè ìèñëåœå äåêà íàjóáàâèîò ïðåâîä ïðåä ñè òðåáà
äà ïðåäèçâèêóâà èñòè (èëè ñëè÷íè) àñîöè¼àöèè êàêî îðèãèíàëîò. Ïðè òîà
ìîæíî å òåêñòîò äà ñå îääàëå÷è îä îðèãèíàëîò (îñîáåíî âî ñëó÷àjîò êîãà
÷èòàòåëîò å äåòå). Òîãàø, ïðåâîäîò ìîæå äà áèäå íåïðåöèçåí, àìà äåòåòî
å ãî äîáèå òåêñòîò âî ãîëåìà ìåðà àäåêâàòåí íà îíîj øòî ãî ÷èòà íåãîâèîò
âðñíèê âî îðèãèíàë.
Íàñïðîòè ïîðàíåøíèòå ïðåêðàñíè ïðåâîäè çà äåöà êîãà, êàêî øòî
çáîðóâà Î. Âîëêîâà, ïðåâåäóâà÷èòå íà ïîçíàòèòå äåòñêè êíèãè íå ñàìî øòî
ïðåâåäóâàëå êâàëèòåòíî è ïðàâèëíî, òóêó ÷åñòî ãî ïîäîáðóâàëå è îáëàãîðîäóâàëå
îðèãèíàëîò, ðóñêèîò òåêñò íà „Õàðè Ïîòåð“ èçãëåäà äîñòà áëåä
è ñëàá. Äèëåòàíòñêèòå „íàðîäíè“ âåðçèè íà Èíòåðíåò, ñïîðåä Î. Âîëêîâà,
ñå ïîñòðó÷íè è ïîèíâåíòèâíè. „Âåðîjàòíî, âðç íèâíàòà îñíîâà áè òðåáàëî
äà ñå ïðåèçäàäå „Õàðè Ïîòåð“, òåõíè÷êè ïèñìåíî, ñî óáàâ ïðåâîä, ñî
ñòðó÷íè êîìåíòàðè, íàïèøàíè îä ñïåöèjàëèñòè, – íåìà äà áèäå èçëèøíà
è èíôîðìàöèjàòà çà ñìèñëàòà è åòèìîëîãèjàòà íà èìèœà è ìàãè÷íè
çáîðîâè, ñâîjñòâà íà âîëøåáíè ñóøòåñòâà è áèëêè ñïîìåíàòè îä Ðàóëèíã.
Òèå áè jà íàïðàâèëå êíèãàòà ïîïðèâëå÷íà“ (Âîëêîâà 2002).
Ïðåòåðóâàœå áè áèëî äà çáîðóâàìå çà èçâîíðåäåí êâàëèòåò íà
„íàðîäíèòå“ ïðåâîäè, íî òèå èìààò åäíà íåñîìíåíà ïðåäíîñò – ñèòå ñå
ñíàáäåíè ñî áåëåøêè, êîìåíòàðè, ëåêñèêîíè, êîè ìó ïîìàãààò íà ÷èòàòåëîò
äà ñå îðèåíòèðà âî ôàíòàñòè÷íèîò ñâåò íà Ðàóëèíã.
Îñíîâà çà êîîðäèíàòèòå íà ñåêàêâà èçìèñëåíà ðåàëíîñò, êàêî øòî
áåøå îäáåëåæàíî ïîãîðå, âî ñåêîjà òâîðáà, ïðåòñòàâóâà îíîìàñòèêîíîò.
Ñîïñòâåíèòå èìèœà âëåãóâààò âî ãðóïàòà ðåàëèè, òèå èìåíóâààò ïîñòîåí
èëè èçìèñëåí îájåêò íà ìèñëàòà, ñóájåêò èëè ìåñòî, åäèíñòâåíè è
óíèêàòíè ïî ñâîjîò âèä. Íà ïðâ ïîãëåä, ìîæå äà ñå ÷èíè äåêà ïðåâîäîò íà
ñîïñòâåíèòå èìèœà íå å ïðîáëåì, çàøòî îáè÷íî òèå íå ñå ïðåâåäóâààò.
Íèâíèîò ïëàí íà çíà÷åœåòî ñòàíóâà ïëàí íà ôîðìàòà, ò.å. „ñîäðæèíàòà ñå
îäðàçóâà âî èçðàçîò“ (Ñòåïàíîâ 1971, 130). Ïîðàäè òîà ñîïñòâåíèòå èìèœà
ñå òðàíñêðèáèðààò èëè ñå òðàíñëèòåðèðààò. Êàêî øòî íàãëàñóâà À.
Â. Ñóïåðàíñêà, áàçè÷íàòà ôóíêöèjà íà ñîïñòâåíèòå èìèœà å íîìèíàòèâíà
– „èìåíóâààò çà äà ìàðêèðààò îájåêòè îä åäåí ðîä, çà ðàçëèêà îä îïøòèòå
èìèœà, ÷èjàøòî ôóíêöèjà å äà èìåíóâààò çà äà ñîîïøòàò çíà÷åœå, äà
êîíîòèðààò“ (Ñóïåðàíñêàÿ 1967: 153). Êàðàêòåðèñòèêàâà íà ñîïñòâåíîòî
èìå è íåãîâàòà âðñêà ñî íåêîj êîíêðåòåí îájåêò, ñïîðåä Â.Ñ. Âèíîãðàäîâ,
„èì jà îïðåäåëóâààò íà ñîïñòâåíèòå èìèœà ñôåðàòà íà òðàíñêðèïöèjàòà
êàêî îñíîâåí ïðåâåäóâà÷êè ìåòîä“ (Âèíîãðàäîâ 2006: 151-152). Òðàíñêðèáèðàœåòî
äîçâîëóâà äà ñå çàïàçè íàöèîíàëíàòà ñâîåîáðàçíîñò íà çáîðîò

ïðåêó íåãîâàòà ôîíåòñêà ôîðìà. Ñìèñëîâíèîò ïðåâîä íà îáè÷íètå
ñîïñòâåíè èìèœà ïàê äîâåäóâà äî çíà÷àjíè èíôîðìàòèâíè íåòî÷íîñòè,
áèäåj è íèâíàòà âíàòðåøíà ôîðìà å çàáîðàâåíà, „èçáðèøàíà“, è ñîñåìà
íå ñå çàáåëåæóâà îä íîñèòåëîò íà jàçèêîò.
Íî äîâîëíî ëè å, çà ñôà àœåòî íà ñîïñòâåíèòå èìèœà ñàìîòî
ïîñî÷óâàœå äàëè òîà å èìå èëè íàçèâ? Ïîãðåøíî áè áèëî èäåjàòà äà ñå
ïðîøèðè çà ñèòå ñëó÷àè íà óïîòðåáàòà íà ñîïñòâåíèòå èìèœà âî òåêñòîò.
Ïîñòîjàò ñîïñòâåíè èìèœà êîè ñå íåðàçáèðëèâè çà íîñèòåëîò íà òóƒèîò
jàçèê. Áåç ñîîäâåòíè òîëêóâàœà, íåêîè ñèòóàöèè ìîæàò äà äîâåäàò äî
íåðàçáèðàœå íà òåêñòîò, äîäåêà âî èñòîòî âðåìå êàj íîñèòåëîò íà jàçèêîò
îä îðèãèíàëîò ïðåäèçâèêóâààò ðåäèöà àëóçèè, àñîöè¼àöèè ñî ôîëêëîðíèòå,
ëèòåðàòóðíèòå, ôðàçåîëîøêèòå, åòíîêóëòóðíèòå èçâîðè. Êàêî øòî
çáîðóâà Â. Ñ. Âèíîãðàäîâ, „ðàçëèêèòå âî jàçè÷íèòå, ëèòåðàòóðíèòå,
åòíîãðàôñêèòå, ñîöèjàëíî-èñòîðèñêèòå ôîíîâè ïîâëåêóâààò ãóáåœå íà
àëóçèèòå, ïîòñåòóâàœàòà, àñîöè¼àöèèòå, êîè ïðîèçëåãóâààò îä àëóçèâíètå
èìèœà âî ïðîöåñîò íà ÷èòàœåòî íà òâîðáàòà âî íàöèîíàëíàòà ñðåäèíà,
êàäå øòî òàà áåøå ñîçäàäåíà“ (Âèíîãðàäîâ 2006: 181). Òàêâèòå èìèœà
èìààò ïîòðåáà îä êîìåíòàðè èëè ïàê îä êîíòåêñòóàëíî ïðåâåäóâàœå,
êîèøòî ïîìàãààò äà ñå ðàçáèñòðè íèâíàòà ñîäðæèíà.
Ïîñåáíè òåøêîòèè ïðè ïðåâåäóâàœåòî ñå ïîâðçàíè ñî òàêàíàðå-
÷åíèòå ñìèñëîâíè ñîïñòâåíè èìèœà („çíà÷åíñêè“, „êàðàêòåðèñòè÷íè“).
Òèå ñå ïîñåáåí âèä çíàê ïîâðçàí è ñî íîìèíàòèâíàòà, è ñî êîíîòàòèâíàòà
ôóíêöèjà. Ñïîðåä äåôèíèöèjàòà íà Â. Ñ. Âèíîãðàäîâ, „ñìèñëîâíîòî èìå
å åäåí âèä òðîïà, ñëè÷íà ñî ìåòàôîðà èëè ñïîðåäáà, êîjàøòî ñå êîðèñòè
ñî ñòèëèñòè÷êè öåëè, çà êàðàêòåðèçàöè¼à íà ëèêîò èëè íà ñîöèóìîò.
Èìèœàòà ñî îïðåäåëåíè öåëè ñå èçìèñëóâààò îä àâòîðîò ñïîðåä îíîìàñòè÷êèòå
òðàäèöèè è ìîäåëè“ (Âèíîãðàäîâ 2006: 162). Òàêâèòå èìèœà
îòñëèêóâààò íåêîjà êàðàêòåðèñòèêà èëè îñîáåíîñò íà ëèêîò øòî ãè íîñè,
çàòîà îòêàæóâàœåòî îä íèâíî ïðåâåäóâàœå, äóðè è ïðèáëèæíîòî è
íåïðåöèçíî ïðåâåäóâàœå, íåñîìíåíî, äîâåäóâà äî äåëóìíî ãóáåœå íà
èíôîðìàöèjà çà îðèãèíàëíèîò òåêñò (Âèäè: Áàðõóäàðîâ 1975: 139). Çà äà
ñå èçáåðå íà÷èíîò íà ïðåâåäóâàœåòî, ïðåâåäóâà÷îò òðåáà äà ðåøè äàëè
èìåòî å îïòîâàðåíî ñî ñìèñëà âî òåêñòîò èëè íå å. Îáè÷íî, ïîòðåáàòà çà
ñôà àœå ñå ñóãåðèðà îä òåñíèîò êîíòåêñò. Ìåƒóòîà, ìîæíè ñå ñëó÷àè êîãà
òðåáà äà ñå èìà ïðåäâèä ïîøèðîêèîò êîíòåêñò èëè öåëîòî óìåòíè÷êî äåëî.
„Çàêëó÷åíàòà âî èìèœàòà èíôîðìàöèjà, ñìèñëîâíà è åìîòèâíà, òðåáà äà
áèäå èçðàçåíà. Çíà÷åíñêîòî èìå áàðà îä ÷èòàòåëîò íà îðèãèíàëîò è íà
ïðåâîäîò ðàçáèðàœå íà âíàòðåøíà ôîðìà è ïåðöåïöèjà íà íåjçèíàòà
èçðàçíîñò. Íåãîâîòî òðàíñêðèáèðàœå, ñàìîòî íå ìîæå äà ãî èçâðøè èñòîòî
åìîòèâíî âëèjàíèå âðç ÷èòàòåëîò. Çàòîà ïðåâåäóâà÷îò ñå ñòðåìè êîí
÷óâàœåòî íà åìîòèâíàòà ìî . Âî ñîâðåìåíàòà ïðåâåäóâà÷êà ïðàêòèêà
òåíäåíöèjàòà äà ñå ïðåâåäóâààò ñìèñëîâíèòå èìèœà å ìîøíå çàáåëåæëèâà“
(Âèíîãðàäîâ 2006: 164).
79

80
Ñåïàê, íàjîïøòèòå òåíäåíöèè è ïðåïîðàêè êîí ïðåâåäóâàœåòî íà
ñîïñòâåíèòå èìèœà íà ñâî¼ñòâåí íà÷èí ñå îäðàçóâààò âî ñòðóêòóðàòà íà
ñåêîå êîíêðåòíî óìåòíè÷êî äåëî, îïðåäåëóâ༠è ñå îä íåãîâèîò æàíð è îä
àóäèòîðèóìîò çà êîjøòî ñå íàìåíåòè.
Ðîìàíèòå íà . Ðàóëèíã, ñïîðåä ñôà àœàòà íà èñòðàæóâà÷èòå,
ïðåòñòàâóâààò ìåøàœå íà æàíðîâèòå: ôàíòàçèjà, òðàäèöèîíàëåí àíãëèñêè
äåòñêè ðîìàí çà ó÷èëèøòå, ïðèêàçíà è õîðîð. Òàêà, íàjâàæíèîò áåëåã íà
ëèòåðàòóðíàòà ôàíòàçèjà å ñîçäàâàœå íîâ íåîáè÷åí, èçìèñëåí ñâåò, ñî
ñâîjñòâà íåêàðàêòåðèñòè÷íè çà ðåàëíèîò. Íåîáè÷íîòî, êàêî ïî ïðàâèëî,
ïðåòïîñòàâóâà ïîñòîåœå íà ìàãèjà, êîjà ñè îájàñíóâà ëåñíî è ïðîñòî.
Èçìèñëåíèîò âåøòà÷êè ñâåò è ìàãèjàòà ñå îñíîâíè áåëåçè íà äåëîòî âî
æàíðîò ôàíòàçèjà. Åëåìåíòèòå íà ôàíòàçèjà âî „Õàðè Ïîòåð“ äîçâîëóâààò
äà íàïðàâèìå ïàðàëåëè ñî äðóãîòî ñëàâíî äåëî – „Ãîñïîäàðîò íà ïðñòåíèòå“
îä . Ð. Òîëêèí. Ìåƒóòîà, íå ãëåäàj è ãè ñëè÷íîñòèòå âî òåìàòèêàòà,
âî èäåèòå, õåðîèòå è ìîòèâèòå, êíèãèòå ñå ñîñåìà ðàçëè÷íè. „Ãîñïîäàðîò
íà ïðñòåíèòå“ å íàïèøàí îä íàó÷íèêîò. Ñè âî òâîðáàòà – íàjñòðîãîòî
èñïèòóâàœå íà ñèòå ïîäðîáíîñòè, îãðîìíèîò ïðèäðóæåí ìàòåðèjàë
(õðîíèêè, êàðòè îä ðàçëè÷íè åïîõè, ãåíåàëîãèè, êàëåíäàðè, ðå÷íèöè íà
èìèœàòà è íàçèâèòå, íî ïðåä ñè, ïîëíà èëóçèjà íà âåðîäîñòîjíàòà íàó÷íà
ðåêîíñòðóêöèjà) – ãî íàâåäóâà âîçðàñíèîò ÷îâåê äà ïîâåðóâà äåêà íåêîãàø,
âî äðóãî âðåìå, óøòå âî ïðåäèñòîðèñêàòà åïîõà, êîãà íàøèîò ñâåò áèë
óøòå ìëàä, ñè áèëî òîêìó òàêà êàêî øòî ïèøóâà Òîëêèí.
Âî äåëîòî îä Ðàóëèíã âåøòà÷êèîò ñâåò ïàê ïîñòîè ïàðàëåëíî ñî
ðåàëíèîò: âîëøåáíèîò ñâåò ìó å ñïðîòèâñòàâåí íà ðåàëíèîò ñâåò íà
„øóøóìèãèòå 4 “ (ëóƒåòî áåç ìàãè÷êèòå ñïîñîáíîñòè). È âîëøåáíèîò ñâåò,
è ñâåòîò íà ëóƒåòî ñå âïèøóâààò âî ñîâðåìåíàòà ñòâàðíîñò – Àíãëèjà íà
ïðåìèíîò îä XX – XXI â. Ðåàëèèòå îä âîëøåáíèîò è ìîäåðíèîò ñâåò –
ìåòðî è âîëøåáíè ñòàï÷èœà, êîëè è ŸóŸèœà, êîìïjóòåðñêè èãðè è
âîëøåáíè íàïèâêè – òàêà öâðñòî è ïðèðîäíî ñå çàïëåòóâààò øòî äåöàòà
çàïî÷íóâààò äà âåðóâààò äåêà íåêàäå âî íàøåòî âðåìå, íî âî äðóãèîò
ïðîñòîð, ïîñòîjàò ÷óäà è âîëøåáíèöè – òðåáà ñàìî äà ãî íàjäåø âëåçîò âî
áàðîò „Äóïíàòèîò êîòåë“ è – å ñå íàjäåø âî äðóãèîò ñâåò.
Õàðè Ïîòåð å îáè÷íî ìîì÷å êîå íà ñâîjîò äåñåòòè ðîäåíäåí
íåíàäåjíî îòêðèâà äåêà å âîëøåáíèê, äåêà ïîñòîè íåêàêîâ òàèíñòâåí ñâåò
íà âîëøåáíèöè, êàäå òîj îäàìíà å ïîçíàò êàêî õåðîj è êàäå èìà ñòðàøåí
íåïðèjàòåë. Ñïîðåä ìèñëåœåòî íà È. Êàñïå, ñòðóêòóðàòà íà ðîìàíîò å
ñëè÷íà ñî ñòðóêòóðàòà íà êîìïjóòåðñêàòà èãðà (Êàñïý 2001). Ñòðîãèòå
ïðàâèëà íà èãðàòà ñå äàäåíè îä ïî÷åòîêîò. Âî ïðîëîãîò ñå âåòóâà ñðåäáà
ñî ãîëåì è óæàñåí ïðîòèâíèê. Îäíàïðåä å ïîçíàòî äåêà Ðàóëèíã ñàêà äà
ñå îãðàíè÷è ñî ñåäóì òîìà – ñïîðåä êîëè÷èíàòà íà ó÷åáíèòå ãîäèíè âî
4
Âî ïðåâîäîò îä Á. Áîãåñêà-Àí÷åâñêà.

Õîãâîðòñ, ó÷èëèøòåòî çà âîëøåáíèøòâî è ìàãèjà îä çàòâîðåí òèï. Ñå
ïðåòïîñòàâóâà äåêà ÷èòàòåëîò çàåäíî ñî ïîðàñíàòèîò Õàðè å ïðåìèíóâà
îä ïîëåñíîòî ðàìíèøòå íà èãðàòà íà ïîñëîæåíîòî, ñóäðóâàj è ñå ñî ñè
ïîñòðàøíè ïðîòèâíèöè, íî íåèçáåæíîòî äîáðî ãî ïîáåäóâà çëîòî. Çà äà
ñå çàèíòåðåñèðààò ÷èòàòåëèòå, Ðàóëèíã íà çàäåí ïëàí ñìåñòóâà íåøòî
ñëè÷íî ñî áðîjà÷: Õîãâîðòñ ñå äåëè íà ÷åòèðè ôàêóëòåòè-ðèâàëè, à
ïðîôåñîðèòå îäâðåìå-íàâðåìå ñå çàíèìàâààò ñî ñìåòàœå ïîåíè. Âîîáè-
÷àåíî, ñå ðàçáèðà, ïîáåäóâààò „íàøèòå“ – ôàêóëòåòîò íà Õàðè Ïîòåð,
„Îðëîëàâ“. Íà òîj íà÷èí ÷èòàòåëîò ìîæå äà ñå ïî÷óâñòâóâà êàêî èãðà÷
êîjøòî ñî÷óâñòâóâà ñî „âîëøåáíèòå“ íàñòàíè è õåðîè èñòîâðåìåíî, íåáàðå
ñëó÷àjíî, ñëåäè êîëè÷åñòâî ïîåíè êîèøòî ñå çãîëåìóâààò è ñå íàìàëóâààò
íåêàäå çàä ðàìêèòå íà îñíîâíîòî äåjñòâî.
Ñåêîjà åòàïà îä „êîìïjóòåðñêàòà èãðà“ ñå ãðàäè ñïîðåä îïðåäåëåíàòà
øåìà: ïðèêàæóâàœåòî ñå ñîñòîè îä êîìïëåò íàñòàíè êîèøòî ñå ïîâòîðóâààò
ñåêîjà ãîäèíà. Óñîâðøóâàj è jà ôîðìóëàòà íà ðîìàíîò, Ðàóëèíã
ñåêîj òîì ãî çàïî÷íóâà ñî ñïîìåíóâàœåòî çà ðîäåíäåíîò íà Õàðè Ïîòåð.
Ïîíàòàìó ñëåäóâà ïèñìî îä Õîãâîðòñ ñî çàäîëæèòåëåí ñïèñîê íà íåîïõîäíèòå
ó÷åáíèöè. Ïîòîà – ñåêàêî – êóïóâàœå âîëøåáíà îïðåìà è ïðèðà÷íèöè.
È íàjïîñëå – âîçîò êîjøòî ãè îäíåñóâà ó÷åíèöèòå âî äðóãàòà
ðåàëíîñò, êàäå øòî äâà ñåìåñòðà ñòóäèðààò ìàãèjà è èçâðøóâààò õåðîjñêè
ïîäâèçè. Íå ïîìàëêó ïðåöèçíà è íåïðîìåíëèâà ñòðóêòóðà èìà è ôèíàëåòî.
Ñóìèðàœåòî íà ðåçóëòàòèòå ñå ñîâïàƒà ñî êðàjîò íà ó÷åáíàòà ãîäèíà. Òàêà,
„îáåäèíóâàj è ãè ó÷èëèøíàòà èñòîðèjà è ôàíòàçèjàòà, àâòîðîò íà „Õàðè
Ïîòåð“ îòêðèâà ñîïñòâåí íà÷èí äà ãî ñðåäóâà „âîëøåáíèîò“ ñâåò, à èìåíî
– äà ãî âïèøóâà âî ðàìêèòå íà ñòðîãî ñòðóêòóðèðàíà, ðàöèîíàëíà, ïîçíàòà
è ðåëàòèâíî íåñòðàøíà ó÷èëèøíà ðåàëíîñò“ (Êàñïý 2001).
Îä ñòðóêòóðàòà íà ðîìàíîò çàâèñè è îíîìàñòèêîíîò íà äåëîòî.
Òîïîíèìèjàòà âî ðîìàíîò ñå äåëè íà ðåàëíà è èçìèñëåíà (òîïîíèìèjàòà
íà âîëøåáíèîò ñâåò), êîjà âêëó÷óâà èìèœà íà óëèöè è çãðàäè (áàíêà,
ïðîäàâíèöè, áàðîâè, ñëàòêàðíèöè, êó è, ó÷èëèøòà è äð.). Ðåàëíèòå
òîïîíèìè, êàêî ïðàâèëî, ñå òðàíñêðèáèðàíè èëè òðàíñëèòåðèðàíè ñïîðåä
òðàäèöèèòå íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê (ìàêåä. Ëîíäîí, Ìàjîðêà, Åãèpåt,
Ðîìàíèjà). Øòî ñå îäíåñóâà íà èçìèñëåíèòå òîïîíèìè, òèå ïî÷åñòî ñå
ïðåâåäóâààò (óëèöà Çåëåíèêà, óëèöà Tåìíèöà, „Äóâëî“, Äèjàãîíàëíàtà
óëè÷êà, „Äópíàtèît êîtåë“ è äð.). Âî íåêîè ñëó÷àè ìîæåìå äà çàáåëåæèìå
äèðåêòåí ïðåâîä îä îðèãèíàëîò („Äóâëî“, Äèjàãîíàëíàtà óëè÷êà,
„Äópíàtèît êîtåë“, óëèöà Tåìíèöà), âî äðóãèòå – êîíòåêñòóàëåí (óëèöà
Çåëåíèêà).
Ìåƒóòîà, âî îíîìàñòèêîíîò íà ðîìàíîò ïîãîëåìà ñìèñëîâíà îïòîâàðåíîñò
èìààò àíòðîïîíèìèòå, êîè ñå íåîñïîðíè êîìïîíåíòè âî ñèñòåìîò
íà óìåòíè÷êàòà èçðàçíîñò. Ïðèðîäíî å äåêà ñåêîj àâòîð ïðè èçáîðîò íà
èìèœàòà îáðíóâà âíèìàíèå íà íèâíàòà ôîíåòè÷êà è ìîðôîëîøêà ôîðìà,
øòî ïðèäîíåñóâà çà ïðåíåñóâàœå íà åêñïðåñèâíèòå íèjàíñè. Îäáèðàj è
81

82
ãè èìèœàòà, àâòîðîò ñå îðèåíòèðà íà ðåàëíèòå èìèœà, íà jàçè÷íèòå
çáîðîîáðàçóâà÷êè ìîäåëè, ñî ÷èjà ïîìîø ìîæå äà èíôîðìèðà çà ñîöèjàëíàòà
ïîëîæáà, íàöèîíàëíîñòà, âîçðàñòà è êàðàêòåðèñòè÷íèòå öðòè íà
õåðîjîò.
Àíòðîïîíèìè÷êèîò ïðîñòîð âî ðîìàíèòå îä Ðàóëèíã å ìíîãóñòðàí:
íåãîâàòà ñåìèîòè÷êà îñíîâà å ðàñëîjóâàœå íà ðåàëíèîò è âåøòà÷êèîò
ïðîñòîð, îä åäíà ñòðàíà, êàêî è âíàòðåøíàòà îðãàíèçàöèjà íà âîëøåáíèîò
ñâåò, îä äðóãà. Òàêà ñå èçäåëóâààò èìèœàòà íà ìàãîâè è ëóƒå, ñòóäåíòè è
ïðîôåñîðè, èìèœà è ïðåêàðè íà äóõîâè; êîí àíòðîïîíèìèòå ñå ïðèäðóæóâààò
èìèœàòà íà æèâîòíèòå è íà âîëøåáíèòå ñóøòåñòâà èòí. Ñåêîå èìå
îä êîìïîçèöèñêî çíà÷àåí õåðîj ñå íàîƒà âî ñîîäíîñ ñî ñîäðæèíàòà íà
öåëèîò òåêñò, êàäå øòî òîà å êëó÷íî. Èìåòî íà ñåêîå ëèöå, êîå ó÷åñòâóâà
âî ðàçâîjîò íà ñèæåòî, å àñîöèjàòèâíî ïîâðçàíî ñî äðóãèòå ãðóïè õåðîè, à
öåëèîò ñèñòåì òàêâè èìèœà îáðàçóâà îíîìàñòè÷êà ïàðàäèãìà íà òåêñòîò,
jàäðî íà ïîëåòî îä îíîìàñòè÷êèîò ïðîñòîð, îñòàíàòèòå ñðåäñòâà íà
íîìèíàöèjàòà íà ëèöàòà âëåãóâààò âî ïåðèôåðèjàòà íà ïîëåòî. Ñïîðåä
óëîãàòà âî òåêñòîò, ñèòå èìèœà íà ëèöàòà ãè ðàçäåëèâìå íà äâå ãðóïè:
çíà÷àjíè è íåçíà÷àjíè. Çíà÷àjíè ñå èìèœàòà íà ãëàâíèîò õåðîj è íåãîâèòå
áëèñêè ïðèjàòåëè, ðîäíèíè, íåïðèjàòåëè, ó÷èëèøíèòå ïðîôåñîðè è
îñíîâà÷èòå íà ó÷èëèøòåòî, íåêîè âîëøåáíè ñóøòåñòâà (Ÿèíîâñêèîò ïàjàê
è ôåíèêñîò). Íåçíà÷àjíè ñå èìèœàòà íà âòîðîñòåïåíèòå ëèöà, ìèëåíè-
÷èœà, äóõîâè èòí.
Ïðè ñîçäàâàœåòî íà îíîìàñòèêîíîò âî ðîìàíîò Ðàóëèíã êîðèñòè
êàêî ðåàëíè, òàêà è èçìèñëåíè èìèœà. Ðåàëíèòå àíãëèñêè èìèœà è
ïðåçèìèœà, êàêî ïðàâèëî, ãè íîñàò øóøóìèãèòå è ó÷åíèöèòå, êîèøòî
ïîòåêíóâààò îä øóøóìèøêèòå ñåìåjñòâà (Angelina Johnson, Dean Thomas,
Seamus innigan, Marcus lint, Katie Bell èòí). Íàïîëíî íåóòðàëíè,
ñîçäàäåíè ñïîðåä çáîðîîáðàçóâà÷êèòå ìîäåëè íà ïðèðîäíèîò jàçèê, ñå
èìèœàòà íà òðèòå öåíòðàëíè ëèöà – Harry Potter, Ron Weasley, Hermione
Granger.
Èçìèñëóâàj è ãè èìèœàòà íà ëèöà-âîëøåáíèöè, Ðàóëèíã ÷åñòî
êîðèñòè çàåìêè. Òàêà, îä ëàòèíñêèòå îïøòè èìèœà ïîòåêíóâààò èìèœàòà
Severus Snape (îä ëàò. severus „ñòðîã“), Rubeus Hagrid (îä ëàò. rubeus
„öðâåí“), Albus Dumbledore (îä ëàò. àlbus „áåë“), ilius litwick (îä ëàò.
filius „ñèí“), ôðàíöóñêà îñíîâà èìààò Lucius Malfoy (îä ôð. mal foi „ëîø“
è „âåðà, äîâåðáà“), Voldemort (îä ôð. vol de mort „ëåò íà ñìðòòà“), Godric
Gryffindor (ôð. gryffon d'or „çëàòåí ãðèôîí“) è äð.
Ïîâå åòî îä èìèœàòà íà õåðîèòå ïðåäèçâèêóâààò àëóçèè ñî èìèœàòà
íà ðåàëíè èñòîðèñêè ëèöà, ìèòîëîøêè jóíàöè, êàêî è ñî èìèœàòà îä
õåðîèòå íà óìåòíè÷êè äåëà, àíãëèñêè ïðèêàçíè çà äåöà. Êàêî ïðàâèëî,
èçìèñëåíîòî èìå îäðàçóâà íåêàêâà ñïåöèôè÷íà öðòà íà êàðàêòåðîò,
íàäâîðåøíîñòà îä ëèêîò èëè íåãîâàòà ïðîôåñèjà, ñîöèjàëåí ñòàòóñ, çàòîà
èìà ïîòðåáà áèëî îä êîìåíòàðîò, áèëî îä ïðåâîäîò: ìèíèñòåðîò çà ìàãèè

Cornelius udge (èìåòî íà ðèìñêèîò äèêòàòîð Lucius Cornelius Sulla),
ëîøèîò âîëøåáíèê Lucius Malfoy (âèäè ãî ïðåòõîäíèîò êîìåíòàð èëè
âîçìîæíî å îä èìåòî íà ðèìñêèîò èìïåðàòîð Lucius Domitius Ahenobarbus,
èñòî òàêà ñå îòêðèâààò âðñêè ñî èìåòî Lucifer), Minerva McGonagall
(Minerva – ðèìñêàòà áîæèöà íà ìóäðîñòà), äîìà èíîò Argus ilch (Argus
– âî ãð÷êàòà ìèòîëîãèjà å âåëèêàí ñî ìíîãó î÷è, ÷óâàðîò íà áîæèöàòà Èî.
Ñî ïðåíîñíàòà ñìèñëà å áóäåí ÷óâàð), ïðîôåñîðêàòà ïî àñòðîíîìèjà Aurora
Sinistra (Aurora – ðèìñêàòà áîæèöà íà óòðèíñêàòà ìóãðà; Sinistra –
îä ëàò. sinister – „ëåâ“, èìåòî íà sâåçäàòà âî ñîsâåçäèåòî Çìèjàíîñåö),
äèðåêòîðîò íà ó÷èëèøòåòî Dumbledore (ñîçâó÷íî å ñî àíãë. bumble-bee
„áóìáàð“, õåðîjîò èìà íàâèêà òèâêî äà ïåå, îäåj è ïî õîäíèöèòå íà
çàìîêîò; âî ñòàðîàíãë. a dumbledor å èíñåêò, ñå ñïîìåíóâà âî „Ãîñïîäàð
íà ïðñòåíèòå“ îä Òîëêèí; ìîäåëîò å ñëè÷åí ñî Gryffindor), èìåòî íà åäåí
îä îñíîâà÷èòå íà ó÷èëèøòåòî – Helga Hufflepuff („I'll huff and I'll puff“ –
çáîðîâèòå íà ëîøèîò âîëê îä àíãëèñêàòà ïðèêàçíà „The Three Little Pigs“).
Âî ðåäèöà ñëó÷àè êàêî îñíîâà çà ñîçäàâàœåòî íà ñìèñëîâíèòå
èìèœà è ïðåêàðè àâòîðîò êîðèñòè è àíãëèñêè îïøòè èìèœà: Cornelius
udge (îä àíãë. fudge „ïðàâè íåøòî êàêî-ãîäå“); Gilderoy Lockhart's (îä
àíãë. lock „êðøè“ è hart „ñðöå“); Peeves (îä àíãë. peevish „íåïðèñïîñîáëèâ,
íåäðóøòâåí, íàì îð“); Sprout (îä àíãë. sprout „ôèäàíêà“); Errol (jàçè÷íà
èãðà, îä àíãë. arrow „ñòðåëà; ëåòà êàêî ñòðåëà“, error „ãðåøêà“, roll
„ñâðòè“) è äð.
Âî ìàêåäîíñêèîò ïðåâîä îä „Õàðè Ïîòåð è Îäàjàòà íà òàjíèòå“ ñå
îäáåëåæóâà òåíäåíöèjàòà êîí òðàíñêðèáèðàœå/òðàíñëèòåðèðàœå íà
èìèœàòà íà õåðîèòå, äîìàøíèòå ìèëåíè÷èœà, âîëøåáíèòå ñóøòåñòâà è
êîí ïðåâåäóâàœåòî íà ïðåçèìèœàòà è ïðåêàðèòå. Êàêî øòî çáîðóâà
ïðåâåäóâà÷êàòà íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê Á. Áîãåñêà-Àí÷åâñêà, âî íàøåòî
âðåìå, âî âðåìåòî íà ãëîáàëèçàöèjà êîãà àíãëèñêèîò jàçèê ñòàíóâà
óíèâåðçàëåí, íåêîè îä ïðåâåäóâà÷èòå îäáðàà äà ãè îñòàâàò èìèœàòà íà
ëèêîâèòå, êîè èìààò íåêàêâî çíà÷åœå èëè îòñëèêóâààò íåêîjà êàðàêòåðèñòèêà
íà ëèêîò øòî ãè íîñè, îíàêà êàêî øòî ñå jàâóâààò âî àíãëèñêèîò
îðèãèíàë. Íî âî îâîj ñëó÷àj ïðåâåäóâà÷êàòà ðåøè äà ãè ñìåñòè èìèœàòà
âî ðàìêèòå íà ñîïñòâåíèîò jàçèê è òðàäèöèjà, ïîðàäè òîà ãî èçáðà ïðåâîäîò
(Ðàóëèíã 2002: 295-296). Òðàíñêðèáèðàœå/òðàíñëèòåðèðàœå 5 ñå êîðèñòè
âî ñëåäíèâå ñëó÷àè: Àðàãîã, Ìèíåðâà, Ñåâåðóñ, Àðãóñ, Ôîêñ, Äàäëè, Åðíè,
Äîáè, Êðåá, Ãîjë, èíè, îðŸ, Ôðåä, Ïåðñè, Ïåtóíèjà, Ðóáåóñ, Âåðíîí,
Ðîí, Tîì, Äðàêî, Õåðìèîíà, Íåâèë, Íîðèñ, Õàðè, Ëóöèóñ, Àëáóñ, Ðîâåíà,
Õåëãà, Ãîäðèê, Ñàëàçàð, Ìèðàíäà, Ìàðêóñ, Êåtè, àñtèí, Àíãåëèíà,
Êîëèí, Îëèâåð, Øåjìàñ, Àëèñà, Äèí, Êîðíåëèóñ, Åðîë, Ôåíã è äð. Ïîíå-
83
5
Îñíîâíè ïðàâèëà íà òðàíñêðèïöèjàòà ñå äàâààò âî „Ïðàâîïèñ íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí jàçèê“.
Ñêîïjå: Ïðîñâåòíî äåëî, 1986. Ñ. 68-99.

84
êîãàø ïðåâåäóâà÷êàòà ãè àäàïòèðà ñòðàíñêèòå èìèœà êîí ìîðôîëîøêèîò
ñèñòåì íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê: Ìðà÷íàtà Ìèðtà (æåíñêè ðîä, åäíèíà,
îïðåäåëåíà ôîðìà) (îä àíãë. Moaning Myrtle).
Ïðåçèìèœàòà âî ïîâå åòî ñëó÷àè ñå ïðåâåäóâààò (èìà ðåòêè èñêëó-
÷îöè, íà ïðèìåð, Õàãðèä, Ïîtåð, Ðåäëîâ, Ïîìôðè, Äàìáëäîð, Õîpêèðê,
Óôèpóô, Äèpå). Âî ñïèñîêîò âëåãóâààò ïðåçèìèœàòà íà öåíòðàëíèòå
ëèêîâè: Õàãðèä, Ïîtåð, Äàìáëäîð, Ðåäëîâ. Ïðåâåäóâà÷êàòà çàêëó÷èëà
äåêà å íåîïõîäíî äà ãè îñòàâè âî îðèãèíàëíàòà ôîðìà, áèäåj è èìèœàòà
íà öåíòðàëíèòå õåðîè îä óìåòíè÷êîòî äåëî îáè÷íî íå ñå ïðåâåäóâààò, òóêó
ñå òðàíñêðèáèðààò. Îñîáåíà àêòóàëíîñò îâà èìà çà òåêñòîò, ñïîðåä ÷èè
ìîòèâè å ñíèìåí ïîïóëàðåí ôèëì, êàäå øòî èìèœàòà íà õåðîèòå ñå
ñðåòíóâààò âî îðèãèíàëåí âèä, è ïðåâîäîò íà íåêîè îä íèâ ìîæå äà
ïðåäèçâèêóâà ìåøàíèöà. Èíòåðåñåí å ñëó÷àjîò ñî èìåòî Tîì Ðåäëîâ (âî
ñêëîïîò íà èìåòî å àíãëèñêèîò êîðåí è ñëîâåíñêèîò çáîðîîáðàçóâà÷êè
ôîðìàíò). Îâäå ïðåä ïðåâåäóâà÷îò ñòîè çàäà÷à äà ñå ÷óâà ïîjäîâíàòà
íàìåðà íà àâòîðîò: ïðè ïðåìåñòóâàœåòî íà áóêâèòå âî èìåòî Tom Marvolo
Riddle òðåáà äà èçëåçå ôðàçàòà „I am Lord Voldemort“, èìåòî íà Tîì Ðåäëîâ,
ñî êîå òîj ñå íàðåêóâàøå îòêàêî ñòàíà ãîñpîäàðît Âîëäåìîðt (ñï. ìàêåä.
Tîì Ðåäëîâ – Âîëäåìîðt; ðóññê. Tîì Íàðâîëî Ðåääë – ëîðä Âîëàí-äå-
Ìîðt 6 ). Îñòàíàòèòå ïðåçèìèœà Á. Áîãåñêà-Àí÷åâñêà ãè ïðåâåäóâà çà äà
ãè íàïðàâè ïîðàçáèðëèâè çà äåòåòî: Çìèjîëèê, Îðëîëàâ, Ãàâðàíîêt,
Ëîøîtêîñêè, Çàãóáåíêîâñêè, Æåëáîãîðñêà, Ñíàjäîñêè, Ñètíèêîñêè,
Äðpíèê(ît), Ðàñêàítàíñêè, Çàjàäëèâñêè, Ôèäàíêà, Îêàëêîñêà, Ñðöåêðøêè,
Ñìàtêîâ, Âðtèìóøêîñêà, Æàáåñêè, ×ópêîâà, Äðâîøàíîâ, Ëåpåíêîâ,
Jîâàíîâñêà, Jîðäàíîâñêè, Åæîñêè, Sâîí÷åñêà, Êðåìåíêîâñêè, Ñîêîëîâñêà,
Ëåpåíêîâ, Åæîñêè, Æàáåñêè, Âðtèìóøêîñêà, Çàãóáåíêîâñêè,
Ëîøîtêîñêè, Ìèëåíêîâñêè è äð.
Ïðè òîà ñå êîðèñòàò íåêîëêó íà÷èíè íà ïðåâåäóâàœåòî, îñíîâíèòå
ñå 1) êàëêèðàœå (Ãàâðàíîêt (Ravenclaw), Ñðöåêðøêè (Lockhart's)), 2)
äèðåêòíî ïðåâåäóâàœå (Ôèäàíêà (Sprout), ×ópêîâà (Pince), Äðâîøàíîâ
(Wood), Jîâàíîâñêà (Johnson), Jîðäàíîâñêè (Jordan), Sâîí÷åñêà (Bell),
Êðåìåíêîâñêè (lint), Ñîêîëîâñêà (Goshawk), Tîìåâñêè (Thomas), Malfoy
(Ëîøîtêîñêè)), 3) êîíòåêñòóàëíî ïðåâåäóâàœå (Çìèjîëèê (Slytherin),
Çàjàäëèâñêè (Snape), Îêàëêîñêà (McGonagall), Ëåpåíêîâ (Creevey),
Æåëáîãîðñêà (Granger), Ñíàjäîñêè (Weasley), Æàáåñêè (inch-letchley)).
Êîíòåêñòóàëíèîò ïðåâîä îáè÷íî ñå çàñíîâóâà âðç íåêàêâà êàðàêòåðèñòè÷íà
öðòà íà ëèêîò, òàêà ñòðîãàòà ïðîôåñîðêà Ìèíåðâà ÌàêÃîíàãàë ïîñòîjàíî
íîñè î÷èëà, ïîðàäè òîà ñå âèêà „Îêàëêîñêà“ (îä ìàêåä. îêàëêè).
Ïðè êîíñòðóèðàœåòî íà ïðåçèìèœàòà íà ëèöàòà ïðåâåäóâà÷êàòà
ðàáîòè ñî çáîðîîáðàçóâà÷êèòå ìîäåëè íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê. Ñïîðåä
6
Ðóñêàòà ôîðìà íà èìåòî Voldemort ïðåäèçâèêóâà àñîöè¼àöèè ñî ëèêîò îä Ì. Áóëãàêîâ.

ñâîjàòà ìîðôîëîøêà ñòðóêòóðà ìàêåäîíñêèòå ïðåçèìèœà ñå ñîñòîjàò îä
îñíîâàòà è îíîìàñòè÷êèîò ôîðìàíò. Òðàíñôîðìèðàj è ãî ñìèñëîâíîòî
ñîïñòâåíî èìå, ïðåâåäóâà÷îò êîðèñòè åäåí îä çáîðîîáðàçóâà÷êèòå ìîäåëè:
1) ÷èñòà îñíîâà; 2) îñíîâà + îíîìàñòè÷êè ôîðìàíò. Âî óëîãàòà íà îñíîâàòà
ñå ñëóæè ðå÷èñè ñåêàêâî îïøòî èìå, ñîïñòâåíî èìå èëè ïàê ìîäåëèòå íà
ñëîæåíèòå çáîðîâè (Åæîñêè, Tîìåâñêè, Âðtèìóøêîñêà).
Ñïîðåä íàøåòî ìèñëåœå, íå áåøå ìíîãó óñïåøíà óïîòðåáàòà íà
ôðåêâåíòíèòå îíîìàñòè÷êè ôîðìàíòè ïðè ïðåâåäóâàœåòî íà èìèœàòà,
øòî äîâåäóâà äî äåëóìíî „ìàêåäîíèçèðàœå“ íà îðèãèíàëîò. Îñîáåíî
íåïðèðîäíî çâó÷àò àíãëèñêèòå èìèœà âî êîìáèíàöèjà ñî ìàêåäîíñêèòå
ïðåçèìèœà (Õåðìèîíà Æåëáîãîðñêà, Ðîí Ñíàjäîñêè, Ëè Jîðäàíîâñêè è
äð.). Âî ìàêåäîíñêàòà àíòîïîíèìèjà, òèå ñå ÷óâñòâóâààò êàêî âàðâàðèçìè
êîè íå ñå âî ñîãëàñíîñò ñî ìàêåäîíñêèòå ïðåçèìèœà. Êàêî øòî îäáåëåæóâà
Â. Ñ. Âèíîãðàäîâ, „çâó÷íîòî âîñïðèåìàœå íà ñòðàíñêèîò ãîâîð âî ñâåñòà
íà ñëóøàòåëèòå ñîçäàâà ñâîåîáðàçåí ôîíåòñêè ñòåðåîòèï îä åäåí èëè äðóã
ñòðàíñêè jàçèê. Ïðåâåäóâà÷îò, ðåêîíñòðóèðàj è ãî ñìèñëîâíîòî èìå, ñå
ðàêîâîäè îä ñòåðåîòèïîò è òðàäèöèjàòà âî ïðåíåñóâàœåòî íà âàðâàðèçìèòå“
(Âèíîãðàäîâ 2006: 169). Ïðè ïðåâåäóâàœåòî îä ñòðàíñêè jàçèê
îáè÷íî ñå îäáèðààò òàêâèòå ôîðìàíòè êîèøòî ìó îäãîâàðààò íà îôîðìåíèîò
çâó÷åí ñòåðåîòèï îä jàçèêîò-îðèãèíàë è ñïîñîáíè ñå äà íàïðàâàò
èìèœà ñëè÷íè ñî îðèãèíàëíèòå. Àêî êîí îñíîâàòà íà èìåòî ñå äîäàâà
íåêàêîâ ôîðìàíò, òîãàø òîj, êàêî ïðàâèëî, ñå îäáèðà ïîìåƒó ìàðãèíàëíèòå,
ðåòêèòå åëåìåíòè. Ïðåâåäóâà÷îò ñå îáèäóâà äà ãè óðàìíîòåæè
äâåòå ïðîòèâðå÷íè òåíäåíöèè: ñìèñëîâíîòî èìå íå òðåáà äà ãî óñîãëàñóâà
ïîä ðàñïðîñòðàíåòèòå jàçè÷íè ìîäåëè è íå òðåáà äà ãî îäçåìà îä ñîïñòâåíèîò
îíîìàñòè÷êè ñèñòåì. ×èòàòåëîò, îä åäíà ñòðàíà, ìîðà äà ìèñëè äåêà
å âîçìîæíî ïîñòîåœåòî íà òàêâîòî èìå âî jàçèêîò è, îä äðóãà ñòðàíà, äà
÷óâñòâóâà äåêà èìåòî å òóƒî. Êàêî øòî íè ñå ÷èíè, íàjóñïåøíè ïðåâîäè
íà ïðåçèìèœàòà âî òåêñòîò ñå: Çìèjîëèê, Îðëîëàâ, Ãàâðàíîêt, êàäå øòî
ñå ÷óâà ñìèñëàòà íà âíàòðåøíàòà ôîðìà, à íèâíèîò çáîðîîáðàçóâà÷êè
ìîäåë äî íåêîj ñòåïåí ïîòñåòóâà íà îðèãèíàëíèîò.
Âî öåëèíà îíîìàñòèêîíîò íà óìåòíè÷êîòî äåëî äîçâîëóâà äà ñå ÷óâà
íàöèîíàëåí êîëîðèò íà îðèãèíàëîò, à ïîãðåøíèòå íà÷èíè íà ïðåâåäóâàœå
ñîïñòâåíè èìèœà äîâåäóâààò äî íåãîâàòà çàãóáà è èñêðèâîêîë÷óâàœåòî
íà ïðîñòîðíàòà îðãàíèçàöèjà íà óìåòíè÷êèîò òåêñò.
85

86
Izvori
1. Rowling J. K.: Harry Potter and the chamber of secrets. London:
Bloomsbury Publishing Plc, 1998.
2. Ðîëèíã Äæ. Ê.: Ãàððè Ïîttåð è tàéíàÿ êîìíàtà / Ïåð. Ì.
Ä. Ëèòâèíîâîé. Ìîñêâà: ÐÎÑÌÝÍ, 2002.
3. Ðàóëèíã .: Õàðè Ïîtåð è Îäàjàtà íà tàjíètå / Ïðåâ. Á. Áîãåñêà-
Àí÷åâñêà. Ñêîïjå: Êóëòóðà, 2002.
Literatura
1. http://en.wikipedia.org/wiki/Harry_Potter_in_translation_series
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Harry_Potter_Lexicon
3. http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_characters_in_the_Harry_Potter_
books
4. http://www.ssnmd.ru/hp_files/index.html
5. Àíãåëîâà-Äàìÿíîâà Ñ., Íèêîëîâà Ê.: „Õàðè Ïîtúð“: öåíçóðàtà
è îáó÷åíèåtî pî ëètåðàtóðà
6. Áàðõóäàðîâ Ë. Ñ.: ßçûê è påðåâîä. Ìîñêâà, 1975.
7. Âèíîãðàäîâ Â. Ñ.: Ïåðåâîä: Îáùèå è ëåêñè÷åñêèå âîpðîñû. Ìîñêâà,
2006.
8. Âëàõîâ Ñ., Ôëîðèí Ñ.: Íåpåðåâîäèìîå â påðåâîäå. Ìîñêâà, 1980.
9. Âîëêîâà Î.: Ãàððè Ïîttåð è...: Ïîpûtêà àäåêâàtíîé ðåàêöèè //
Ëèòåðàòóðà, 2002. 23-30 íîÿá., ¹ 44.
10. Äåìóðîâà Í. Ì.: Î påðåâîäå ñêàçîê Êýððîëëà // Êýððîëë Ë. Àëèñà
â Ñòðàíå ÷óäåñ è Çàçåðêàëüå. Ìîñêâà, 1979. Ñ. 315-336.
11. Äåíêîâà Ë.: Ôèëîñîôñêètå tàéíè íà Õàðè Pîtúð. Ñîôèÿ, 2002.
12. Äåíêîâà Ë.: Õàðè Pîtúð, îáÿñíåí çà ìúãúëè. (Âúïðîñèòå çàäàäå
Ì. Áîäàêîâ). // Êóëòóðà, áð. 16, 15 ôåâðóàðè 2002
(15.10.2005).

13. Äèìèòðîâà Ã.: Ñpåtå ñpîêîéíî, äåöà! // Êóëòóðà, áð. 6, 15 ôåâðóàðè
2002
(15.10.2005).
14. Åêî Ó.: Âðåäè ëè Õàðè Pîtúð íà âúçðàñtíètå? // Êóëòóðà, áð. 5,
08 ôåâðóàðè 2002
(15.10.2005).
15. Åðìîëîâè÷ Ä. È.: Èìåíà ñîáñtâåííûå íà ñtûêå ÿçûêîâ è êóëütóð.
Çàèìñòâîâàíèå è ïåðåäà÷à èìåí ñîáñòâåííûõ ñ òî÷êè çðåíèÿ
ëèíãâèñòèêè è òåîðèè ïåðåâîäà. Ìîñêâà, 2001.
16. Êàñïý È.: Íàðîä çà Ãàððè Pîttåðà // Èíîñòðàííàÿ ëèòåðàòóðà.
Ìîñêâà, 2001. ¹ 5. Ñ.252-261.
17. Ëîçîâñêàÿ Î. À.: Påðåâîä äåtñêîé ëètåðàtóðû è êóëütóðíûé
êîítåêñt // ×åëîâåê. Ïðèðîäà. Îáùåñòâî. Àêòóàëüíûå ïðîáëåìû
– 11, 27-30 äåêàáðÿ 2000 ã. Ñ.-Ïåòåðáóðã, 2000. Ñ. 538-539.
18. Ñòåïàíîâ Þ. Ñ.: Ñåìèîtèêà. Ìîñêâà, 1971.
19. Ñóïåðàíñêàÿ À. Â.: ßçûêîâîé çíàê è èìÿ ñîáñtâåííîå // Ïðîáëåìû
ÿçûêîçíàíèÿ: Äîêëàäû, ñîîáùåíèÿ ñîâåòñêèõ ó÷åíûõ íà X Ìåæäóíàðîäíîì
êîíãðåññå ëèíãâèñòîâ. Ìîñêâà, 1967. Ñ. 153-154.
20. Þøêîâà Å. À. Ëàáóíåö Í.Â.: Èìÿ ñîáñtâåííîå â êîítåêñtå
ôàítàñtè÷åñêîãî pðîèçâåäåíèÿ // http://www.sf.boka.ru/vk/recen/
1999/jushkova_labunetz.htm
21. ßñíîâ È.: Ît Ðîáèíà-Áîáèíà äî ìàëûøà Ðóññåëÿ // Äðóæáà íàðîäîâ.
2004, ¹ 12.
87

Åëåíà Ñtåpàíåíêî
ËÈ×ÍÈÒÅ ÈÌÈŒÀ
ÂÎ ÎÐÈÃÈÍÀËÎÒ È ÂÎ ÏÐÅÂÎÄÎÒ
Âî ðåôåðàòîâ îä êóëòóðîëîøêà ãëåäíà òî÷êà è íà åòíîïñèõîëèíãâèñòè÷êè
ïëàí íàøèîò èíòåðåñ å ãî êîíöåíòðèðàìå íà åäíà òåìà
ñâðçàíà ñî òðàíñêðèïöè¼àòà íà ìàêåäîíñêèòå ëè÷íè èìèœà ïðè ïðåâîäîò
íà ðóñêè ¼àçèê.
Êàêî øòî å ïîçíàòî, ëè÷íèòå èìèœà ïðåòñòàâóâààò îääåëíè íîìèíàöèñêè
åäèíèöè êîè ñëóæàò çà èäåíòèôèêàöè¼à íà ëè÷íîñòà, èìààò íàöèîíàëíî-êóëòóðíà
ñåìàíòèêà è ñîäðæàò âàæíà èíôîðìàöè¼à çà ëîêàëíàòà è
çà íàöèîíàëíàòà ïðèïàäíîñò íà îá¼åêòîò. Âî óìåòíè÷êèîò òåêñò ëè÷íèòå
èìèœà ñå ¼àâóâààò êàêî ìàðêåðè êîè ñèìáîëèçèðààò äðóãà êóëòóðà, íà
òåêñòîò ìó äàâààò íàöèîíàëåí êîëîðèò è êàðàêòåðèçèðààò êîíêðåòíî ëèöå.
Âî ïðåâåäóâà÷êàòà ïðàêòèêà îíîìàñòè÷êèòå ðåàëèè (àíòðîïîíèìè è
òîïîíèìè) ãëàâíî ñå òðàíñêðèáèðààò, èàêî å âîçìîæåí ïðåâîä âî øèðîêà
ñìèñëà (íà ïðèìåð, àêî ñå ðàáîòè çà ñåìàíòè÷êè, çíà÷åíñêè èìèœà è
ïðåêàðè ñî âíàòðåøíà ôîðìà è äðóãè êóëòóðíî îáóñëîâåíè ñëó÷àè).
Ïðè ïðåâåäóâàœåòî íà ìàêåäîíñêèòå ëè÷íè èìèœà íà ðóñêè ¼àçèê
âå å èìà îïðåäåëåíà òðàäèöè¼à è ïîñòåïåíî å îôîðìåíà ïðåâåäóâà÷êàòà
íîðìà êî¼à ïîäðàçáèðà ïðîâåðåíè ïðåâåäóâà÷êè ðåøåíè¼à è ñèñòåìàòè÷íîñò.
Ñå ïîçà¼ìóâà ôîíåòñêàòà ñòðóêòóðà íà ìàêåäîíñêîòî èìå ñî
ïîìîø íà ñîîäâåòíèòå ãðàôè÷êè ñðåäñòâà íà ðóñêèîò ¼àçèê. Ìàêåäîíñêèîò
è ðóñêèîò ñå ñëîâåíñêè, ãåíåòñêè ñðîäíè ¼àçèöè. Áëèñêîñòà íà íàøèòå
¼àçèöè âî èçâåñíà ìåðà ãî îëåñíóâà ïðåâåäóâàœåòî. Áëèñêîñòà ñå çàáåëåæóâà
íå ñàìî âî ëåêñèêàòà òóêó è âî èìèœàòà è âî ôîíåòñêèîò ñèñòåì,
ñî øòî ñå îâîçìîæóâà ìàêñèìàëíî äà ñå äîáëèæè äî îðèãèíàëíàòà
ôîíåòñêà ôîðìà âî ïðåâîäíèîò òåêñò.
Íà ïðèìåð, âî äðàìèòå íà Ãîðàí Ñòåôàíîâñêè êîè ñå ïðåâåäåíè íà
ðóñêè ¼àçèê („£àíå Çàäðîãàç“ – „ßíå-áàëàìóò“, „Äèâî ìåñî“ – „Äèêîå
ìÿñî“) áëèñêîñòà íà ¼àçèöèòå è îïøòèòå êóëòóðíè òðàäèöèè äîçâîëóâààò
äà ñå òðàíñêðèáèðààò è äà ñå çàïàçàò ñëåäíèâå èìèœà: Äèìètðè¼à –
Äèìèòðèé, Ñtåâî – Ñòåâî, Àíäðå¼à – Àíäðåé („Äèêîå ìÿñî“); £àíå – ßíå,
Áîæèí – Áîæèí, Âàñêà – Âàñêà („ßíå-áàëàìóò“).

90
Ìåƒóòîà, âðç îñíîâà íà òåêñòóàëíà è ëåêñè÷êà àíàëèçà ìîæåìå äà
ñîãëåäàìå äåêà âî èñòîðè¼àòà íà êíèæåâíèîò ïðåâîä îä ìàêåäîíñêè íà
ðóñêè ¼àçèê ñå çàáåëåæóâà åäåí ìîìåíò ìíîãó âàæåí çà íàøàòà òåìà, à
èìåíî ñå ïðî¼àâóâà åäíà ïðåâåäóâà÷êà íîðìà è ñå ôèêñèðààò ðàçëè÷íè
ïðèñòàïè êîí òðàíñêðèáèðàœåòî íà íåêîè ìàêåäîíñêè ëè÷íè èìèœà.
Èìàøå ïåðèîä êîãà ñïîðåä ïðåâåäóâà÷êèòå ïðèíöèïè ìàêåäîíñêèòå
èìèœà è ïðåçèìèœà „ñå ñðáèçèðàà“, îäíîñíî ìàêåäîíñêèòå ãëàñîâè ñå
ïðåäàâàà ñî ðóñêèòå ãðàôè÷êè ñðåäñòâà, íî ïî àíàëîãè¼à ñî ñðïñêèîò
ôîíîëîøêè ñèñòåì. Íà ïðèìåð, ìàêåäîíñêàòà ãðàôåìà ƒ ñå òðàíñêðèáèðàøå
êàêî ñðïñêàòà ãðàôåìà (ðóñêîòî ïðèáëèæíî ãëàñîâíî ñîîäâåòñòâî
å äüæü) [Çåí÷óê, Éîêàíîâè÷-Ìèõàéëîâà, Êèðøîâà, Ìàðêîâè÷ 1986:
7]. Âî ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê ôîíåìàòà ‘ƒ’ å ìåê ñðåäíîíåï÷åí
àôðèêàò, ñå îäëèêóâà ñî çíà÷èòåëíà ñòðó¼íîñò. Èçãîâîðîò íà ‘ƒ’ ïîòñåòóâà
íà ñðïñêàòà ‘ ’, íî ê༠ìàêåäîíñêàòà ‘ƒ’ ôðèêàöè¼àòà å ïîñëàáà îä ñðïñêàòà
[Óñèêîâà 2003: 35]. Òðåáà äà ñå íàãëàñè äåêà âî âðñêà ñî ïðàêòè÷íàòà
òðàíñêðèïöè¼à íà ñðïñêèòå ëè÷íè èìèœà âî ðóñêèòå ïðåâîäè èñòî òàêà
ñå èñêàæóâàà êðèòè÷êè çàáåëåøêè è ïðåäëîçè (€åîð èåâèž – Ãåîðãèåâè÷
èëè Äüæ¸ðäüæåâè÷).
Àêî ñå àíàëèçèðà îâàà ñèòóàöè¼à öåëîñíî, ìèñëèìå äåêà âî ïåðèîäîò
íà êîäèôèêàöè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê áåøå çåìåíî
ïðåäâèä èñêóñòâîòî íà ñîçäàâàœåòî íà ñðïñêàòà àçáóêà, è ôîíåìèòå ‘ƒ’
(ìàêåäîíñêà) è ‘ ’ (ñðïñêà) íà íåêî¼ íà÷èí ñå ñîãëàñóâààò, íî äà ñå çáîðóâà
çà íèâíà ïîòïîëíà ôîíåòñêà ñëè÷íîñò å íåêîðåêòíî. Êîãà èìèœàòà ñå
èçãîâàðààò, òàà ðàçëèêà íàãëåäíî ñå äåìîíñòðèðà.
Øòî ñå îäíåñóâà äî ïðåâåäóâàœåòî íà ðóñêè ¼àçèê, ñìåòàìå äåêà
òðàíñêðèïöè¼àòà íà ìàêåäîíñêèòå èìèœà ñî ãðàôåìàòà ‘ƒ’ íå ìîæå äà áèäå
àïñîëóòíà, òóêó ñàìî äåëóìíà èëè óñëîâíà. Ïðè ïðåâåäóâàœåòî íà ðóñêè
¼àçèê ñå áàðà âíèìàòåëåí è íà¼àäåêâàòåí, íà¼ñîîäâåòåí ïðèñòàï. Òðàíñêðèïöè¼àòà
òðåáà äà ïðåäâèäóâà óäîáíîñò íà èçãîâîðîò, íà äåêëèíàöè¼àòà
(ïðîìåíà ïî ïàäåæè), íà óïîòðåáàòà è íà îáðàçóâàœåòî íà äåðèâàòè,
áëàãîçâó÷íîñò, êàêî è ìàêñèìàëíî ÷óâàœå íà èäåíòèòåòîò íà ëè÷íîòî èìå.
Âî ðóñêèîò ïðåâîä íà ïèåñàòà „£àíå Çàäðîãàç“ (äðàìàòà å ïðåâåäåíà
îä Ò. Ïîïîâà âî 1982, âòîðîòî èçäàíèå å âî 1987 ãîäèíà) ëè÷íîòî èìå
îðƒè¼à ñå òðàíñêðèáèðà êàêî Äæîðäæå, øòî âñóøíîñò äîâåäóâà äî
èñêðèâåíà ïðåòñòàâà çà íàöèîíàëíî-êóëòóðíàòà ïðèïàäíîñò íà èìåòî çà
ðóñêàòà ñðåäèíà:
Åëàtå ìè pðè¼àtåëè,
Ñtîðåtå ñè ìåtàíè¼à
Pðåä îðƒè¼à íà êîëåíà (£Ç, ñ. 23)
Pðèõîäètå äðóçüÿ è ñîñåäóøêè,
Äà pðåä Äæîðäæå ópàäètå íà êîëåíóøêè… (ßÁ, ñ. 30)

Ñëè÷åí ïðèñòàï äåìîíñòðèðààò ðóñêèòå ïðåâîäè íà ðàñêàçèòå îä
Æèâêî ×èíãî (ñå ðàáîòè çà çáèðêàòà ðàñêàçè „Ïîæàð“). Ìàêåäîíñêèòå
èìèœà è ïðåçèìèœà íà ëèöàòà ñå òðàíñêðèáèðààò ñîîäâåòíî ñî èñòèòå
ïðèíöèïè: Êèøà îð÷åñêà ‘Êèøà Äæîð÷åñêàÿ’ è ÀðŸî Èñàèëîâñêè
‘Àðäæî Èñàèëîâñêèé’ (îäíîñíî áóêâèòå ‘ƒ’ è ‘Ÿ’ [äæ] ñå òðàíñêðèáèðààò
åäíàêâî) è äð. [×èíãî 1973; ïðåâîä îä £. Áåë¼àåâà]. Íà èñò íà÷èí å
òðàíñêðèáèðàíî ïðåçèìåòî íà ïîçíàòèîò ìàêåäîíñêè èñòðàæóâà÷ è
ïðîó÷óâà÷ îä îáëàñòà íà êíèæåâíàòà êîìïàðàòèâèñòèêà Ì. óð÷èíîâ.
Ñòàíóâà çáîð çà ïðåâîäîò íà íåãîâàòà êíèæåâíà êðèòèêà („Ðàöèí è íàøåòî
ïîåòñêî âðåìå“) âî çáîðíèêîò ñî íàñëîâ „Ñòâàðíîñò. Óìåòíîñò. Òðàäèöèè.
Ëèòåðàòóðíî-óìåòíè÷êà êðèòèêà âî £óãîñëàâè¼à“ [Äæþð÷èíîâ 1980;
ïðåâîä îä £. Áåë¼àåâà] (øòî ïîïðèðîäíî áè áèëî Ì. Ãþð÷èíîâ ñî ñàìîãëàñêàòà
‘þ’ çà ñìåêíóâàœå, ïàëàòàëèçàöè¼à).
Ñå ðàçáèðà, îâî¼ ôàêò íå å ñëó÷à¼íîñò è ñå îá¼àñíóâà ñî øèðîê
ñïåêòàð ïðè÷èíè. Ïðåä ñè, âåðî¼àòíî òî¼ îäðàçóâà îñîáåíîñòè íà ïðèñòàïîò
íà ïðåâåäóâà÷èòå (Òàò¼àíà Ïîïîâà è £óëè¼à Áåë¼àåâà ñå ñðïñêîêðîàòèñòè
ïî îáðàçîâàíèå), îäíîñíî òðåáà äà ñå èìà ïðåäâèä ñîöè¼àëíî-èñòîðèñêèîò
êîíòåêñò. Îñâåí òîà åâåíòóàëíî òîà ñå èçðàçè êàêî ðåçóëòàò íà îïøòîòî
âîñïðèåìàœå íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê è êóëòóðà, äîëãî âðåìå âêëó÷åíè âî
îðáèòàòà íà ¼óãîñëîâåíñêèîò ¼àçè÷åí, ïîëèòè÷êî-àäìèíèñòðàòèâåí è
êóëòóðåí ïðîñòîð. Âî ïåðèîäîò ïî Âòîðàòà ñâåòñêà âî¼íà âî ðàìêèòå íà
ôåäåðàòèâíà £óãîñëàâè¼à ñè äî ôîðìèðàœåòî íà íåçàâèñíà è ñóâåðåíà
ìàêåäîíñêà äðæàâà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à ñðïñêîõðâàòñêèîò ¼àçèê
óæèâàøå ñîöè¼àëåí è êóëòóðåí ïðåñòèæ çà ãîâîðèòåëèòå íà ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê. Âî 1944 ãîäèíà, êîãà ñå ôîðìèðà ìàêåäîíñêàòà äðæàâíîñò è
ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê ñòàíà îôèöè¼àëåí ¼àçèê, ïðîãëàñåíàòà ïðàâíà ðàìíîïðàâíîñò
íà ¼àçèöèòå âî áèâøî¼óãîñëîâåíñêàòà äðæàâíà çàåäíèöà âî
ïðàêòèêàòà íå çíà÷åøå ôóíêöèîíàëíà ðàìíîïðàâíîñò. Êîäèôèêàöè¼àòà è
ðàçâî¼îò íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí (ñòàíäàðäåí) ¼àçèê, êàêî øòî âå å
ðåêîâìå, ïàäíà òîêìó íà „¼óãîñëîâåíñêèîò ïåðèîä“. Âåðî¼àòíî íà íåêî¼
íà÷èí îâèå íàäâîðåøíî¼àçè÷íè ôàêòè ñå ïðîåêòèðàà è âî ñôåðàòà íà
ïðåâîäîò. Ìåƒóòîà, âî äðóãèòå ïðåâîäè (îä Ð. Óñèêîâà, Å. Âåðèæíèêîâà –
ìàêåäîíèñòè), âî íàó÷íèòå òðóäîâè îä À. Øåøêåí, ñïåöè¼àëèñò ïî
ìàêåäîíñêà ëèòåðàòóðà è êîìïàðàòèâèñòèêà è äð.) ïðèñóñòâóâà ïîèíàêâà
òåíäåíöè¼à – ãðàôåìàòà ‘ƒ’ ñå òðàíñêðèáèðà êàêî ‘ã’ (Ãåîðãèé).
Òðåáà äà ñå èñòàêíå äåêà ëè÷íèòå èìèœà ìàêåäîíñêèîò ¼àçè÷åí
êîëåêòèâ (êàêî è äðóãè ñëîâåíñêè íàðîäè) ãè íàñëåäèë îä îïøòîñëîâåíñêàòà
çàåäíèöà. Ïîòîà ïîðàäè ëèíãâèñòè÷êè è âîí¼àçè÷íè ôàêòîðè âî
ìàêåäîíñêèîò àíòðîïîíèìèñêè ñèñòåì êàêî è âî ðóñêèîò ñå ñëó÷óâàëå
ðàçëè÷íè ïðîìåíè. Ñâîå âëè¼àíèå èçâðøè õðèñòè¼àíñêàòà ïðàâîñëàâíà
ðåëèãè¼à. Ïðèìàœåòî íà õðèñòè¼àíñêàòà ðåëèãè¼à âî áàëêàíñêèîò àðåàë
äîâåäå äî ïîçà¼ìóâàœå íà õðèñòè¼àíñêèòå èìèœà îä íåñëîâåíñêî ïîòåêëî.
Èìåòî Ãåîðãèé å ãð÷êî è çíà÷è „çåì¼îäåëåö, òâîðåö, ñîçäàâà÷“; ðóñêèòå
91

92
äåðèâàòè îä èìåòî ñå Åãîðèé, Åãîð, Þðèé. Îñâåí òîà èìåòî Ãåîðãèé èìà
âðñêà ñî ïîçíàòîòî ñâåòñêî ñèæå çà ñâ. îðƒè, íåãîâàòà áîðáà è ïîáåäà íàä
çìå¼îò (âî èêîíîãðàôè¼àòà, äóõîâíèòå ñòèõîâè, öðêîâíèòå æèâîòîïèñè,
ôîëêëîðîò è äð.). Îâî¼ ëèê å çàñòàïåí âî ìàêåäîíñêàòà íàðîäíà òðàäèöè¼à
(âî ïåñíè, ïðèêàçíè, ëåãåíäè è äð.). Îä åäíà ñòðàíà ñâ. îðƒè å ñâåò âîèí,
ñèìáîë íà ñìåëîñòà è õðàáðîñòà, à îä äðóãà ñòðàíà òî¼ ñå ¼àâóâà êàêî
ïîêðîâèòåë íà ñòîêàòà, ïîêðîâèòåë íà îâöèòå, „íåáåñåí êëó÷àð“, êî¼ ¼à
îòâîðà çåì¼àòà, ïóøòà ðîñà è äîæä, ñå ãðèæè çà ïëîäíîñòà íà íèâèòå
[Âðàæèíîâñêè 2000: 364-366]. Ñî âòîðîòî çíà÷åœå å ñâðçàí ìàêåäîíñêèîò
íàðîäåí ïðàçíèê óðƒîâäåí (23.04./06.05), ïîçíàò ê༠ïðàâîñëàâíèòå
¼óæíîñëîâåíñêè íàðîäè. Âî ðóñêàòà íàðîäíà êóëòóðà îâî¼ ïðàçíèê èñòî
òàêà å çàñòàïåí è ñå âèêà äåíü ñâ. Ãåîðãèÿ, Þðüåâ äåíü, Åãîðüåâ äåíü.
Âðç îñíîâà íà èçëîæåíîâî ìîæåìå äà ðåçèìèðàìå äåêà òðàíñêðèïöè¼àòà
íà ìàêåäîíñêèòå èìèœà ñî ãðàôåìàòà ‘ƒ’ ( îðƒè¼à) êàêî ‘ã’
(Ãåîðãèé) ïðè ïðåâîäîò íà ðóñêè ¼àçèê îä ôîíåòñêà, åòèìîëîøêà è
èñòîðèñêî-êóëòóðîëîøêà ãëåäíà òî÷êà âî íà¼ãîëåìà ìåðà îäãîâàðà íà
ðóñêàòà ôîðìà íà ìàêåäîíñêîòî ëè÷íî èìå è íà ìàêåäîíñêàòà ãðàôåìà ƒ
öåëîñíî. Ïðèòîà âàêîâ ïðèñòàï äàâà ìîæíîñò äà ñå ðàçãðàíè÷àò êà¼
èìèœàòà ìàêåäîíñêèòå áóêâè ‘Ÿ’ è ‘ƒ’ âî íèâíîòî ðóñêî ôîíåòñêî çâó÷åœå
è êíèæíî-ïèñìåíà ôîðìà.

93
Literatura
1. Âðàæèíîâñêè Ò.: Ðå÷íèê íà íàðîäíàtà ìètîëîãè¼à íà Ìàêåäîíöètå.
Ñêîï¼å, 2000. – 420 ñ.
2. Çåí÷óê Â. Í., Éîêàíîâè÷-Ìèõàéëîâà Å., Êèðøîâà Ì. Ï., Ìàðêîâè÷
Ì.: Ó÷åáíèê ñåðáîõîðâàtñêîãî ÿçûêà. Ì., 1986. – 414 ñ.
3. Ðå÷íèê íà ¼óæíîñëîâåíñêà ìètîëîãè¼à / Èçáîð, ïîäã. Ã. Ñòî¼êîâñêà.
Ñêîï¼å, 2004. – 266 ñ.
4. Óñèêîâà Ð. Ï.: Ãðàììàtèêà ìàêåäîíñêîãî ëètåðàtóðíîãî ÿçûêà.
Ì., 2003. – 376 ñ.
5. Äæþð÷èíîâ Ì.: Ðàöèí è ñîâðåìåííàÿ ìàêåäîíñêàÿ pîýçèÿ //
Äåéñòâèòåëüíîñòü: Èñêóññòâî. Òðàäèöèè. Ëèòåðàòóðíî-õóäîæåñòâåííàÿ
êðèòèêà â ÑÔÐÞ. Ïåð. ñ ìàêåä. Þ. Áåëÿåâîé / Ñîñò. è îáù.
ðåä. Í. Ì. Âàãàïîâîé, Ã. ß. Èëüèíîé, Í. Á. ßêîâëåâîé. Ì., 1980. Ñ.
163–169.
6. Ñòåôàíîâñêè Ã.: £àíå Çàäðîãàç. Äèâî ìåñî. Ñêîï¼å, 1981.
7. Ñòåôàíîâñêèé Ã.: ßíå-áàëàìót. Ïåð. ñ ìàêåä. Ò. Ïîïîâîé //
Äðàìàòóðãèÿ Þãîñëàâèè. Ì., 1982. Ñ. 583–622.
8. Ñòåôàíîâñêèé Ã.: „Pîëåt íà ìåñtå“ è äðóãèå püåñû: Ñáîðíèê. /
Ïåð. ñ ìàêåäîíñê.; Ñîñòàâë. Ð. Óñèêîâîé; Ïðåäèñë. Í. Âàãàïîâîé. Ì.,
1987. – 200 ñ.
9. Ñòåôàíîâñêèé Ã.: ßíå-áàëàìót. Ïåð. ñ ìàêåä. Ò. Ïîïîâîé. Ì.,
1987. Ñ. 18–63.
10. Ñòåôàíîâñêèé Ã.: Äèêîå ìÿñî. Ïåð. ñ ìàêåä. Ð. Óñèêîâîé. Ì., 1987.
Ñ. 65–122.
11. ×èíãî Æ.: Pàñêâåëè¼à. Íîâà Pàñêâåëè¼à. šóáåíèît äóõ / Ïðèðåä.
Ïåòàð Ò. Áîøêîâñêè. Ñêîï¼å, 1992.
12. ×èíãî Æ.: Pîæàð / Ïåð. ñ ìàêåä. Þ. Áåëÿåâîé. Ïðåäèñë. Âë.
Îãíåâà. Ì., 1973.

Îëãà Ïàœêèíà
ÍÅÊÎÈ ÏÐÀÊÒÈ×ÍÈ ÀÑÏÅÊÒÈ ÎÄ ÏÐÅÂÎÄÎÒ
ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÀÒÀ ÏÎÅÇÈJÀ ÍÀ ÐÓÑÊÈ JÀÇÈÊ
Ïðåäìåò ía ìoåòo èçëaãaœå ñå ëèíãâèñòè÷êèòå òåøêoòèè ïðè
ïðåâåäóâaœå ìaêåäoíñêa ïoåçèja íà ðóñêè jaçèê âðç ìaòåðèjaëoò ía
aíòoëoãèjaòa „Ïoåçèja ía Ìaêåäoíèja“ oä åäèöèjaòa „Oä âåê äo âåê“,
èçäaäåía âo Ìoñêâa.
Âo oâaa çáèðêa ñå çañòaïåíè òåêñòoâè ía ìaêåäoíñêè jaçèê è íèâíè
ïðåâoäè (ïðåïåâè) ía ðóñêè øòo ìíoãó ja oëåñíóâa êoìïaðaòèâíaòa
aíaëèça.
Êíèãaâa ñoäðæè 137 ïåñíè oä 45 ìaêåäoíñêè ïoåòè è ñooäâåòío
èñòo òoëêó ïðåâoäè íaïðaâåíè oä 22 ðóñêè ïðåâåäóâa÷è.
Oâa å íajãoëåìa è íajðåïðåçåíòaòèâía aíòoëoãèja ía ñoâðåìåíaòa
ìaêåäoíñêa ïoåçèja ía ðóñêè jaçèê.
Êaêo øòo å ïoçíaòo, çaäa÷a ía ñåêoj ïðåâåäóâa÷ å äa ïoñòèãíå
ìaêñèìaëía ôóíêöèoíaëía åêâèâaëåíòíoñò ìåƒó òåêñòoò ía ïðåâoäoò è
òåêñòoò ía oðèãèíaëoò.
Ïoaƒàj è oä òoa øòo ðóñêaòa ïðåâåäóâa÷êa òðaäèöèja ïðè ïðåâåäóâaœå
ía ïoåçèja áaða ño÷óâóâaœå ía ñoäðæèíaòa è íà ôoðìaòa, ía
íèâíoòo åäèíñòâo, êaêo è ía ðèòìèêo-ìåòðè÷êèòå, ôoíåòñêèòå è êoìïoçèöèñêèòå
oñoáèíè ía oðèãèíaëoò, ïëaíèðaâ äa ãè ðaçãëåäaì òåêñòoâèòå
oä òèå añïåêòè. Ìåƒóòoa, êoãa ïo÷íaâ äa ãè ïðoó÷óâaì ïðåâoäèòå, ñôàòèâ
äåêa âo ãoëåì áðoj ñëó÷aè ïðåâåäóâa÷èòå åäíoñòaâío íå ja ðaçáèðaaò
ñoäðæèíaòa ía òåêñòoò è çàðàäè òîa âooïøòo íå ìoæå äa ñòaíå çáoð ça
aíaëèçèðaœå ía òaêâèòå ïðåâoäè oä ãoðå ñïoìíaòaòa ãëåäía òo÷êa.
Ñïoðåä ìåíå, ïðåâåäóâa÷oò ïðåä äa ñå oáèäå óìåòíè÷êè äa ão
ïðåoâoïëoòè ïoåòñêèoò òåêñò ía ñâoj jaçèê, ìoða äa ja ñôaòè íåãoâaòa
ñoäðæèía, äa ðaçáåðå ça øòo ñå ðaáoòè âo ïåñíaòa è øòo è ño êaêâè
ñðåäñòâa ñaêa äa ïoñòèãíå aâòoðoò.
Oáèäèòå ía ïðåâåäóâa÷oò äa ja ïðåäaäå „ñëèêoâèòoñòa“ ía ïoåòñêèoò
òåêñò, êoj oä íåãoâa ñòðaía åäíoñòaâío íå å ðaçáðaí èëè å ñôaòåí
äåëóìío èëè ïoãðåøío, äoâåäóâa äo èñêðèâóâaœå ía ñìèñëaòa, äo

96
íaòðóïóâaœå ía ðaçíè oáåìíè ïðaçíè ôðaçè, øòo o÷èòo ñå ãëåäa oä äoëó
íaâåäåíèòå ïðèìåðè.
å ïðåìèíaì êoí íèâío ðaçãëåäóâaœå.
Äîëó ïî ðåêàíà.
Ãîðå ïî äîáðàâàíà,
Îäsâèâà ïîëåíî êîjçíàå êîj âåê …
Âíèç ïî òå÷åíüþ,
Ââåðõ ïî äóáðàâå,
Êòî âåäàåò, êîòîðûé âåê ñòó÷àò îáðóáêè… (88)
Ïðåâåäóâà÷îò ìàêåäîíñêèîò çáîð „ïîëåíî“ („ïîëå“ ñî ÷ëåíñêàòà
ìîðôåìà „-íî“) ãî ïðåâåäå íà ðóñêè êàêî „öåïåíèöà“, áèäåj è âî ðóñêèîò
jàçèê ïîñòîè çáîð-õîìîãðàô „ïîëåíî“.
Îä ëèñò òóòóí
Îòïàðàjòå ãîð÷ëèâ êîíåö
È ñî èãëà íàâåçåòå ìè ãî ãðîáîò
Îò ëèñòà òàáàêà
Îòîðâèòå ãîðüêèé êîíåö
Îñòðèåì ðàñïèøèòå ìíå ìîãèëó (154)
Îâîj ïðèìåð î÷èòî jà ïîòâðäóâà ìèñëàòà äåêà ÷åñòî ïàòè ãðåøêèòå
ïðè ïðåâåäóâàœå ñå ïðåäèçâèêàíè îä áëèñêîñòà íà äâàòà jàçèêà.
Âî ñëó÷àjîâ ïðåâåäóâà÷îò ñèãóðíî ïîìèñëèë äåêà çáîðîò „êîíåö“
èìà èñòî çíà÷åœå ñî ðóñêèîò çáîð „êîíåö“ ( íà ìàêåäîíñêè „êðàj“) íàìåñòî
„íèòü, íèòêà“ è äóðè íå îáðíàë âíèìàíèå äåêà âî ïåñíàòà ñå óïîòðåáåíè
çáîðîâèòå „èãëà“, „îòïàðàjòå“, „íàâåçåòå“.
è ìó jà âðçóâà (íà êîœîò) ñâîjàòà öðíà øàìèjà
îêîëó âðàòîò…
È ïðèâÿçàëà (êîíÿ) ñâîåé ÷åðíîé øàëüþ
Îêîëî âîðîò… (176)
Çáîðîò „âðàò“ å èçìåøàí ñî çáîðîò „âðàòà“, çàòîà âî ïðåâîäîò
íàìåñòî „øåÿ“ èìàìå „âîðîòà“. Çáîðîò „îêîëó“ å ïðåâåäåí „îêîëî“ („äî“)
íàìåñòî „âîêðóã“.
Çàâèâààò âåòðîâè òðóáè
Äûìîâûå òðóáû çàâûâàþò (94)

„Òðóáà“ âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê îçíà÷óâà „ìóçè÷êè èíñòðóìåíò“.
Ïðåâåäóâà÷îò íà ñâîjà èíèöèjàòèâà êîí èìåíêàòà „òðóáà“ jà äîäàäå
ïðèäàâêàòà „äûìîâàÿ“. Ìåƒóòîà âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê çà îâîj ïîèì
ïîñòîè ïîñåáåí çáîð „îŸàê“.
…ñîëçà ñóì ñàìî â çåíèöà èñòèíàòà.
ß â ãëàçàõ ó ïðàâäû ñêîðáíàÿ ñëåçà (46)
Âî îðèãèíàëîò å óïîòðåáåíà ïðèäàâêàòà „èñòèíàòà“ îä ãëàãîëîò
„èñòèíå“ (íà ðóñêè – îñòûòü, îñòûíóòü) êîjà ïðåâåäóâà÷îò jà èçìåøàë ñî
ðóñêàòà èìåíêà „èñòèíà“ (íà ìàêåäîíñêè – âèñòèíà), ïðè øòî íàòàìó âî
ïåñíàòà ñå óïîòðåáóâà è çáîðîò „âèñòèíà“ ïðåâåäåí íà ðóñêè èñòî êàêî
„èñòèíà“.
à åâå ïàê ñè ìè òóêà
êàêî ñòóäåí êëàäåíåö
êàêî ñâåæà êàïà÷êà â òðåâè
à òû âñå ðàâíî ñî ìíîþ
êàê ëåäÿíîé êîëîäåö
êàê êðûøêà â òðàâå (48)
Âî ïåñíàòà êîjà ñå âèêà „Çáîð“ ïîåòîò ñëèêîâèòî ãî ñïîðåäóâà
„çáîðîò“ ñî „ñòóäåí êëàäåíåö“ è ñî „ñâåæà êàïà÷êà“. À âî ïðåâîäîò
íàìåñòî òèå óáàâè ìàêåäîíñêè ìåòàôîðè êîè áè òðåáàëî äà áèäàò
ïðåâåäåíè êàêî, íàïðèìåð, „ñòóäåíûé ðîäíèê“ è äà ðå÷åìå „ñâåæàÿ ðîñà“
÷èòàìå „êîëîäåö“ è „êðûøêà â òðàâå“.
Ñèãóðíî ïðåâåäóâà÷îò ðåøèë äåêà „êàïà÷êà“ å äèìèíóòèâ îä
èìåíêàòà „êàïàê“ ñî ñóôèêñîò -÷êà, ìåƒóòîà òîà å èìåíêà îò ãëàãîëîò „ñå
êàïå“.
ñî îâà îðóæjå îä êðèöè èñêîâàíî
îñòðûì ìå÷îì, èç êðèêîâ âûêîâàííûì (198)
Âî ðóñêèîò jàçèê êàêî è âî ìàêåäîíñêèîò ïîñòîè çáîðîò „êðèöà“ ñî
ïîòïîëíî èñòî çíà÷åœå – ìàòåðèjàë îä êîj âî ñòàðî âðåìå ñå äîáèâàøå
êðè÷íî æåëåçî èëè ÷åëèê.
Âåðîjàòíî ïðåâåäóâà÷îò ïðåòïîñòàâèë äåêà „êðèöè“ å ìíîæèíà îä
çáîðîò „êðèê“ áåç îãëåä íà òîà øòî òîj çáîð èìà ìíîæèíà „êðèêîâè“, à íå
„êðèöè“.
Ìíîãó ÷åñòî ãðåøêèòå ïðîèçëåãóâààò îä íåâíèìàòåëåí, ïîâðøåí
îäíîñ íà ïðåâåäóâà÷îò êîí òåêñòîò íà îðèãèíàëîò.
97

98
Âî îðèãèíàëîò ÷èòàìå „ìîðíè jàòà“, âî ïðåâîäîò – „ìîðñêèå ñòàè“
(„ìîðñêè jàòà“), (286); íàòàìó: „óäèðàì âî ïðàçíèíè, âðàòè çàòâîðåíè“,
âî ïðåâîäîò – „óäàðÿþñü â ïðàçäíèêè“ („ñå óäèðàì âî ïðàçíèöè“), (198);
âî îðèãèíàëîò – „íåçàìåíëèâî îòñóñòâî“, âî ïðåâîäîò – „íåçàìåòíîå …
îòñóòñòâèå“ („íåçàáåëåæëèâî îòñóñòâî“), (286); âî îðèãèíàëîò – „Çåìíàòà
ìîðà ñå âðà à âî ñâîåòî ìîðå“, âî ïðåâîäîò – „Ìîðÿ çåìíûå â ñâîå
âîçâðàùàþòñÿ ìîðå“ („Ìîðèœàòà çåìíè ñå âðà ààò âî ñâîåòî ìîðå“) (284).
Ïðèñòèãààò òðîìè ïðèñòèãààò óìîðåíèòå êîœè íà ïðîñòîðîò
Âçðûâàþòñÿ ãðîìû óñòàëûå êîíè ïðîñòîðà (72)
Ïðåâåäóâà÷îò ïðèäàâêàòà âî ìíîæèíñêà ôîðìà „òðîìè“ („õðîìûå“)
jà èçìåøàë ñî ðóñêèîò çáîð „ãðîìû“ („ãðìåæè“), è çà äà èìà áàðåì íåêîjà
ñìèñëà, óøòå ãî äîäàë ãëàãîëîò „âçðûâàþòñÿ“ („åêñïëîäèðààò“).
Ìèñëàì äåêà îä íåâíèìàíèå ñå ïðåäèçâèêàíè è ãðåøêèòå îä òèïîò:
Íàìåñòî „èíèöèjàöèjà“ âî ïðåâîäîò ÷èòàìå „èíèöèàòèâà“ („èíèöèjàòèâà“),
(266); íàìåñòî „òåëåîëîãèjà“ – „òåîëîãèÿ“ („òåîëîãèjà“)
(294).
×åñòî ïàòè ñîñåìà íåîïðàâäàíî âî ðóñêèîò ïðåâîä ñå óïîòðåáóâààò
çáîðîâèòå ñî èñòî ëåêñè÷êî çíà÷åœå, êîè ìåƒóòîà âî ñîâðåìåíèîò ðóñêè
jàçèê ñå âîñïðèåìààò êàêî çàñòàðåíè èëè îä âèñîê ñòèë.
Íà ïðèìåð:
„î÷è“ – „Î÷è êðåâàì“ (196)
– „Î÷è ïîäíèìàþ“ íàìåñòî íåìàðêèðàíî „ãëàçà ïîäíèìàþ“ (êîj
ñåãà çà ñåáå å êàæå – î÷è ïîäíèìàþ?!),
èëè:
„óñòà ñî jàçèê íà ëàìjà“ (330)
ïðåâåäåíî å êàêî „óñòà ñ ÿçûêîì äðàêîíà“, êîãà, ïî ìîå ìèñëåœå,
ïîäîáðî áè áèëî äà ñå ïðåâåäå êàêî „ïàñòü äðàêîíà“ („óñòà, ÷åëóñò“).
×åñòî ìàêåäîíñêèîò çáîð „ìàæ“ íà ðóñêè ñå ïðåâåäóâà êàêî „ìóæ“
íàìåñòî „ìóæ÷èíà“ (276).
Èíòåðåñíî å äåêà èìà è ñïðîòèâåí ïðèìåð êîãà ìàêåäîíñêèîò çáîð
îä âèñîê ñòèë ñå ïðåâåäóâà íà ðóñêè êàêî íåìàðêèðàí:
Âîäèòå ñå îòâîðèjà –
Äâåðèòå ñå çàòâîðèjà

Âîäû îòâîðèëèñü –
Äâåðè çàòâîðèëèñü (144)
Âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê çáîðîò „äâåðè“ ñå óïîòðåáóâà âî êîíòåêñòîò
„öàðñêè äâåðè“, øòî çíà÷è äåêà íà ðóñêè òîj áè òðåáàëî äà áèäå ïðåâåäåí
êàêî „âðàòà“, à íå „äâåðè“.
å íàâåäàì óøòå åäåí èíòåðåñåí ïðèìåð:
Âî ìàêåäîíñêàòà ïåñíà ñòàíóâà çáîð çà íî íî áîìáàðäèðàœå. Âî
îðèãèíàëîò ÷èòàìå:
Îãðîìåí ïèñîê ãî ïðîíèæóâà (ãðàäîò) ñî ñâîåòî îñèëî
Òîj îãðîìåí ïèñîê å çâóê îä àâèîíè-áîìáàðäåðè è îä åêñïëîäèðàœå
íà áîìáè.
Âî ïðåâîäîò íà ðóñêè èìàìå:
Æàëîì ñâîèì âñå ïðîíèçûâàåò ïèñê áåññèëüÿ (130)
Âî ðóñêèîò jàçèê „ïèñê“ å ñëàá çâóê, à òóêà ñå ðàáîòè çà „ðåâ, ãðîõîò“
(„áó÷àâà“, „ãðìåæ“). Èçãëåäà ïðåâåäóâà÷îò ñå äîñåòèë äåêà íåøòî íå å âî
ðåä âî íåãîâèîò ïðåïåâ, ïà çàòîà jà èñïóøòèë îïðåäåëáàòà „îãðîìåí“.
Íàòàìó êàj àâòîðîò:
Êó èòå èìààò î÷è îä ëóäèëî è îä ôîñôîð.
Íà ðóñêè:
Ãëàçà äîìîâ ôàðôîðîâûå êèäàþò âçîðû
(„Î÷èòå íà êó èòå ôðëààò ïîðöåëàíñêè ïîãëåäè“).
Âî îâàà ïåñíà äåòåòî ðàçáóäåíî âî íî íî áîìáàðäèðàœå ñàêà äà ñå
ñêðèå îä îïàñíîñòà è äà áèäå „ïîëíîãëàâåö (’ãîëîâàñòèê‘), ðåïòèë, ðèáà…
åìáðèîí“, à íà ðóñêè ÷èòàìå „Î åñëè áû ñòàòü ìíîãîãîëîâûì…“ – „äà
áèäå ñî ìíîãó ãëàâè“.
Òîà îñàìåíî ìåñòî êàêî ÑÎÁÀÒÀ íà Âàí Ãîã
Ýòî îäèíîêîå ìåñòî êàê êîìíàòà Âàí Ãîãà (48)
Âî îðèãèíàëîò çáîðîò „ÑÎÁÀÒÀ“ å íàïèøàí ñî ãîëåìè áóêâè è èìà
÷ëåíñêà ìîðôåìà. Âî ïðåâîäîò – ñî îáè÷íè ìàëè áóêâè, ìåƒóòîà òóêà
ñòàíóâà çáîð çà ñîñåìà îïðåäåëåíà ñîáà. Ïðåòïîñòàâóâàì, çà ïîçíàòàòà
ñëèêà „Ñîáà íà Âàí Ãîã âî Àðš“.
99

100
Ìåƒó ñòðàíèöèòå íà Îäíîâèòå áóêîëèêè
Íà ñòðàíèöàõ áóêîëèê íîâåéøèõ (294)
Ñïîðåä ìåíå, òóêà çáîðîò „Îäíîâèòå“, íàïèøàí ñî ãîëåìà áóêâà, å
ïîñåñèâíà ïðèäàâêà îä ïðåçèìåòî íà ïîåòîò Îäí, êîj, ïàòåì å îäáåëåæàì,
ñòàíà äîáèòíèê íà íàãðàäàòà „Çëàòåí âåíåö“ íà Ñòðóøêèòå âå÷åðè íà
ïîåçèjàòà âî 1971 ãîäèíà.
Íàòàìó ïî ïåñíàòà:
ìåëàíõîëè÷íî äà íé ïîòñåòè íà Ïîòèñîöè è Áóðè
Ìåëàíõîëè÷íî íàïîìèíàÿ áóðè è óðàãàíû (296)
Èçãëåäà ñòàíóâà çáîð çà „Sturm und Drang“, øòî íà ðóñêè òðàäèöèîíàëíî
ñå ïðåâåäóâà êàêî „Áóðÿ è íàòèñê“.
Ïîíåêîãàø ïðåâåäóâà÷èòå èñïóøòààò çáîðîâè, êîè ñå ìíîãó çíà-
÷àjíè. Äà ðå÷åìå, âî ïåñíàòà „Íà ÷àj âî Àçèjà“ àâòîðîò ñå òðóäè äà jà
ïðåíåñå àòìîñôåðàòà íà àçèñêî áîãàòñòâî, øàðàòà íà áîèòå:
òóðáàíèòå îä êàëèêî, áàñìàòà îä Åäðåíå,
ñâèëàòà îä Áóðñà
Àäðèàíîïîëüñêèé ñèòåö,
øåëê èç Áóðñû (276)
Âî ïðåâîäîò „áàñìàòà“ è „ñâèëàòà“ ñå ñïîìíàòè, à „òóðáàíèòå“ – íå
ñå, íå çíàì çîøòî. Ðå÷åíèöàòà „áèð áàðäàê ÷àé“ îä äó àíèòå (åäåí ÷àj,
ìîëàì), êîjà å êëó÷íà âî ïåñíàòà, èñòî òàêà å èñïóøòåíà.
å ðàçãëåäàìå óøòå åäåí ïðèìåð. Ïåñíàòà „Îãíîò íå çíàå ïåïåëòà
íå çíàå“ èìà ïîäíàñëîâ „Ïîïëàêàòà íà jàãëåíàðîò“. Ïîäíàñëîâîò íèêàêî
íå å ïðåâåäåí è îä òàà ïðè÷èíà âîîïøòî íå å jàñíî îä ÷èå èìå ñå çáîðóâà.
Ãëàâíèòå ëèêîâè âî ïåñíàòà ñå „îãàíîò“ è „ïåïåëòà“. Òèå ìåƒó ñåáå èìààò
ðàçíè îäíîñè êàêî ëóƒå („òèå ñå âî ïðåïèñêà“) è çàòîà çíà÷àjíî å øòî
çáîðîò „ïåïåë“ òóêà å óïîòðåáåí íàìåðíî âî æåíñêè ðîä – ìàðêèðàíî –
ïåïåëòà. Âî ðóñêèîò ïðåâîä ëèêîâèòå ñå „îãîíü“ è „ïåïåë“, à áè òðåáàëî
„îãîíü“ è äà ðå÷åìå „çîëà“ çà äà áèäàò ñî÷óâàíè òèå îäíîñè ìåƒó „îãàíîò“
è „ïåïåëòà“.
Èìà ìíîãó ãðåøêè ïðåäèçâèêàíè îä òîà øòî âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê,
çà ðàçëèêà îä ðóñêèîò, íåìà äåêëèíàöèjà. Çàòîà, ïðåâåäóâà÷èòå òðåáà ñî
ïîãîëåìî âíèìàíèå äà ãè ïðîó÷óâààò ñèíòàêñè÷êèòå îäíîñè âî ðå÷åíèöàòà.

101
å ãî íàâåäàì ñëåäíèîâ ïðèìåð: âî ïåñíàòà ñòàíóâà çáîð çà óáàâèíàòà
íàäâîð, ñîçäàäåíà îä ïðèðîäàòà, êîjà àâòîðîò ñàêà äà jà ïðåíåñå âî
ñîáàòà è äà jà çàêà÷è êàêî ñëèêà, äà ìó áèäå ïðåä î÷è ïîñòîjàíî.
òàà óáàâèíà â ñîáà ìîðà äà áèäå óêðàäåíà
Âî ïðåâîäîò íà ðóñêè ÷èòàìå:
ýòà êðàñîòà èç êîìíàòû âñå-òàêè áóäåò óêðàäåíà
(„òàà óáàâèíà îä ñîáàòà ñåïàê å áèäå óêðàäåíà“) (136)
Ðå÷åíèöàòà äîáè ñîñåìà ñïðîòèâíî çíà÷åœå.
Íàòàìó – âî îðèãèíàëîò:
âèñòèíàòà íå å
äà $ ñå âåðóâà
Âî ïðåâîäîò:
èñòèíà âàì íå âåðèò (264)
(„âèñòèíàòà âàì íå âè âåðóâà“) íàìåñòî „íåëüçÿ âåðèòü èñòèíå“. Çíà÷åœåòî
å ñîñåìà äðóãî.
…çà äà ñå êðñòàò è ïîêðñòóâààò ñî áàêíåæ
âî ðàñïåòèåòî…
…×òîáû êðåñòèòüñÿ è ïðèíÿòü êðåùåíèå ïîöåëóåì
íà ðàñïÿòèè. (174)
Çáîðîâèòå „(ïî)êðåñòèòüñÿ“ è „ïðèíÿòü êðåùåíèå“ èìààò èñòî
çíà÷åœå – „ñå (ïî)êðñòè“, òàêà øòî âòîðèîò ïðåîäåí ãëàãîë „êðñòè“
âîîïøòî íå å ïðåâåäåí, ìåƒóòîà òîj å ìíîãó çíà÷àåí âî ïåñíàòà.
...Òàòêî ìîj,
ìà÷íà äóøî!
...Îòåö,
èçìó÷èëàñü äóøà! (112)
Ïðåâåäóâà÷îò íå jà ðàñïîçíàë âîêàòèâíàòà ôîðìà è çàòîà âî òåêñòîò
íà ðóñêè íå å ðàçáèðëèâî ÷èjà äóøà å èçìà÷åíà.
Ïîíåêîãàø ìåíå âîîïøòî íå ìè å jàñíî (à ïðåòïîñòàâóâàì, è íà
ðóñêèòå ÷èòàòåëè) îä êîjà ëîãèêà ïîàƒààò ïðåâåäóâà÷èòå.

102
å íàâåäàì ñàìî äâà ïðèìåðà:
Âî îðèãèíàëîò ÷èòàìå:
…áð÷êè îä êîè ïîäìëàäóâà êîñìîñîò
Âî ïðåâîäîò:
ìîðùèíû îìîëîäÿò ëèöî (328)
(„áð÷êèòå å ãî ïîäìëàäàò ëèöåòî“)
Èëè:
çðíà … è âî áðàçäèòå è âî ñîíîò …'ðòàò
çåðíà … âî ñíå è â ìîðùèíàõ … ïðîðàñòàþò (160)
(„çðíà âî ñîíîò è âî áð÷êèòå …'ðòàò“) íàìåñòî „â áîðîçäàõ“
È ïîñëåäíèîò ïðèìåð:
Êëîàêà íà … åðåòèöè
øòî Åâðîïà ãè ïàëè
è ãàñíå ïî ñâîèòå êëàäè
Ýòî ñêîïèùå … åðåòèêîâ
÷òî Åâðîïà ïèòàåò
âî äâîðàõ ñâîèõ ãàñèò (288)
(„Êëîàêà íà åðåòèöè
øòî Åâðîïà ãè õðàíè
âî äâîðèøòàòà ñâîè ãè ãàñè“)
Øòî ñàêàë äà êàæå ïðåâåäóâà÷îò çà ìåíå å çàãàòêà.
Ïaòåì å oäáåëåæàì äåêa ìaêåäoíñêaòa ïoåçèja, ça ðaçëèêa oä
ñoâðåìåíaòa ïoåçèja ía äðóãè çåìjè, âo ãoëåìa ìåða ja ño÷óâaëà jañíoñòa
è íå ïðèôa a âåøòa÷êo „çaìaãëóâaœå“ ía ñìèñëaòa.
Èìàì óøòå ìíîãó ïðèìåðè, èíòåðåñíè çà ðàçãëåäóâàœå, ìåƒóòîà ñî
îãëåä íà âðåìåòî òðåáà äà çàâðøàì.
Íà êðàjîò óøòå åäíàø ñàêàì äà íàãëàñàì äåêà ñèòå ïðèìåðè ãè
íàâåäîâ ïîàƒàj è îä ïîãîâîðêàòà „íà îøèáêàõ ó÷àòñÿ“, „íà ãðåøêèòå ñå
ó÷èìå çà äà íå ãè ïîâòîðèìå“, ñî åäèíñòâåíà öåë âî èäíèíà ïðåâåäóâà÷èòå
äà íå ïðàâàò ñëè÷íè ïðîïóñòè. Ìàêåäîíñêàòà ïîåçèjà å èíòåðåñíà è áîãàòà
è òðåáà íà äîñòîjíî íèâî äà èì áèäå ïðåçåíòèðàíà íà ðóñêèòå ÷èòàòåëè.
Îä ñâîå èñêóñòâî äîáðî çíàì äåêà ïðåâåäóâàœåòî, ïîñåáíî íà ïîåçèjà, å
òåøêà, ìåƒóòîà ìíîãó çàíèìëèâà ðàáîòà.

Ìèëåíà Pøèêðèëîâà
ÏÐÎÁËÅÌÈ ÍÀ ÏÐÅÂÎÄÎÒ ÌÅ Ó ×ÅØÊÈÎÒ
È ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÎÒ JÀÇÈÊ
Êàêî íàñòàâíèê ïî ìàêåäîíñêè jàçèê âî ×åøêà è ïî ÷åøêè jàçèê âî
Ìàêåäîíèjà, è êàêî ïðåâåäóâà÷ ìåƒó äâàòà jàçèêà ÷åñòî ïàòè ñóì ñå
ñðå àâàëà ñî ðàçëè÷åí âèä ïðîáëåìè âî âðñêà ñî ïðåâåäóâàœåòî. Áè ñàêàëà
òóêà äà ñå çàíèìàâàì ïðåä ñ# ñî ïðîáëåìè íà ïðåâîäîò îä ñòðóêòóðíîãðàìàòè÷êè
àñïåêò.
Åäåí îä èçâîðèòå íà ïðîáëåìèòå ïðè ïðåâåäóâàœåòî îä ìàêåäîíñêè
íà ÷åøêè è îáðàòíî å ðàçëè÷íàòà jàçè÷íà ñòðóêòóðà íà äâàòà jàçèêà. Ïîêðàj
ðàçëèêèòå íà ëåêñè÷êî íèâî ïðåâåäóâà÷îò ìîðà äà ñå ñíàjäå è ñî ðàçëè÷íèîò
jàçè÷åí ñîñòàâ øòî ñå ìàíèôåñòèðà íà ãðàìàòè÷êî (ìîðôîñèíòàêñè÷êî)
íèâî.
Ñå ðàçáèðà, ñî äðóãè òåøêîòèè âî ïðåâåäóâàœåòî ñå ñðå àâààò
ñòóäåíòè êîè äîïðâà ïî÷íóâààò äà ãî ó÷àò jàçèêîò, à äðóãè ìîðààò äà ãè
ðåøàâààò âå å èñêóñíè ïðåâåäóâà÷è.
Êàêî ïðâî áè ñàêàëà äà ïîòñåòàì íà íåêîè ñòðóêòóðíè òåøêîòèè îä
ïîåëåìåíòàðíî íèâî, ñî êîè ñå ñðå àâàì âî òåêîò íà ðàáîòàòà ñî ìàêåäîíñêèòå
ñòóäåíòè ïðè ïðåâåäóâàœå íà òåêñò îä ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè.
Âåäíàø âî ïî÷åòíàòà ôàçà íà îáóêàòà ñå ïîêàæóâà ïðîáëåì ñî
ïðåâåäóâàœåòî íà ò.í. ìàêåäîíñêè èìà-êîíñòðóêöèè, ò.å. íà ðå÷åíèöè ñî
ãëàãîëîò èìà âî áåçëè÷íà ôîðìà ñî åãçèñòåíöèjàëíî çíà÷åœå: Íà ìàñàtà
èìà êíèãà. Âî Pðàãà èìà ìíîãó öðêâè. Áåçëè÷íè êîíñòðóêöèè ñî ãëàãîëîò
èìà ñî òàêâîòî åãçèñòåíöèjàëíî çíà÷åœå âî ÷åøêèîò jàçèê âîîïøòî íå
ïîñòîjàò è òðåáà äà ñå êîðèñòè ãëàãîëîò jå (být), èëè íåêîj äðóã: Na stole je
(leží) kniha. V Praze je (se nachází) mnoho kostelù. Ìàêåäîíñêèòå ñòóäåíòè,
è òîà çà æàë íå ñàìî òèå îä ïðâà ãîäèíà, èìààò ÷åñòî òåíäåíöèjà çà
áóêâàëåí ïðåâîä: *V Praze má mnoho kostelù, øòî å àïñîëóòíî èñêëó÷åíî.
Ìåƒóòîà ãëàãîëîò mít âî íåêîè ñëó÷àè ìîæå äà ñå êîðèñòè, íî òðåáà äà áèäå
âî ëè÷íà ôîðìà: Praha má mnoho kostelù.
Êàj ÷åøêèòå ñòóäåíòè êîãà ïðåâåäóâààò îä ìàêåäîíñêè îâîj ïðîáëåì
íå ïîñòîè, áèäåj è èì ïîìàãà íèâíîòî jàçè÷íî ÷óâñòâî, íî ïðè ïðåâå-

104
äóâàœåòî âî îáðàòåí ïðàâåö, ò.å. îä ÷åøêè íà ìàêåäîíñêè, è òèå ïîíåêîãàø
íåïðàâèëíî ãî êîðèñòàò ãëàãîëîò ñóì, îäíîñíî å.
Äðóã ïðîáëåì èñòî êàj ìàêåäîíñêèòå ñòóäåíòè âî àêòèâåí ïðåâîä îä
ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè ñå áåçëè÷íèòå êîíñòðóêöèè îä òèïîò ìè ñå jàäå,
ìè ñå ñpèå, ìè ñå pèå êàôå èòí. Âî ÷åøêèîò jàçèê ïàê òàêîâ òèï êîíñòðóêöèè
íå ïîñòîè, òóêó òðåáà äà ñå ïðåâåäå ñî: chce se mi jíst, chce se mi spát,
èëè mám chu na kafe.
Ñòðóêòóðíî íåñîîäâåòñòâî ìåƒó äâàòà jàçèêà ïðåòñòàâóâà è êàòåãîðèjàòà
ïðåîäíîñò (òðàíçèòèâíîñò) êàj ãëàãîëèòå. Âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê
å ìíîãó ïîãîëåì áðîjîò íà ãëàãîëèòå ñî äèðåêòåí îájåêò âî ñïîðåäáà ñî
÷åøêèîò. Ãè èìàì ïðåäâèä êîíñòðóêöèèòå îä òèïîò: ãî ðàñtàt äåtåtî,
ãè ñåäíàâìå ãîñtètå, ëîâåöît ãî óìðå çàjàêît, jà ëåãíà äåâîjêàtà è äð.
Ãëàãîëèòå óïîòðåáåíè âî îâèå êîíñòðóêöèè ñå ïðèìàðíî âî ñëîâåíñêèòå
jàçèöè íåïðåîäíè, íî âî ìàêåäîíñêèîò ñòàíóâààò ñåêóíäàðíî ïðåîäíè ïîä
âëèjàíèå íà äðóãè ïðåîäíè ãëàãîëè ñî íèâ áëèñêè ïî çíà÷åœå (ãî âîñpètóâààt
äåtåtî, ëîâåöît ãî ótåpà çàjàêît ètí.). Âî ÷åøêèîò jàçèê íå ìîæå
äà ñå äîäàäå äèðåêòåí îájåêò íà íåïðåîäíè ãëàãîëè è òðåáà äà ñå êîðèñòè
äðóã òèï êîíñòðóêöèjà èëè äðóã ãëàãîë.
Êàòåãîðèjà ïðîáëåìàòè÷íà çà ïðåâîä è âî äâàòà ïðàâöà å êàòåãîðèjàòà
ïðåêàæàíîñò. Áèäåj è âî ÷åøêèîò jàçèê îâàà êàòåãîðèjà âîîïøòî
íå ïîñòîè, ïðè ïðåâåäóâàœåòî îä ìàêåäîíñêè íà ÷åøêè íå ìîæå äà ñå
èçðàçóâà ñî ãðàìàòè÷êè ñðåäñòâà è òàêà èëè íå ñå èçðàçóâà âîîïøòî, èëè
ìîðà äà ñå èçðàçóâà ñî íåêîè ëåêñè÷êè ñðåäñòâà, íàj÷åñòî ñî ÷åñòè÷êàòà
prý. (Ñëóøíàâ äåêà Pàâëå çàìèíàë çà Ëîíäîí. Þ Slyšel jsem, že Pavel (prý)
odjel do Londýna., Óáèåíèît ñå çàêàíóâàë äåêà å ãî tåpà îáâèíåtèît.
Þ Zabitý prý vyhrožoval, že zbije obvinìného., Pîëètè÷àðît ÕÓ å ãè
âðàtåë íåçàêîíñêè äîáèåíètå pàðè. Þ Politik XY prý vrátí nezákonnì
získané peníze. ) Âî ìàêåäîíñêèîò jàçèê èìà ìîæíîñò ñî ïðåêàæàíà ôîðìà
äà ñå èçðàçè ñèëíà íåäîâåðáà êîí ñîäðæèíàòà íà ðå÷åíèöàòà. Ñå ãëåäà äåêà
òîà ìíîãó ÷åñòî ãî êîðèñòè jàçèêîò íà ïå÷àòîò. ×åøêèîò jàçèê íåìà
ìîæíîñò òîëêó åëåãàíòíî ñî ÷èñòî ãðàìàòè÷êè ñðåäñòâà äà èçðàçè
íåäîâåðáà, òóêó ïàê ìîðà äà jà óïîòðåáè ÷åñòè÷êàòà prý, èëè íåêîå äðóãî
ëåêñè÷êî ñðåäñòâî.
Îòñóòñòâîòî íà ïðåêàæàíîñò âî ÷åøêèîò jàçèê ïðåòñòàâóâà ïðîáëåì
è ïðè ïðåâåäóâàœåòî îä ÷åøêè íà ìàêåäîíñêè. ×åñèòå èìààò ÷åñòî
òåíäåíöèjà âî ìàêåäîíñêèîò äà ãî êîðèñòàò èíäèêàòèâîò ïðè îïèøóâàœå
íà îäàìíà ìèíàòè íàñòàíè íà êîè ïðîñòî íå ìîæåëå äà áèäàò ñâåäîöè.
Íàïð. Cyril a Metodìj pøišli na Velkou Moravu roku 863. Þ *Êèðèë è
Ìåtîäèj ñtèãíàà âî Âåëèêà Ìîðàâèjà âî tåêît íà 863 ã. (íàìåñòî
ñtèãíàëå).
Íà íèâî íà ïðåâåäóâàœå íà ÷åøêèòå ñòóäåíòè îä ÷åøêè íà ìàêåäîíñêè
÷åñò ïðîáëåì ïðåòñòàâóâààò ìàêåäîíñêèòå âðåìèœà, îñîáåíî
ìèíàòèòå. ×åñèòå èìàj è âî ñâîjîò jàçèê ñàìî åäíî ìèíàòî âðåìå êîå

105
ôîðìàëíî îäãîâàðà íà ìàêåäîíñêèîò ïåðôåêò, îäíîñíî ìèíàòî íåîïðåäåëåíî
ñî ë-ôîðìà, èìààò òåíäåíöèjà êîí ïî÷åñòî êîðèñòåœå íà ìàêåäîíñêîòî
ìèíàòî íåîïðåäåëåíî øòî ïî ñìèñëà îäãîâàðà íà ÷åøêîòî
ìèíàòî ìíîãó ðåòêî. (Vèera jsem potkal Pavla. Þ *Â÷åðà ñóì ãî ñðåtíàë
Pàâëå. – íàìåñòî àîðèñòîò ãî ñðåtíàâ).
Êàòåãîðèjà ïîñåáíî òåøêà çà ïðåâîä îä ÷åøêè íà ìàêåäîíñêè çà
÷åøêè ðîäåí ãîâîðèòåë å êàòåãîðèjàòà îïðåäåëåíîñò. Íåìàj è âî ÷åøêèîò
âàêâà êàòåãîðèjà, ×åñèòå èìààò ãîëåìè ïðîáëåìè ñî íåãîâàòà ïðàâèëíà
óïîòðåáà âî ìàêåäîíñêèîò.
Íî è çà èñêóñåí ïðåâåäóâà÷ è ðîäåí ìàêåäîíñêè ãîâîðèòåë ÷èñòî îä
ñòðóêòóðíà ãëåäíà òî÷êà ÷ëåíîò ïðåòñòàâóâà ïðîáëåì ïðè ïðåâåäóâàœåòî
îä ÷åøêè íà ìàêåäîíñêè. Êàêî ïðèìåð íåêà íè ïîñëóæè åäåí ÷åøêè âèö
âî êîj ñå êîðèñòè èãðà íà çáîðîâè íà îñíîâà íà äâîjíàòà ñåìàíòèêà íà
çáîðîò køen (=1. ðåí, 2. pîñtàð pðèäðóæíèê):
Pøijde manželský pár do restaurace. Pøistoupí k nim èíšník a ptá
se dámy, co si dá.
„Jeden párek,“ poruèí si žena.
„A køen?“ chce ještì vìdìt èíšník.
„Køen si dá taky párek.“
Îñâåí òîà äåêà âèöîò íå ìîæå äà ñå ïðåâåäå îä ÷èñòî ëåêñè÷êè
ïðè÷èíè, èìà è ñòðóêòóðíà ïðå÷êà çà íåãîâèîò ïðåâîä. ×èñòî òåîðåòñêè
äà ïðåòïîñòàâèìå äåêà áè ãî ïðåâåëå âèöîò èñòî ñî çáîðîò „ðåí“:
Ñîpðóçè äîàƒààt âî ðåñtîðàí. Êåëíåðît jà pðàøóâà äàìàtà
øtî å íàðà÷à.
„Åäíà âèðøëà“ íàðà÷óâà æåíàtà.
„À ðåí? // À ðåíît?“ ñàêà óøtå äà çíàå êåëíåðît.
„Ðåíot å çåìå èñtî åäíà âèðøëà.“
Äîäåêà âî ÷åøêèîò jàçèê íåìàj è jà êàòåãîðèjàòà îïðåäåëåíîñò,
êåëíåðîò å ïðàøóâà íà èñò íà÷èí è çà ðåí è çà pðèäðóæíèê, íà ìàêåäîíñêè
– àêî ïðàøóâà çà ðåí, êîíñòðóêöèjàòà å áèäå áåç ÷ëåí, à àêî
ïðàøóâà çà pðèäðóæíèêît, ìîðà äà óïîòðåáè ÷ëåí, øòî ïðåòñòàâóâà
äîïîëíèòåëåí ïðîáëåì ïðè ïðåâåäóâàœåòî íà âàêâè èãðè ñî çáîðîâè.
Òîà áåøå ñàìî åäíà ìàëà èëóñòðàöèjà êîëêó ìíîãó ïðîáëåìè ìîæå
äà âîçíèêíàò ïîðàäè êàòåãîðèjàòà îïðåäåëåíîñò ïðè ïðåâåäóâàœåòî ìåƒó
÷åøêèîò è ìàêåäîíñêèîò jàçèê.
×åøêèîò êàêî òèïîëîøêè ôëåêòèâåí òèï jàçèê èìà ìíîãó ïîãîëåìè
ìîæíîñòè çà äåðèâàöèjà íà íîâè çáîðîâè âî ñïîðåäáà ñî ìàêåäîíñêèîò.
Ñî äîäàâàœå ïðåòåæíî íà ñóôèêñè, íî è íà íåêîè ïðåôèêñè å ñïîñîáåí
äà îáðàçóâà öåëà ðåäèöà èçâåäåíè çáîðîâè ñî ìîäèôèöèðàíà åìîöèîíàëíà

106
ñîäðæèíà. Äà çåìåìå çà ïðèìåð äåðèâàöèè îä ïðèäàâêèòå hezký (= óáàâ ):
hezounký – hezouèký – hezoulinký – pøehezký, … èëè malý (=ìàë): malinký –
malièký – malinkatý – malilinký – malilinkatý, … Êîãà òàêâà ðåäèöà ïðèäàâêè
íàìåðíî å óïîòðåáåíà âî ÷åøêè óìåòíè÷êè òåêñò, òîãàø ñîîäâåòíèîò
ïðåâîä íà ìàêåäîíñêè áåç ãóáåœå íà åìîöèîíàëíîòî âîçäåjñòâî íà òåêñòîò
ñòàíóâà ñåðèîçåí ïðîáëåì.
Ñóôèêñàëíàòà äåðèâàöèjà è îáðàçóâàœå öåëè ðåäèöè êàj ðàçëè÷íèòå
ïðèäàâêè âåðîjàòíî èìà âðñêà ñî ïîñèëíàòà òåíäåíöèjà êîí äåìèíóòèâèçàöèjà
âî ÷åøêèîò âî ñïîðåäáà ñî ìàêåäîíñêèîò jàçèê. Ïðè òîà, êîãà
ñå îáðàçóâààò äåìèíóòèâíè èìåíêè, âî ÷åøêèîò íàj÷åñòî ñå ÷óâà ðîäîò
íà îñíîâíàòà èìåíêà. Íàïð.: zub – zoubek – zoubeèek, dub – doubek –
doubeèek, dùm – domek – domeèek, obraz – obrázek – obrázeèek, prst – prstík
– prstíèek, papír – papírek – papíreèek, hlava – hlavinka – hlavièka, tráva –
travièka, kniha – knížka – knížeèka, noha – nožka – nožièka, ruka – ruèka –
ruèièka, èelo – èílko – èelíèko, mìsto – mìsteèko, divadlo – divadélko… Ïðè
ïðåâåäóâàœåòî íà ìàêåäîíñêè ïðåâåäóâà÷îò ìîðà äà ãî ðåøàâà ïðîáëåìîò
êàêî äà ãî çà÷óâà ñòåïåíîò íà äåìèíóòèâèçàöèjà, à èñòî òàêà è ðîäîò íà
èìåíêàòà, çàøòî êàj ìàêåäîíñêèòå äåìèíóòèâè ÷åñòî äîàƒà äî íåãîâà
ïðîìåíà.
Ïîñî÷èâ íåêîè îä ïðîáëåìèòå ïðè ïðåâåäóâàœåòî îä ÷åøêè íà
ìàêåäîíñêè è îáðàòíî ãëàâíî îä ñòðóêòóðíî-ãðàìàòè÷êè àñïåêò. Òèå ñå
ñàìî ìàë äåë îä öåëîêóïíèòå ïðîáëåìè ñî êîè ìîðà äà ñå ñîî÷è âî ñâîjàòà
ðàáîòà åäåí ïðåâåäóâà÷. Íî èìåíî ðåøàâàœåòî íà ïðîáëåìèòå å íàjãîëåìèîò
ïðåäèçâèê çà ïðåâåäóâà÷îò è ìó jà ïðàâè íåãîâàòà ðàáîòà òîëêó
èíòåðåñíà.

107
Literatura
1. Àðñîâà-Íèêîëè , Ë.: Pðåâåäóâàœå. Tåîðèjà è pðàêtèêà. Ñêîïjå,
1999.
2. Ìèõàjëîâñêè, Ä.: Pîä Âàâèëîí. Çàäà÷àtà íà pðåâåäóâà÷ît.
Ñêîïjå, 2006.
3. Ñèáèíîâèž, Ì.: Îðèãèíàë è pðåâîä. Óâîä ó èñtîðèjó è tåîðèjó
pðåâî åœà. Áåîãðàä, 1979.
4. Levý, J.: Umìní pøekladu. Praha, 1978.

Agim Poqoska
PROBLEMI NA PREVODOT ME\U
ALBANSKIOT I MAKEDONSKIOT JAZIK
Preveduvaweto kako tvore~ki ~in otsekoga{ zazemalo zna~ajno
mesto vo kulturata i op{testvoto. Na teoretski plan e zna~ajna
bogatata literatura od 19 i 20 vek koja{to pripa|a na komparativnoto
i kontrastivnoto izu~uvawe na razni jazici i literaturi. Objaveni se
i se objavuvaat mnogubrojni statii, studii, monografii i knigi vo koi
preveduvaweto se razgleduva od razni aspekti, a problemite povrzani
so ovaa stara dejnost vo oblasta na ~ove~kata kultura i civilizacija se
prou~uvaat od teorisko i prakti~no gledi{te.
Na{iot prilog pretstavuva predizvik za nau~no prou~uvawe od
strana na lingvistite (i ne samo na lingvistite) vo vrska so preveduva~kata
dejnost kako tvore~ki ~in, a posebno za problemite pri
prevodot koi se javuvaat me|u albanskiot i makedonskiot jazik i
obratno.
Nie }e se zadr`ime na slednite pra{awa:
1. Upotrebuvaweto na kalkiranite zborovi vo albanskiot jazik, koi
pri preveduvaweto vo mas-mediumite se javuvaat vo ogromen broj
2. Vlijanieto na mas-mediumite pri preveduvaweto na jazi~nite i
leksi~kite sredstva od albanski na makedonski jazik i obratno.
3. Naplivot na ogromen broj zaemki, idiomi (internacionalizmi
ili evropeizmi) i frazeolo{ki izrazi od tu|o poteklo zastapeni
vo dvata jazika.
Isto taka, }e naglasime deka trudot nema pretenzii da napravi
temelna lingvisti~ka analiza, osobeno vo oblasta na kontrastivnata
analiza na dvata jazika. Za razlika od toa, ovde }e se obideme da uka`eme
na oddelni sostojbi pri preveduvaweto od albanski na makedonski jazik
i obratno vo mas-mediumite na albanski jazik vo Republika Makedonija.
Preku ovoj trud }e se obideme da gi dolovime nivnite semanti~ki
odliki i da doneseme mo`ni optimalni re{enija za pravilnoto preveduvawe
od albanski na makedonski jazik i obratno.

110
Kako {to e poznato, vo po~etokot sredstvata za javno informirawe,
spisanijata, u~ebnicite i drugite izdanija na albanski jazik
vo R. Makedonija se upotrebuvaa za {irewe i za usvojuvawe na standardnojazi~nata
norma kaj nas. Sredstvata za masovna komunikacija i
mediumite pretstavuvaat tribina na {irokite narodni masi vo koi
sorabotuvaat profili od razni oblasti i profesii, pravnici, ekonomisti,
lekari, publicisti, literati i sl. Golem del od ovie profili
kaj nas so sredno i visoko obrazovanie se steknale na makedonski ili
na srpski ili hrvatski jazik, taka {to vo pi{anata re~ upotrebuvaat
leksi~ki dijalektizmi, lokalni formi i sintaksi~ki konstrukcii na
spomenatite jazici.
Pokraj dopisnicite koi pi{uvaat na makedonski jazik, kako izvor
za informirawe na makedonskata javnost vo Republika Makedonija za
nastanite vo zemjata i vo svetot, mas-mediumite (elektronskite i
pe~atenite) vo golema mera se slu`at so razni informacii od agenciite;
ATA (Albanska telegrafska agencija), RTV Albanija, Alsat, TV
Era kako i dnevniot pe~at na albanski jazik: laka, akti, Lajm i dr.,
{to zna~i eden del na vestite i drugite informacii vo sredstvata za
javno informirawe na makedonski jazik se preveduvaat od albanski
jazik.
I pokraj bliskite jazi~ni vrski i kontakti kade {to jazi~nata i
leksi~kata interferencija doa|a do poln izraz vo makedonskiot i vo
albanskiot jazik, kako balkanski jazici, sepak vo nivnata gramati~ka
i sintaksi~ka struktura postojat bitni razliki, koi, ponekoga{,
prevodot od edniot jazik na drugiot i obratno go pravat navistina
problemati~en. Eden vakov problem se javuva koga pod vlijanie na
makedonskiot jazik ~esto se upotrebuva glagolska imenka vo albanskiot
jazik, koja e karakteristi~na i za drugite ju`noslovenski jazici, na
primer, sp.: Duhen t[ b[hen p[rpjeksje p[r gjetjen e zgjidhjeve t[ reja…, p[r
ruajtjen dhe p[r mbrojtjen e standardit dhe p[r ruajtjen e nj[ strukture ekonomike…Ovie
konstrukcii koi se nepravilno upotrebeni vo albanskiot
jazik, treba da se zamenat so pravilnite glagolski formi i konstrukcii:
Duhet t[ b[hen p[rpjekje p[r t[ gjetur zgjidhje t[ reja ili so kowuktiv t[
gjenden…me|utoa, nikako:…p[r gjetjen, p[r t’i ruajtur dhe p[r t’i mbrojtur
objektet e r[nd[sishme..., p[r t’i kryer detyrat e parashtruara (a ne:… p[r kryerjen)
p[r t[ mbrojtur standardin dhe p[r t[ ruajtur nj[ struktur[ ekonomike, a ne: …p[r
mbrojtjen dhe p[r ruajtjen i dr. Sli~en problem se javuva i koga pogre{no
se upotrebuvaat i ~lenuvanite pridavki od tipot: i mundsh[m (mo`en),
i ardhsh[m (iden) i dr., na primer, sp.: Si kandidat i mundsh[m p[r kryetar u
propozua…(Kako mo`en kandidat za pretsedatel be{e predlo`en…).
Ovaa konstrukcija na albanski jazik bi tebalo da glasi: kryetar u
propozua a ne: kandidat i mundsh[m p[r kryetar… {to na makedonski jazik
sosema e pravilno upotrebena.

111
Vo jazikot na sredstvata za javno informirawe ~esto sre}avame
izrazi i sintaksi~ki konstrukcii koi ne samo {to ne se vo duhot na
jazikot i lo{o zvu~at tuku ponekoga{ se i nejasni, konfuzni i sl., {to
zna~i ne se standardizirani, normirani. Ne se dovolni samo pravopisnite
i gramati~kite pravila i propisi tuku i izborot na adekvatnite
zborovi i izrazi i toa kako vo originalnite trudovi taka i vo
prevodite. Me|utoa, i pokraj mnogute napori i usilbi za ~ist standarden
jazik, vo mas-mediumite na makedonski jazik se dosta ~esti frazeolo{kite
izrazi, kalkite i pozajmenite sintaksi~ki konstrukcii.
Pra{aweto za pravilnata upotreba na albanskiot i na makedonskiot
jazik vo javnoto op{tewe e postojano aktuelna tema. Vo jazikot
na sredstvata za javno informirawe kaj nas pod vlijanie na albanskiot
jazik, nekoi glagoli se upotrebuvaat vo pasivna i vo refleksivna forma
namesto vo aktivna. Vo albanskiot jazik, kako i vo drugite jazici, me|u
drugoto, ima t.n. naso~ena sintaksi~ka vrska na zborovite i vo
sintagmite i vo raznite frazeolo{ki izrazi. Taka, pod vlijanie na
albanskiot jazik i vo jazikot na pe~atot i elektronskite mediumi mnogu
~esto pogre{no se upotrebuvaat jazi~ni konstrukcii koi ne se vo duhot
na makedonskiot standarden jazik. Vo albanskiot jazik dosta se ~esti
slu~aite koga od edna sintagma ili frazeolo{ki izraz se formiraat
sostavni zborovi (kompozitumi) i derivati, kako, na primer: sy i zi / syzi
(crnook) syzez[, (crnooka) bel i holl[, belholl[, (tenka vo snagata, vitka
devojka) ili kam shpres[ = shpresoj, (imam nade`, se nadevam) kam frik[ =
frik[sohem (imam strav, se pla{am) i dr. Vo frazeolo{kiot izraz Ju
falemnderit (Vi blagodaram) {to bukvalno zna~i Vi se klawam za ~esta,
glagolot se upotrebuva vo pasivna forma, dodeka imenkata vo dativ.
Me|utoa, vo sostavniot glagol fal[nderoj slo`enkata se oformuva vrz
osnova na vtoriot del na glagolot nderoj (po~ituva), koj{to se upotrebuva
vo aktivna forma vo albanskiot jazik, i mu odgovara direktniot
objekt, a ne indirektniot kako {to e vo makedonskiot jazik. Sli~na so
ova e i upotrebata na glagolot sh[rbej, vo pasivna forma sh[rbehem
(slu`am, se slu`am). Preveduva~ite vo mas-mediumite i u~ebnikarskata
dejnost ({kolskite u~ebnici) mnogu ~esto pri preveduvaweto ne se
trudat da najdat soodvetni i ekvivalentni zborovi, izrazi vo jazikot
na koj preveduvaat, tuku strogo se pridr`uvaat na izvorniot, t.e. na
originalniot tekst. Ista e sudbinata i na niza drugi glagoli vo
albanskiot jazik. Vakov e slu~ajot so glagolot sh[rbej (slu`i), koj vo
aktivna forma vo albanskiot jazik se preveduva so glagolot sh[rbej: I
sh[rbej atdheut (& slu`am na tatkovinata). Me|utoa, vo makedonskiot
jazik ovoj glagol vo pasivna forma ima i drugo zna~ewe, konkretno ima
zna~ewe na glagolot p[rdor (upotrebuva). Vo albanskiot jazik tipi~ni
kalki se izrazite: Sh[rbehem me mjete t[ ndryshme (Se slu`am so razni
sredstva). Isto taka, vo albanskiot jazik glagolot sh[rbej (slu`i) mo`e

112
da se preveduva i so glagolot shfryt[zoj (koristi), na primer: P[r
konkretizimin e m[simit shfryt[zojm[ mjete t[ ndryshme (Za konkretizirawe
na nastavata koristime razni sredstva). Vo razli~ni konteksti i vo
drugi jazi~ni situacii vo albanskiot jazik, glagolot se slu`i vo
makedonskiot jazik se preveduva i so drugi glagoli; poslu`ete se ili
slu`ete se so ovo{je, dodeka na albanski jazik se veli: Urdh[roni merrni
pem[, a ne Sh[rbehuni me pem[! [to se odnesuva do izrazot: Toj se slu`i
so angliskiot jazik, na albanski jazik toj bi trebalo da glasi: Ai flet
anglisht (Toj zboruva angliski), a ne Sh[rbehet me anglishten (Se slu`i so
angliskiot).
Pod silno vlijanie na albanskiot jazik vo mas-mediumite na
makedonski jazik mnogu ~esto pogre{no se upotrebuva glagolot se javuva
(lajm[rohem, namesto glagolot paraqitem). Preveduva~ite ne vodej}i mnogu
gri`a za semanti~kata strana na glagolot se javuva (lajm[rohem) pogre{-
no go preveduvaat so glagolot sum izvesten od nekogo, a ne jas se javuvam
na nekogo. Kako {to spomnavme, nekoi glagoli vo albanskiot jazik se
upotrebuvaat vo pasivna forma, dodeka vo makedonskiot tie se vo
aktivna forma. Takov e primerot so glagolite: diplomira, magistrira,
doktorira, specijalizira i nekoi drugi, koi vo albanskiot
jazik redovno se upotrebuvaat vo pasivna forma, sp.: diplomohem,
magjistrohem, doktorohem, specializohem i dr.
Vo mas-mediumite na albanski jazik karakteristi~ni se i
za~estenata upotreba na nekoi frazeolo{ki izrazi sostaveni od
glagolite disponoj (raspolaga), udh[heq (rakovodi). Pri preveduvaweto
vo makedonskiot jazik redovno se upotrebuva imenkata so predlogot so.
Sprema edna mehani~ka inercija vo mas-mediumite (pe~atenite i
elektronskite) na makedonski jazik ~esto se upotrebuvaat konstrukcii
so ovoj predlog, sp.: Mbledhjen e hapi dhe me at[ udh[hoqi kruetari…
(Sostanokot go otvori i so nego rakovode{e pretsedatelot...). Vo ovaa
forma na albanski jazik se upotrebuvaat i konstrukciite so zaemkata
disponoj (raspolaga), koja{to vo albanskiot jazik se zamenuva so
pomo{niot glagol kam (ima). Vo ovoj slu~aj, isto taka, imenkata {to
sleduva se upotrebuva bez predlogot me (so), no po glagolot disponoj,
kako {to spomnavme, pod vlijanie na makedonskiot jazik, pogre{no se
upotrebuva imenkata pridru`ena od predlogot me, na primer: Disponon
me shum[ libra (Raspolaga so mnogu knigi), namesto Disponon libra ili Ka
shum[ libra, (Ima mnogu knigi).
Vo administrativno-pravnata, novinarskata i publicisti~kata
terminologija vo albanskiot jazik ~esto se upotrebuvaat izrazite:
denes re{ena odluka, zakon i sl., direktno prezemeni od makedonskiot
jazik. Taka, namesto pravilnite formi na albanski jazik merret vendim,
nxirret ligji se upotrebuvaat nepravilnite formi sjell vendim, sjell ligjin.

113
Ponekoga{ vo sredstvata za javno informirawe na makedonski
jazik se zabele`uvaat bukvalni preveduvawa, kako {to se: sreden vek
(shekulli i mes[m), namesto mesjet[ ili koha e mesme; umerena temperatura
(temperatur[ e matur), namesto temperatur[ mesatare; mislam na tebe (mendoj
n[ ty), namesto mendoj p[r ty. Bukvalni prevodi se i izrazite: probleme t[
shum[num[rta (mnogubrojni problemi), namesto probleme t[ shumta. Pod
vlijanie na makedonskiot jazik vo stilot na publicistikata ~esto se
upotrebuva izrazot vizit[ (poseta). Vo vrska so ova treba da se istakne
deka vo albanskiot jazik vo izrazite poseta na Albanija, vo albanskiot
literaturen jazik pred indirektniot objekt, osven kratkata zamenska
forma, bezdrugo treba da se upotrebuva i glagolot b[j (pravi), na
primer: I b[ri vizit[ Shqip[ris[ ili E Vizitoi Rumanin[ (I napravi poseta na
Albanija ili Ja poseti Albanija).
Pod vlijanie na makedonskiot jazik, vo albanskiot jazik ~esto se
upotrebuvaat pogre{no konstrukciite od tipot: N[ qoft[ se nuk gabohem
(Ako ne se la`am); Nga shkaku se (Od pri~ina {to); Nuk do t[ p[rs[ritem
(Ne }e se povtoruvam); Do t[ jem i shkurt[r (]e bidam kratok) i dr.
Gorenavedenite primeri na albanski jazik pravilno bi glasele: N[ qot[
se nuk gaboj; P[r shkak se; Nuk do t[ p[rs[ris ]’u tha; Do t[ flas shkurt ose Do t[
them shkurtimisht. Pod tu|o vlijanie vo mas-mediumite na albanski jazik
se i edna serija konstrukcii od administrativnata terminologija
sostavuvani so pridavkata (opredelenik) “shtet[ror” (dr`aven) namesto
pravilnoto “i shtetit” (na dr`avata), sp.: Departamenti Shtet[ror Amerikan
(Dr`aven Department na Amerika), namesto Departmenti i Shtetit
Amerikan; ose Sekretari Shtet[ror Amerikan (Dr`avniot Sekretar na
Amerika), namesto: Sekretari i Shtetit Amerikan. Vlijanieto vo masmediumite
na albanski jazik, spored na{e mislewe, vo ovie primeri e
spored modelot na makedonskiot jazik. Vo duhot na albanskiot standarden
jazik se upotrebuvaat i sintagmite od tipot: N[pun[s i shtetit
(Dr`aven slu`benik), Zyrtar i shtetit (Dr`aven ~inovnik), namesto
pogre{nite formi: N[pun[s shtet[ror; Zyrtar shtet[ror.
Site ovie izrazi kako i sli~nite frazeolo{ki konstrukcii ja
naru{uvaat sintaksi~kata struktura na albanskiot jazik, pa zatoa treba
da se otstranat.
Poznato e vo teorijata na preveduvaweto deka pri preveduva~kiot
~in eden jazik mo`e da kalkira od nekoj drug jazik koj e vo neposreden
kontakt na eden narod bilo semanti~ki ili izvedeni kalki. Taka, vo
sredstvata za javno op{tewe kako i vo drugite izdanija na albanski jazik
vo Skopje, a i vo drugite gradovi niz Republikata se upotrebuvaat vakvi
kalki, koi{to ~esto slu`ele i za zbogatuvawe na leksikata na jazikot.
Vo ovoj slu~aj treba da spomneme deka od leksemata novost od srpskiot
ili hrvatskiot jazik i makedonskiot jazik i kaj nas po~na redovno da se
upotrebuva izvedeniot zbor risi (od i ri / mlad), namesto zborot novi-

114
tet. Isto takov e slu~ajot i so glagolot p[rjetoj (do`ivuva) i mund[soj
(ovozmo`uva). Vo Tolkovniot re~nik na albanskiot standarden jazik
se upotrebuva samo glagolskata imenka p[rjetim (do`ivuvawe), a ne i
glagolot p[rjetoj. Vo poslednite dve decenii ovie izrazi po~naa ~esto
da se upotrebuvaat i vo razli~nite nau~ni izdanija i vo Republika
Albanija. Oddelni izvedeni kalki od drugite jazici, na nekoj na~in,
stanaa kulturno jazi~no blago i na albanskiot standarden jazik.
Bidej}i problemot na jazi~nata kultura i norma, odnosno jazi~nata
~istota na standardniot jazik ima golemo zna~ewe vo mas-mediumite
na makedonski i na albanski jazik vo R. Makedonija, ova pra{awe
s# u{te e aktuelno i zatoa ne treba samo da se reagira i uka`uva na niv
tuku treba i postojano da se prosleduvaat i nabquduvaat mo`nite
gre{ki pri prevodite od albanski na makedonski jazik i obratno.
Preveduva~ite, publicistite, literatite i dr., posebno vnimanie treba
da im obrnuvaat na re~ni~kiot fond, na leksemite, izrazite i idiomite
koi se standardizirale vo dvata jazika. Poseben interes zaslu`uvaat i
za~estenite zaemki vo mas-mediumite vo makedonskiot i albanskiot
jazik, osobeno na anglizmite. Zatoa pri preveduva~kiot ~in na oddelni
zborovi i izrazi od jazikot izvor (od koj se preveduva) vo jazikot
primatel (na koj se preveduva). treba da se nastojuva za eden te~en, jasen
i razbirliv jazik vo mas-mediumite, respektiraj}i gi pravopisnite i
gramati~kite pravila i normi, bidej}i tokmu preku ovie sredstva se
izdignuva i kulturnoto ramni{te na sekoj poedinec oddelno vo op{testvoto.

115
Literatura
1. Arsova-Nikoli}, L.: Teorija i praktika na preveduvaweto,
Skopje, 1999.
2. Mihajlovski, D.: Pod Vavilon. Zada~ata na preveduva~ot, 2006.
3. Sibinovi}, M.: Original i prevod – Uvod u istoriju i teoriju
prevo|ewa, Beograd, 1979.
4. Ivi}, M.: Pravci u lingvistici, Ljubljana, 1975.
5. Sapir, E.: Gjuha – Hyrje n[ studimin e ligj[rimit, Prishtin[, 1980.
6. Karjagdiu, A.: Drejt nj[ shkence t[ p[rkthimit, Jehona, nr. 10, Shkup, 1970.
7. jalor i gjuh[s s[ sotme shqipe, Prishtin[, 1981.
8. Grup autor[sh: Gramatika e gjuh[s shqipe – sintaksa e gjuh[s shqipe Tiran[,
1998.
9. Re~nik na makedonskiot literaturen jazik, I-III, Skopje, 1968.
10. Minova-\urkova, L.: Sintaksa na makedonskiot standarden
jazik, Skopje, 2000.

Ranka Gr~eva
PODATLIVOSTA NA BIHNEROVIOT
KNI@EVEN DISKURS ZA PREVODNA REALIZACIJA
NA MAKEDONSKI JAZIK
Ovoj trud e nastanat vrz osnova na iskustvenite soznanija {to
gi steknav minatata godina preveduvaj}i gi delata na germanskiot
dramaturg Georg Bihner (Georg Büchner 1813-1837). Prevodot se pojavi
ovaa, 2006 godina, vo izdanie na izdava~kata ku}a „Nova na{a kniga“
od Skopje.
Georg Bihner e avtor {to e zastapen vo nastavnite programi na
Katedrata za germanski jazik i literatura i studentite so zadovolstvo
go ~itaat i aktivno u~estvuvaat na seminarskite ve`bi na koi se
obrabotuva nekoe negovo delo, no, vo sporedba so ~elnoto mesto {to
so pravo mu pripa|a vo bogatata tradicija na germanskata dramska
kni`evnost, toj, za `al, vo po{iroki ramki, e nedovolno poznat avtor
vo makedonskata kulturna sredina. 1 Poznava~ite na germanskojazi~nite
kni`evni okolnosti gi smetaat Georg Bihner i negoviot sovremenik
Kristijan Ditrih Grabe (Christian Dietrich Grabbe) za najzna~ajni
dramaturzi od periodot na Mlada Germanija i po odnos na idejnite i
po odnos na tehni~kite dramski re{enija. Bihneroviot radius na
vlijanie se protega od sredinata na 19 vek do pojavata na epskiot teatar
na Bertolt Breht. Me|utoa, visokiot dramatur{ki dostrel na Bihner
e neproporcionalen so kvantitetot na negovoto sevkupno tvore{tvo.
Vo svojot kus `ivot od samo dvaeset i ~etiri godini toj gi ima napi-
{ano samo: tragedijata „Smrtta na Danton“ (Dantons Tod), komedijata
„Leons i Lena“ (Leonce und Lena), dramskiot fragment „Vojcek“ (Woyzeck),
novelata „Lenc“ (Lenz-Novelle) i letokot „Hesenskiot pokrainski
glasnik“ (Der Hessische Landbote). Po obem malo, po dostrel kni`evno
delo dostojno za po~it.
1
Avtorot na trudov e avtor i na prevodot na tekstot od Bihnerovata drama „Vojcek“ {to na
26.01.2001 godina premierno be{e izvedena vo Dramskiot teatar vo Skopje

118
Sî {to storil vo `ivotot Georg Bihner, od osnovaweto na
tajnoto „Zdru`enie za ~ovekovite prava“ (Gesellschaft der Menschenrechte),
so koe, zaedno so svoite privrzanici se obiduva da go anga`ira
narodot na pokrainata Hesen za aktivna politi~ka borba, pi{uvaweto
i rasturaweto na politi~kiot letok po hesenskite sela, seta negova
kni`evna dejnost, kako i prinudnata emigracija vo rancija i [vajcarija,
mo`e da se podvede pod odrednicata vulkanska `elba za socijalna
preobrazba na Hesen. Lekar po naobrazba, poznava~ na istorijata
na revolucijata, osobeno na francuskata, dramaturg po vokacija,
Bihner gi obedinuva vo sebe prefinetite ~uvstva za emfati~nost,
istori~nost i poeti~nost.
Soznanieto do koe{to doa|a vo procesot na svojata istoriska i
kni`evna naobrazba e porazuva~ko: poglednato niz istoriska perspektiva,
postoi fatalisti~ka ednoli~nost vo prirodata na ~ovekovoto
odnesuvawe i postojat istoriski zakonomernosti, koi se provlekuvaat
kako nepobitni dadenosti vo site istoriski nastani. ^ovekot kako
edinka e samo orudie na istorijata, koja preku nego gi sproveduva
svoite nameri. Vakvoto sogleduvawe na `ivotnite i istoriski zakonomernosti
e osnovnata ideja {to Bihner }e ja oblikuva vo svojata
istoriska drama, vo koja, za razlika od dramskata koncepcija na
negovite prethodnici, junakot na dramskoto dejstvo ne e poedinecot,
tuku istorijata.
Vo negovata edinstveno objavena politi~ko-socijalna drama,
„Smrtta na Danton“, Bihner ja ukinuva tradicionalnata ideologija,
veli~aweto na idealite vo dramata i vmetnuva razo~aruva~ki pogled
na svetot, go voveduva ~uvstvoto na nihilizam, proizlezeno od ne~ove~kite
istoriski okolnosti, koi go obezvrednuvaat ~ove~kiot `ivot
i gi ru{at site moralni normi.
Vo oblikuvaweto na dramata „Smrtta na Danton“ toj se slu`el
so istoriski izvori od rancuskata bur`oaska revolucija. Te`i{teto
vo nea toj go stava vrz dvata sopostaveni lika: predvodnikot na
jakobincite, brutalniot dogmati~ar Maksimilan Robespjer, od edna
strana, i `irondinecot, liberalniot aristokrat @or` Danton, od
druga. No za razlika od klasi~nata drama, vo koja imame junak i
antijunak kako dvigateli na dramskoto dejstvo, vo Bihnerovata drama
junacite ne se dvigateli na dramskoto dejstvo, tuku se marioneti na
revolucijata, nejzino orudie za realizacija na istoriskite zakonomernosti.
So vakvata nova dramska koncepcija, Bihner go otvora patot
za sozdavawe moderna istoriska drama.
Na strukturen plan, dejstvata ne se kauzalno povrzani, tuku se
nadovrzuvaat so logi~na posledovatelnost. Celinata na slikata se
sozdava od izobilstvoto nastani, raspolo`enija i refleksii, vo koi
dominiraat monolozi. Vo oddelni sceni prepoznatliv e narodniot

119
govor, vmetnati se delovi od narodnata poezija i aluzii na biblijata,
{to pridonesuva kon poavtenti~en kolorit na dadenoto vreme.
Poa|aj}i od ovie prethodni kni`evni soznanija, neophodni za
procesot na preveduvaweto, preveduva~ot e ispraven pred nekolku
zada~i. Najnapred, najsoodvetno da gi transkribira na makedonski jazik
site imiwa na likovite vo dramata koi, bidej}i dramskoto dejstvo se
slu~uva vo rancija, soglasno so germanskiot pravopis, se napi{ani
na francuski jazik. Vtoro, da gi transkribira na makedonski, no da gi
ostavi vo original, odnosno neprevedeni, francuskite zborovi {to
imaat kulturolo{ka sodr`ina vo duhot na dadenoto vreme od tipot na:
deputati, grizeti, sankiloti, giljotina itn. Nasproti niv, da gi
prevede istoriskite termini {to se tipi~ni za rancuskata bur`oaska
revolucija, kako: Nacionalen konvent, Odbor za javna blagosostojba,
Revolucioneren tribunal, itn. Na toj na~in se zadr`uva
osnovniot ton na dramata, se prenesuva sevkupnata atmosfera na
dramskoto dejstvo. Vakviot preveduva~ki stav soodvetstvuva i so
intencijata na avtorot, koj u{te vo prvata re~enica od dramata mu
dozvoluva na Danton, pokraj germanski, da upotrebuva i francuski
zborovi: „Pogledni kako ubavana gospo|a gi me{a kartite! Vistina si
ja znae rabotata; velat deka na sopstveniot ma` mu go nudi svoeto couer
(srce), a na drugite lu|e carreau (karoto). Vie bi mo`ele da go naterate
~oveka da se zaqubi i vo lagata“.
Vo ovaa funkcija se i niza drugi francuski ili latinski zborovi,
kako na primer: adieu (adje), laterne (laterna) itn.
Nasproti francuskite i stranskite zborovi, koi vo svojot govor
gi upotrebuvaat intelektualnite likovi, pretstavnicite na poniskite
op{testveni sloevi, lu|eto od narodot, se slu`at so hesenski dijalekt
{to sozdava drug vid te{kotija pri preveduvaweto. Kako primer za ova
bi gi navela dvata dela od pesnata {to ja pee xelatot vo ~etvrtiot ~in
od dramata:
ERSTER HENKER: (steht auf der Guillotine und singt):
Und wann ich hame geh,
Scheint der Mond so scheh...
PRVIOT XELAT: (stoi na giljotinata i pee):
I koga si odam doma,
Mese~inata sveti tolku uba ...
ERSTER HENKER: Gleich! Gleich! – Singt:
Scheint in meines Ellervaters enster –
Kerl, wo bleibst so lang bei de Menscher?
PRVIOT XELAT: Vedna{, vedna{! (Pee):
Sveti vo prozorecot na pradedo mi -
Mom~e, zo{to ostana tolku dolgo kaj kurvite?

120
Ote`natoto razbirawe na delovi od ovoj tekst ne e edinstveniot
problem pri preveduvaweto. Zabuna sozdava i mno`inskiot oblik na
imenkata der Mensch, koja, spored gramati~koto pravilo bi trebalo da
glasi: die Menschen, ta taka ~etvrtiot stih na pesni~kata bi trebalo
da glasi: Karl, wo bleibst so lang bei den Menschen, namesto bei der Menscher
kako {to e napi{ano. Za da se razbere ova, potrebno e da se znae deka
imenkata od ma{ki rod ~ovek (Mensch) kolokvijalno i pejorativno
mo`e da se upotrebi so zna~ewe na `enska li~nost. Za potsiluvawe na
pejorativnoto zna~ewe na zborot vo dadeniot kontekst, ovde zborot e
preveden kako {to e ve}e pogore ka`ano.
Da navedeme u{te eden primer vo koj istiot zbor, upotreben
dijalektno i kolokvijalno, dobiva poinakvo zna~ewe. Takov e slu~ajot
so zborot Hafen, pristani{te. Na edno mesto vo dramata se veli: Und
wie’s wieder auf die Erde wollte, war die Erde ein ungestürzter Hafen. Bukvalniot
prevod na ovaa re~enica e: I koga toa sakalo pak da se vrati na
zemja, zemjata bila prevrteno pristani{te. Vakvata stapica {to bi
predizvikala konfuzija vo tekstot se izbegnuva ako se znae deka
sintagmata ein ungestürzter Hafen na hesenski dijalkt zna~i prevrteno,
pretureno tenxere. Sledstveno na toa, korektniot prevod glasi: I
koga toa (deteto) sakalo pak da se vrati na zemja, zemjata bila
pretureno tenxere, odnosno, vo prenosna smisla, vladeel haos.
Vo ovaa drama postojat mesta {to navistina mo`at da go zbunat
preveduva~ot bidej}i, navidum, delovi od oddelni re~enici voop{to
ne se vklopuvaat nitu vo smislata na re~enicata {to se preveduva, nitu
pak vo sevkupniot tekst. Na primer, na edno mesto vo dramata Danton
veli: „Ostavam s# vo u`asen nered. Nikoj ne se razbira vo vladeeweto.
Mo`ebi bi mo`elo i da uspee ako na Robespjer mu gi ostavam moite
kurvi, a na Kiton moive sna`ni kolkovi.“ I sega ~ovek, so pravo, }e se
zapra{a kako mo`e nekoj da mu gi ostavi nekomu svoite kolkovi. Ili,
poto~no, kako {to stoi vo originalot, „meine Waden“, „moite no`ni
listovi“. Tolkuvaweto, za koe mu blagodaram na profesorot Peter Rau,
e deka vo toa vreme, za ubavo da im prilegaat pantalonite, dolgi samo
do pod kolena, ma`ite na listovite si stavale ve{ta~ki, umetni~ki
izraboteni dodatoci. Koga ovaa sintagma od originalot bi se prevela
bukvalno, ne samo {to nikomu ne bi mu bilo jasno za {to stanuva zbor,
tuku toa bi dovelo do zabuna. Zatoa si dozvolivme pogolema sloboda i
vo kontekst so prethodno re~enoto, imeno, „ako na Robespjer mu gi
ostavam moite kurvi“, }e ja dovr{ime re~enicata so „a na Kiton moive
sna`ni kolkovi“ {to }e ja ima seksualnata asocijacija {to e najbliska
do originalniot iskaz.
Bliska do na{iot idiomatski izraz „da se poka`uva ili da ne se
poka`uva pred svetot valkanata obleka“, no vo edno stilizirano
zna~ewe, e slednava re~enica: „ERO: Taka i si mislev! Toj mora u{te

121
edna{ da se udri v gradi i da im poka`e na lu|eto dolu deka nema
ne~ista dolna obleka za poka`uvawe“. Ovde se me{aat dve nivoa:
nivoto na bukvalnoto i nivoto na prenosnoto zna~ewe. So ovaa re~enica
Ero saka da ka`e deka pred da bide giljotiran, Danton treba da
si go otvori srceto, da se proiznese za svojata nevinost, odnosno da
poka`e deka nema {to da krie od narodot. Zatoa originalnata re~enica
„…Er muß sich in den Busen greifen und den Leuten da unten zeigen, daß er reine
Wäsche hat“ (Toj mora da si posegne v pazuva i da im poka`e na lu|eto
dolu deka ima ~ista dolna obleka) e transformirana vo mislovno
poprifatliviot oblik {to }e sozdava iluzija za ~ista sovest: „deka
nema ne~ista dolna obleka za poka`uvawe“.
Dramata „Vojcek“ (Woyzeck) e fragment pronajden vo zaostavninata
na avtorot i bidej}i ne postoi odreden definitiven redosled
na scenite, razli~ni izdava~i, po sopstveno nao|awe ja odreduvale
nejzinata kompozicija. Zatoa postojat nekolku verzii i pri preveduvaweto
e upatno da se navede spored koja verzija e napraven prevodot
{to mu se nudi na makedonskiot ~itatel. Novumot na ovaa socijalna
drama e vo toa {to vo nea, za prvpat vo germanskata dramska literatura,
sudbinata na eden mal, obespraven ~ovek stanuva tema na dramsko
dejstvo. Pri nejzinoto preveduvawe naidov na edno interesno mesto
{to mi predizvika vistinska dilema, za koja s# u{te ne sum sigurna
dali pravilno ja razre{iv i koja, mo`ebi, otvora prostor za ponatamo{na
diskusija. Imeno, na edno mesto vo tekstot glavniot lik,
vojnikot Vojcek, za sebe veli deka e roden na Blagovec, dvaesetti juli.
Spored katoli~kiot (gregorijanskiot) kalendar praznikot Mariä
Verkündigung, odnosno Blagovec, ima fiksen termin i sekoja godina se
slavi na dvaeset i ~etvrti mart, a spored pravoslavniot (julijanskiot)
kalendar na sedmi april. Od kade sega proizleguva deka toj praznik
pa|a na dvaesetti juli, koga se znae deka se potrebni devet meseci
otkako angelot $ ja soop{til radosnata vest na Marija do ra|aweto na
Isus Hristos? Mojata dilema se sostoe{e vo toa dali da go ostavam
originalniot termin ili da go zamenam so dvaeset i ~etvrti mart,
soodvetniot termin spored gregorijanskiot kalendar, ili sedmi april,
za koj hristijanite so pravoslavna veroispoved najverojatno znaat deka
e navedeniot praznik. Jas se odlu~iv za prvata varijanta.
Koncepciski poglednato komedijata „Leons i Lena“ (Leonce und
Lena) pretstavuva neobi~en spoj na bajkovni, komi~ni i satiri~ni
elementi. Imeno, vo ramkovna struktura na bajka e vmetnato komi~no
dejstvo {to pretstavuva satira na germanskiot malogra|anski moral.
Likovite od dramata ne se portretirani kako realni ~ove~ki su{testva,
tuku kako marioneti koi opstojuvaat vo besperspektivno milje na
aristokratski stil na `iveewe. Dominantnoto ~uvstvo na likovite e
zdodevnosta, koja vo svojata ednoli~nost gi bri{e granicite na

122
prostorot i vremeto i generira kvazifilozofski razmisluvawa za
`ivotot, za qubovta, za sonot, za smrtta. Te`i{teto na komedijata e
tokmu vo dramskite dijalozi koi se odlikuvaat so pove}eslojno zna-
~ewe. Ovaa pove}eslojnost ne samo {to ja ote`nuva preveduva~kata
rabota tuku i ja stava na proba seta ume{nost na preveduva~ot da se
spravi so mnogubrojnite, napati ne lesno odgatlivi aluzii. Za ilustracija
}e navedam nekolku primeri:
Als meine Mutter das Vorgebirg der guten Hoffnung schiffte
(Koga majka mi plove{e okolu ’Rtot Dobra Nade`) 2
Und dein Vater am Kap Horn Schiffbruch litt
(A tatko ti strada{e vo brodolom na Kap Horn) 3
Leons:
Valerio:
Valerio, gib den Herren das Geleite!
Das Geläute? Soll ich dem Herrn Präsidenten eine Schelle anhängen?
Soll ich sie führen, als ob sie auf allen vieren gingen?
Leons: Valerio, daj im pridru`ba na gospodata!
Valerio: Zvu~na pridru`ba? Treba li na gospodinot pretsedatel da mu
zaka~am praporci? Treba li da gi vodam kako da odat ~etvorono{ki?)
4
Bihnerovata novela „Lenc“, vo koja, preku tragi~nata sudbina na
Geteoviot prijatel, pisatelot Jakob Rajnhold Lenc, e obraboten
motivot na ludilo, se smeta za majstorsko ostvaruvawe na avtorot. I
vo nea, isto kako i vo dramata „Smrtta na Danton“, toj ja primenuva
tehnikata na direktno, nestilizirano vgraduvawe fakti od vistinskite
nastani, prezemeni od zabele{kite na Lenc. Pri ~itaweto na
novelata pa|a v o~i faktot deka vo nea avtorot namerno izbegnal da
gi navede pri~inite koi ja predizvikale bolesta. Negoviot interes e
naso~en kon prikaz na aktuelnite nastani i simptomite na bolesta, ne
osvetluvaj}i go seto ona {to go uslovilo nivnoto manifestirawe.
Pritoa avtorot zazema pozicija na filantrop koj so akribi~na
preciznost umee realisti~no da gi prika`e slu~uvawata, i ednovremeno
neposredno i nenametlivo da pronikne vo vnatre{nosta na
likot prika`uvaj}i gi negovite vnatre{ni sloevi. Ova ~esto menuvawe
na nabquduva~kata perspektiva, preminite od nadvore{niot sloj na
2
Igra na zborovi: terminot gute Hoffnung go ozna~uva navedeniot geografski poim, no zna~i
i bremenost.
3
Igra na zborovi: Kap Horn pokraj navedeniot geografski poim bukvalno zna~i ’rt, rog.
4
Igra na zborovi: Leons veli Geleit {to zna~i pridru`ba, a Valerio Geläut, odnosno yvonewe.

123
pojavnoto, vo vnatre{niot, skrieniot, vo koj se opi{uvaat previrawata
na Lencovata du{a, se napraveni so izvonredna umetni~ka
ve{tina i senzibilnost. Intencijata za prikaz na {izofreni~nata
svest na glavniot lik avtorot ja realiziral so napati nedovr{eni,
isprekinati re~enici so sintaksi~ki nepravilnosti. Zada~ata na
preveduva~ot e vo najgolema mo`na mera da gi zadr`i izraznite
karakteristiki na originalniot tekst i ednovremeno da iznajde
re~eni~en oblik koj nema da zvu~i artificielno na makedonski jazik.
Tokmu vakviot tip na transformacija, kako i iznao|aweto na soodvetnite
ekvivalenti za golem broj zborovi pretstavuva glavna te`ina ne
samo pri preveduvaweto na ovoj Bihnerov tekst tuku i na celoto negovo
kni`evno pismo.

Bone Veli~kovski
PREVEDUVAWETO NA POSLOVICITE
I POGOVORKITE OD STRANSKI
NA MAKEDONSKI JAZIK
Sekoj narod vo svoite mudri i figurativni izreki relativno
verno go izrazil svoeto ogromno iskustvo, pogled na svetot, prirodata,
trudot, op{testvoto, i ostavil neizbri{livi tragi od svoite obi~ai,
obredi, narav, o~ekuvawa i nade`i.
Ne sekoj izraz pretstavuva poslovica, tuku samo onoj {to se
sovpa|a so na~inot na `iveewe i e vo soglasnost so mislite na
mnozinstvoto. Takviot izraz mo`el da opstojuva iljadnici godini i
da se prenesuva od eden vek vo drug, kako i od eden jazik na drug i da
stane sopstvenost na odnosniot narod i negov odraz na stvarnosta vo
minatoto. Kako jasen izraz na prakti~nata filozofija, vo poslovicite
i pogovorkite se manifestira narodnata sposobnost za konkretno
sfa}awe na slo`enosta i dinamikata na `ivotot so {to tie i vo
sovremenite uslovi aktivno `iveat, presozdavaj}i se vo nova sodr`ina
inspirirana od novonastanatiot kontekst, pa poradi toa tie se s#
u{te vo aktivna upotreba od site sloevi na modernoto op{testvo,
po~nuvaj}i od obi~niot ~ovek pa s# do onie koi upravuvaat so mo}nite
mediumi na masovnata komunikacija.
Me|utoa, koga treba da prevedeme nekoja od poslovicite i
pogovorkite na makedonski jazik, toga{ }e se najdeme pred neo~ekuvani
te{kotii. Sekoj koj se soo~uva so proverbijalnite prou~uvawa
znae kolku e te{ko da se odbere soodvetniot primer za ilustracija na
daden poslovi~en kontekst, pri istovremeno sovladuvawe na jazi~nata
bariera, koja{to e posebno izrazena pri soo~uvaweto so ovie kratki
`anrovi. Takvata te{kotija e sekako golema koga treba da se dolovi
to~noto zna~ewe na nekoja poslovica ili pogovorka do ona na odnosniot
stranski jazik, pa duri i toga{ koga se raboti za srodni jazici,
osobeno poradi lingvisti~kite interferencii.
No, glavnata te{kotija pri preveduvaweto/prenesuvaweto na
poslovicite i pogovorkite na makedonski od stranski, na primer od

126
angliskiot jazik, se sostoi vo ume{nosta da se najde soodveten makedonski
primer kako po forma taka i po sodr`ina, taka {to pri toa
rakovoden princip treba da bide nastojuvaweto da se olesni razbiraweto
na stranskata poslovica kaj onie koi ne go poznavaat soodvetniot
jazik ili se slu`at so nego od najrazli~ni pri~ini i za razli~ni
celi.
Bidej}i samata jazi~na gradba na poslovicite ne sekoga{ e
dovolna za da se dojde do zna~eweto na edna poslovica, ~esto se
naveduva i nejzinoto tolkuvawe na makedonski jazik, onaka kako {to
se dava pri naveduvaweto na izvorite od kade {to taa e crpena. Poradi
toa logi~no e pri baraweto na makedonskite ekvivalenti toa da se
vr{i po sodr`ina, odnosno po zna~ewe, a ne po forma.
Vo toj slu~aj ne smee da se zboravi deka poslovicite, iako
na~elno se rezimirani iskazi, po svojata forma mo`at da se stesnuvaat
i stegaat vo tekot na nivnata upotreba, gubej}i pri toa nekoi zborovi,
me|u koi i po~etnite. Na toj na~in ~esto se nao|ame vo situacija da ne
mo`eme da ja sfatime smislata na nekoja, osobeno koga se raboti za
postara, poslovica. Poradi toa potrebno e da se prezemat opse`ni
transdisciplinarni istra`uvawa za da bideme vo sostojba da ja
dolovime atmosferata vo koja se primenuvala poslovicata, pa duri
potoa da se zafatime so nejzinoto preveduvawe.
Preveduvaweto, po definicija, e dejnost koja se sostoi vo prenos
na sodr`inata na tekstot od eden jazik so sredstvata na drug jazik;
zna~i rezultatot na takvata dejnost pretstavuva prevod. So ovaa
dejnost, odnosno so nejzinite teoretski postavki i optimizacija se
zanimava disciplinata nare~ena nauka za preveduvaweto (angl.
translation studies; germ. Übersetzungswissenschaft èëè Translationswissenschaft)
i vo sebe vklu~uva nekolku pravca, me|u koi se izdeluvaat
teorijata na preveduvaweto, analizata na prevodot, metodikata na
obuka za preveduvawe. Posebno mesto denes zazema ma{inskiot prevod
– nau~na i istovremeno tehnolo{ka disciplina, svrzana so naukata za
preveduvaweto i kompjuterskata lingvistika. Kako i mnogu drugi
podra~ja od primenetata lingvistika, preveduvaweto po svojata
su{tina e multidisciplinarno – svrzano e ne samo so naukata za
jazikot tuku i so naukata za kni`evnosta, kognitivnite nauki, kulturnata
antropologija, regionalnata geografija i arealnite prou~uvawa.
Pluridisciplinarnosta na teorijata na preveduvaweto i nejzinata
prakti~na primena uka`uva na toa deka ovaa aktivnost se javuva
kako jazi~en, a istovremeno i kako prili~no slo`en kognitiven
fenomen. Pri preveduvaweto od eden jazik na drug, preveduva~ot se
koristi kako so svoite jazi~ni znaewa i sposobnosti, taka i so
najraznovidnite ekstralingvisti~ki poznavawa (za fizi~kata priroda
na svetot, za op{testvoto i negovata kultura, za raznite situacii

127
vo koi nastanal prevodniot tekst kako i za recepcijata na negoviot
prevod), pri {to etapite na sfa}aweto/razbiraweto, od edna strana,
i sintezata na tekstot, od druga strana, bitno se razlikuvaat. Vo
najop{ti crti ka`ano, glavnata {ema na osnovnite jazi~ni i kognitivni
operacii, koi{to go pridru`uvaat procesot na preveduvaweto
od eden jazik na drug (od izvorniot jazik, odn. „jazikot na originalot“
L 1
na jazikot-cel, odn. „celniot jazik“ L 2
), mo`no e da se pretstavi na
sledniot na~in:
Od tekstot na L 1
vodat nekolku pati{ta kon L 2
, koi go odrazuvaat
faktot deka prevodot mo`e da se ostvaruva so razli~en stepen na
proniknuvawe vo sodr`inata na tekstot. Prevodot pri polna ili
celosna realizacija pretpolaga postoewe na nekolku konceptualni
pretstavi za sodr`inata na tekstot, koj{to hipoteti~ki ne zavisi od
osobenostite na vlezniot i izlezniot jazik, imaj}i go na um totalitetot
na znaewata, koi vo vrska so konkretniot tekst bi mo`ele da
bidat zemeni predvid od strana na preveduva~ot (ili od prevodnata
ma{ina) za {to podlaboko navleguvawe i razbirawe na tekstot i
maksimalno adekvatna transmisija na negovata sodr`ina na drugiot
jazik. So drugi zborovi, celosniot ili polniot prevod ne pretstavuva
izbor na prevodni soodvetstva, tuku maksimalno dlaboko poimawe na
tekstot so konsekventno ra|awe na nov tekst na drugiot jazik, ili pak,
na dva posledovatelni prevoda: prvin na hipoteti~ki konceptualen
jazik-posrednik, a potoa, od toj jazik-posrednik, na jazikot-cel.
Skratenata {ema na preveduvaweto pretpostavuva vostanovuvawe
na prevodni korelacii pome|u zna~ewata na tekstot na izvorniot
jazik i celniot jazik; pri toa zna~ewata gi zadr`uvaat osobenostite
na dvata jazika i ne se pretpostavuva postoewe na nekakov
jazik-posrednik. Na krajot, pri kratkata {ema na preveduvaweto
prevodnite soodvetstva se vostanovuvaat neposredno me|u korespondentnite
izrazi na izvorniot jazik i celniot jazik.
Spored celta, prevodot mo`e da bide od nekolku vidovi, no
komunikativniot prevod se javuva kako eden od najva`nite i najrasprostranetite
tipovi. Toj se narekuva i „normalen“ prevod, t.e. prevod
~ija cel e maksimalno i soodvetno po~ituvawe na normite na jazikot
L 2
, so negovite sredstva da mu ja prenese na adresatot sodr`inata na
izleznoto soop{tenie na jazikot L 1
. Inaku, vo osnova celite na
prevodot mo`at da bidat i od drugi tipovi: a) deloven prevod, koj vo
anglojazi~nata tradicija se narekuva word for word translation ili zbor
po zbor; b) bukvalen prevod, koj vo istata taa anglojazi~na praktika
se imenuva kako grammar translation; v) filolo{ki prevod, poznat u{te
kako „dokumentaren“; i g) adaptiven (odnosno poseben, referativen)
prevod.

128
Preveduvaweto na poslovicite i pogovorkite.
Pri preveduvaweto na idiomite, poslovicite i pogovorkite
postoeweto na ekvivalentni edinici vo jazikot L 2
samo po sebe ne
sekoga{ ovozmo`uva postigawe na soodveten rezultat. Sekoj iskusen
preveduva~ znae deka vo pove}eto slu~ai nastojuvaweto da se so~uva
prenosnata komponenta na tekstot na originalot e mnogu va`no, taka
{to bukvalniot prevod na soodvetnata fraza vo takov slu~aj se
poka`uva kako pouspe{no re{enie otkolku baraweto na „normalen“
ekvivalent vo L 2
. Vo vrska so toa se postavuva pra{aweto, vo koj slu~aj
bukvalniot prevod e dozvolen, t.e. razbirliv za adresatot, a vo koj ne
e toa. Mo`nosta za razbirawe na bukvalniot prevod na idiomatskiot
izraz na jazikot L 1
od liceto ~ij maj~in jazik e L 2
, se objasnuva so
postoeweto na drugi izrazi vo L 2
, koi se potpiraat na poimnite
strukturi i stojat nasporedno so niv i soodvetstvuvaat so jazi~nite
izrazi na L 1
.
Pri preveduvaweto na nekoja fraza, odnosno kombinacija na
zborovi, koi{to obrazuvaat edno celo i obi~no se javuvaat kako
opredelen del od re~enicata, se sre}avame so problemot mnoguzna~nost,
a sledovatelno na toa, so nevozmo`nosta za prevod na
frazata nadvor od kontekstot. Kontekstot e toj {to gi pravi zborot
ili re~enicata ednozna~ni. Kontekst mo`e da bide ne samo literarnoto
opkru`uvawe, tuku i realnata situacija. Kone~no, kolku pove}e
se svrzani pome|u sebe zborovite koi se koristat za izrazuvawe na
poimite, tolku poto~no treba da se izrazat tie poimi. Me|utoa, mnogu
frazi i re~enici mo`at da imaat direktno i prenosno zna~ewe, pa
poradi toa izrazuvaat razli~ni poimi i misli.
razite, odnosno frazeologizmite se isto taka mnoguzna~ni i
istrgnati od kontekstot nemaat opredelena smisla, a toa zna~i deka
ne mo`at da se preveduvaat. Isto taka, ne postojat slu~ai koga
re~enicata sekoga{ ima samo edno zna~ewe. Me|u niv se vbrojuvaat
poslovicite, sentencite, aforizmite itn. Naj~esto ovie re~enici se
dovolni samite za sebe, i imaat sosema opredeleno zna~ewe i zatoa
obi~no, no ne sekoga{, mo`at da se preveduvaat nezavisno od kontekstot.
Na primer, angliskiot izraz Hot air – mo`e da zna~i i „topol
vozduh“ i „nevrzan razgovor“, odnosno bladawe, pusto zboruvawe.
Ponatamu,
Never put off till tomorrow what you can do today. 1
Ne ostavaj go za utre toa {to mo`e{ da go stori{ denes.
1
Angliskite primeri se od Oxford Dictionary of English Proverbs, 3 rd ed. By . P. Wilson, 1970 i Rosalind
ergusson, The Penguin Dictionary of Proverbs, 1983.

Ili,
129
Imagination is more important than knowledge.
Voobrazenieto e poslatko od znaeweto.
(aforizam {to mu se pripi{uva na Albert Ajn{tajn)
Mnogu ~esto sli~nite re~enici ve}e imaat gotovi ekvivalenti
vo drugiot jazik i se javuvaat kako to~en prevod, iako vo toj slu~aj nema
nikakvo soodvetstvo so zborovite na originalot. Me|utoa, mnogu
~esto, re~enicata ne izrazuva zavr{ena misla i nadvor od kontekstot
nema opredeleno zna~ewe.
Takvite re~enici ne e mo`no da se prevedat zatoa {to toa
neizbe`no vodi kon jalovo preveduvawe na zborovite, a kako rezultat
na toa se dobiva besmislica i se zapa|a vo }or-sokak.
Na primer na makedonski imame odredena situacija:
„Taa se krena, i toj zastana“.
When she stood up, he stood up too.
No vo kontekstot ne se raboti za nea – `ena, i ne za nego – ~ovek,
tuku za mese~inata i za ~asovnikot. Toga{ i prevodot bi mo`el da
bide poinakov: When she rose (the Moon), it (the clock) stopped.
Nevnimanieto vo odnos na kontekstot vodi kon grubi gre{ki vo
prevodot. Od takvoto nevnimanie se pojavila anegdotata za bukvalniot
prevod od srpski jazik: „Brodot be{e poln so dupki“ („Brod je
bio dupke pun“).
Sovladuvaweto na te{kotiite pri preveduvaweto se postignuva
so golemo iskustvo, koe bara ume{nost pri koja vnimanieto se disperzira
za da se naso~i kon oddelni delovi na iskazot, taka {to sekoga{
se ima vo vid celinata, t.e. celiot tekst. A za toa treba da go imame
negoviot stroe`, odnosno negoviot plan. Toa e neophodniot uslov pri
prevodniot proces. Kako i sekoj proces – toa e dejnost, koja se odviva
vo odredena vremenska ramka, pri {to taa e istorodna na po~etokot i
na krajot. Ako po~etokot na takvata aktivnost e primawe ili recepcija,
t.e. ~itawe (ili slu{awe) na prviot jazik, toga{ krajot na taa
aktivnost e reprodukcija, t.e. govor (ili pismo) na drugiot jazik.
Na toj na~in, tie dve etapi (primawe na prvata i reprodukcija
na vtorata etapa) lesno se izdeluvaat vo prevodniot proces, bidej}i
se kvalitativno razli~ni. No tie etapi treba da bidat oddeleni edna
od druga so odreden vremenski interval, vo koj rezultatot od dejstvoto
na prvata etapa }e premine vo objekt na dejstvoto od poslednata etapa.
[to mo`eme da reproducirame, t.e. da im predademe/prevedeme na
drugite? Samo toa {to go znaeme, odnosno so sodr`inata na vtorata

130
etapa treba da nastane preminot na znaeweto, na toa {to bilo postignato
kako rezultat na prvata etapa, t.e. kako rezultat na ~itaweto ili
slu{aweto. A toa e razbiraweto. Za vreme na vtorata etapa, pasivnoto
sfa}awe preminuva vo aktivno znaewe, koe mo`eme da im go predademe
na drugite na jazikot koj go vladeeme.
Tokmu vo vremeto na taa etapa nastanuva i zamenata na prvite
so drugite jazi~ni formi. Toa {to sme go primile na prviot jazik,
treba da go izrazime na vtoriot, t.e so pomo{ na vtoriot sistem na
uslovni znaci, koi poseduvaat svoi sopstveni zakonitosti, koi se
razlikuvaat od zakonitostite na jazikog na originalot. Na primer:
Nobody knows anything – nikoj ni{to ne znae (bukvalno: nikoj
znae s#)
I wish you hadn't said it – za{to ti toa go ka`a (iako s# po~esto
se preveduva bukvalno: bi sakal ti da ne go ka`e{e toa, iako vo
prevodite na televizijata s# po~esto se javuva poslednava
forma).
Vakviot spisok mo`e da se prodol`i do beskraj, iako ne sodr`i
~isto izrazni idiomatski sredstva, kako na primer poslovicata od
tipot: Every dark cloud has a silver lining (Sekoe zlo za dobro), koja
bukvalno bi zvu~ela, kako „Sekoj temen oblak ima srebrena postava“,
koga vnatre{nite zakonitosti na razli~nite jazi~ni sistemi bi bile
ednakvi (ili isti).
Na vtorata etapa se slu~uva ne samo smena na jazi~nite formi
tuku i smislovno memorizirawe na razbranoto, i kako rezultat na toa
mislite na avtorot na originalot stanuvaat misli na preveduva~ot,
koi toj sega mo`e da gi izrazi na drugiot jazik.
Vo procesot na smislovnoto memorizirawe od po~etok go analizirame
tekstot, za da objasnime od kakvi smislovni delovi se sostoi
toj i kako tie me|u sebe se svrzani, a potoa go vospostavuvame, sintetizirame
toa so pomo{ na na{eto znaewe i umeewe.
Analizata vo procesot na preveduvaweto se zavr{uva so sukcesivno
delewe na tekstot na ednostavni delovi za otkrivawe na
logi~nite vrski me|u niv, pri {to podelbata na tekstot e potrebno
da se vr{i na samostojni delovi, od koi sekoj posebno pretstavuva celo
za sebe. Tekstot se deli otkako }e se dolovi smislata na delovite, ~ija
veli~ina se opredeluva spored planot na tekstot i mo`nostite na
preveduva~ot.
Vo primerite so angliskite poslovi~ni formi se sre}avaat
tekstovi od razni podra~ja, na primer od oblasta na stopanstvoto,
politikata, reklamnite televiziski spotovi i poraki itn., ~ij jazik

131
po pravilo e emocionalno ekspresiven. Po stilot tie stojat pome|u
nau~nata proza i publicistikata.
Isto taka, raznovidni stilisti~ki sredstva se sre}avaat vo
statiite so ~isto ekonomski karakter: i tuka se koristi figurativnata
frazeologija, poslovicite, pogovorkite, metaforata, metonimijata,
igrata na zborovi itn. Za razlika od angliskata, makedonskata,
osobeno, ekonomskata proza e pomalku emocionalna i nejziniot jazik
e poblizok do jazikot na nau~nata proza, pa poradi toa, ne pomalku,
pri prevodot treba, vo ramkite na mo`noto, da se so~uva i figurativnosta
i glavniot stilisti~ki kolorit na originalot. Da razgledame
nekoi od na~inite na adekvatna transmisija na stilisti~kite osobenosti
na originalot.
igurativnata frazeologija na planot na preveduvaweto mo`no
e da se podeli na 4 grupi:
1) re~enici koi imaat polni ekvivalenti vo makedonskiot jazik,
kako na primer:
Better late then never. – Podobro docna otkolku nikoga{
(internacionalno poznata pogovorka);
2) re~enici koi delumno se sovpa|aat so nivnite makedonski
varijanti: to set one’s house in order – da se stavi red kaj sebe; as
black as coal – crn kako kotle (}umur);
3) frazeolo{ki izrazi, poslovici ili pogovorki, koi za osnova go
imaat angliskiot na~in na `ivot, literaturni referencii
(aluzii), koi imaat paraleli vo makedonskiot jazik. Na primer:
to carry coals to Newcastle – nosi drva vo {uma.
Vo nekoi slu~ai, i pokraj postoeweto na makedonski ekvivalent,
od aspekt na stilot, podobro e da se razjasni smislata na pogovorkata
so pomo{ na opisen prevod, pa taka navedeniot izraz to
carry coals to Newcastle mo`no bi bilo da se prevede kako: raboti
ne{to izli{no. Isto e i so poslovicata: He came safe from the
East Indies, and was drowned in the Thames. – Go preplival moreto,
se udajl na krajot. (Kav. 497). – Var. Mnogu p'ti i najarniot
pliva~ se davit. (Kav. 1983). – I najarnijot pliva~ mojt da se
udajt. (Kav. 1225).
4) neprevodlivi iskazi, vo koi se koristat realii od angliskiot
`ivot, za koi nema ekvivalenti vo makedonskiot jazik, neprevodlivata
igra na zborovite i sl. Vo toj slu~aj potrebno e da se
pribegne kon opisen prevod ili da se koristi fusnota.
Neretko pri preveduvaweto na krilatite zborovi i figurativnite
izrazi preveduva~ot ima mo`nost na izbor od dve-tri od
pove}e postojni varijanti.

132
Vo sledniot primer imame varijanti i vo angliskiot i vo
makedonski jazik: If you wish good advice, consult an old man. – Sekoj
starec i znalec. (P.D. 3183). – Var. Toj {to ne slu{a postar }e
ostanit prostak. (MNU 6241). – Kaj {to starite ne se slu{aat, i
Gospod ne mu daat. (MNU 2684). – Cf. If the old dog barks, he gives counsel.
– Staro ku~e ko da lajt, trebit da vidi{ {~o e. (Kav. 3520).
Once bitten, twice shy. – A burnt child dreads the fire. – The scalded cat
fears cold water. – Koj se poparil na mlekoto duva i na matenicata. (P.D.
1567). – Poparen petel i od do` begat. (MNU 5137). – Izgorel od
kafeto, ta duva i na rakijata. (Postradal od lo{ ~ovek, ta se pla{i
i od nezlobniot.). (MNU 2410). – Go k'sna zmija, go strah i od gu{-
terica. (MNU 1125).
Za edna angliska poslovica imame pove}e makedonski varijanti.
Bacchus hath drowned more men than Neptune. – Poj}e se udajle v
~a{a, otkolku v more. (Kav. 3050). – Var. Poj}e umrele od jadewe i
pijawe, odo{~o od glad i `ed. (Kav. 2950a). – Poe}e lu|e umiraat od
prejaduawe odo{to od gladuawe. (MNU 5085). – Grobi{~a od glad
nemat. (Kav. 566).
^esto makedonskite pogovorki i figurativni izrazi imaat svoja
postojana i stabilna forma i pri preveduvaweto na stranski jazik, na
primer na izrazot: volk vo ov~a ko`a, na angliski se predava adekvatno
bez nikakvi te{kotii: wolf in sheep’s clothing, a pogovorkata: Daleku od
o~ite, daleku od srceto odgovara na identi~nata angliska: Out of sight,
out of mind.
Se razbira, vo oddelni konteksti pri odredeni figurativni
izrazi mo`no e da se najdat i drugi ekvivalenti, no nie }e gi izbereme
samo onie koi po~esto se upotrebuvaat vo angliskiot govor.
No mnogu po~esto se slu~uva da se sretneme so situacii koga na
nekoi krilati izrazi vo prviot jazik odgovaraat nekolku analogni
izrazi vo drugiot jazik. Taa postavka e mo`no uspe{no da se ilustrira
so primeri pri preveduvaweto/prenesuvaweto na poslovicite, pogovorkite
i drugite popularni izrazi. Pri preveduvaweto na takvite
edinici od govorot na preveduva~ot ~esto mu se slu~uva da pribegnuva
kon ekspresivno-stilisti~ka adaptacija, t.e. kon izvesna promena na
figurativnata struktura na iskazot, odnosno kon izmena koja ja
koristi kako zamena na formata, a koja le`i vo osnovata na nekoja od
komponentite na iskazot. Da gi razgledame slednite primeri: One must
not put one’s sickle into another’s harvest. Ne klavaj srp vo tu|a niva. – In
Rome one must do as the Romans do. Vo Rim odnesuvaj se kako Rimjanite.
Osnovnata te{kotija pri prevodot na figurativnata leksika ne
se sostoi vo predavaweto na op{toto zna~ewe na figurativniot izraz,
tuku pri transmisijata da se nastojuva da se bara i dade prenosnata,
metafori~nata komponenta. Od preveduva~ot se bara da go razbere

133
pottekstot, da poka`e ume{nost da se sfati skrienata smisla na
figurativniot izraz. Za taa cel, ponekoga{ e mnogu va`no da se znae
potekloto na sli~nite izrazi. Taka, na primer, poznatiot amerikanski
paremiolog od svetski glas Ar~er Tejlor, vo prvoto poglavje
na negovata kniga Poslovici vo koe se zanimava so potekloto na
poslovicite, pogorenavedeniot izraz Vo Rim odnesuvaj se kako Rimjanite,
se obiduva da go vrze za hipoteti~nata anegdota za razgovorot
me|u Sveti Ambrozij i Sveti Avgustin. Sveti Avgustin mu zabele`al
deka Rimjanite ne postat koga toj posti vo Milano i koga go zapra{al
Sveti Ambrozij koj den e postot tamu, a ovoj konformisti~ki mu
odgovoril: „When I am here, I do not fast on the Sabbath; when I am at Rome,
I fast on the Sabbath. To whatever church you come, observe its practice, if you
do not wish to suffer or to create a scandal“ – „Koga sum ovde, ne postam na
Sabat, a koga sum vo Rim, jas postam. Na koja bilo crkva da $ pristapi{,
po~ituvaj gi nejzinite obi~ai, ako ne saka{ da ima{ neprijatnosti
ili da predizvika{ skandal“ (Taylor 1962: 40).
Site tie faktori, zemeni zaedno vsu{nost gi sozdavaat neophodnite
pretpostavki za adekvaten prevod na figurativnata leksika.
[to se odnesuva pak do samite metodi na preveduvaweto, kako {to
proizleguva od gorenavedenite primeri, osnovnata postavka e izborot
na soodveten sinonimen izraz vo jazikot na prevodot (stanuva zbor za
izboren ili selektiven prevod) ili koristewe na metodot na opisen
prevod.

134
Literatura
1. Bachmann-Medick, Doris: Cultural Misunderstanding in Translation:
Multicultural Coexistence and Multicultural Conceptions of World Literature,
Erfurt Electronic Studies in English, 7, 1996.
(http://webdoc.gwdg.de/edoc/ia/eese/artic96/bachmann/7_96.html)
2. Bassnett, Susan: The uzzy Boundaries of Translation, in Roberto di
Napoli et al. (eds.), uzzy Boundaries? Reflections on Modern Languages
and the Humanities. London: Centre for Information on Language Teaching
and Research, 67-77, 2001.
3. Belobratow, Alexandr W.: Die Kultur der Übergänge: Konfliktfelder
interkultureller Prozesse, Trans. Internet-Zeitschrift für Kulturwissenschaften,
5, 1998.
(http://www.adis.at/arlt/institut/trans/5Nr/belobra2.htm)
4. Döring, Tobias: Translating Cultures? Towards a Rhetoric of Cross-
Cultural Communication, Erfurt Electronic Studies in English, 1, 1995.
(http://webdoc.gwdg.de/edoc/ia/eese/eese.html)
5. Eagleton, Terry: The Idea of Culture. Oxford: Blackwell, 2000.
6. ergusson, Rosalind: The Penguin Dictionary of Proverbs, 1983.
7. row, John: Cultural Studies and Cultural Value. Oxford: Oxford UP,
1995.
8. Hall, Stuart: The Question of Cultural Identity, in Stuart Hall et al . (eds.),
Modernity and its utures. London: Polity Press, 273-325, 1992.
9. Huntington, Samuel P.: The Clash of Civilizations and the Remaking of
the World Order. New York: Simon & Schuster, 1996.
10. Oxford Dictionary of English Proverbs, 3 rd ed. By . P. Wilson, 1970.
11. Iser, Wolfgang: On Translatability, Surfaces, vol. 4, 1994.
(http://pum12.pum.umontreal.ca/revues/surfaces/vol4/iser.html)
12. Meyer, Thomas: Identitäts-Wahn. Die Politisierung des kulturellen Unterschieds.
Berlin: Aufbau, 1997.
13. Santos, Boaventura de Sousa: The Processes of Globalisation, 2002
(http://www.eurozine.com/article/2002-08-22-santos-en.html)

135
14. Taylor, Archer: The Proverb and an Index to the proverb. Hatboro &
Copenhagen: olklore Associates, Rosenkilde and Bagger, 1962.
15. Toury, Gideon: A Rationale for Descriptive Translation Studies, Dispositio
7, special issue (The Art and Science of Translation, ed. André Lefevere /
Kenneth David Jackson), 22-39, 1982.
16. Tymoczko, Maria: Enlarging Western Translation Theory: Integrating
Non-Western Thought about Translation, 2003.
(http://www.soas.ac.uk/literatures/satranslations/securearea.html)
17. Venuti, Lawrence: The Scandals of Translation: Towards an Ethics of
Difference. London: Routledge, 1998.
Kratenki
Kav. = ilip Kavaev: Narodni poslovici i gatanki od Struga i
Stru{ko, sobral i priredil ilip Kavaev, Skopje, ilozofski
fakultet, Institut za makedonski jazik, 1961.
MNU = Makedonski narodni umotvorbi, tom IV, kniga 1, Poslovici,
vo redakcija na Haralampie Polenakovi} i Kiril Penu{-
liski, Skopje, Knigoizdatelstvo „Ko~o Racin“, 1954.
P. D. = Petko Domazetovski, Apostol Pop-Jovanovski: Zrno po zrno
poga~a, kamen po kamen – palata: Makedonski narodni poslovici
i pogovorki. Sobrale i priredile Petko Domazetovski
i Apostol Pop-Jovanovski. Jablanica: „Vi{arica“, 2002.

Simon Sazdov
PRENESUVAWE NA TU\ITE IMIWA
PRI PREVOD NA MAKEDONSKI JAZIK
Eden od problemite so koi se soo~uvaat preveduva~ite pri prevod
na makedonski jazik e i na~inot na koj se prenesuvaat tu|ite sopstveni
imiwa.
Iako Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (Prosvetno
delo, Skopje 1998) predvidel nivna transkripcija, i na taa
problematika & posvetil celi 40 stranici, {to e re~isi edna ~etvrtina
od celiot obem na Pravopisot, se zabele`uva kolebawe vo odnos
na na~inot na pretstavuvawe na imiwata od drugi jazi~ni sredini.
Inaku, vo Pravopisot stoi: „Tu|ite imiwa se pi{uvaat so na{e pismo,
po pravilo, onaka kako {to se izgovaraat. (So izvornoto pismo tie se
pi{uvaat samo vo nau~ni izdanija.) Pri toa nivnite glasovni osobenosti
se prigoduvaat kolku {to e toa mo`no kon glasovniot sistem na
na{iot jazik, t.e. glasovite {to gi nema vo na{iot jazik se predavaat
so sli~ni glasovi. Nekoi tu|i imiwa se vlezeni vo na{iot jazik
posredno, preku drugi jazici, {to ostavilo traga vrz nivniot izgovor.“
Edinstven isklu~ok pretstavuva ruskiot jazik, zatoa {to pri predavaweto
na ruskite imiwa, po pravilo, se zema predvid nivnata pi{ana
forma, a ne nivniot izgovor. Treba da se ima predvid, me|utoa, deka
Pravopisot isklu~ivo se zanimava so antroponimi i toponimi, zna~i
ne go razgleduva predavaweto na nazivi i naslovi.
Vo prodol`enie najnapred }e razgledame nekolku beletristi~ki
prevodi.
Vo prevodot na knigata na Og Mandino „Najgolemata tajna na
svetot“ vo izdanie na izdava~kata ku}a „eniks“ od Skopje, 2004 godina,
tu|ite imiwa vo odreden broj slu~ai se korektno transkribirani na
makedonska kirilica: od posvetata koja glasi na mojata `ena Beti,
preku mlad kamilar po ime Hafid, do selo Vitleem, Empajer Stejt
Bilding itn. Sepak, ona {to e karakteristi~no za beletristi~kite
dela prevedeni na makedonski e nedoslednosta vo pogled na na~inot na
koj se preneseni tu|ite imiwa. Imeno, vo nekoi slu~ai imeto ne e

138
transkribirano, tuku samo e pretstaveno na latinica: Kombined Insurance
Company of America (so gre{ka na samiot po~etok - Kombined
namesto Combined), potoa nekolku stotini firmi i trgovski organizacii:
Coca Cola, Amway corporation, Kraft oods i drugi trinaeset
kompanii. Za da bide nedoslednosta pogolema, nekoi od imiwata se
transkribirani, no i se davaat vo zagrada vo original, no i tuka ima
raznovidnost. Imeno, vo nekoi slu~ai pokraj makedonskata transkripcija
vo zagrada stoi originalnoto ime i prezime, na primer Tomas
Haksli (Thomas Huxley), Vilijam Danfort (Wiliam Danforth), a vo drugi
- samo originalnoto prezime: Rajnhold Nibur (Niebuhr), Endru Karnegi
(Carnegie), Henri van Dajk (Van Dyke) itn. Interesno e toa {to na
po~etokot na knigata originalot e celosen, a vo prodol`enie e sveden
na prezimeto, pa mo`e da se dobie vpe~atok deka nekoj izgubil trpenie,
pa re{il da ja uprosti rabotata.
Iako nema podatoci za originalniot naslov na knigata, nekoi
re{enija pri transkribiraweto upatuvaat na toa deka knigata ne e
prevedena od angliski original, tuku verojatno od hrvatski prevod.
Taka, na primer Horatio Alger e Koracij Elxer so K, a ne so H. Inaku,
nema podatoci od koj jazik e prevedena knigata, nitu dali e lektorirana.
Ve}e spomenatite naslovi, vo slu~ajov na knigi i spisanija, se
preveduvaat, a ne se transkribiraat. Na primer: spisanieto Neograni~en
uspeh, knigata Najgolemiot trgovec na svetot i sl. Vo nekoi
slu~ai, pokraj prevodot, vo zagrada se dava angliskiot original, na
primer: knigata Kako se izdignav od neuspehot do uspehot vo proda`bata
(How I Raised Muself from failure to Success in Selling - so pravopisna
gre{ka kaj Muself - u namesto y), potoa klasi~na kniga za samopomo{
Te predizvikuvam (I Dare You), itn. Kako {to mo`e da se zabele`i, ovde
otsustvuva transkripcija.
Vo knigata [indlerovata lista od Tomas Kenili, vo izdanie na
AEA Izdava~i, Skopje 2005 god., stoi originalniot naslov (Schindler`s
List), iako ne stoi od koj jazik e prevedena i dali e lektorirana. Vo odnos
na na~inot na prenesuvaweto na tu|ite imiwa se javuvaat istite
problemi, zna~i glavno otsustvo na doslednost vo toj pogled. Taka,
golem broj imiwa se pi{uvani na edni mesta so latinica, a na drugi -
so kirilica: na str. 442 Bi-bi-si e napi{ano so latinica (nivnite
podrobnosti emituvani od BBC), a na 438 str. so kirilica (koga ja
slu{na vesta na BBC). U{te po~uden e slu~ajot na str. 167, kade vo edna
re~enica germanskite Es-es edinici najnapred se pretstaveni so
latinica, a potoa so kirilica: Tie imaa nabaveno uniformi na Waffen
SS, a so niv i pravo da go posetuvaat restoranot Ciganerija rezerviran
za SS... Na 212 str. edna akcija e pretstavena latini~no Aktion
(akcion), a na slednata taa e transkribirana - Aktion. Istoto e

139
napraveno i so ~inot Sonderkommando, koj sekade se javuva latini~no,
osven na str. 210 - Sonderkommando. Posledniov primer, napi{an so
kirilica sodr`i dve m ednododrugo i n# naveduva na zaklu~ok deka
verojatno se raboti za tehni~ki propusti, a ne za obid za transkripcija.
Posebno nesoodveten ni se ~ini primerot na str. 470: Sproti
po~etokot na sudeweto na Ajhman dopisnikot na londonski Dejli
Mejl... nazivot na londonskiot vesnik e daden na latinica, no ne vo
original - taka kako {to se pi{uva na angliski, tuku onaka kako {to
se ~ita. Da se nadevame deka i ovde stanuva zbor za tehni~ki propust,
odnosno deka namerata na preveduva~ot bila kirili~na transkripcija.
Vo knigata Doa|am po tebe i te nosam so sebe od Nikolo Amaniti,
vo izdanie na PANILI, Skopje 2004, stoi deka knigata e lektorirana
i deka originalot e na italijanski jazik (Ti prendo e ti porto via),
iako nema podatok dali e prevedena od italijanski jazik. Kako i da e,
ve}e spomenatite nedoslednosti se povtoruvaat. Taka, vo edna re~enica
stoi ...bezbroj pati go ima gledano Duel i barem nekolkupati The
Hitcher... Stanuva zbor za dva igrani filma i navistina e nejasno zo{to
e edniot preveden (ili mo`ebi e samo transkribiran), a drugiot e daden
vo original. Posebno za~uduva toa {to se raboti za edna ista re~enica,
a za dve razli~ni re{enija.
Vo original e dadeno imeto i vo drug primer: I, taka deca,
sakate da slu{nete koja e zloglasnata Anopheles?
Posebno e neudobno koga se javuva potreba od ~lenuvawe na ime
od tu|o poteklo, a toa e dadeno vo original: Vratata od malata
stanica, ~etvrtesta siva zgrada, be{e zatvorena, no crvenata
reklama na Station Bar-ot svete{e, znak deka ve}e e otvoreno.
Dosega{niot osvrt nikako ne zna~i deka latinicata nema svoe
mesto vo knigite prevedeni na makedonski. Naprotiv, vo stru~nonau~ni
prevodi taa e prifatliva, a nekoga{ i po`elna. Na ovoj fakt,
vpro~em, e obrnato vnimanie i vo Pravopisot. Ponovite knigi ne samo
{to sodr`at bogata latini~na bibliografija tuku i latini~en indeks
na avtori, pa za polesno pronao|awe na eden avtor po`elno e vo knigata
da stoi i originalnoto ime. Sepak, i toa treba da se izvede na najprifatliv
mo`en na~in. Imeno, za da mu se ovozmo`i na sekoj zainteresiran
~itatel pravilno da go pro~ita stranskoto ime, dobro e
najnapred da stoi makedonska kirili~na transkripcija, a vedna{ potoa,
vo zagrada, i latini~nata varijanta. Taka e postapeno, na primer, vo
knigata Istorija na teoriite na komunikacija, od Arman i Mi{el
Matelar, vo izdanie na Ein-sof, Skopje, 2003. ]e navedeme eden primer:
Bodrijar (Baudrillard) ne go spodeluva ovoj relativen optimizam.
Prijatno iznenaduva na~inot na koj vo posledno vreme se pretstavuvaat
imiwata od tu|o poteklo na stranicite na makedonskite dnevni
vesnici i sedmi~ni spisanija. Imeno, vo najgolem broj slu~ai tie se

140
kirili~no transkribirani (Kim Katral ili Samanta od Seksot i
gradot im e mnogu seksapilna na odgovornite vo Nisan; Afroamerikanskata
peja~ka yvezda Bijonse Nouls zaraboti tu`ba... na
nivnata modna linija Haus of dereon. Greg Voker, direktor na Ajkon
entertejnment...; Natali Portman i Donald Saterlend }e bidat
gosti vo slednata sezona na Simpsonovi, a se spomnuvaat i Vajt
Strajps i del od akterite vo Sopranovi; ...pi{uva nedelnikot In
Ta~; ...sosedniot klub Laf fektori; itn.), a poretko pokraj nivnata
transkripcija vo zagrada stoi nivniot latini~en original (reklamata
za korejskata linija Bin Poul (Bean Pole); Vo 1958 godina go napravil
filmot Pul maj Dejzi (Pull my Daisy); rimejkot na romanti~nata
komedija Srcekr{a~ot (The Heartbreak Kid); itn.). Isklu~ok pretstavuvaat
glavno naslovite na pesni, poretko na filmovi, koi naj~esto se
predavaat samo vo original (Majkl Xekson so hitot Beat it; klasikot
na Rod Stjuart Do Ya Think I`m Sexy itn.).
Kako {to mo`e da se zabele`i od navedenite primeri, vo nekoi
slu~ai, koga stanuva zbor za naslovi na filmovi, serii, pesni i sl. se
transkribira originalniot naslov na kirilica, a vo drugi ima prevod
na makedonski. Ve}e spomenavme deka Pravopisot ne se osvrnuva na
razli~nite naslovi od ovoj tip, no voobi~aena praktika e tie da se
preveduvaat, a da ne se transkribiraat. Vo nekoi slu~ai, osobeno ako e
prevodot posloboden, originalniot naslov vo zagrada e po`elen, barem
pri prvoto spomenuvawe, za da mo`e da se identifikuva filmot, pa,
na primer, ~itatelot da pobara dopolnitelni informacii za nego na
internet. Ni se ~ini deka slu~aite kade naslovite ne se prevedeni, pa
ili se transkribirani ili se dadeni vo latini~en original se naj~esto
posledica na nesposobnosta, odnosno nesigurnosta na preveduva~ot pri
iznao|awe prevodno re{enie.
Inaku, latinicata e ubedlivo najzastapena na stranicite na
mese~nite spisanija, kako i vo prilozite na dnevnite vesnici koi se
zanimavaat so tehnolo{ki pra{awa, osobeno ako stanuva zbor za
kompjuterska tehnologija. Kolku za ilustracija, }e navedeme primeri
od dodatokot na dnevniot vesnik Utrinski vesnik, nare~en 24 ~asa.com,
dodatok ~ij naslov sodr`i latinica. Eve najnapred nekolku naslovi:
Microsoft go potvrdi izdavaweto na MP3 pleerot, [ve|ani evakuirani
od Bejrut so pomo{ na SMS poraki, Nvidia vo noviot iPod, AMD
povtorno go tu`i Intel, Pet milioni Xbox360, Neobi~na struktura
vo Kina na Google Earth, Testovi: iPOD Docking stanici, mobilni
telefoni - Samsung D520.
Vo prodol`enie }e pretstavime i nekolku izvadoci od tekstovi:
Samsung SCH-B40 ima fotoaparat so rezolucija od 2 megapiksela,
LCD ekran so dijagonala od 2,2 in~a, a poddr`uva i Bluetooth
komunikacija; Spored pi{uvaweto na Ars Technica ... Nintendo i Sony

141
s# u{te ne se pojavile na pazarot, vo Microsoft se nadevaat deka do
pojavuvaweto na Playstation 3...; Na dosega izdadenite Core 2 Duo i
novite Titanium 2... Dosega{noto kodno ime za ~etirijadrenite Xeoni
be{e Clovertown, a za desktop kompjuterite Kentsfield.
Od site prethodno navedeni primeri mo`e da se zaklu~i deka
nema nikakva pre~ka imiwata predadeni vo original da se transkribiraat.
Mo`ebi momentalnata sostojba mo`e da se sfati kako edna
preodna faza, so ogled na toa {to se raboti za nov prilog kon dneven
vesnik. Vpro~em, vo drugi napisi odamna sre}avame Samsung, Mikrosoft,
Nintendo, Soni itn.
Od predvidenata transkripcija naj~esto se otstapuva vo slu~ajot
na skratenicite od tu|o poteklo. Pri~ina {to naveduva nekoi preveduva~i
da ostanat na originalot, a da ne napravat transkripcija, ni se
~ini misleweto na mnogumina deka skratenicite transkribirani na
kirilica go gubat svojot identitet.
Najilustrativen primer vo toj pogled na makedonska jazi~na
teritorija be{e preimenuvaweto na nekoga{nata Televizija Skopje vo
Makedonska televizija, odnosno MTV po osamostojuvaweto na Republika
Makedonija. Samiot izbor na skratenicata (MTV) naide na
potsmev poradi grafi~koto izedna~uvawe so imeto na poznatata
Muzi~ka televizija (MTV). Samo da potsetime deka spored Pravopisot
skratenicite od tu|o poteklo se transkribiraat na kirilica i se
~itaat abecedno, pa taka na primer NBA (En-be-a), ATP (a-te-pe), BMV
(be-em-ve) i sl.
Da se navratime na spomenatiot slu~aj. Ne samo {to Makedonskata
televizija vo skratena verzija ne bila nikoga{ ni{to osven
MTV (m-t-v), tuku i Muzi~kata televizija nikoga{ ne bila em-te-ve,
tuku samo em-ti-vi. Sepak, za nea skoro i da ne mo`e da se sretne
transkribirana skratenica spored na{ite pravopisni pravila - MTV.
Interesno za spomenuvawe e najzastapenoto re{enie, koe voedno
pretstavuva naj~estiot na~in na koj dnevnite vesnici gi predavaat
skratenicite od tu|o poteklo, a toa e angliskoto speluvawe na skratenicite.
Na primer: Na 1 avgust Em-ti-vi slavi 25 godini postoewe;
Negovite sorabotnici se obiduvaat da organiziraat intervju za
ma{kiot magazin Xi Kju... Koi se pri~inite za vakvata postapka, koja
bi ja ocenile kako spontano re{enie na praktikata? Da go zememe
predvid posledniot primer. Xi--kju e anglisko speluvawe koe mu
odgovara na naslovot (GQ) pod koj e poznato spisanieto Gentlemen`s
Quarterly. Makedonskata transkripcija so ogled na otsustvoto na Q vo
makedonskiot jazik bi trebalo da bide GK, {to pretstavuva prili~no
oddale~uvawe od originalot. Ottamu, kako najprifatlivo re{enie se
~ini izbranoto, me|u drugoto i zatoa {to im ovozmo`uva na site
makedonski ~itateli pravilno da go pro~itaat imeto na spisanieto.

142
Mo`ebi i prethodno spomenatoto dvojstvo so Bi-bi-si ne bi bilo
prisutno ako kako re{enie bilo iskoristeno speluvaweto. Toa sekako
ne mo`e da se nametne kako re{enie za site skratuvawa od tu|o
poteklo, no za onie {to doa|aat od angliskoto jazi~no podra~je, a tie
se ubedlivo najbrojni, izgleda sosema prifatlivo i korisno. Vpro~em,
na toj na~in se zapazuva osnovnoto na~elo na predavawe na tu|ite
imiwa. Da se potsetime: „Tu|ite imiwa se pi{uvaat so na{e pismo, po
pravilo, onaka kako {to se izgovaraat.“
Na krajot, }e zaklu~ime deka necelosnata usoglasenost vo pogled
na prenesuvaweto na imiwata od tu|o poteklo na makedonski upatuva
na toa deka makedonskiot pravopis treba da se dopolni na toj na~in {to
}e se zemat predvid site raznovidnosti i specifi~nosti na takvoto
prenesuvawe.

JAZI^NITE RE^NICI NA
MAKEDONSKIOT JAZIK

Trajko Stamatoski
KON 40-GODI[NINATA OD IZLEGUVAWETO
NA TRITOMNIOT RE^NIK NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Godinava se navr{uvaat dve zna~ajni godi{nini za makedonskata
nauka za jazikot: 45-godi{ninata od izleguvaweto od pe~at na prviot
tom na Re~nikot na makedonskiot jazik i 40-godi{ninata od pojavata
na negoviot tret, zavr{niot tom. Pojavata na prv pogolem re~nik na
sekoj jazik nesomneno e nastan {to ima po{iroki dimenzii: ne samo
za naukata za jazikot tuku i voop{to za istorijata na kulturata na
narodot.
Vizionerot na site akcii na jazi~en plan po kodifikacijata na
makedonskiot literaturen jazik Bla`e Koneski ima{e jasna vizija
{to s¢ treba da se stori vo kompletnoto nau~no konstituirawe na
makedonskiot jazik. Sam gi oformi osnovopolo`ni~kite trudovi na
sekoj jazik – gramatikata i istorijata na jazikot, a vo sorabotka so svoi
kolegi i prvi u~enici – pravopisot i re~nikot.
U{te so samata kodifikacija na literaturniot jazik, toj nedvosmisleno
uka`a deka edna od najprioritetnite zada~i na makedonskata
nauka za jazikot }e bide izrabotkata na eden pogolem re~nik. U{te vo
prvite meseci na 1945 vizionerot se oglasi so apelot U~itelite
treba da zbiraat folkloren i re~ni~ki materijal ("Prosvetno
delo#, I, 1945, br. 4, s.3) i Treba da se zbira fokloren i re~ni~ki
materijal ("Nova Makedonija#, III, 1946, br. 334, s. 8). Na mladiot
tvorec mu bea jasni uslovite {to treba da se ispolnat za izrabotkata
na poseriozen re~nik i obezbeduvawe na bazata od koja }e se trgnuva.
Ne go zadovoli Koneski samo apelot za sobirawe na re~ni~ki
materijal. Toj se potrudi i da im dade kakvi-takvi nasoki na sobira-
~ite i gi napi{a u{te i tekstovite Od`ivenite re~ni~ki elementi
vo na{iot jazik ("Nov den#, 1945, br. 3, s. 3-8) i Nekoi bele{ki vo
vrska so re~nikot na na{iot jazik ("Nov den#, 1946, br. 7-8, s. 35-51).
Tie soznanija izviraa i od negovata sekojdnevna jazi~na praktika i
sledeweto kako se odviva procesot na izgradbata na literaturniot
jazik, kako permanentno se zbogatuva negoviot leksi~ki fond.

146
Prirodno, pogolema aktivnost na ovoj plan nastapuva so oformuvaweto
na nau~nite edinici za prou~uvawe na makedonskiot jazik,
pred s¢ na ilozofskiot fakultet (dekemvri 1946). Taka, nabrzo se
pojavi Vremena terminologija, sostavena od Komisija pri Ministerstvoto
za prosveta na Makedonija, Skopje 1947. Vo nea se obele`ani
osnovnite termini od gramatikata, geografijata, prirodoznanieto,
pedagogijata, psihologijata, matematikata, fizikata i hemijata.
Zna~i, s¢ vo funkcija na zadovoluvawe na prakti~nite potrebi na
obrazovniot proces! Ponatamo{en ~ekor vo podgotovkite za izrabotka
na re~nikot be{e formiraweto vo 1951 na Komisija za makedonski
re~nik vo sostav Bla`e Koneski, Mihail Petru{evski i Krum
To{ev od strana na Ministerstvoto za prosveta. Se saka{e so toa da
se postavi na institucionalno nivo sobiraweto na re~ni~ki materijal
(izbor na tekstovite {to }e se ekscerpiraat i na mre`ata na ekscerptori).
Vo rabotata na ekscerpcijata bea vklu~eni, vo nedostig na
poopitni kadri, i prvite diplomirani studenti po makedonski jazik.
Od nivniot red bea izbrani i obrabotuva~ite na Re~nikot.
Krajna faza vo realizacijata na Proektot Re~nik na makedonskiot
jazik be{e osnovaweto vo 1953 na Institutot za makedonski
jazik (najprvin so samo dvajca asistenti – Blagoja Korubin i Boris
Markov, no nabrzo so u{te dvajca – Todor Dimitrovski i Trajko
Stamatoski). Nivna zada~a be{e da ja popolnuvaat kartotekata na
zborovnoto blago, no mnogu brzo so toa i da ja po~nat obrabotkata, vo
samiot po~etok na 1955 godina. Nabrzo, po prvata obrabotka na
materijalot so po~etnite bukvi d, i, Boris Markov ja napu{ti rabotata
nad Re~nikot i premina na drugo rabotno mesto.
Prvobitna ideja be{e da se izraboti eden re~nik od sredna
golemina, so okolu 40.000 zborovi i so obrabotka samo na nivnite
osnovni zna~ewa. Be{e predvideno, isto taka, kon zborovite da se
dodadat i nivnite ekvivalenti vo ruskiot i francuskiot jazik (toga{
presti`en vo svetskata diplomatija).
Ovaa zamisla, kako vpro~em i mnogu drugi osobeno pri zasnovuvaweto
na proektite od oblasta na leksikografijata, so tekot na
rabotata se poka`a kako nerealna vo dvata segmenta: obemot i obrabotkata
odnosno pretstavuvaweto na zborovite i so nivnite soodvetnici
od ruskiot i francuskiot jazik. Kolku pove}e se navleguva{e
vo obrabotkata, tolku pove}e taa gi zagreva{e sostavuva~ite. Se
steknuva{e opit {to prosto vle~e{e kon po{irok izbor na zborovniot
fond i negova popodrobna obrabotka. Obrabotuva~ite lesno se
spravuvaa so problemite i so sekoj den s¢ posigurno se dvi`ea vo
obrabotkata na materijalot. Iako, so sekoj den nivnite kriteriumi za
obrabotkata bea s¢ povisoki i postrogi. Deka predvideniot obem na
Re~nikot daleku }e bide nadminat se vide u{te so rabotata nad prviot

147
tom, vo koj bea vneseni to~no 29.359 zaglavni zborovi. So golo oko
mo`e da se vidi stepenot na obrabotkata na edinicite od bukva do
bukva, od tom do tom. [to se odnesuva pak do opisnata strana na
edinicite, taa vo vtoriot i tretiot tom gi ima site karakteristiki
{to se baraat od vistinskite tolkovni re~nici. 1
Kako {to se znae, Re~nikot izleze so srpskohrvatski tolkuvawa.
Ovoj fakt prirodno mora{e da bide objasnet u{te vo Predgovorot na
Re~nikot: "So toa {to se tolkuvawata vo ovoj re~nik dadeni na
srpskohrvatski jazik, toj treba da izvr{i u{te edna va`na kulturna
uloga, kako prira~nik {to }e im go olesni dostapot kon makedonskata
literatura na lu|eto od drugite jugoslovenski narodi#. Sega }e
dodadam: ne samo {to }e im se dobli`i na jugoslovenskite narodi, so
koi vo vremeto `iveevme vo ista dr`avna zaednica, tuku i na site onie
lu|e vo svetot {to go poznavaa ovoj jazik, pa so toa i makedonskiot
jazik im stanuva{e podostapen. U{te i faktot. I prvite re~nici na
sosednite slovenski jazici bea "istolkuvani# i na drugi jazici:
Vukoviot (kaj Srbite) – na germanski i latinski, Geroviot (kaj
Bugarite) – na ruski!
Pred obrabotuva~ite na re~nikot vo startot se postavija dve
seriozni zada~i: vo od da se popolnuva kartotekata i istovremeno da
se steknuva leksikografski opit. Sojuznik vo sovladuvaweto na ovie
te{kotii im be{e nivnata jazi~na praktika kako preveduva~i i
lektori po toga{nite mediumi i akumuliranoto znaewe steknuvano
pri baraweto makedonski ekvivalenti na tu|ite i nepriemlivite
zborovi {to navleguvaa otstrana. Opitot se steknuva{e i so uvidot
vo pogolemite tolkovni re~nici na drugite slovenski jazici. Da ne se
zaboravi i nesomneniot fakt: vo vremeto na obrabotkata na Re~nikot
na{ata ubava literatura, i ne samo taa, be{e slabo razviena. Vnimatelniot
prou~uva~ i na Gramatikata na makedonskiot literaturen
jazik (I tom 1952, II tom 1954) na Koneski }e sogleda deka objasnuvawata
na faktite vo nea se potkrepuvani glavno so primeri od narodnoto
tvore{tvo i od tuku{to pojavenite dela od ubavata literatura
(pisatelite od prvata sovremena generacija). So eden zbor, obrabotuva~ite
na Re~nikot bea i samite aktivni u~esnici vo jazi~niot
proces so pi{uvaweto na razni jazi~ni pouki vo re~isi site toga{ni
mediumi (pi{ani i elektronski).
Potrebata od pogolem re~nik na makedonskiot jazik nalo`i da
se pristapi kon negova izrabotka pred da bidat dovolno ispolneti
neophodnite uslovi. Mora{e da se pristapi kon ispolnuvawe na ovaa
1
Òðà¼êî Ñòàìàòîñêè, Òðèòîìíèîò ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê íàñïðåìà ïðåäâèäóâàíèîò òîëêîâåí
ðå÷íèê. Âî: Îäáðàíà íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. Ñêîï¼å 2001, ñ. 83-96

148
zada~a so nedovolno ekscerpiran materijal. A dobro se znae deka pri
podgotovkata na prvi pogolemi re~nici ekscerpcijata na materijalot
objektivno trae podolgo od samata obrabotka.
Op{toprifatliv stav za celokupnata akcija na re~ni~ki plan
be{e vo Re~nikot, kolku {to se mo`e pove}e, da bide izrazena narodnata
osnova na literaturniot jazik. Ovoj princip vpro~em be{e formuliran
decidno od Krste Misirkov vo negovata kniga "Za makedonckite
raboti# – "re~ni~niot materijal da jet sobrajwe ot site makedoncki
nare~ija# (s. 145), a postaven u{te od "lozarite# desetina godini
pred toa so objavuvaweto na makedonski re~ni~ki materijal vo
nivnoto spisanie "Loza#. Od ovoj princip zatoa ne mo`e{e da ima
otstapuvawe vo egzistiraweto na makedonskiot jazik vo slobodnata zemja.
Obrabotuva~ite na Re~nikot mnogu razmisluvaa i pri koristeweto
na stilisti~kite oznaki. Ne be{e ba{ lesno vo toa vreme, bez
pominuvawe niz eden pristoen vremenski filter, da se ozna~i dali e
eden zbor kni`en, dijalekten, arhai~en, razgovoren itn., dali oznakata
e soodvetna na statusot na zborot vo jazikot vo momentot, a i vo idnina.
Veruvam deka sekoj nov obrabotuva~ na na{eto leksi~ko blago mo`e
da ima poinakvo razbirawe za sferata na upotrebata na odreden zbor.
Na zborot bakari 'uva`uva, po~ituva, ceni', jas deneska ne bi mu ja
stavil oznakata 'razgovoren' (taka e ozna~en i vo Tolkovnikot re~nik!),
tuku poprvo oznakata 'dijalekten' so ogled na negovata upotreba
na ograni~ena teritorija. A i na mnogu drugi zborovi ozna~eni kako
dijalektni deneska bi im ja izostavil taa oznaka.
Mora{e vo Re~nikot da se izrazi odnos kon tradicionalnata
kni`na leksika, kon turcizmite i internacionalizmite, kon neologizmite.
Mora{e da se vnimava koi zborovi od starata kni`nina ve}e
se ~uvstvuvaat kako arhaizmi i kako takvi ozna~eni, a koi }e ja zadr`at
i ponatamu svojata kni`na upotreba. Se izgradi prili~no strog odnos
kon turcizmite, so ogled na prvite leksikografski prilozi na
Koneski, pa prirodno se zastapuva{e stavot za nivna zamena so
narodni ekvivalenti. Deneska sme pak svedoci na revitalizacija na
opredelen broj turcizmi, osobeno vo razgovorniot jazik, vo "muabeteweto#
duri i pred mikrofon kako dolovuvawe na intimen krug.
Deneska e re~isi redovna upotrebata i vo mediumite na turcizmot
urnek namesto slovenskoto obrazec, primer(ok), pa i internacionalizmot
model i dr. Kon internacionalizmite se izgradi prili~no
toleranten stav, re~isi bez nikakov purizam. Kako rezultat i na toj
stav deneska imame nekontroliran priliv na zborovi od anglosaksonskoto
jazi~no podra~je, nekoi od koi mo`at lesno da bidat
zameneti so na{i ekvivalenti. Najlesno ni be{e snao|aweto so
neologizmite, bidej}i bevme svedoci na nivnata pojava, a na nekoi i
nivni avtori.

149
Vo Predgovorot kon Re~nikot se ka`uva deka "toj ne si postavuva
strogo normativna cel, iako i vo toj pogled }e izigra nesomnena
uloga#. No, so samoto stilisti~ko opredeluvawe na edinicite i so
upatuvaweto od edna na druga, koga stanuva zbor za sinonimi, toa se
postiga avtomatski.
Re~nikot izleze vo tri toma: prviot vo avgust 1961 so 29.359
zaglavni edinici obraboteni na 510 stranici, vtoriot vo juli 1965 so
17.799 edinici na 595 stranici i tretiot vo avgust 1966 so 17.364
edinici na 606 stranici. Spored toa, vo Re~nikot se obraboteni
vkupno 64.522 edinici na vkupno 1.711 stranici. Na ovie stranici be{e
smesten trudot od po okolu 2.200 stranici otpe~ateni na novinarski
prored na sekoj od obrabotuva~ite oddelno.
Pe~ateweto na Re~nikot go izvr{i Univerzitetskata pe~atnica,
a podvrzuvaweto Grafi~kiot zavod "Goce Del~ev#: prviot tom –
vo avgust 1961, vtoriot – vo juli 1965 i tretiot – vo avgust 1966.
Spored toa, mesec avgust e zna~aen den za makedonskata leksikografija.
Deneska ja odbele`uvame 45-godi{ninata od izleguvaweto na
prviot tom i 40-godi{ninata od pojavata na tretiot, zavr{niot tom.
Vlo`eniot ogromen trud od obrabotuva~ite i redaktorot ja obvrzuva
na{ata nauka da se navra}a i vo idnina da go odbele`uva soodvetno
ovoj nastan.
Nesrazmerot vo obrabotkata e vidliv i so golo oko. Nasprema
obrabotenite 29.359 zaglavni edinici vo prviot tom, vo vtoriot i
tretiot tom se obraboteni samo okolu 5.000 edinici pove}e. Samite
sorabotnici bea svesni deka vo Re~nikot ne se vneseni i oddelni
pofrekventni zborovi. Zatoa i napravija Dopolnenie na desetina
stranici (s. 597-606 vo tretiot tom) so obrabotka na pove}e desetici
zborovi od site po~etni bukvi. Pri sovremenata kompjuterskata
obrabotka na materijalot od ovoj Re~nik za potrebite na seriozniot
Makedonsko-angliski re~nik, {to go rabote{e istiot tim zaedno so
ugledniot Rexinald de Brej, se poka`a deka vo objasnenijata kon
edinicite se upotrebeni i zborovi {to inaku ne se registrirani kako
zaglavni.
Re~nikot izleze vo tira` od 10.000 primeroci, koli~estvo
te{ko sfatlivo za dene{ni uslovi. (Za sporedba, Tolkovniot re~nik
na makedonskiot jazik, {to vo momentov se obrabotuva vo IMJ,
poprecizno negovite prvi dva toma izlegoa vo tira` od po samo 1.000
primeroci). [to ka`uva tira`ot na Tritomnikot? Toj go odrazuva
ednodu{noto sfa}awe vo svoeto vreme deka e toj kniga {to treba da
se najde ne samo vo sekoja biblioteka vo zemjata tuku i vo domovite na
poqubopitnite intelektualci, vo nivnite li~ni biblioteki. Se
sfa}a{e toj i kako svoeviden u~ebnik, koj treba da ima mesto na
rabotnata masa na onie {to se zanimavaat so pi{an makedonski zbor,

150
kako eden vid biblija vo semejstvoto. Treba da se znae, isto taka, deka
toj se pojavi vo vreme na neverojatna `edost za kniga na makedonski
jazik, koga i drugi dela imaa golem tira`, vo vreme koga se golta{e s¢
{to izleguva na makedonski jazik.
Kakva be{e potrebata od ovoj Re~nik svedo~at i negovite novi,
neizmeneti izdanija. Najprvo, Knigoizdatelstvoto "Prosvetno delo#
vo 1979 godina dope~ati 1.300 primeroci od prviot tom, po barawe na
onie {to go propu{tile, a ve}e go imaa vtoriot i tretiot tom. Vtoro
izdanie na Re~nikot, sega sobrano vo eden tom (na 1.705 stranici)
zaradi poprakti~na upotreba, objavija "Makedonska kniga# i Grafi~kiot
zavod "Goce Del~ev# vo 1986 godina. Kon izdanieto be{e
objaven i mal tekst i zabele{kata: "Novoto izdanie vo eden tom go
reproducira fototipski tekstot na prvoto izdanie, vo koj ne se
vr{eni nikakvi drugi promeni, osven {to se korigirani nekoi
o~evidni propusti vo gramati~kite opredelbi na zborovite#. I ova
izdanie ne gi zadovoli potrebite, pa vo 1994 godina Knigoizdatelstvoto
"Detska radost# se javi kako izdava~ na tretoto fototipsko
izdanie. I vo nego ima kratka bele{ka: "Vo tretovo izdanie e inoviran
samo oddelot za geografskite i drugi imiwa#.
Pojavata ve}e na prviot tom od re~nikot se primi od na{ata
kulturna i op{testvena javnost kako izvonredno zna~aen nastan, kako
delo {to }e pomogne za ponatamo{no razgranuvawe na tvore~kite
mo`nosti na makedonskiot jazik. Nabrzo se pojavija odglasi i vo
stranskata periodika: na Marie Bublova vo pra{ka Slavia, na S.
Jankovi} vo Revue des etudes Sud-est Européennes, na Zuzana Topoliwska
vo Zeitschrift für Slawistic, na Pavle Ivi} vo Ju`noslovenski filolog i
dr. Za ovoj povod izbiram samo dve konstatacii od ovie recenzii: na
Zuzana Topoliwska deka "Re~nikot e treta i sekako od gledi{teto na
{iroko sfatenata komparativna lingvistika najsu{testvenata
rabota, koja na makedonskiot jazik }e mu obezbedi edno nezavisno
mesto vo sekoja slavisti~ka biblioteka# i na Mihailo Stevanovi},
profesor na ilozofskiot fakultet vo Skopje me|u dvete svetski
vojni, deka vo Re~nikot e "dadena, majstorski probrana, makedonskata
frazeologija, {to pretstavuva mo{ne pozitivna strana# i ocenata
{to godi za "prile`nosta na sorabotnicite, na nivnata dorasnatost
za taa rabota i po`rtvuvanost#. Pretstavenata bogata frazeologija
vo Re~nikot im napravila vpe~atok na mnozina negovi korisnici, pa
ne slu~ajno Rexinald de Brej izbra tema od ovaa oblast za svoeto
pristapno predavawe po povod izborot za nadvore{en ~len na MANU
(i toa samo frazeologijata svrzana so zborovite rabota i raboti).
Tritomnikot donese u{te eden golem rezultat. Doprva so nego
se ovozmo`i obrabotkata na golem broj u~ili{ni dvojazi~ni re~nici,

151
a i na nekoi pogolemi so drugata strana – na ruski, polski, ~e{ki,
romanski.
^eka{e Bla`e Koneski da stivnat odglasite za Re~nikot na
makedonskiot jazik kaj nas i vo svetot, da po~uvstvuva kako se prima
toj, kakvo dejstvo vr{i vo jazi~nata praktika, da go sogleda seto toa
od edna pristojna distanca. Odbra da gi iznese svoite pogledi i da dade
svoja ocena za taa jazi~na aktivnost pred po{irok auditorium na
kompetentni slu{ateli, kakov {to e nesomneno Me|unarodniot seminar
za makedonski jazik, literatura i kultura (sedmiot, 1974). Vo
zaklu~okot toga{ i }e ka`e: "Nepovtorliva e me|utoa situacijata vo
koja nastana samiot toj Re~nik, so toa {to vo nego ne e sodr`ana samo
rutinska leksikografska rabota, ami i `ivo reagirawe sprema
ritamot na edna kulturna preobrazba i na eden literaturen proces vo
momentot na negovoto razgranuvawe i osovremenuvawe# (s. 191).
Kako ~ovek {to kako redaktor ja slede{e sekojdnevno rabotata
na sostavuva~ite na Re~nikot, na nivnoto reagirawe na jazi~niot
proces {to neverojatno brzo se odviva{e, a vo koj samiot toj mnogu
aktivno u~estvuva{e, mo`e{e mnogu objektivno da ja oceni rabotata
nad Re~nikot. Godi mnogu negovata ocena deka vo Re~nikot "ne e
sodr`ana samo rutinska leksikografska rabota, ami i `ivo reagirawe
sprema ritamot na edna kulturna preobrazba#. Takva ocena mo`e da
dade samo ~ovek {to se gore{e na istiot ogan vo toj proces. Od tie
pri~ini obrabotuva~ite na Re~nikot ne ja prifa}aa latinskata
pogovorka – kogo bogovite mrazat, mu davaat da obrabotuva re~nik. N¢
poddr`uvaa vo ovaa opredelba golemiot broj ugledni stranski slavisti
{to vo toa vreme go posetuvaa pri razni povodi na{iot lingvisti~ki
centar i se zapoznavaa na samoto mesto so obrabotkata na
Re~nikot. 2
Nema sovr{en re~nik. Daleku od takva ocena e i prvoroden~evo
vo makedonskata leksikografija. Slabosti ima i vo metodologijata,
i vo nesrazmerot vo obrabotkata, a osobeno vo izborot na zborovniot
fond. No, ne{to {to ne mo`e da mu se odre~e e negovata prvi~nost.
Toj }e ostane so taa oznaka zasekoga{ vo istorijata na makedonskata
nauka za jazikot. Od nego }e se trgnuva i ponatamu vo objasnuvaweto
na niza fakti od oblasta na makedonskiot jazik. Toj }e ostane kako
orientir vo ovoj pravec.
2
Áëàæå Êîíåsêè, Ìàêåäîíñêèîò ðå÷íèê. Âî: Çà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. Èçáðàíè äåëà âî
ñåäóì êíèãè (âòîðî äîïîëíåòî ¼óáèëå¼íî èçäàíèå). Ñêîï¼å 1981, ñ. 178-191

Zoze Murgovski
OSNOVNI PRINCIPI PRI DEINIRAWE
VO EDNOJAZI^NI RE^NICI
Najprvin }e se osvrneme na osnovnite principi pri definirawe
vo ednojazi~ni re~nici koi sekoj trud {to pretendira na nau~na
izdr`anost mora da gi po~ituva. Potoa na osnovnite belezi na dobra
definicija, i na kraj, na definiraweto po zborovni grupi.
Definicijata vo leksikografijata, za razlika od logi~kata
definicija, go definira poimot vo tesna vrska so zborot i pretstavuva
parafraza na negovoto zna~ewe. Sekoja leksi~ka definicija prvo
treba da go definira zborot vo odnos na grupata ili klasata srodni
zborovi na koja pripa|a, a potoa da gi navede osnovnite distinktivni
belezi {to go izdeluvaat od drugite pretstavnici na klasata.
Na primer, zborot puma se opredeluva kako diva ma~ka, a potoa
distinktivnite belezi {to go izdeluvaat vo klasata – golema kafeava
diva ma~ka {to `ivee vo planinite na Ju`na Amerika i zapadniot
del na Severna Amerika.
Osnovni principi pri definirawe
1. Zborot {to se definira ne smee da se javi vo sopstvenata
definicija, nitu pak smeat da se upotrebat negovite derivirani
zboroformi ili kombinacii dokolku istite ne se odvoeno definirani.
Dokolku ovoj princip ne se po~ituva, naj~esto za ~itatelot e nevozmo`no
da go sfati zna~eweto na zborot bidej}i e doveden vo situacija
da se dvi`i vo krug ili imame slu~aj na t.n. cirkularnost.
Slu~aite na nepo~ituvawe na ovoj princip vo seriozni leksikografski
trudovi sekako treba da se tretiraat kako rezultat na
propust pri redaktirawe, a ne na negovo nepoznavawe. Glavno cirkularnosta
vo definiraweto e od dva vida:
a) Prviot se javuva koga A se definira so B, a B so A, odnosno
zborot A se objasnuva so zborot B, a zborot B so zborot A:

154
granka = vetka, vejka od drvo
vejka = granka od drvo
vetka = granka
zloba = osobina na zloben
zloben = poln so zloba
b) Vtoriot tip na cirkularnost se javuva koga A se definira so
A, odnosno koga vo definicijata se koristi definiensot ili negovi
derivativni, flektivni ili kombinirani formi koi ne se odvoeno
definirani ili zborovi {to voop{to ne se vklu~eni:
zloben = koj{to ima zlobni nameri
birokrat = pretstavnik na birokratskiot sistem (koga
birokratski ne e odvoeno definiran)
budist = pripadnik na budisti~kata religija (kade budisti~ki
ne e definiran)
grn~ar = ~ovek {to se zanimava so grn~arstvo
grn~arnica = mesto kade se izrabotuvaat grn~arski
predmeti
grn~arstvo = dejnost, zanaet za pravewe grn~arski predmeti
(kade grn~arski ili grn~arski predmeti ne se
definirani)
No, edna zborovna grupa mo`e da se upotrebi za definirawe na
druga (imenka za druga imenka, imenka za glagol i sl.). Taka prethodnonavedeniot
primer mo`e da se definira na sledniot na~in:
grn~ar = izrabotuva~ ili prodava~ na grn~arija
grn~arija = sadovi itn. napraveni do pe~ena glina
grn~arnica = rabotilnica na grn~ar; prodavnica za grn-
~arija
grn~arski = {to se odnesuva na grn~arija, grn~arstvo ili
grn~ar
grn~arstvo = umetnost, zanaet ili ve{tina za pravewe
predmeti od pe~ena glina
2. Sekoj zbor upotreben vo definicijata mora da se definira.
Dokolku ne se po~ituva, ~itatelot e namamen vo }or-sokak.
bara~ = baratel (ne e vklu~en vo re~nikot)
delirium tremens = alkoholno ludilo (ne e vklu~en vo
re~nikot)

decibel = desetti del od bel
elektronska muzika = muzika dobiena po elektroakusti~en
pat
videoigra = elektronska igra
155
Ovoj princip mora da se po~ituva vo op{tite re~nici nezavisno
od obemot na obraboteniot zboroven fond, dodeka vo tehni~kite
re~nici ima ograni~ena primena bidej}i zborovniot fond vo ovie
re~nici e ograni~en na odredeno pole i samo onie zborovi {to se tesno
povrzani so dadenata oblast mora da bidat vklu~eni kako vlezni
edinici i definirani. Zborovite {to pripa|aat na op{tiot zboroven
fond po pravilo se isklu~eni od ova pravilo.
Vo nekoi re~nici od pomal obem, naj~esto zaradi za{teda na
prostor i mo`nost da se obrabotat {to pogolem broj zborovi, vo
definiciite se upotrebuvaat derivirani formi koi nemaat sopstven
vlez. Vo vakov slu~aj, prireduva~ot na re~nikot jasno mu predo~uva na
korisnikot spisok na nastavki so napomena deka zborovite sozdadeni
so tie nastavki ne se posebno objasneti.
3. Definicijata treba da korespondira so zborovnata grupa ili
gramati~ka funkcija na naslovniot zbor, a za mnogu naslovni zborovi,
definicijata treba da go zamenuva definiendumot vo kontekst (definicija
za imenka po~nuva so imenka i funkcionira kako imenka,
definicija za glagol po~nuva so glagol i funkcionira kako glagol
itn.).
Neprifatlivo e da se definira:
a) imenka so pridavka
vtorokategornik = {to e od vtora kategorija spored
nekoja kategorizacija
ednomislenik = {to misli, {to razmisluva isto kako
nekoj drug; istomislenik
venec = {to ima forma na venec
vi{ist = {to ima vi{e obrazovanie
b) pridavka so imenka:
beloglav = vid orel: primer – beloglav orel
bremen = `ena {to e trudna, {to nosi plod
varen = hrana prigotvena so varewe
ednogrb = `ivotno so edna grpka
ednodomen = rastenie {to e so cvetovi od dvata pola

156
v) glagol so imenka:
bri{e = prostor na koj se puka bez da se ima za{tita
vari = prerabotuvawe na hranata vo `eludnikot i crevata
za da mo`e da ja asimilira
g) imenka so glagol:
vtas = mo`e da stigne, ima mo`nosti da napravi ne{to
Vo praktika principot na zamenlivost na definicijata so
definiraniot zbor te{ko e sekoga{ da se po~ituva, osobeno koga
stanuva zbor za predlozite, svrznicite, izvicite, a osobeno za zborovi
od nau~niot i stru~niot registar. Ako se znae deka vo eden op{t
seopfaten re~nik pove}e od 45% od opfateniot zboroven fond se tokmu
od ovoj registar, vedna{ stanuva jasno kolku ovoj princip se po~ituva.
(na pr., roza – grmu{esto rastenie so trwe do rodot Rose, so mirislivi
crveni, rozovi, `olti, ili beli cvetovi).
Me|utoa, duri i vo slu~aj koga definicijata ne mo`e vo soodveten
kontekst da go zameni definiraniot zbor, sepak taa treba da korespondira
so zborovnata grupa na definiendumot.
Osnovni belezi na dobra definicija
1. Nedvosmisleno da se definira naslovniot zbor: Definicijata
mora da odgovori na pra{aweto: [to e zborot {to se definira?
Direktno i nedvosmisleno!
Ne treba da se po~ne so: termin {to ozna~uva... ; termin {to
upatuva na... tuku vedna{ mora da se po~ne so samata definicija.
Leksikografot mora da se zamisli sebesi na mesto na korisnik koj ne
znae ni{to za zborot i da se obide da gi pretpostavi site mo`ni
pogre{ni zaklu~oci {to ~itatelot mo`e da gi izvle~e od sekoja
verzija na definicijata, pa taka, po pat na eliminacija, da stigne do
verzija {to nema da ostavi mesto za pogre{na interpretacija.
2. Prioritet na osnovnite zna~ewa. Lingvistikata i drugite
kognitivni nauki postojano tragaat po novi priodi vo analiziraweto
i tolkuvaweto na zna~ewata i denes s# pove}e se naglasuva neophodnosta
vo prv red da se opi{e osnovnoto ili osnovnite zna~ewa na
zborot. Tradicionalniot priod spored koj treba da se opi{at site
upotrebi na zborot rezultira so opis na mnogu sporedni zna~ewa koi
~esto go zamagluvaat glavnoto, a ponekoga{ neopravdano oddelno se

157
definiraat nekolku mnogu bliski ili identi~ni zna~ewa kakov {to e
slu~ajot so podolunavedenite definicii za ime i slednite definicii
za zavesa:
zavesa = 1 – pokrivka za prozorec koja slu`i za za{tita
od sonce, od tu|i pogledi i sl;. perde. 2 – Golemo
platno {to ja oddeluva scenata od salonot so
publika vo teatar. 3 – Sekoj vid pregrada do tkaenina
obesena nad vrata i sl. 4 – (pren.) Pokrivka,
pokriva~; pregrada
^etirite zna~ewa mo`at da se svedat na samo dve – osnovnoto –
par~e platno itn. obeseno kako paravan {to mo`e da se dvi`i nagore
ili nastrana, postaveno osobeno na prozorec ili me|u scenata i
gledali{teto vo teatar, i prenesenoto – ne{to {to go sokriva ili
popre~uva vidikot, so {to dobivame pomalku no pojasno izdeleni
zna~ewa. Pritoa prvo se definira osnovnoto zna~ewe, a potoa i
drugite dokolku gi ima. Taka, za zborot Balkanec prvo treba da se
navede osnovnoto zna~ewe (lice {to `ivee na ili poteknuva od
Balkanot), a potoa da se dadat izvedenite zna~ewa (lice so primitivni
sfa}awa, ~ovek so grubi maniri, itn.).
3. Ednostaven stil vo definiraweto. Za sekoja zborovna grupa
ili grupa zborovi od isto ili blisko leksi~ko pole, kako na pr. hemiski
elementi, dr`avi, merni edinici, `iteli na dr`avi, itn., treba da se
ima odnapred utvrden i uedna~en stil na definirawe. Treba da se
odbegnuvaat te{ki i retki zborovi, odnosno definicijata ne treba da
sodr`i zborovi pote{ki od definiendumot (zborot {to se definira).
I ova pravilo sekoga{ ne se po~ituva. Ako vo re~nicite nameneti za
u~ewe na jazikot ili vo re~nicite za deca ova pravilo naj~esto se
po~ituva, vo op{tite seopfatni re~nici vo mnogu slu~ai re~isi
nevozmo`no e da se primeni. Navidum ednostavni zborovi te{ko e da
se definiraat so ednostaven jazik – na pr., vreme, `ivot, svet itn.
4. Konciznost. Postojano treba da se ima na um principot minimum
forma – maksimum zna~ewe. Ne smee da se ar~at zborovi. Po
pravilo prvata verzija na definicijata sekoga{ e predolga i treba da
se redaktira. Ovoj proces mo`e da bide mnogu kreativen, iako ponekoga{
leksikografot so te{ko srce re{ava odreden ubavo sro~en
jazi~en sklop da go izbri{e ili skrati. Primer za ar~ewe zborovi i
dragocen prostor preku nepotrebno izdeluvawe na zna~ewa i povtoruvawe
na zborovi se slednite definicii za zobnik i ime:

158
zobnik = torba za zob {to mu se stava na kowot preku
glava koga se hrani so zob
ime = 1 – li~en naziv {to mu se dava na ~ovekot vedna{
po negovoto ra|awe; imeto zaedno so prezimeto. 2 –
izmisleno, nevistinsko ime na pisatel, publicist,
revolucioner i dr.; psevdonim. 3 – dopolnitelno
ime, naziv {to mu se dava na ~ovekot; prekar. 4 –
posebno ime na `ivotni, rastenija, na razni objekti,
naslovi na knigi, sliki i sl. 5 – naziv, ime
voop{to 6 – (pren.) glas (dobar ili lo{), li~na ili
familijarna reputacija, ugled, slava. 7 – (pren)
pro~uena, poznata li~nost. 8 – itn.
Prvite pet izdeleni definicii mo`at da se spojat vo edna i
namesto 60-tina zborovi zna~eweto poto~no da se iska`e so mnogu
pomalku – zbor (ili zborovi) za obra}awe na ili spored koj e poznat
itn. nekoj ~ovek, `ivotno, mesto, pojava, ili predmet. 2 – reputacija,
osobeno dobra, itn.
I slednata definicija za dina – peso~en rid dolg nekolku
stotici metri i visok nekolku metri, iako sodr`i desetina zborovi
e necelosna. Definicijata peso~en rid obrazuvan od vetar, osobeno
vo pustina e mnogu pokoncizna i pocelosna.
5. Treba da se odbegnuva dvosmislenost. Koga vo definicijata se
upotrebuvaat polisemi~ni zborovi ili izrazi, treba jasno da se
istakne koe zna~ewe e upotrebeno. Na pr., vo definicijata za devojka:
devojka = 1 – ... 2 – mlada `ena {to vodi qubov so nekogo;
svr{enica
ne e jasno dali vodi qubov se odnesuva na sovremenoto zna~ewe – ima
seksualni odnosi, ili na zastarenoto – ima romanti~na vrska.
Pra{aweto na dvosmislenost e poizrazeno prisutno vo re~nici
koi se potpiraat na sinonimi pri definiraweto i vo bilingvalnite
re~nici.
Definirawe po zborovni grupi
Imenki
Najlesni za definirawe. Naj~esto treba da sodr`i podatoci za
sostav, namena, izgled i da gi identifikuva onie osobini na definiendumot
{to najgolem broj na govoriteli gi smetaat za najva`ni.

159
Definicijata treba nedvosmisleno da odgovori na pra{aweto {to e
definiendumot. So cel da odgovori na ova pra{awe, mora vo samiot
po~etok da se upotrebi imenka, modifikuvana ili ne, koja }e ja
identifikuva klasata na predmeti na koja{to $ pripa|a.
Taka, definicijata za masa mo`e da bide: del od mebel so ramen
goren del postaven vrz edna ili pove}e nogalki. Zborot vdovec pak,
vo samiot po~etok se opredeluva kako ~ovek, a potoa distinktivnite
belezi {to go izdeluvaat vo klasata – ~ovek koj ne se pre`enil po
smrtta na soprugata.
Vo definiciite od tipot:
ananas = suptropsko rastenie i plod
buldo`er = grade`na ma{ina
burek = vid orientalna pita
tolkuva~ot ja opredeluva samo klasata na koja pripa|a definiensot, a
~itatelot go isprava pred nere{liv problem, dodeka, pak, definicijata
za grafit = tekst ili crte` na fasadi na zgradi i na drugi
objekti, ne uspeva da pokrie va`ni aspekti od zna~eweto. Na pr., deka
grafitite se nelegalni, deka se pi{uvaat so sprej, kreda, itn., na javni
povr{ini.
A pak definiciite za
golf = angliska igra pri koja so drveni palki se vteruvaat
top~iwa vo dupki, potoa
devojka = 1 – lice od `enski pol, mlado, porasnato, neoma-
`eno. 2 – mlada `ena {to vodi qubov so nekogo;
svr{enica
voajer = lice {to e psihi~ki bolno i seksualno se zadovoluva
so tajno gledawe na goli lu|e.
se parcijalni, neprecizni, pogre{ni, dvosmisleni, a se napi{ani so
neprifatlivo povr{en stil {to predizvikuva predrasudi i drugi
neprijatni ~uvstva.
Pridavki
Definicijata za pridavkata po~nuva so pridavka. Pritoa sekoja
institucija, izdava~ka ku}a, ili ureduva~ki tim ima sopstven stil na
definirawe na pridavki. So odnapred utvrdeni vovedni pridavki se
pridonesuva za uniformnost vo obrabotkata na pridavkite, konciznost
i koherentnost na celiot trud.
Naj~esti po~etni zborovi za definirawe na pridavkite vo
makedonskiot jazik bi bile:

160
sposoben da
napraven od/da
sostaven od
svesen za
{to pripa|a na
{to se koristi za
{to se karakterizira so
ispolnet/poln so
{to poseduva kvalitet/osobini/svojstva na
{to se odnesuva na
koj{to mo`e da
koj{to raboti na
koj{to koristi
koj{to strada od itn.
Prilozi
Se definiraat so drugi prilozi ili predlo{ki frazi koi vo
daden kontekst odgovaraat na definiranoto zna~ewe.
Na primer vedna{ mo`e da se definira:
vedna{ = 1 – bez odlagawe; vo ovoj moment; sega. 2 – neposredno
po ili mnogu blisku do: vedna{ do crkvata;
vedna{ po vojnata
Zamenki
Se definiraat naj~esto so kombinirawe na nivnata gramati~ka
funkcija i designativnoto zna~ewe.
Taka toj mo`e da se definira:
toj = ~ovekot ili `ivotnoto ili predmetot ili pojavata
od ma{ki rod prethodno spomenat ili za
koj{to stanuva zbor
Predlozi
Naj~esto se definiraat so opis na nivnite prostorni i vremenski
zna~ewa, a prenesenite zna~ewa se davaat kako isklu~oci. Taka,
na primer:
za = 1 – vo nasoka na; da stigne vo ili do; kon: trgna za
Ohrid. 2 – iska`uva odbrana, poddr{ka, namena ili
korist na: se bori za svoite prava. 3 – to~ka ili
mesto na dopir, soedinuvawe, pricvrstuvawe, ili
dr`ewe: me fati za raka. 4 – {to se odnesuva na; vo

vrska so; vo odnos na: pi{uva za korupcijata. 5 –
namenet; soodveten ili korisen; kurs za po~etnici,
itn.
161
Izvici
Se definiraat so drugi izvici ili so opi{uvaweto na vlijanieto
vrz sogovornikot/sogovornicite ili opis na vnatre{nite ~uvstva na
govoritelot. Taka, na primer, izvikot lele, mo`e da se definira:
lele = iska`uva iznenaduvawe, voznemirenost, strav,
radost, itn.
Svrznici
Se definiraat so drugi svrznici, prilozi, predlo{ki frazi i
s# drugo {to mo`e da go zameni definiensot vo daden kontekst.
Glagoli
Glagolite se najslo`eni za definirawe. Kako centralen del na
predikacijata {to vleguva vo i gi reflektira odnosite na drugite
participanti vo propozicijata, definicijata za glagolot, pokraj
mnogubrojnite leksi~ki zna~ewa, treba da dade podatoci i za sintaksi~kite
vrski; dali se javuva i so kakov predmet mo`e da se javi, kakov
subjekt naj~esto mu prethodi i dr. Koga se definira tranzitivno
zna~ewe, definicijata treba da ja reflektira tranzitivnata upotreba
na glagolot i nedvosmisleno da uka`e deka neophoden e objekt pa duri
i da otkrie nekoi distinktivni negovi belezi.
Mo`e da se ka`e deka tokmu so glagolot po~nuva da se menuva
tradicionalnoto pravilo deka re~nicite se referencijalni knigi za
zna~ewata na zborovite, i od isklu~ivo leksi~ki, leksikografijata s#
pove}e da se zanimava i so sintaksi~ki i drugi gramati~ki osobenosti
na vleznite edinci.

Íèíà Äèìètðîâà-Øìèãåð, Ðîëàíä Øìèãåð
ÈÇÐÀÁÎÒÊÀ ÍÀ ÄÂΣÀÇÈ×ÍÈ ÐÅ×ÍÈÖÈ
(âðç êîíêðåtíèît pðèìåð íà ãåðìàíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê)
Îïøò óâîä
Âî èçìèíàòèâå ïåòíàåñåò ãîäèíè îñàìîñòî¼óâàœåòî íà Ðåïóáëèêà
Ìàêåäîíè¼à è ïîëèòè÷êèòå ïðîìåíè âî äðæàâàòà èìàà îäðàç è âðç
ñîöèîëèíãâèñòè÷êàòà ñîñòî¼áà. Ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê êàêî ñëóæáåí ¼àçèê
(ïðåòõîäíî ñàìî âî ÑÐ Ìàêåäîíè¼à âî ðàìêèòå íà ÑÔУ) ¼à ïðîøèðè
ñâî¼àòà óïîòðåáà âî ìåƒóíàðîäíàòà êîìóíèêàöè¼à (íà ïðèìåð, ïðè ñêëó-
÷óâàœå íà ìåƒóíàðîäíè äîãîâîðè è ñïîãîäáè ñå êîðèñòè êàêî ñëóæáåí
¼àçèê).
Âî íîâîíàñòàíàòàòà ñîöèîëèíãâèñòè÷êà ñèòóàöè¼à ñå íàëîæè
ïîòðåáàòà îä ñîçäàâàœå íà íîâè ðå÷íèöè, îñîáåíî äâî¼àçè÷íè, çàøòî âå å
ïîñòî¼íèòå ïî îáåì è ïî ñîñòàâ íà îáðàáîòåíèòå çáîðîâíè åäèíèöè íè
îääàëåêó âå å íå îäãîâàðààò íà ñîâðåìåíèòå ñòàíäàðäè. Îñâåí íåêîëêó
ïîîáåìíè äâî¼àçè÷íè ðå÷íèöè êàêî ñî àíãëèñêè (Òîìè , Ìóðãîâñêè),
ïîëñêè (Âèäîåñêè, ϼàíêà, Òîïîëèœñêà), ðîìàíñêè, ôðàíöóñêè è ðóñêè,
ñè óøòå å ïðèñóòåí ïðîáëåìîò è áàðà èòíè ðåøåíè¼à.
Äîëãîãîäèøíàòà ïðåâåäóâà÷êà ïðàêòèêà íà àâòîðèòå óêàæà, îä åäíà
ñòðàíà, íà èòíèîò íåäîñòèã îä ïîîáåìåí ãåðìàíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, à
îä äðóãà ñòðàíà, íè äîçâîëóâà ïðåêó ñòåêíàòîòî èñêóñòâî âî ïðåâåäóâà÷êàòà
ðàáîòà äà ñå çàôàòèìå ñî ïðîåêòîò çà ñîñòàâóâàœå íà òîêìó òàêîâ
ðå÷íèê.
Çàìèñëà è ìåòîäîëîøêà ïîñòàïêà
Ïðè èçðàáîòêàòà íà ðå÷íèêîò êîðèñòèìå ïîâå å ëåêñèêîãðàôñêè
òðóäîâè, ïðåä ñè âå å ïîñòî¼íèòå òîëêîâíè, ïðàâîïèñíè è äâî¼àçè÷íè
ðå÷íèöè íà ìàêåäîíñêè è íà ãåðìàíñêè ¼àçèê, êàêî è äâî¼àçè÷íè ðå÷íèöè
êàäå øòî âòîð ¼àçèê å íåêî¼ ¼óæíîñëîâåíñêè ¼àçèê.
Íàøèîò ðå÷íèê (øòî ñè óøòå å âî èçðàáîòêà) ñå îïðåäåëóâà ïî îáåì
íà îêîëó 120 000 çàãëàâíè åäèíèöè. Òî¼ å íàìåíåò çà ìíîãó øèðîê êðóã

164
êîðèñíèöè êîèøòî ðàáîòàò ñî ãåðìàíñêè è ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ïî÷íóâ༠è
îä ó÷åíèöè è ñòóäåíòè, ïðåêó ïðåâåäóâà÷è è òîëêóâà÷è, ëèíãâèñòè è äðóãè
íàó÷íè ðàáîòíèöè ïà ñè äî ñïåöè¼àëèñòè îä íà¼ðàçëè÷íè äðóãè ñôåðè.
Ðå÷íèêîò å çàìèñëåí êàêî íåîïõîäåí ïðèðà÷íèê øòî å óïàòóâà íà
çíà÷åœåòî è óïîòðåáàòà íà çáîðîâèòå, íèâíèîò èçãîâîð è ïðàâîïèñ,
ïðàâèëíàòà óïîòðåáà íà ôîðìèòå (çà øòî èìà è äîïîëíèòåëåí ãðàìàòè÷êè
äåë âî êî¼ ñå îáðàáîòóâààò ãðàìàòè÷êèòå ïàðàäèãìè).
Ñî îãëåä íà íåãîâàòà íàìåíà, îñíîâàòà íà çáîðîâíèîò ôîíä ¼à
ñî÷èíóâà íà¼ôðåêâåíòíàòà ëåêñèêà, ñòèëñêè íåóòðàëíèîò ëåêñè÷êè ñëî¼,
êî¼ ïîòîà ñå íàäîãðàäóâà (êîëêó øòî å ìîæíî) ñî ðàçãîâîðíà, êíèæåâíà è
ñòðó÷íî-òåðìèíîëîøêà ëåêñèêà. Çàðàäè ïîãîëåìà ôóíêöèîíàëíîñò ñå
îïôà ààò è ãåîãðàôñêè íàçèâè, ëè÷íè èìèœà, èçâåäåíè çáîðîâè èëè
ñèíòàãìè ñî íèâ øòî ñå òåñíî ïîâðçàíè ñî êóëòóðíî-èñòîðèñêèîò è
ïîëèòè÷êèîò æèâîò íà Ãåðìàíè¼à è íà ãåðìàíñêîòî ¼àçè÷íî ïîäðà÷¼å, èëè
ïàê ñî îïøòî÷îâå÷êîòî êóëòóðíî-èñòîðèñêî íàñëåäñòâî.
Íåäîñòèãîò îä ñòðó÷íî-òåðìèíîëîøêè ðå÷íèöè, øòî å ãîëåì
õåíäèêåï âî ïðåâåäóâà÷êî-òîëêóâà÷êàòà ðàáîòà, íè íàâåäå íà ïîìèñëàòà
äà ãè ïðîøèðèìå âîîáè÷àåíèòå ãðàíèöè íà îáåìîò íà åäåí äâî¼àçè÷åí
ðå÷íèê.
Ïðè èçáîðîò íà îñíîâíèîò ðå÷íè÷êè ñëî¼ îä ïî¼äîâíèîò ¼àçèê ñå
ïîâåäóâàìå ãëàâíî ïî çáîðîâíèîò ôîíä íà âå å ïîñòî¼íè åäíî¼àçè÷íè
îïèñíè ðå÷íèöè øòî íè ñëóæàò êàêî îðèåíòèð çà ñîñòàâîò íà çàãëàâíèòå
åäèíèöè è çà îáëèêóâàœåòî íà ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè. Îñíîâàòà íà ðå÷íè÷êèîò
ôîíä å ïðåçåìåíà îä ïðàâîïèñíèîò ðå÷íèê íà ãåðìàíñêèîò ¼àçèê
íà „Äóäåí“ 1 . Çà ëåìèòå ñî ïîâå å ðàçëè÷íè çíà÷åœà ñå íàâåäóâààò ïðèìåðè
çà íèâíàòà óïîòðåáà. Ãîëåì äåë îä òèå ïðèìåðè (ñèíòàãìè èëè öåëè
ðå÷åíèöè) ïðåçåìàìå îä ñòèëèñòè÷êèîò ðå÷íèê íà „Äóäåí“ 2 .
Ñòðó÷íî-òåðìèíîëîøêàòà ëåêñèêà ¼à âìåòíóâàìå âðç îñíîâà íà
ïðåòõîäíî èçðàáîòåíè òåðìèíîëîøêè ñïèñîöè. Çà òàà öåë åêñöåðïèðàìå
òåðìèíîëîøêè ðå÷íèöè, ñòðó÷íè êíèãè è ñïèñàíè¼à, øêîëñêè è óíèâåðçèòåòñêè
ó÷åáíèöè, åíöèêëîïåäèñêè òðóäîâè è ëåêñèêîíè, çàêîíñêè
òåêñòîâè, äíåâíè âåñíèöè è ñïèñàíè¼à, âåá-ñòðàíèöè îä íà¼ðàçëè÷íè
ñôåðè. Îâî¼ ðå÷íè÷êè ôîíä ñå àêòóàëèçèðà òåêîâíî ñî íîâîïðîíà¼äåíè
åäèíèöè.
Çà ïðîíàîƒàœåòî íà ìàêåäîíñêèòå åêâèâàëåíòè íà ïî¼äîâíèòå
ãåðìàíñêè çáîðîâíè åäèíèöè îä îïøòèîò ðå÷íè÷êè ôîíä ïîàƒàìå âî ãîëåì
äåë îä ¼àçè÷íèòå ïîçíàâàœà íà àâòîðèòå ñòåêíàòè âî ðàìêèòå íà ïðåâåäóâà÷êàòà
äå¼íîñò è ñå ïîòïèðàìå íà ïîñòî¼íèòå ìàêåäîíñêè ðå÷íèöè (íå
1
Duden Rechtschreibung der deutschen Sprache. Völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage, Mannheim/Leipzig/Wien/Zürich
1996.
2
Duden Stilwörterbuch der deutschen Sprache. Die Verwendung der Wörter im Satz. Völlig neu bearbeitete
und erweiterte Auflage. Mannheim/Leipzig/Wien/Zürich 1988.

165
ñî ãåðìàíñêè ¼àçèê), íî âî ïîòðàãà ïî íà¼òî÷íèòå ïðåâîäè êîíñóëòèðàìå è
ðå÷íèöè íà ãåíåòñêè ñðîäíèòå ¼óæíîñëîâåíñêè ¼àçèöè.
Çà ìàêåäîíñêèòå åêâèâàëåíòè íà åäèíèöèòå îä ñòðó÷íî-òåðìèíîëîøêàòà
ñôåðà ïîâòîðíî íè ñëóæàò ãîðåñïîìåíàòèòå òåðìèíîëîøêè
ñïèñîöè, êîèøòî ñå ñî àáåöåäíî íàðåäåíè çàãëàâíè çáîðîâè. Èìàìå
îääåëíè ñïèñîöè îä íà¼ðàçëè÷íè ñòðó÷íè ñôåðè, êàêî íà ïðèìåð àíàòîìè¼à
è ìåäèöèíà, áîòàíèêà, ãåîíàóêè, åêîíîìè¼à è ôèíàíñèè, çåì¼îäåëñòâî è
øóìàðñòâî, çîîëîãè¼à, êíèæåâíîñò, ëèêîâíà óìåòíîñò, ìàòåìàòèêà, ìóçèêà,
ïðàâî, ñïîðò, ôèçèêà, õåìè¼à è äðóãè). Ñî îãëåä íà òîà äåêà, è ïîêðà¼
êîíñóëòèðàíèòå èçâîðè, èìàìå ìíîãó ïðàçíèíè, ñå ïîâèêóâàìå è íà
ïîìîøòà íà ìíîãóáðî¼íè ìà¼÷èíè ãîâîðèòåëè ñî íà¼ðàçëè÷íè ïðîôåñèîíàëíè
îðèåíòàöèè è êîìïåòåíöèè. Âî áàðàœåòî íà ìàêåäîíñêè åêâèâàëåíòè
âî ñôåðàòà íà èíòåðíàöèîíàëèçìèòå êàêî íà¼âàæíè èíôîðìàòèâíè
èçâîðè ãè êîðèñòèìå ïðåä ñè ðå÷íèöèòå íà Øèðèëîâà 3 è Ìè ó-
íîâè 4 , êàêî è ñðïñêîõðâàòñêèîò ðå÷íèê íà ñòðàíñêè çáîðîâè íà Âó¼àêëè¼à
5 .
Çà ôðàçåîëîøêàòà ïðîáëåìàòèêà öðïèìå ñóãåñòèè îä ãåðìàíîñðïñêîõðâàòñêèîò
ôðàçåîëîøêè ðå÷íèê íà Ìðàçîâè è äðóãè 6 .
Ñòðóêòóðà íà ðå÷íèêîò
Îääåëíèòå çàãëàâíè çáîðîâè âî ðå÷íèêîò ñå òðåòèðààò êàêî îääåëíè
åäèíèöè, à íå ñå ãðóïèðààò, êàêî øòî ñå ïðàêòèêóâà ÷åñòîïàòè âî ðå÷íèöè
ñî ïîìàë îáåì, âî ãðîçäîâè. Íà òàêîâ íà÷èí ñå ïîñòèãíóâà ïîãîëåìà
ïðåãëåäíîñò ïðè áàðàœåòî íà åäèíèöèòå.
Ëåìàòà ñå äàâà ñî îáåëåæàíî ìåñòî íà àêöåíòîò è ñî îçíàêà íà
êâàíòèòåòîò íà àêöåíòèðàíèîò ñëîã (íà ïð. nsehen, Abend). Ïðè îòñòàïóâàœà
îä îïøòèòå ïðàâèëà çà èçãîâîðîò âî ãåðìàíñêèîò ¼àçèê ïî
çàãëàâíèîò çáîð ñå äàâà âî ñðåäíè çàãðàäè ôîíåòñêè ïðåïèñ ïî ñèñòåìîò
íà IPA, êàêî øòî ñå ïðàâè è âî ãåðìàíñêèîò ïðàâîïèñåí ðå÷íèê (íà ïð.
Appartement [apart'mã:]), à èñòî òàêà ñå îáåëåæóâààò è àëòåðíàòèâíè
âàðè¼àíòè íà èçãîâîðîò (íà ïð. augenblicklich [è: -'blik-]).
Ïî ëåìàòà ñå äàâà îïðåäåëáà íà íå¼çèíèîò ãðàìàòè÷êè òðåòìàí. Òîà
îïôà à, ïî ïðàâèëî, îçíàêà íà âèäîò íà çáîðîò (íà ïð. augenfällig adj,
ll(er), -e, -es, -e pron adj, besnders adv, bei präp, bevor conj, au! interj).
Ê༠ãëàãîëèòå òàà îçíàêà ñîäðæè è èíôîðìàöè¼à çà êàòåãîðèèòå
òðàíçèòèâíîñò è ðåôëåêñèâíîñò (íà ïð. btrennen vt, beistimmen vi,
3
Øèðèëîâà, Âåëèêà, Ëåêñèêîí íà ñtðàíñêè çáîðîâè è èçðàçè. Ñêîï¼å 2001.
4
Ìè óíîâè , Šóáî, Ñîâðåìåí ëåêñèêîí íà ñtðàíñêè çáîðîâè è èçðàçè. Ñêîï¼å 1995.
5
Âó¼àêëè¼à, Ìèëàí, Ëåêñèêîí ñtðàíèõ ðå÷è è èçðàçà. Áåîãðàä 2004.
6
Mrazoviæ, Pavica, Ružica Primorac, Nemaèko-srpskohrvatski frazeološki reènik. Nemaèki idiomatski
izrazi sa srpskohrvatskim ekvivalentima. Beograd 1991.

166
bzappeln sich vr). Ïîòîà ñå íàâåäóâààò îñíîâíèòå ãëàãîëñêè ôîðìè,
äîêîëêó èñòèòå îòñòàïóâààò îä îïøòèòå êîí¼óãàöèñêè ïàðàäèãìè íà
ñëàáèòå ãëàãîëè. Òîà ìîæå äà ñå îäíåñóâà êàêî íà àïîôîíè÷íè è ìåòàôîíè÷íè
ïî¼àâè, òàêà è íà îòñòàïóâàœà âî äðóãè ôîðìàíòè. Âî çàâèñíîñò
îä êîíêðåòíèîò ñëó÷༠èìà ãëàãîëè ñî åäíà íàâåäåíà îñíîâíà ôîðìà (øòî
ñå îäíåñóâà îáè÷íî íà îáðàçóâàœåòî íà ïåðôåêòîò: nrutschen, i. angerutscht
vi; àêî íå ñå äàâà ïîñåáíà èíôîðìàöè¼à, ïåðôåêòîò ñå îáðàçóâà ñî
ïîìîøíèîò ãëàãîë haben è ñî ïàðòèöèïñêèîò ôîðìàíò –t), ñî äâå (øòî ñå
îäíåñóâààò íà îáðàçóâàœåòî íà èìïåðôåêòîò è íà ïåðôåêòîò: aufbeißen,
biss auf, h. aufgebissen vt), èëè ñî òðè ôîðìè (øòî ñå îäíåñóâààò íà
îáðàçóâàœåòî íà 3. ëèöå åäíèíà ïðåçåíò, èìïåðôåêò è ïåðôåêò: ngeben,
gibt an, gab an, h. angegeben vt).
Ê༠èìåíêèòå íàìåñòî îïøò ñèìáîë çà îçíà÷óâàœå íà âèäîò íà
çáîðîò ñå äàâà êîìïëåêñíà îïðåäåëáà íà ðîäîò è íà îñíîâíèòå ôîðìè
(ãåíèòèâ åäíèíà, íîìèíàòèâ ìíîæèíà, íà ïð.: Auerochse m, -n, -n, Abtei f,
-, -en, Dreieck n, -(e)s, -e). Ìåòàôîíè¼àòà âî îâàà êðàòêà îçíàêà ñå áåëåæè
ñî òðåìà âðç öðòè÷êàòà. Àêî ñå äàâà ñàìî åäíà îñíîâíà ôîðìà, òîà çíà÷è
äåêà ñîîäâåòíàòà èìåíêà íåìà ìíîæèíñêà ôîðìà. Ê༠äðóãè çáîðîâè âî
çàãðàäè ñå äàâà âî êóðçèâ èíôîðìàöè¼à äåêà ìíîæèíñêàòà ôîðìà å ðåòêà
èëè íå ïîñòîè âîîïøòî èëè âî îäðåäåíè çíà÷åœà, íà ïð.: Applaus m, -es, -
e (ðåtêî âî pl), ¬ngabe f, -, -n… 4. (áåç pl) ôàëáàŸèñòâî, èëè ïàê äåêà ñîîäâåòíàòà
èìåíêà ñå ïî¼àâóâà ïðåòåæíî âî ìíîæèíà: Antiquität f, -, -en (íà¼-
÷åñtî âî pl). Pluraliatantum ñå îáåëåæóâààò ñîîäâåòíî: Autopapiere n pl.
Àêî ïðè îáðàçóâàœåòî íà îñíîâíèòå ôîðìè ñå ïî¼àâóâààò ïðîìåíè
âî ñàìèîò çàãëàâåí çáîð (ñî èñêëó÷îê íà ãîðåñïîìåíàòàòà ìåòàôîíè¼à),
âî çàãëàâíàòà åäèíèöà ïî íåïðîìåíëèâèîò äåë íà çáîðîò ñå ñòàâà âåðòèêàëíà
öðòà, à íàñòàâêèòå íà îñíîâíèòå ôîðìè ñå äàâààò ïî÷íóâ༠è îä
ìåñòîòî îáåëåæàíî ñî öðòà (íà ïð.: Automatsm|us m, -us, -en).
Ê༠ãëàãîëèòå, äåâåðáàòèâèòå è ïðåäëîçèòå ñå äàâà èíôîðìàöè¼à çà
ðåêöè¼àòà: nketten vt (A/an D), bgesehen … part adv (von D), bei präp
(D).
Àêî çà åäíà ëåìà ñå ïîòðåáíè ïîâå å ðàçëè÷íè îçíàêè çà âèäîò íà
çáîðîò è çà ãðàìàòè÷êèîò òðåòìàí, âî çàâèñíîñò îä çíà÷åœåòî, òîãàø
áëîêîâèòå íà êîè ñå îäíåñóâà êîíêðåòíàòà îçíàêà ñå îáåäèíóâààò ïîä
ðèìñêè áðî¼êè:
Aas n, -es I. –e …; II. Äser …
nekeln I. vt …; II. sich nekeln vr …
b I. präp (D) …; II. adv …
Ïîòîà ñå íàâåäóâààò îääåëíèòå çíà÷åœà. Ðàçëè÷íèòå çíà÷åœà êîè
ìîæå äà ãè èìà ãåðìàíñêèîò çàãëàâåí çáîð ñå îáåäèíóâààò âî áëîêîâè ñî
àðàïñêè áðî¼êè, à ñîîäâåòíèòå ìàêåäîíñêè åêâèâàëåíòè (åâåíòóàëíî ñî

167
ïðèìåðè çà íèâíàòà óïîòðåáà, ñî ôðàçåîëîøêè èçðàçè èëè ñî ïîñåáíè
ñëó÷àè íà íèâíàòà ïðèìåíà âî ñèíòàãìè èëè ðå÷åíèöè, êîè ñå îòïå÷àòåíè
âî êóðçèâ):
Dram|a n, -as, -en 1. tåàt. äðàìà: das klassische /
moderne Drama êëàñè÷íàòà / ìîäåðíàòà äðàìà; ein
Drama in fünf Akten äðàìà âî ïåò ÷èíà m pl; Brechts
Dramen äðàìèòå f pl íà Áðåõò; ein Drama von Shakespeare
äðàìà îä Øåêñïèð; ein Drama schreiben
ïèøóâà (À1) // íàïèøå (Å1) äðàìà; ein Drama
aufführen / spielen èçâåäóâà (À1) // èçâåäå (Å1à)
äðàìà, èãðà (À1) / îäèãðóâà (À1) // îäèãðà (À1)
äðàìà, äàâà (À1) // äàäå (Å3á) äðàìà; ein Drama
inszenieren èíñöåíèðà (À1) ipf/pf äðàìà, ïîñòàâóâà
(À1) // ïîñòàâè (È3) äðàìà íà ñöåíà; 2. pðåí. äðàìà,
âîçáóäëèâ íàñòàí: das Drama der Geiselbefreiung
äðàìàòà íà îñëîáîäóâàœåòî íà çàëîæíèöèòå m pl;
ihre Ehe war ein einziges Drama íèâíèîò áðàê áåøå
âèñòèíñêà äðàìà; die Preise sind ein Drama öåíèòå
ñå êàòàñòðîôáëíè; mit den Preisen ist es ein Drama
öåíèòå ñå êàòàñòðîôáëíè; mache daraus kein Drama!
íå ïðàâè òðàãåäè¼à îä òîà!, íå ¼à äðàìàòèçèðà¼
ðàáîòàòà!; die lucht endete in einem Drama áåãñòâîòî
çàâðøè ñî äðàìà, áåãñòâîòî çàâðøè äðàìàòè÷íî
Ê༠ìàêåäîíñêèòå åêâèâàëåíòè, èñòî òàêà, ñå äàâààò ïî ïîòðåáà
èíôîðìàöèè çà ãðàìàòè÷êàòà óïîòðåáà.
Ê༠èìåíêèòå ñå áåëåæè ðîäîò êîãà èìåíêèòå îòñòàïóâààò îä
îïøòèòå ïðàâèëà (-ø = m; -a = f; -e, -è, -î, -ó = n, íà ïð.: äåäî (-âöè) m,
ðàçíîâèäíîñò f). È ìíîæèíñêèòå ôîðìè ñå îçíà÷óâààò íà ñîîäâåòåí íà÷èí
(íà ïð.: ëîâ íà ¼àãóëè f pl).
Ìíîæèíñêè ôîðìè êîè îòñòàïóâààò îä îïøòèòå ïðàâèëà ñå áåëåæàò
ñî äîäàòîöè âî çàãðàäè, íà ïð.: ïîòòèê (-öè), ïðåäîê (-äöè), äåäî (-âöè) m,
÷îâåê (ëóƒå), ðàêà (-öå), îêî (î÷è), æèâîòíî (-íè). Ñòàíäàðäíèòå äåêëèíàöèñêè
òèïîâè ñå ïðèêàæóâààò âî òàáåëà âî ãðàìàòè÷êèîò äåë íà êðà¼îò
îä ðå÷íèêîò, òàêà øòî çà ñåêî¼à íàâåäåíà ìàêåäîíñêà èìåíêà å ìîæíî
ñèãóðíî îäðåäóâàœå íà ìíîæèíñêèòå ôîðìè.
Èñòî òàêà, äîäàòîöè âî çàãðàäè óêàæóâààò è íà ïðàâèëíèòå ôîðìè
ïðè îòñòàïóâàœà îä îïøòèòå ïðàâèëà âî ÷ëåíóâàíàòà ôîðìà, íà ïð.:
àâòîìàòèçàì (-çìîò). Ïðè òàêâè îòñòàïóâàœà âî ÷ëåíóâàíàòà ôîðìà òîà
äîâåäóâà àâòîìàòñêè äî òîà èñòîòî îòñòàïóâàœå äà ñå ñðå àâà è âî
ìíîæèíà (íà ïð. àâòîìàòèçìè). Îä òàà ïðè÷èíà, âî îâèå ñëó÷àè íå ñå
áåëåæè ïîñåáíî èñòàòà ïî¼àâà è âî ìíîæèíñêàòà ôîðìà.

168
Ñëè÷íî ñå òðåòèðààò ñóïñòàíòèâèçèðàíèòå ïðèäàâêè êîè ñå íàâåäóâààò
êàêî åêâèâàëåíò íà ãåðìàíñêè èìåíêè. Çà äà áèäå ¼àñíî äåêà òèå ñå
ôëåêòèðààò êàêî ïðèäàâêè, è îâäå ñå íàâåäóâà ÷ëåíóâàíàòà ôîðìà, çà äà
ñòàíå âèäëèâ ïðèäàâñêèîò êàðàêòåð, íà ïð.: ïðåòïîñòàâåí (-èîò) êàêî
ïðåâîä íà ’Vorgesetzter‘.
Ïî ñåêî¼ ãëàãîë âî çàãðàäè ñå äàâà èíôîðìàöè¼à çà ïðèïàäíîñòà êîí
îäðåäåíà êîí¼óãàöèñêà ïàðàäèãìà. Òî¼ ïîäàòîê ïðåïðà à êîí êîí¼óãàöèñêèòå
òàáåëè âî ãðàìàòè÷êèîò äåë îä ðå÷íèêîò, íà ïð.: îäãîâàðà (À1),
ïå÷å (Å3â), ïðàâè (È3). Âî ðåòêè ñëó÷àè åäåí è èñò ãëàãîë ìîæå äà ñå
ôëåêòèðà ïî äâå ðàçëè÷íè êîí¼óãàöèñêè ïàðàäèãìè. Òîà ñå îáåëåæóâà ñî
êîñà öðòà ìåƒó îçíàêèòå íà ïàðàäèãìàòñêèòå òèïîâè, íà ïð.: äîíåñå (Å3/
Å3à), çàáåëåæè (È1/È3). Âî ñèìáîëîò çà ïàðàäèãìàòñêàòà ïðèïàäíîñò
ïðâàòà ãîëåìà áóêâà îçíà÷óâà åäíà îä òðèòå êîí¼óãàöèñêè êëàñè ïî
òåìàòñêèîò âîêàë âî ïðåçåíò, äîäåêà áðî¼êàòà (è åâåíòóàëíî è äîäàäåíàòà
ìàëà áóêâà) óêàæóâà íà ïîòêëàñè è íèâíè ïîäîääåëåíè¼à (íà ïðèìåð ñî
ðàçíè àëòåðíàöèè âî ãëàãîëñêàòà îñíîâà).
Êàêî åêâèâàëåíò íà ãåðìàíñêè ãëàãîë ñå íàâåäóâà ïî ïðàâèëî
(äîêîëêó å ìîæíî) ìàêåäîíñêà âèäñêà äâî¼êà. Äâàòà âèäñêè ïàðíèöè ñå
îäâî¼óâààò åäåí îä äðóã ñî äâî¼íà êîñà öðòà, íà ïð.: çàáåëåæóâà (À1) //
çàáåëåæè (È1/È3). Âî ðåäèöà ñëó÷àè çà åäíèîò èëè çà äðóãèîò âèä ïîñòî¼àò
íåêîëêó àëòåðíàòèâíè ôîðìè. Èñòèòå ñå îäâî¼óâààò ìåƒóñåáíî ñî åäíîñòàâíà
êîñà öðòà, íà ïð.: ðàñïîñëóâà (À1) / ðàñïîñòåëóâà (À1) // ðàñïîñòåëå
(Å1å), öðïå (Å1) / öðïè (È3) / èñöðïóâà (À1) // èñöðïå (Å1) / èñöðïè (È3).
Àêî çà íåêî¼ ãåðìàíñêè ãëàãîë (îáè÷íî ïîðàäè íåãîâîòî çíà÷åœå)
ïîñòîè ñàìî åäåí âèäñêè ïàðíèê, òîãàø âî êóðçèâ ñå äàâà îçíàêà çà âèäîò,
çà äà áèäå ¼àñíà âèäñêàòà ïðèïàäíîñò, íà ïð.: ñå èçëåæàâà (À1) ipf, íå ìîæå
(Å2) ipf äà èçëåçå (Å3â) pf (D) ïðåä î÷è n pl. Òîà äåêà íåêî¼ ìàêåäîíñêè
ãëàãîë å äâîâèäñêè ñå ñèãíàëèçèðà ñî êîñà öðòà ìåƒó îçíàêèòå çà äâàòà
âèäà, íà ïð.: àâòîìàòèçèðà (À1) ipf/pf.
Íàñåêàäå êàäå øòî ãåðìàíñêèîò çàãëàâåí çáîð èëè îääåëíî íåãîâî
çíà÷åœå íàëîæóâà óêàæóâàœå íà ðåêöè¼àòà, ñèòå ìàêåäîíñêè åêâèâàëåíòè
ñå áåëåæàò ñî òî¼ ïîäàòîê, çà äà ñå âèäàò ìåƒó¼àçè÷íèòå ñîîäâåòñòâà è âî
äîìåíîò íà ðåêöè¼àòà:
nketten vt (A/an D) 1. âðçóâà (À1) // âðçå (Å1) ñî
âåðèãà (A/êîí A, çà A), ïðèâðçóâà (À1) // ïðèâðçå
(Å1) ñî âåðèãà (A/êîí A, çà A); 2. âðçóâà
(À1) // âðçå (Å1) ñî îêîâè m pl (A/êîí A, çà A)
(÷îâåê).
bgesehen … part adv (von D) îñâåí (A), íåçàâèñíî
(îä A)

ei präp (D) 1. (pðîñtîðíî) ê༠(A), äî (A), êðà¼
(A), ïîêð༠(A), áëèçó äî (A), áëèñêó äî (A),
ïðè (A) ...
169
Èíàêó, ïðèïàäíîñòà íà îäðåäåíè çáîðîâè (êàêî âî ãåðìàíñêèîò, òàêà
è âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê) êîí îäðåäåíè ñòðó÷íî-òåðìèíîëîøêè ñôåðè è
êîí îäðåäåíè ñòèëñêè ñëîåâè ñå îçíà÷óâà ñî ñêðàòåíêè âî êóðçèâ:
Anhydrid n, -s, -e õåì. àíõèäðèä
autogen adj àâòîãåí: tåõí.: autogenes Schweißen
àâòîãåíî çàâàðóâàœå; ìåä.: autogenes Training
àâòîãåí òðåíèíã
Êîëêó øòî å ìîæíî, ñå îáèäóâàìå äà ¼à çåìàìå ïðåäâèä ñòèëñêàòà
ïðèïàäíîñò íà ãåðìàíñêèîò çàãëàâåí çáîð ïðè èçáîðîò íà ìàêåäîíñêèîò
åêâèâàëåíò. Ìåƒóòîà, òîà íå å ìîæíî âî ñèòå ñëó÷àè, áèäå¼ è ÷åñòîïàòè
åäèíñòâåíèîò çíà÷åíñêè åêâèâàëåíò âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê èìà ïîèíàêâà
ñòèëèñòè÷êà âðåäíîñò, îòêîëêó ãåðìàíñêèîò ïî¼äîâåí çáîð.
Ñî ðàáîòàòà íà îâî¼ ðå÷íèê ñå íàäåâàìå äåêà å äàäåìå ïðèäîíåñ
êîí ãåðìàíñêî-ìàêåäîíñêàòà ëåêñèêîãðàôè¼à è äåêà å óñïååìå íà øèðîê
êðóã êîðèñíèöè äà èì ïîíóäèìå óíèâåðçàëíî ïîìàãàëî çà íèâíàòà ðàáîòà
ñî äâàòà ¼àçèêà.

Stanislava ‡ Sta{a Tofoska
ZA VRSKATA ME\U ZNA^EWATA NA GLAGOLOT
I SEMANTI^KATA KARAKTERIZACIJA NA
OBJEKTOT NA DEJSTVOTO
Ovoj referat ima cel da go naso~i vnimanieto na va`nosta na
semanti~kata karakterizacija na objektot vo izdeluvaweto na zna~ewata
kaj nekoi od glagolite. Zaklu~ocite do koi dojdov i koi gi
prezentiram ovde poteknuvaat od prou~uvaweto na leksi~kata semantika
na primarnite teli~ni glagoli vo makedonskiot jazik ({to me|u
drugoto be{e predmet na mojata doktorska disertacija 1 ). Pred da
preminam na ona {to e predmet na ovoj referat, moram da ka`am {to
podrazbiram pod teli~ni glagoli i koi glagoli gi narekuvam primarni
teli~ni glagoli, iako ovde{nite zaklu~oci ne se odnesuvaat samo na
toj tip na glagoli.
Teli~nite glagoli se izdvoeni vo posebna grupa spored nivnoto
semanti~ko vidsko zna~ewe i izrazuvaat teli~na vidska konfiguracija
(Karolak S., 2005:69; Tofoska, S., 1997:95), a od gledna to~ka na
leksi~koto zna~ewe ozna~uvaat dejstva (akcii/procesi) {to traat i od
koi se o~ekuva da dovedat do nekakva promena na objektot ili subjektot.
Taa promena pretstavuva o~ekuvan, odnosno pretpostaven rezultat od
tie dejstva. Primarnite teli~ni glagoli se nederivirani (korenski)
glagoli kaj koi teli~nosta e vgradena vo korenot.
Analiziraj}i gi konkretnite leksi~ki zna~ewa na primarnite
teli~ni glagoli kako predikati so odreden broj na argumenti i pravej}i
nivna semanti~ka klasifikacija na grupi i podgrupi, vo soglasnost so
op{tata semanti~ka klasifikacija na glagolite ~ie zna~ewe se vrzuva
so poimot promena, obrnuvav vnimanie na site elementi {to pomagaat
za podobro tolkuvawe na nivnoto leksi~ko-semanti~ko zna~ewe. Kako
najva`ni se izdvoija:
1
Tofoska, S.: Semantika na primarnite teli~ni glagoli vo makedonskiot jazik – doktorska
disertacija, odbraneta na 13.10.2005 na ilolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski”, Skopje.

172
– brojot i semanti~kite karakteristiki (selektivnite ograni~uvawa)
na site argumentski pozicii koi eden predikat gi otvora;
– brojot i rasporedot na poprostite predikati koi toj gi
sodr`i ({to go opredeluvaat karakterot na dejstvoto) i
– specifi~nostite na o~ekuvaniot rezultat, odnosno tipot
na o~ekuvanata promena.
Spored op{tata klasifikacija na tipovite na promena, glagolite
koi se vrzani so poimot promena se delat na 4 osnovni tipa i toa glagoli
koi ozna~uvaat dejstva {to mo`e da dovedat do promena na/vo: -egzistencijata
(postoeweto); -sostojbata; relacijata ili lokacijata na
(subjektot ili objektot na dejstvoto).
Od analizite i klasifikacijata na ovie glagoli proizleze deka
~estopati tokmu vrz osnova na karakterot na nekoja od semanti~kite
komponenti vo strukturata na eden glagolski predikat ili poradi
nivnata hierarhija vo strukturata na parafrazata se izdeluvaat
posebni zna~ewa /varijanti na zna~ewata, koi smetam deka treba da
bidat odbele`ani vo re~nicite, osobeno vo ednojazi~nite. Ovoj stav ne
se bazira samo na zaklu~ocite od sprovedenata analiza tuku e potkrepen
i od situacijata vo pove}e konsultirani ednojazi~ni re~nici (v. konsultirani
re~nici), kako i od soznanijata dobieni preku razli~ni trudovi
koi se odnesuvaat na leksi~kata semantika i leksikografijata (Apresjan
2000a, Apresjan 2000b, Grohovski 1974a i dr.).
Naj~esto, semanti~kite karakteristiki na objektot na dejstvoto
se tie koi opredeluvaat kakov }e bide brojot i hierarhijata na poprostite
predikati {to se elementi na soodvetniot glagolski predikat i
kolku zna~ewa, t.e. varijanti na zna~ewata treba da se izdelat. ]e go
pretstavam toa preku nekolkute tipovi na razdeluvawe na zna~ewata
kaj spomenatite teli~ni glagoli, {to predizvika smestuvawe na
razli~nite zna~ewa vo razli~ni tipovi na o~ekuvana promena.
Celta na diskusijata za ovie tipovi na zna~ewa kaj teli~ni
glagoli ne e da gi nabroi imiwata na site mo`ni predmeti koi mo`at
da se pojavat vo pozicijata na direkten objekt (ne se ispituva leksi~kata
povrzlivost na glagolot so izrazi koi mo`at da se javat kako
negov direkten objekt), tuku leksi~koto zna~ewe na samiot glagol i
semanti~kata povrzlivost na toj glagol so izrazi vo pozicija na
direkten objekt (semanti~kite ograni~uvawa na izrazite koi mo`at da
bidat direkten objekt kaj ovie glagoli).
TIP 1:
menuvawe na sostojbata > menuvawe na egzistencijata
(modifikacija na objektot) > (kreacija na objekt)
Vakov tip na glagoli se glagolite {to ozna~uvaat dejstvo so koe
se vr{i menuvawe na sostojbata na objektot (modifikacija na objektot),

173
preku promena na nekoi negovi karakteristiki, ili ozna~uvaat dejstvo
so koe se sozdava nov objekt (kreacija na objekt), ako kako objektot na
dejstvoto se javuva nekoj nov predmet. Primer za takvi glagoli se
glagolite so koi se ozna~uvaat razli~ni procesi na gotvewe hrana: pe~e,
pr`i, vari itn.
Glagolite {to ozna~uvaat modifikacija na nekoj objekt (promena
na sostojbata na objektot) se razlikuvaat od glagolite {to ozna~uvaat
kreacija po toa {to vtorite impliciraat argument so specifi~na
semanti~ka uloga - tvorba na dejstvoto. Vo predikatsko-argumentskite
strukturi na glagolite so koi se izrazuva promena na sostojbata, t.e.
promena na karakteristikite na objektot na dejstvoto, toj objekt
postoel i pred po~etokot na dejstvoto i pokraj promenite koi gi
pretrpuva so izvr{uvaweto na dejstvoto ostanuva istiot objekt, do
izvesna stepen ja za~uvuva svojata su{tina. Vo predikatsko-argumentskite
strukturi na glagolite so koi se izrazuva kreacija, kako
direkten objekt na dejstvoto se pojavuva nov objekt, koj ne postoel pred
po~etokot na konkretnoto dejstvo i se pretpostavuva deka }e po~ne da
postoi po zavr{uvaweto na dejstvoto. Tokmu zatoa ovoj argument ima
druga semanti~ka funkcija – tvorba na dejstvoto, a ne e paciens na
dejstvoto.
Ona {to e objekt na dejstvoto kaj „nekreativnite“ glagoli, vo
strukturite na kreativnite glagoli ima funkcija na materijal od koj
se sozdava objektot. Nekoi nau~nici ovoj fakt go koristat vo definiraweto
na kreativnite glagoli kako „glagoli {to izrazuvaat dejstvo
so koe vr{ej}i promena na ona {to e materijal se sozdava nov objekt“
(sp. Kovalevska 1978:145).
Vo princip, site glagoli so koi se ozna~uva nekoja faza od
izrabotkata, sozdavaweto na nekoj nov predmet mo`e da dobijat i novo
zna~ewe na kreacija, ako vo uloga na objektot na dejstvoto se javi imeto
na noviot predmet – tvorbata, pri {to toga{ obi~no vo iskazite so niv
se pojavuva i materijalot od koj{to se izrabotuva objektot, specifi~en
za toj tip na dejstvo. Na pr. go kove 1
srebroto : kove 2
nakit od srebro,
go rezba 1
drvoto : rezba 2
ikonostas od dabovo drvo i sl.
Razlikata me|u predikatite {to poka`uvaat promena na sostojbata
na objektot i promena {to zna~i sozdavawe na nov objekt
najdobro se gleda pri sporedba na re~enici so istite glagolski formi
i razli~ni leksemi ili imenski sintagmi vo pozicijata na direkten
objekt. Na primer:
pe~e 1
/ vari 1
pe~e 2
/ vari 2
Mira pe~e kompiri. VS Mira pe~e musaka od kompiri 2
2
Imenskite sintagmi musaka od kompiri, supa od zelen~uk ovde se sfa}aat kako ime na edno
jadewe.

174
Lidija vari zelen~uk VS Lidija vari supa od zelen~uk.
Slu`ej}i se so dekompozicija na predikatite, leksi~ko-semanti~kata
reprezentacija na dvete zna~ewe na pe~e, vari }e izgleda vaka:
pe~e 1
, vari 1
(promena na sostojba): [X 3 predizvikuva (Y da stane
pe~en, varen)]
pe~e 2
, vari 2
(kreacija): [X go sozdava Y so [X predizvikuva (Y
da stane pe~en varen))]
Glagolite pe~e, vari so svoite prvi zna~ewa (po~esta upotreba)
se glagoli koi ozna~uvaat nekakvo dejstvo 4 {to doveduva do promena na
sostojbata (karakteristikite) na objektot koe mo`e da se parafrazira
kako ’X vr{i nekoe dejstvo vrz Y koe doveduva do promena na karakteristikite
na Y‘- Po zavr{uvaweto na dejstvoto Y }e bide so poinakvi
karakteristiki – mek, podgotven za jadewe itn., t.e. pe~en, varen.
No, ovie glagoli imaat i pro{ireno zna~ewe dobieno po pat na
leksi~ka subordinacija – ’X sozdava nov objekt (Y) pravej}i promena
na sostojbata na nekoj postoen objekt (Z) na opredelen na~in (so pe~ewe,
varewe)‘, {to gi pravi glagoli na kreacija. Razlikata vo odnos na
objektot me|u glagolite so indeks 1 i so indeks 2 e vo toa {to Y }e po~ne
da postoi duri po zavr{uvaweto na dejstvoto ozna~eno so indeks 2.
Argumentot {to e objekt-paciens kaj glagolite so indeks 1 stanuva
materijal vo zna~eweto na glagolite so indeks 2, koj mo`e, no ne mora,
da se pojavi na povr{inata na iskazot. Vo parafrazata na glagolite so
indeks 2 kako nadreden predikat za grupata se javuva predikatot
sozdava, a predikatot/predikatite od glagolot so indeks 1 stanuva
podreden.
Vo re~nicite bi trebaloda se izdelat ovie zna~ewa, na primer:
vo prvoto zna~ewe da se sodr`i osnovnata parafraza ’vr{i opredeleno
dejstvo vrz nekoj objekt od {to mo`e da se o~ekuva promena na
sostojbata na toj objekt‘ – ovde uslovno ozna~eno so indeks 1 – pe~e 1
,
pr`i 1
, vari 1
itn., a vtoroto zna~ewe da ja sodr`i parafrazata ’sozdava
nov objekt vr{ej}i go dejstvoto ozna~eno so indeks 1 vrz nekoj objekt‘
– ovde uslovno ozna~eno so indeks 2 – pe~e 2
, pr`i 2
, vari 2
itn.
TIP 2:
menuvawe na sostojbata > menuvawe na egzistencijata
(modifikacija na objektot) > (destrukcija na objektot)
3
So X, Y i Z se ozna~uvaat argumentite vo pozicija na subjekt (X) i objekti na dejstvoto (Y, Z).
4
Ovde ne se analizira karakterot na dejstvoto, koe sekako treba da bide del od leksikografskata
definicija, tuku samo o~ekuvanata promena, t.e. pretpostaveniot rezultat od toa
dejstvo.

175
Edna od karakteristikite na o~ekuvanata promena vo sostojbata
na objektot e toa deka taa promena ne mo`e da bide tolku golema za
da predizvika promena i na negovata funkcija. So promena na funkcijata
na objektot doa|a ili do sozdavawe na nov objekt i ili do
destrukcija/uni{tuvawe na objektot vrz koj se vr{i dejstvoto. Takvite
glagoli so koi se izrazuva dejstvo {to doveduva do promena na funkcijata
na objektot gi kvalifikuvame kako kreativni, odnosno destruktivni
(Sp. Apresjan 2000a:196)
Ova osobeno se odnesuva na onaa grupa primarni teli~ni glagoli
kaj koi dejstvoto doveduva do namaluvawe na dimenziite na objektot
preku negovo razdeluvawe na delovi, na positni par~iwa. Kaj ovie
glagoli, dokolku objektot {to e opfaten od dejstvoto e artefakt
(predmet napraven od ~ovekot nasproti predmet od prirodata), razdeluvaweto
na delovi zna~i i gubewe na negovata funkcija, a so toa
pretstavuva negova destrukcija.
Kako ilustrativen primer mo`e da go navedeme predikatot
5
izrazen so glagolot kr{i i negovite zna~ewa kr{i 2
i kr{i 3
. Razlikata
me|u niv e glavno vo karakterot na objektot: dokolku dejstvoto se vr{i
vrz predmet od prirodata- toj pretrpuva modifikacija i se raboti za
kr{i 2
; dokolku dejstvoto se vr{i vrz predmet–artefakt toj se uni{-
tuva i se raboti za kr{i 3
. Imeno, kr{i vazna se razlikuva od kr{i
kamen po toa {to koga bi do{lo do o~ekuvaniot rezultat vo prviot
slu~aj, vaznata ve}e nema da bide vazna, nema da postoi kako objekt so
opredelena funkcija (za ~uvawe cve}e), tuku }e bide samo kup par~iwa
od materijalot od koj bila napravena (staklo, porcelan, keramika itn.),
dodeka vo vtoriot slu~aj, koga objektot e predmet od prirodata ili
predmet ozna~en so materijalna imenka (zemja, kamen, {e}er, staklo,
leb i sl.) i po izvr{enata promena su{tinata na objektot ostanuva ista,
kamenot ostanuva kamen, stakloto ostanuva staklo, promeneti se samo
negovata forma i negovite dimenzii (objektot e razdelen na delovi).
Zna~i, vrz osnova na karakteristikite na objektot treba da se izdelat
kr{i 2
od kr{i 3
.
Sp. So golem ~ekan go kr{e{e kamenot: Taa nervozno gi kr{i
~iniite.
Bi bilo dobro vo re~nicite ovie zna~ewa da se izdeleni i vo
osnova na parafrazata na glagolite so indeks 1 da se sodr`i – ’X vr{i
5
Postoi i kr{i 1
od koj semanti~ki se derivirani kr{i 2
i kr{i 3
, no razlikata me|u kr{i 1
i
kr{i 2
e vo karakterot na dejstvoto (neudira~ki:udira~ki) {to se vr{i vrz objektot, a ne vo
karakterot na objektot na dejstvoto, pa zatoa razlikata me|u ovie 2 zna~ewa ne e predmet na
ovaa statija.

176
nekoe dejstvo od koe mo`e da se o~ekuva promena na sostojbata na Y‘, a
kaj glagolite so indeks 2 – ’X go uni{tuva Y vr{ej}i go dejstvoto
ozna~eno so indeks 1‘.
Vo slednite tipovi na izdeluvawe na zna~ewata na glagolite vrz
osnova na objektot na dejstvoto (TIP 3 i TIP 4) se raboti za poinakva
semanti~ka derivacija koja{to uslovuva postoewe na dve varijanti na
zna~ewata kaj nekoi primarni teli~ni glagolski predikati. Imeno,
glagolskite predikati koi se sostaveni od nekolku poprosti predikati
(a teli~nite glagolski predikati se glavno takvi spored definicijata)
mo`e na razli~en na~in da opi{at edna ista situacija, pri {to
razlikata ne e vo sostavot (brojot) na poprostite predikati, tuku vo
na~inot na nivnata organizacija (Apresjan 2000a:195). Tuka spa|aat
tipovite na zna~ewa koi se oddeluvaat vrz osnova na posmatrawe na
glagolskoto dejstvo od razli~na perspektiva (dejstvo vrz celinata na
nekoj objekt ili dejstvo vrz nekoj konkreten del od objektot ~esto
vgraden vo sodr`inata na predikatot).
TIP 3:
menuvawe na sostojbata > menuvawe na sostojbata
(modifikacija na dimenziite
(modifikacija na dimenziite na
na del od nekoj objekt)
nekoj objekt preku modifikacija
na negovite delovi)
Da gi pogledneme primerite:
Toj gi kastri grankite na kru{ata vs Toj ja kastri kru{ata;
Toj ja kosi trevata (na livadata) vs Toj ja kosi livadata;
Toj mu ja stri`e kosata na Milan vs Toj go stri`e Milan
Paralelno podadenite iskazi, iako opi{uvaat edna ista situacija,
ne ja opi{uvaat na ist na~in. Iskazite od prviot tip mo`at da se
svedat na parafrazata ’X pravi Y da e pomal‘, a vtorite na parafrazata
’X pravi Y da ima pomal/i del/ovi (Y’)‘. Toa nalo`uva izdeluvawe na
dve posebni zna~ewa, odnosno podzna~ewa kaj ovie glagoli (kastri 1a
i
kastri 1b
, kosi 1a
i kosi 1b
itn.).
Osnovnata parafraza na iskazite so glagolite so indeks 1a e ’X
pravi ne{to od {to o~ekuvame Y da po~ne da bide so/ da ima pomal del‘-
(kastri 1a
: pravi drvoto da bide so pokratki/ pomalku granki; kosi 1a
:
livadata so poniska/pokratka treva, stri`e 1a
: ~ovekot so pokratka
kosa). Iako delot od teloto na objektot e toj vrz koj direktno se vr{i
dejstvoto, sepak celinata e taa koja po~nuva da se nao|a vo nova sostojba
(drvoto e potkastreno, livadata e iskosena, ~ovekot e potstri-
`an).

177
Kaj glagolite so indeks 1b osnovna zaedni~ka sema e ’objektot
}e bide pomal‘ (od parafrazata ’X pravi ne{to od {to o~ekuvame Y da
po~ne da bide pomal‘. Kako direkten objekt na dejstvoto kaj ovie glagoli
se javuva naj~esto objekt vo mno`ina ili materijalna imenka – granki,
treva, kosa, pa zatoa o~ekuvaniot rezultat e objekt {to e pomal ili vo
dimenzii (dol`ina/ visina) ili vo koli~estvo (grankite/ trevata/
kosata }e bidat pokratki, poretki itn.).
Ovde uslovno e predlo`eno so 1a da se ozna~eni dejstvata so koi
se menuva objektot-celina, a so 1b delot od toj objekt, trgnuvaj}i od
~estotata na upotreba, no ozna~uvaweto mo`e da e i obratno vo zavisnost
od kriteriumot od koj }e se trgne.
TIP4:
menuvawe na sostojbata > menuvawe na relacijata me|u objektite
(modifikacija na izgledot (otstranuvawe na nekoj objekt od
na nekoj objekt preku otstra- drug, koj{to bil negov del ili na
nuvawe na nekoj negov del) koj{to prethodno se nao|al)
Vo ovoj tip spa|aat takvi primarni teli~ni glagoli koi{to
izrazuvaat dejstva so koi se menuva izgledot na objektot na dejstvoto
so toa {to od nego celosno se otstranuvaat (se eliminiraat) nekoi
predmeti i toj se javuva kako direkten objekt na dejstvoto. Nasprema niv
stojat varijantite koga so dejstvoto se izrazuva otstranuvawe na
objektot na dejstvoto od nekoj drug objekt, so {to se menuva nivnata
relacija – po izvr{enoto dejstvo objektite nema ve}e da bidat vo
kontakt, odnosno Y nema ve}e da e del od Z. Parafrazite na ovie dve
varijanti na zna~ewata mo`e da se svedat na: ’X pravi Y da stane
nekakov otstranuvaj}i ne{to od nego‘ nasprema’X go otstranuva Y
od Z‘. Izdeluvaweto na dve zna~ewa (varijanti na zna~ewata) kaj
glagolskite predikati od ovoj tip, e neophodno tokmu poradi razli~nata
hierarhija na poprostite predikati koi tie gi sodr`at (Apresjan
2000a:195).
Vo zavisnost od toa dali se otstranuvaat predmeti {to bile
imanenten del na objektot ili predmeti koi se nao|ale na/vrz nego,
se izdeluvaat 2 grupi, a vo prvata grupa razlikuvame dve podgrupi vrz
osnova na kriteriumot dali delot {to se otstranuva e del od teloto na
`ivo su{testvo ili del od nekoj materijalen predmet. Primeri:
1.A
bri~i 1a
del od teloto : bri~i 1b
vlakna od nekoj del od teloto
1B
lupi 1a
jabolko : lupi 1b
kora od jabolko

178
2
bri{e 1a
masa (od pra{ina) : bri{e 1b
pra{ina od masata
mete 1a
pod (od ronki) : mete 1b
ronki od podot
1A.Vo prvata podgrupa gi izdvojuvam glagolite koi ozna~uvaat
dejstvo so koe se otstranuva del od teloto na ~ovekot ili `ivotnite,
kako {to se bri~i 1a
noze, molze 1a
krava,i dr. Promenata {to se
o~ekuva e objekt bez delot {to e vgraden vo negovata sodr`ina: izbri-
~eni noze : noze bez vlakna, izmolzena krava : krava bez mleko itn.
1 B. Vo vtorata podgrupa spa|aat glagolite kako lupi 1a
jabolko,
stru`e 1
{tica/ zab, i dr. koi ozna~uvaat dejstvo so koe se otstranuva
del od nekoj materijalen predmet. Delot {to se otstranuva e vsu{nost
povr{inskiot sloj od nekoj predmet i e vgraden vo zna~eweto na
glagolot. Promenata {to se o~ekuva e objekt bez negoviot povr{inski
sloj. izlupeno jabolko – jabolko bez lu{pa; istru`ena {tica – {tica
bez sloj/-evi od povr{inata itn.
Osnovnata razlika vo parafrazite na ovie varijanti na zna~ewata
mo`e da se svede na: 1a – ’X pravi Y da stane nekakov otstranuvaj}i
del od nego‘;
1b – ’X go otstranuva Y od Z‘.
2. Vo vtorata grupa spa|aat glagolite so koi se iska`uva dejstvo
so koe objektot }e stane nekakov so toa {to od nego se otstranuvaat
predmeti koi se nao|ale na/vrz nego. Na glagolite od ovaa
podgrupa, zaedni~ka im e promenata {to se o~ekuva kako rezultat od
dejstvoto – objekti so predmeti otstraneti od niv, pri {to kako
presuponirana informacija za site e deka na/vrz objektot na dejstvoto
se nao|ale predmeti koi ne bile negov imanenten del. Sostojbata na
objektot }e bide promeneta po izvr{uvaweto na dejstvoto: na pr. masata
}e bide ~ista – bez pra{ina, podot }e bide ~ist – bez ronki itn. Ovie
zna~ewa na glagolite se ozna~eni so indeks 1a: bri{e 1a
masa, mete 1a
itn.
Nasprema glagolite so indeks 1a od ovaa grupa, stojat glagolite
kaj koi kako direkten objekt na dejstvoto se javuva predmetot {to se
otstranuva od nekoj drug predmet. Toga{ dejstvoto se vr{i za da
prestane relacijata na toj predmet so drugiot predmet: bri{e 1b
(pra{ina od masata), mete 1b
(ronki od podot) stru`e 2b
(’r|a od
tenxere) itn. O~ekuvanata promena po izvr{uvaweto na dejstvoto e
pra{inata, ronkite, ’r|ata da prestanat da bidat del odnosno da
prestanat da se nao|aat na masata, podot, tenxereto. Ova zna~ewe na
glagolite e ozna~eno so indeks b i spa|a vo grupata promena na relacijata
(v. Tofoska 2005: 222).
Varijantata na zna~eweto na glagolite od ovoj tip vo koja{to
kako direkten objekt se javuva predmetot od koj se otstranuva drug
predmet e ozna~ena so bukvata a (1a ili 2a vo zavisnost od brojot na

179
zna~ewa na soodvetniot glagol), a varijantata vo koja kako direkten
objekt se javuva predmetot {to se otstranuva od nekoj drug predmet
e obele`ana so indeks 1b (ozna~uvaweto e uslovno).
Zaklu~ok:
Ova bea samo nekolku tipovi na glagoli kaj koi semanti~kiot
karakter na objektot predizvikuva izdeluvawe na posebni zna~ewa,
odnosno varijanti na zna~ewata. Prete`no vakvi slu~ai se sre}avaat
kaj osnovnite/ neprefiksiranite glagoli (takvi se primarnite teli~ni
glagoli) koi imaat pomalku semi od povisok rang vo odnos na prefiksiranite
glagoli od niv derivirani, pa zatoa neprefiksiranite imaat
i pove}e zna~ewa. Soodvetnite prefiksalni parnici na nekoi od ovie
glagoli imaat prezemeno nekoi od oddelnite zna~ewa (sp. se~e: otse~e,
prese~e, potse~e itn.).
Spored mene, oddelnite zna~ewa i dijateti~kite varijanti na
zna~ewata na glagolite {to proizleguvaat od semanti~kiot karakter
na objektot treba da bidat odbele`ani vo re~nicite (i ednojazi~ni i
dvojazi~ni) poradi poprecizno tolkuvawe na glagolskite leksemi i
soodveten prevod na drugi jazici.
Postoeweto na tipovi na oddeluvawe na zna~ewata kaj nekoi
glagolski leksemi poka`uva deka bi bilo korisno leksikografskata
obrabotka na glagolite da odi spored nekoi nivni zaedni~ki karakteristiki
(kako {to e toa slu~aj so drugi gramati~ki sli~ni odrednicisvrznicite,
predlozite i sl.), a ne po azbu~en red.

180
Literatura
1. Apresjan J., 2000a: Semantyka leksykalna. Synonimiczne ]rodki j&zyka.
Ossolineum, Wrocqaw 2000, 440 str.
2. Apres/n W., 2000: Struktura slovarnoj statxi slovar/. Lingvisti~eska/
terminologi/ slovar/. Novyj ob/snitelxnyj slovarx
sinonimov russkogo /zyka. Vtoroj vypusk. (red. W. D. Apres/an).
Moskva 2000, VII-XLVIII.
3. Grochowski M., 1974: Rola semantyczna a predykat jako sposoby
charakterystyki subiectum.[w] O predykacji.[red.] Orzechowska A.,
Laskowski R., IJP PAN, Ossolineum 1974, 25-35.
4. Grochowski M., 1974: Nazwy cz&]ci ciaqa jako argumenty predykatu. [w]
Studia semiotyczne V [red.] Pelc J., PAN Polskie towarzystwo semiotyczne,Ossolineum
1974, 159-171.
5. Grochowski M., 1975: Znaczenia czasownika ci%# i innych czasownik[w
bliskich semantycznie. [w] Sqownik i semantyka (definicije semantyczne).[red.]
E. Janus, Ossolineum 1975, 111-120.
6. Karolak S., 2005: Semantika i struktura na glagolskiot vid
vo makedonskiot jazik. ilolo{ki fakultet „Bla`e Koneski“,
Skopje 2005.
7. Kowalewska J., 1978: Charakterystyka semantyczna i syntaktyczna
czasownika szy# [w] Polonica IV, PAN IJP, Krakow 1978, 137-153.
8. Laskowski R., 1996: Aspekt a znaczenie czasownik[w (predykaty zmiany
stanu) [w] Studia z leksikologii i gramatyki j&zyk[w sqowiavskich, PAN
IJP , Krak[w 1996, 39-49 str.
9. Tofoska S., 1997: Za teli~noto vidsko zna~ewe vo makedonskiot
jazik. XXIII Nau~na diskusija na XXIX MSMJLK, 95-103.
10. Tofoska S., 2001: Za eden tip kreativni glagoli. Makedonskiot
glagol- sinhronija i dijahronija (red. S. Velkovska), IMJ, Skopje
2001, 134-142.

181
11. Tofoska S., 2002: Semantika na destruktivnite glagoli vo
makedonskiot i polskiot jazik. olia philologica Macedono –
polonica (Materijali od [estata makedonsko-polska nau~na
konferencija odr`ana vo Ohrid, avgust 2002). Tom 6, Skopje 2006,
93-102.
12. Tofoska S., 2005: Semantika na primarnite teli~ni glagoli
vo makedonskiot jazik. Doktorska disertacija, odbraneta na
13.10.2005 na ilolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski“, Skopje
2005, 277 str.
Re~nici
1. Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov“, Skopje 2003. Tom 1.
2. Re~nik na makedonskiot jazik od Zoze Murgoski, ilolo{ki
fakultet „Bla`e Koneski“, Skopje 2005.
3. Rijeènik hrvatskog jezika. (red. Aniæ V.), Novi Liber, Zagreb 1998.
4. Re~nik srpskohrvatskog kwi`evnog jezika. Matica srpska, Novi
Sad
5. Re~nik na bxlgarski/ ezik, Izdatelstvo na Bxlgarskata akademi/
na naukite, Sofi/ 1977.
6. Novyj ob/snitelxnyj slovarx sinonimov russkogo /zyka. Vtoroj
vypusk. (red. W. D. Apres/an). Moskva 2000, XVIII-XLVIII.
7. OXORD ADVANCED LEARNER’S DICTIONARY Of Current English,
ourth Edition, (Ed. A. P. Cowie) Oxford University Press 1989.

Slavica Veleva
MAKEDONSKATA LEKSIKOGRAIJA
PRED NOVITE PREDIZVICI
Zborovniot fond na eden jazik e odraz na komunikativnite
potrebi na lu|eto. Zborovite se rezultat na socijalno obusloveni
faktori, pa preku niv mo`e da se sogledaat istoriskite i op{testvenite
promeni, kako i seop{tata kultura na eden narod. Od druga
strana, razli~nite funkcii na jazikot i postojanite op{testveni
promeni vo eden podolg vremenski period doveduvaat do zabele`itelni
promeni vo jazi~niot sistem {to se sledi i na planot na leksikata.
Ottamu vo site jazici mo{ne golemo vlijanie se posvetuva na leksikografskata
dejnost, preku koja treba da se za~uva, da se standardizira i
da se normira zborovniot sostav na jazikot vo opredelen vremenski
period. Standardizacijata na re~ni~kiot sostav e nu`na vo opredeluvaweto
na sistemskata struktura na sekoj jazik.
Makedonskata leksikografija bele`i pove}e izdanija koi bea vo
funkcija na standardizacija na zborovniot sostav na makedonskiot
jazik. Ovde pred s# bi se zadr`ale na tritomniot Re~nik na makedonskiot
jazik, koj vo opredelen vremenski period ja popolni prazninata
vo ramkite na ova nivo. Iako vo po{irokata javnost ovoj re~nik
be{e poznat kako dvojazi~en, vo sistematskata obrabotka na pove}e
zborovni edinici se zabele`uvaat re~ni~ki statii koi se odnesuvaat
na tolkuvaweto na zborot i na negovata funkcionalnost na opredeleno
jazi~no ramni{te, kako i negova prisutnost vo opredeleni frazeolo{ki
edinici. Vo ovoj slu~aj bi sakale da naglasime deka vo toj
vremenski period re~nikot ja ispolni prazninata vo leksikografskata
dejnost, no od druga strana, ne be{e dovolno iskoristen kako baza za
izrabotka na specijalizirani re~nici. Vrz osnova na ovoj re~nik be{e
izraboten Obratniot re~nik na makedonskiot jazik, kako negov
indeks {to pretstavuva mo{ne funkcionalen poteg za poinakvo
percipirawe na jazi~niot materijal i vo golema mera i denes slu`i
kako neodminlivo pomagalo za potrebite na prou~uvawe na jazi~nata
struktura na zborovite. Bi go spomenale i Pravopisniot re~nik na
makedonskiot standarden jazik, koj ne e samo vo funkcija na registar

184
na pravilnite formi tuku vo nego se vr{i i opredelena kristalizacija
(pro~istuvawe) na zborovniot fond vo odnos na postojniot re~nik {to
e pozitiven ~ekor vo standardizacijata na makedonskiot jazik. Mo{ne
e golem brojot na dvojazi~ni i trojazi~ni re~nici koi vo pomala ili
pogolema mera se potpiraat na postojniot re~nik.
Osnoven problem na sekoj leksikografski potfat pretstavuva
selektiraweto na jazi~niot materijal, osnovata za ekscerpcija i
izborot na metodologijata za pretstavuvawe na materijalot. Golemata
praznina vo leksikografskite trudovi za makedonskiot jazik }e bide
popolneta so kompletnoto objavuvawe na Tolkovniot re~nik na
makedonskiot jazik. Stanuva zbor za re~nik na makedonski jazik od
ednojazi~en (tolkoven) tip {to ima za cel da go opi{e najaktivniot
zboroven sostav na sovremeniot makedonski jazik. Ottamu i izvonredno
golemata zainteresiranost na po{irokata javnost za ova izdanie {to
ja stava makedonskata leksikografija pred novi predizvici. Predizvicite
treba pred s# da se sfatat kako pozitiven pottik vo odnos na
aktualizacija na ponudeniot selektiran materijal {to }e vodi kon
realizacija na pove}e specijalizirani re~nici (re~nik na sinonimi,
re~nik na homonimni formi, frazeolo{ki re~nik i sl.).
Prviot predizvik po kompletnoto izleguvawe na ovoj re~nik bi
bil indeksot na Tolkovnikot vo vid na obraten re~nik, so {to }e se
zgolemi funkcionalnosta na pretstaveniot materijal.
Postoeweto na Tolkoven re~nik, na soodveten obraten re~nik i
na Re~nik na tu|i zborovi vo makedonskiot jazik se dobar predizvik i
osnova za izrabotka na Zboroobrazuva~ki re~nik na makedonskiot
jazik. Vo re~nikot bi se pomestile motiviranite zborovi ~ija zboroobrazuva~ka
struktura go opredeluva zboroobrazuva~kiot mehanizam
na makedonskiot jazik od aspekt na sinhronijata. Na toj na~in }e bide
pretstaven potencijalot na makedonskiot jazik vo nasoka na producirawe
zborovi.
Pri izrabotkata na vakov re~nik i pri klasifikacijata na
motiviranite zborovi bi se zadr`ale na definiraweto na nekolku
su{testveni poimi:
1. Zboroobrazuva~kata paradigma pretstavuva sevkupnost na
derivati koi imaat ista motivira~ka osnova i se odnesuvaat na ist
stepen na motiviranost. Na primer:
bel
belec
belina
belost
belka
beli
belee

185
Preku zboroobrazuva~kata paradigma mo`e na poednostaven
na~in da se sogledaat paradigmatskite odnosi {to se javuvaat me|u
zborovite dobieni od ista osnova, kako i eventualnata pojava na
izomorfizmi kaj nekoi derivati. 1
2. Zboroobrazuva~kata niza se dobiva na toj na~in {to se poa|a
od primarnata motivira~ka osnova i se odi kon derivati so s# poslo-
`ena formalna i semanti~ka struktura (kako rezultat na prisoedinuvawe
na razli~ni afiksi), a se zavr{uva so najslo`enata. Na
primer:
bel > beli > pobeli > pobeluva > pobeluvawe, ili
bel > beli > pobeli > pobelen > pobelenost
So uslo`nuvawe na zborobrazuva~kata struktura se ograni~uva
(se stesnuva) semantikata, t.e. zboroobrazuva~kata struktura na
motiviranata edinica vo nizata se odnesuva obratnoproporcionalno
vo odnos na nejzinata semanti~ka paradigma. Zborovite vo zboroobrazuva~kata
niza se vo odnos na posledovatelna motiviranost.
Poimot zboroobrazuva~ka niza e ponov poim vo teorijata na zboroobrazuvaweto
i naj~esto se koristi za da se otkrie procesot na
prenesuvawe na osnovnite i prenosnite zna~ewa od eden zbor vo drug
vo ramkite na nizata. 2
Poopstojni prou~uvawa na zboroobrazuva~kata niza pravi A. S.
Tihonov, koj konstatira deka naslojuvaweto na afiksi ja uslo`nuva
zboroobrazuva~kata struktura na derivatite, no semanti~kata vrska
so motivira~kata osnova zadol`itelno se zadr`uva, makar i vo razli~en
stepen. Toj konstatira deka derivatite vo zboroobrazuva~kata
niza ~esto preminuvaat od edna zborovna grupa vo druga, no se zadr`uvaat
rodskite vrski na zborovite, t.e. me|u niv postojat neposredni
semanti~ki vrski i kako rezultat na toa nekoi od zna~ewata se
pojavuvaat vo derivatite od slednite stepeni. 3
Analizata na zboroobrazuva~kite nizi gi otkriva zakonomernostite
pri obrazuvaweto na zborovi koi pripa|aat na razli~ni
govorni stilovi, obrazuvani spored razli~ni zboroobrazuva~ki
tipovi.
1
K. Buza[iova, Vozmo`nosti i granicy modelirovani/ na urovne slovoobrazovatel\nyh
paradigm, vo: Sopostavitel\noe izu~enie slovoobrazovani/ slav/anskih /zykov, Moskva 1987,
s. 14-19.
2
O. P. Ermakova, Slovoobrazovatel\na/ cep v semanti~eskom aspekte, vo: Aktual\nie problemy
russkogo slovoobrazovani/, Ta[kent 1982, s. 39 – 41.
3
S. A. Tihonov, Otglagol\nye slovoobrazovatel\nye cepo~ki v sovremennom russkom /zyke, Moskva
1984. (doktorska disertacija).

186
3. Zboroobrazuva~koto gnezdo e najslo`ena strukturna edinica
vo sistemot na zboroobrazuvaweto i ja sodr`i celosnata derivaciska
paradigma na edna motivira~ka osnova. Vo zboroobrazuva~koto gnezdo
se realiziraat paradigmatskite i sintagmatskite vrski na zborovite
obrazuvani od ista osnova. Zboroobrazuva~kata paradigma i zboroobrazuva~kata
niza se strukturni edinici na zboroobrazuva~koto
gnezdo. Vo ramkite na gnezdoto se razgleduvaat vertikalnite i horizontalnite
vrski na derivatite, {to ovozmo`uva da se objasnat nekoi
sovremeni problemi vo zboroobrazuvaweto od tipot na produktivnost,
varijantnost, ekspanzivnost, upotreblivost, frekventnost i sl.
Prou~uvaweto na zboroobrazuva~kite gnezda i na nivnata struktura
pridonesuva za otkrivaweto na sistemskiot karakter na zboroobrazuvaweto
vo site nivoa na prou~uvaweto na opredelen jazik i zatoa
naj~esto se izrabotuvaat re~nici spored zboroobrazuva~ki gnezda. 4
Vo ramkite na izrabotkata na Zboroobrazuva~ki re~nik na
makedonskiot jazik mo`e da se postavat nekolku principi kako osnova
za po~etok na negova izrabotka:
a) Kako pojdovna edinica vo opredeluvaweto na osnovata na gnezdoto
bi se opredeluvale nemotivirani zborovi (od sinhroniski
aspekt) koi pretstavuvaat motivira~ki osnovi za obrazuvawe na
najmalku dva derivati, podredeni vo hierarhiski odnos na sinhroniska
zboroobrazuva~ka produktivnost. Motivacijata me|u
osnovata i derivatite mo`e da bide posredna ili neposredna, a
derivatite mo`e da bidat produktivni ili neproduktivni.
b) Sozdavaweto na zboroobrazuva~koto gnezdo }e bide rezultat od
strukturnata i semanti~kata analiza na srodnite zborovi vo
sovremeniot makedonski jazik. Celta na ovie analizi e da se
otkrijat motivira~kite vrski na zborovite registrirani vo
postojnite normativni re~nici.
v) Hierarhiskiot odnos na zborovite vo ramkite na zboroobrazuva~koto
gnezdo treba da se odbele`i poziciski i simboli~ki, t.e.
sekoj derivat treba da stoi po/pod negovata motivira~ka osnova,
a pretstavuvaweto na relaciite so pomo{ na simboli }e bidat
funkcionalni vo odnos na davaweto informacija za gramati~kata
pripadnost na derivatot, kako i za vrskite so osnovata.
Kako problemski pra{awa {to se nametnuvaat pred po~etokot
na izrabotkata na vakov re~nik se izdeluvaat:
4
A. N. Tihonov, Slovoobrazovatel\noe gnezdo kak edinica sistemy slovoobrazovani/ i kak
edinica sravnitel\nogo izu~eni/ slav/nskih /zykov, vo: Sopostavitel\noe izu~enie slovoobrazovani/
slav/anskih /zykov, Moskva 1987, s. 104-111.

187
a) Dali vo ramkite na zboroobrazuva~kite gnezda da se vklu~at
slo`enite zborovi ili tie da se izdelat i da se pretstavat vo
poseben del, bidej}i nivnoto isklu~uvawe od sistemot bi pretstavuvalo
osiroma{uvawe na jazi~niot materijal.
b) Dali vo ramkite na gnezdata da bidat vklu~eni sistemskite
obrazuvawa, {to se potencijalni i specifi~ni za opredelena
zborovna grupa (obrazuvaweto na neli~nite glagolski formi –
nosi > nosewe, nosej}i, nosen), a se neproduktivni vo odnos na
ponatamo{ni obrazuvawa.
v) Vo odnos na pretstavuvaweto na vidskite dvojki kaj glagolite,
dali da se primeni principot na formalnost (da se pretstavat
parovite vo site slu~ai) ili pretstavuvaweto da bide semanti~ki
obusloveno (da se dade soodvetniot parnik samo vo slu~aj koga
postoi zna~enska razlika vo ramkite na vidskiot parnik).
g) Dali da se izdelat ili samo indeksno da se odbele`at nekoi
homonimni derivati koi mo`e da funkcioniraat kako dve zborovni
grupi (pr. pridavki i prilozi).
d) Dali da se izdelat gnezdata, ili da se pretstavat zborovite ~ija
derivacija ne se smeta za standardizirana vo sovremeniot makedonski
jazik (pr. obrazuvawata so nekoi afiksi, -ara,/~orapara/,
-a{,/ko{arka{/, -u{a,/sponzoru{a, prostaku{a /, -teka, /knigoteka,
igroteka/).
Sepak stoime pred predizvikot vrz osnova na obraboteniot
materijal vo Tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik i vrz osnova
na na{ite sogledbi da se pristapi kon izrabotka na Zboroobrazuva~ki
re~nik na makedonskiot jazik so koj }e se pretstavi `iviot i mo{ne
dinami~en proces preku koj se zbogatuva zborovniot fond na makedonskiot
jazik.

188
PRILOG
Primer za zboroobraziva~ko gnezdo od pridavkata bel:
bel
® belee ® beleewe
® zabelee
® poizbeluva ® poizbeluvawe
® izbeli ® izbeluva ® izbeluvawe
® izbelen ® izbelenost ® doizbelenost ® nedoizbelenost
® beli ® pobeli ® pobeluva ® pobeluvawe
® pobelen ® pobelenost
® obeli ® obeluva ® obeluvawe
® belka beli~ka
® beluzlav beluzlavost
® belina
® belost
® beli~ok
® belka

Zdenka Ribarova
PRINCIPI NA PALEOSLOVENISTI^KA
LEKSIKOGRAIJA I RE^NIKOT NA
CRKOVNOSLOVENSKIOT JAZIK
OD MAKEDONSKA REDAKCIJA
1. Paleoslovenisti~kata leksikografija za poslednite 50
godini do`ivuva zabele`itelen razvoj i postepeno se konstituira
kako samostojna specijalizirana leksikografska disciplina vo
ramkite na dijahroniskata leksikografija. Ovoj fakt go odrazuva i
golemata me|unarodna leksikografska enciklopedija izdadena vo tri
toma vo godinite 1989-1991 vo koja na paleoslovenisti~kata leksikografija
$ se oddeluva posebno mesto 1 .
Vo razvojot na paleoslovenisti~kata leksikografija golema
uloga odigral ~etiritomniot Re~nik na staroslovenskiot jazik koj
izleguva{e vo Praga od 1958 do 1997 godina 2 . Leksikografskata
koncepcija na ovoj re~nik i metodolo{kite postapki usovr{eni vo
tekot na negovata izrabotka izvr{ija golemo vlijanie vrz teorijata
i praktikata na paleoslovenisti~kata leksikografija.
Vo dene{no vreme jasno e oformeno soznanieto deka pri leksikografska
obrabotka na prviot pismen jazik na Slovenite treba da
dojde do izraz kulturno-istoriskoto zna~ewe na ovoj jazik i negovite
funkcii {to toj gi ispolnuval kako liturgiski jazik i kako jazik na
pismenosta. Isto taka, neminovno doa|a do izraz specifi~niot
karakter na negoviot leksi~ki i gramati~ki sistem koj se razvival
vo konfrontacija so gr~kiot jazik na predlo{kite kako i vo konfrontacija
so doma{nite dijalektni sistemi, pri {to se oformuva nego-
1
. V. Mareš, Altkircheslavische Lexikographie. In:Hausmann et col., Wörterbücher. Dictionaries. Dictionnaires.
Ein internationales Handbuch zur Lexikographie. An International Encyclopedia of Lexicography.
Encyclopédie Internationale de Lexicographie. I-III, Berlin – New York 1989-1991. Sp. i Církevnìslovanská
lexikografie. In: Církevnìslovanská tradice a slavistika, Praha 2000, 632-649, so dopolneta bibliografija
do 1998 godina.
2
Slovník jazyka staroslovìnského I-IV, red. J. Kurz, Z. Hauptová, Praha 1966-1997.

190
vata avtonomna struktura karakterizirana so heterogeniot sostav na
leksi~kiot sistem i visok stepen na varijabilnosta na site nivoa.
Sovremenite soznanija na dijahroniskata leksikografija poka-
`uvaat deka kompleksnata leksikografska obrabotka na stariot jazik
sodr`i kako vnatre{nojazi~na dimenzija koja doa|a do izraz preku
prodlabo~eniot opis na leksi~kiot sistem so po~ituvawe na site
negovi specifi~nosti taka i interdisciplinaren pristap koj nerazdelno
u~estvuva vo izdr`ana semanti~ka analiza. Ovie dve dimenzii
vo dobar nau~no fundiran re~nik me|usebno se nadopolnuvaat.
Za da se zadovolat sive ovie barawa, potrebno e kombinirawe
na razni metodolo{ki postapki koi se primereni na leksikografska
koncepcija i se vo soglasnost so dostigawata na sovremenata paleoslavistika.
Toa se vo osnova postapkite {to gi koristi istoriskata
leksikografija, no i oddelni specifi~ni postapki. Naj~esto se
raboti za postapki poznati od tolkovna i prevodna pove}ejazi~na
leksikografija, natamu za nekoi postapki na enciklopediska i
etimolo{ka leksikografija kako i za postapki poznati od re~nici
na sinonimi.
2. Na pridobivkite na sovremenata paleoslovenisti~ka leksikografija
se nadovrzuva i Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od
makedonska redakcija ~ij{to prv tom tuku{to izleze 3 . Materijalnata
baza na Re~nikot ja so~inuvaat okolu dva miliona zboroformi,
ekscerpirani od 9.935 stranici, odnosno od 29 tekstovi pi{uvani vo
makedonskite srednovekovni skriptoriumi vo periodot od XII do XVI
vek. Me|u niv se zastapeni tekstovi so razna `anrovska pripadnost
(bibliski tekstovi, himnografski dela, komentar kon psaltirot,
`itijata od prologot, pou~nite slova na Efrem Sirin od parenezisot
i slovata na Jovan Damaskin) {to ovozmo`uva leksikografsko prezentirawe
na leksemi od raznovidni semanti~ki oblasti. Odbranite
tekstovi se reprezentativni vo odnos na nivnata pripadnost, odnosno
povrzanost so pove}e makedonski kulturni sredi{ta literarno
aktivni vo obrabotuvaniot period me|u koi na prvo mesto sekako
stojat Ohridskiot i Kratovskiot centar.
Prviot tom, pokraj uvodnite delovi koi se odnesuvaat na leksikografskata
koncepcija, na strukturata na re~ni~kata statija, na
izvorite i na nivniot jazik itn. sodr`i 1496 zaglavni zborovi od
bukvite A (520) i B (976). Toa e re~isi dvojno pove}e vo sporedba so
Re~nikot na staroslovenskiot jazik. Toa se dol`i pred s# na `anrov-
3
Re~nik na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija, red. Z. Ribarova, tom I, IMJ
Skopje 2006.

191
skiot opfat na izvorite i na vklu~uvaweto na tekstovi koi ne se
prethodno leksikografski obraboteni ili pak se obraboteni samo
delumno. Me|u niv spa|aat na prvo mesto himnografskite dela i
komentarot kon psaltirot koi se povrzuvaat so najstarata istorija na
Ohridskata {kola. Zna~ajno zbogatuvawe na leksi~kiot fond nudi
prologot, potoa parenezisot i osobeno makedonskiot prevod na
damaskinot.
3. Re~nikot gi vklu~uva site leksemi {to se nao|aat vo ekscerpiranite
tekstovi. Toa se ne samo apelativite tuku, so ogled na
kulturno-istoriskoto zna~ewe, i site potvrdeni li~ni i mesni
imiwa. Vo soglasnost so negovata interpretaciska funkcija, vo
Re~nikot se obrabotuvaat i se komentiraat i leksi~kite edinici koi
vo tekstovite ne se na zadovolitelen na~in potvrdeni, bilo vo odnos
na nivnata forma, bilo vo odnos na nivnoto zna~ewe, t.n. korupteli.
So toa vo leksikografskata koncepcija se pravi kompromis me|u
re~nik na jazikot i re~nik na tekstovite.
4. Site zaglavni zborovi se normalizirani vo soglasnost so
pravopisnite, fonolo{kite i morfolo{kite osobenosti karakteristi~ni
za makedonskata redakcija na crkovnoslovenskiot jazik
koi se izlo`eni vo uvodniot del od Re~nikot.
5. Vo re~ni~kata statija se vr{i detalna analiza na semanti~kata
struktura na leksemite koja ja respektira polo`bata na sekoja
edinica vo leksi~kiot i gramati~kiot sistem na jazikot. Zna~ewata
se dokumentiraat so to~no locirani ilustrativni primeri od razli~ni
(`anrovski, hronolo{ki i teritorijalno) vidovi tekst.
Zna~eweto se definira so prevod na sovremen makedonski, ruski
i angliski jazik koj po potreba se dopolnuva so opisna definicija na
poimot. Podetalno objasnuvawe ili kratko enciklopedisko tolkuvawe,
a po isklu~ok i kratka etimolo{ka bele{ka, se koristi osobeno
kaj bibliskite i dr. realii i kaj terminite, kako i kaj li~nite imiwa
koi se prosledeni so identifikacija na nositelot na imeto i so
vremenska (antroponimi) i mesna (toponimi) lokacija. Ovie i drugi
podatoci kaj li~nite imiwa se va`ni za kulturnata istorija, ovozmo`uvaj}i
uo~uvawe prisutnost na kultovi na oddelni svetci vo
konkretna sredina.
Site podetalni objasnuvawa vo Re~nikot se vo funkcija na
poto~no definirawe na zna~eweto koe ne mora da bide identi~no so
sega{noto poradi poznatiot fakt deka denotatot ne se soodnesuva
direktno so realnosta, tuku so nejziniot odraz vo ~ovekovata svest.
Taka, na primer, ako zborot bouk7y go prevedeme samo so sovremenoto

192
„bukva“, ne go opfa}ame zna~eweto „zapis, pismo“. Vo oddelni slu~ai
e va`no i poznavaweto na etimologijata na zborot odnosno na li~noto
ime za da mo`e polesno da se razbere negovoto funkcionirawe vo
kontekstot. Takvi se, na primer, kontekstite vo koi e potvrdeno imeto
avram7, avraam7. Poradi toa, kako i poradi faktot deka vo rakopisite
dvete formi na imeto se me{aat, ja poso~uvame razlikata me|u evr.
Avram = „Otec (Bog) e vozvi{en“ i Avraam = „tatko na mno`estvo
potomci, narodi“. Sp. i ne nare=t s3 k tom8 im3 tvoe avram6 n6 b4det
ime tvoe avraam6 5ko wca mnog6ym6 3z6ykom6 polo'ih t3 Gn17,5 Lobk Orb,
avram7 ... avram7 Grig Hlud; avraam7 bo wc7 v7ysok7 skazaet7 s3 comPs46,10
Bon Pog.
Ovie podatoci mo`at da pridonesat kon re{avawe na razni
problemi od kulturnata istorija taka {to Re~nikot mo`e da pretstavuva
polezno pomagalo za istra`uvawa od razli~ni nau~ni podra~ja,
kako {to se na pr. istorija, etnologija, arheologija, istorija
na pravoto, teologija, vizantologija i dr.
6. Kaj sekoj zaglaven zbor to~no se naveduva negovata zastapenost
vo izvorite pri {to sekoga{ se razlikuva prisutnosta na zborot vo
bibliski i nebibliski konteksti. Taka na pr. kaj Vata{kiot minej se
vodi smetka za toa dali zborot e potvrden vo slu`bite, vo parimiite,
vo prolo{kite ~itawa ili vo delovi od tipikot {to ovoj rakopis gi
sodr`i. Se poka`uva deka kaj oddelni zborovi nekoi zna~ewa se
potvrdeni vo site tekstovi, drugi pak se evidentiraat samo vo bibliskite,
ili samo vo nebibliskite konteksti. Na primer, kaj imenkata
b5s7 i pridavkite b5sov6n7, b5sov6sk7 zna~eweto „idol“ odnosno „idolski,
paganski“ e dokumentirano samo vo nebibliskite konteksti,
dodeka voobi~aenoto zna~ewe „zol duh, bes, demon“ e potvrdeno
nasekade. Ili imenkata br7v6no „greda“ vo poznatite konteksti od
evangelieto upotrebena e vo figurativnoto zna~ewe, dodeka konkretnoto
zna~ewe go dokumentira samo Stanislavoviot prolog.
7. Nu`no vnimanie mu se obrnuva na gr~kiot jazik na predlo{kite.
Soodvetniot ekvivalent se naveduva ne samo vo normalizirana
forma vo zaglavieto na pasusot, tuku konkretnata gr~ka
forma se poso~uva kaj sekoj citiran kontekst. So toa se ovozmo`uva
soodnesuvawe na semanti~kata struktura na slovenskiot zbor so
gr~kiot, uo~uvawe na kalkite i na zaemkite i sledewe na principite
na preveduva~kata tehnika.
8. Sistematski se naveduvaat leksi~kite i kontekstualnite
varijanti na sekoj zaglaven zbor, a vo ograni~en izbor se citiraat i
pova`nite morfolo{ki i sintaksi~ki varijanti. Ovie informacii

193
se va`ni za sledewe na promenite vo tekot na pismenoto tradirawe
na tekstovite od ist vid i mo`at da bidat polezni pri tekstolo{kite
istra`uvawa.
9. Kaj sekoj zbor se vr{i upatuvawe na negovite sinonimi
potvrdeni vo leksi~kiot arhiv na Re~nikot. Ovie podatoci ja po~ituvaat
semanti~kata struktura na zborovite {to zna~i deka se vr{i
soodnesuvawe na oddelni edinici na polisemiska struktura na leksemata.
Taka na pr. zborot alkota e potvrden samo so zna~ewe „gladuvawe,
glad“ poradi {to kako negov sinonim ne se poso~uva zborot alk7 koj e
potvrden samo vo zna~ewe „postewe, post“, iako drugite leksemi so
istiot koren 9alkanie, al=a, al=6ba0 gi poznavaat i dvete zna~ewa. Na
toj na~in se ovozmo`uva sogleduvawe na postavenosta na leksemata vo
dadenoto mikropole na sinonimi i podobro definirawe na semantikata.
Upatuvawa na sinonimi ovozmo`uvaat i polesno uo~uvawe na
polileksijata koja pretstavuva karakteristi~na pojava vo postarite
etapi od jazi~niot razvitok.
10. Poretkite zborovi sodr`at i podatok za iscrpenosta na
raspolo`liviot materijal. Treba da se naglasi deka so ovoj podatok
ne se uka`uva na frekvencijata i na polo`bata na leksemata vo
sistemot, tuku samo vo leksi~kiot arhiv na Re~nikot koj reprezentira
samo eden del od toj sistem ne samo poradi nu`nata selektivnost
pri izborot na izvorite za obrabotka tuku i poradi objektivniot
fakt deka ovoj sistem ne e vo celost potvrden vo so~uvanite
tekstovi. Sepak, ovoj podatok ovozmo`uva lesno identifikuvawe na
poretkite zborovi obraboteni vo Re~nikot kako i definirawe na
specifi~niot pridones na sekoj oddelen tekst vo ramkite na obrabotuvaniot
korpus. Vo objaveniot del od materijalot osobeno doa|a
do izraz leksi~koto bogatstvo na triodnite tekstovi i na damaskinot.
11. Kaj sekoja leksema se poso~uva nejzinata prethodna leksikografska
obrabotka vo t.n. mal ili moskovski re~nik na kanonskite
tekstovi, vo golemiot t.n. pra{ki Re~nik na staroslovenskiot jazik
i vo crkovnoslovenskiot re~nik na Miklo{i~ 4 .
Sporedba so kanonskiot re~nik ovozmo`uva uo~uvawe na kontinuitetot
na upotreba na zborovite potvrdeni vo najstarite, kanonski
stsl. tekstovi. Bidej}i golem del od niv se prepi{ani vo Ohridskiot
literaren centar, sovpa|awata se dobro zastapeni.
4
Staroslav®nskiŸ slovarÝ (po rukopis®m X-XII vekov), red. Blahova E., Ve~erka R., CeŸtlin R.
M., Moskva 1994; Slovník jazyka staroslovìnského I–IV, red. Kurz J., Hauptová Z., Praha 1966 –1997;
Miklosich ., Lexicon palaeoslovenico – graeco – latinum, Vindobonae 1862–1865, reprint 1963.

194
Sporedba so leksikata obrabotena vo Re~nikot na staroslovenskiot
jazik koj gi vklu~uva izvorite {to ja reprezentiraat
kirilometodievskata tradicija zastapena vo prepisi od razli~no
vreme i poteklo, go dokumentira nadovrzuvaweto na ovaa tradicija,
osobeno vo bibliskite tekstovi.
Pogled vrz leksi~kite edinici koi se evidentirani samo kaj
Miklo{i~ ovozmo`uva uo~uvawe na prisutnost na nekoi ponovi
razvojni tendencii zaedni~ki za celata crkovnoslovenska pismenost
i prisutni i vo leksikata na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi.
Edna tretina od objaveniot materijal so~inuvaat zborovite {to
ne se zastapeni vo sporeduvanite re~nici. Me|u niv, razbirlivo, se
nao|aat zborovi {to vo prethodnite re~nici ne figuriraat poradi
`anrovskiot opfat na nivnite izvori. Me|utoa, eden del od niv
pretstavuva podnovuvawa karakteristi~ni za makedonskata crkovnoslovenska
pismenost, koi vo objaveniot del naj~esto gi notirame vo
Krninskiot damaskin (bolest6, briga, bri=iti s3 i dr.).
12. Bukvite A i B obraboteni vo prviot tom od Re~nikot
sodr`at dosta specifi~na leksika koja ne ovozmo`uva sledewe na
strukturata na leksi~kiot sistem vo po{iroki razmeri. Imeno,
bukvata A sodr`i glavno neslovenska leksika, naj~esto zaemki od
gr~kiot, i golem broj li~ni imiwa. Prisutnost ne samo na stari tuku
i na novi grcizmi (alektor7 Jov Krat, al9l0omena Zag Šaf Hlud, argali Vtš,
9a0ristokli Orb, astronom7 Bit, alma Krn, argat7 Krn, armeno Krn i dr.)
potvrduva blizok kontakt so gr~kiot jazik i negovoto dobro poznavawe
vo makedonskite kulturni centri vo koi se odvivala prepi-
{uva~ka i preveduva~ka dejnost.
Za bukvata B e karakteristi~na prisutnost na brojni slo`enki,
osobeno so prvata komponenta blago- i bogo- kako i na izvedenki so
prefiksot bez-. Ovie zboroobrazuva~ki modeli se tipi~ni za kni`niot
sloj na leksikata. Nivnata naglasena prisutnost vo nebibliskite
tekstovi gi odrazuva novite tendencii vo razvojot na crkovnoslovenskiot
jazik i slobodnoto koristewe na ovie modeli pri zadovoluvawe
na potrebi od novi nominacii.
Noviot materijal {to Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik
od makedonska redakcija go prezentira ovozmo`uva zbogatuvawe na
soznanijata za leksi~kiot sostav na crkovnoslovenskiot jazik vgradeni
vo postojnite re~nici i potvrduva deka starite makedonski
tekstovi sodr`at golemo i nepoznato ili nedovolno poznato leksi~ko
bogatstvo.

Liljana Makarijoska
LEKSI^KIOT SISTEM NA CRKOVNOSLOVENSKIOT
JAZIK VO RE^NIKOT NA CRKOVNOSLOVENSKIOT
JAZIK OD MAKEDONSKA REDAKCIJA
Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija
1 , proekt na Oddelenieto za istorija na makedonskiot jazik pri
Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“ – Skopje leksikografski
go prezentira jazikot na makedonskite crkovnoslovenski
tekstovi od XII do XVI vek. Toj e me|unarodno koordiniran preku
Me|unarodnata komisija za crkovnoslovenski re~nici pri Me|unarodniot
slavisti~ki komitet. Po inicijativata na IV me|unaroden
slavisti~ki kongres vo Moskva, rabotata vrz Re~nikot na makedonskite
crkovnoslovenski tekstovi od 1964 god. se nadovrzuva na
leksikografskata koncepcija, sekako so po~ituvawe na specifi~nostite
na na{iot leksi~ki sistem. Probnata sveska kon Re~nikot
na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi e objavena vo 1978 god.
Prou~uvaweto na leksikata na makedonskata srednovekovna
pismenost ovozmo`uva da se zapoznae re~ni~koto bogatstvo na pismeniot
jazik, specifi~nite osobenosti na leksi~kiot sistem i sl. Od
ilustrativniot materijal vo ramki na leksi~kata statija mo`at da se
prosledat i inovaciite na fonetski, morfolo{ki i sintaksi~ki
plan.
Leksi~kiot sistem vo Re~nikot ja dokumentira heterogenosta na
leksi~kata norma, ja potvrduva prisutnosta na zaedni~ki arhai~en
leksi~ki sloj, {to pretstavuva del od velikomoravskoto kirilometodievsko
nasledstvo, dodeka podnovenata leksika uka`uva na
vlijanieto na narodniot govor, na kontaktot so pismenosta od drugi
slovenski sredini.
Materijalnata osnova na Re~nikot ja pretstavuvaat tekstovi so
religiozno-hristijanska sodr`ina i toa bibliska: evangelija, apos-
1
Re~nik na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija, t. I, Voved, a-b, gl. urednik: Z.
Ribarova, redakcija: L. Makarijoska, Z. Ribarova, R. Ugrinova-Skalovska, Skopje 2006

196
toli, psaltiri i parimejnici (~ij korpus e pretstaven vo Indeksot
kon Re~nikot na makedonskite bibliski tekstovi, 1985), a za pogolema
`anrovska raznovidnost, pokompletno dokumentirawe na semanti~kata
struktura na leksemite vo korpusot se vklu~eni i himnografski
tekstovi – triodi i minej, a proznite `anrovi se reprezentirani
so komentarot kon psaltirot, `itijata od prologot i
pou~nite slova na Efrem Sirin od parenezisot i slovata na Joan
Damaskin (sp. Ribarova, 1998 :57) 2 . Ekscerpcijata na ovie rakopisi e
vr{ena so pomo{ na kompjuterska programa STINO.
Zna~eweto na `anrovskata pripadnost na rakopisot e nesomneno,
osobeno pri izborot na leksi~kite sredstva za poto~no prenesuvawe
na smislata i sodr`inata.
Hronolo{kata struktura na izvorite ovozmo`uva prezentirawe
na odnosot kon tradicijata kako i na specifi~nite evolutivni
osobenosti na leksi~kiot sistem na makedonskite crkovnoslovenski
rakopisi. Vo odnos na teritorijalnata pripadnost, leksi~kiot fond
na tekstovite gi dokumentira osobenostite na pismenosta vo ramki
na Ohridskata i Kratovsko-lesnovskata kni`evna {kola, a uka`uva
i na vlijanieto na narodniot jazik.
Rabotata vrz bogatiot korpus za Re~nikot na crkovnoslovenskiot
jazik od makedonska redakcija inicira pogolem broj trudovi
posveteni na makedonskite crkovnoslovenski rakopisi od razli~ni
aspekti: monografski trudovi za Radomirovoto evangelie 3 , Bitolskiot
triod 4 , Radomiroviot psaltir 5 , Grigorovi~eviot parimejnik 6 ,
Makedonskoto ~etvoroevangelie 7 , za leksikata na Stanislavoviot
prolog 8 , trudovi za Orbelskiot triod, Krninskiot damaskin, Kratovskoto
evangelie, Vata{kiot minej i dr.
Prviot tom od Re~nikot, {to gi opfa}a vovednite sveski i
materijalot od bukvite a i b ovozmo`uva da se utvrdat oddelni
metodolo{ki problemi pri izrabotkata na Re~nikot. Isto taka
2
Korpusot za Re~nikot se zasnova na 9 778 ekscerpirani stranici, a brojot na zaglavnite zborovi
iznesuva okolu 20 000. Vo re~ni~kata statija se definira zaglavniot zbor so pravopisna,
fonolo{ka (vklu~uvaj}i ja i normalizacijata na tu|ata leksika) i morfolo{ka normalizacija,
sodr`inata na zaglavieto, odnosno opredelbite vo zaglavieto na re~ni~kata statija, opredeluvaweto
na zna~eweto na zborot i tolkuvawata (so prevod na ruski i na angliski jazik),
poso~uvaweto na gr~kite ekvivalenti, izborot na primerite kako ilustrativen materijal kon
zna~eweto, a se razgleduvaat i komentarite kon re~ni~kata statija, upatnite re~ni~ki statii
i formalnoto ras~lenuvawe na re~ni~kata statija.
3
Ugrinova-Skalovska R., Ribarova Z., Radomirovo evangelie, Skopje 1988
4
Pop-Atanasova S., Lingvisti~ka analiza na Bitolskiot triod, Skopje 1995
5
Makarijoska L., Radomirov psaltir, Stari tekstovi V, Skopje 1997
6
Ribarova Z., Hauptova Z., Grigorovi~ev parimejnik, MANU, Skopje 1998
7
Kostovska V., Makedonskoto ~etvoroevangelie, Stari tekstovi, VIII, Skopje 2004
8
Trajkova K., Leksikata na Stanislavoviot prolog, Skopje 2002

197
rezultatite od dosega{nata rabota se prilog kon definiraweto na
specifi~nostite na leksi~kiot sistem na makedonskata crkovnoslovenska
pismenost vo korpusot na srednovekovnata slovenska
pismenost, na soodnosot so crkovnoslovenskiot jazik od drugite
redakcii, vlijanieto na gr~kiot jazik na predlo{kite itn. Se ovozmo`uva
i celosen uvid vo sinonimijata i vo semanti~kata struktura
na leksi~kite edinici.
Leksi~kite varijanti mo`e da se dol`at na povrzanosta na
oddelni tekstovi so razli~ni rakopisni tradicii; na individualni
podnovuvawa karakteristi~ni za eden tekst pottiknati od sostojbite
vo jazikot na prepi{uva~ot, na dijalektnata situacija, ili da se izraz
na potrebata od zbogatuvawe na izraznite mo`nosti na jazikot i
potrebite od stilska diferencijacija, isto taka kako odraz na
evolucijata na tekstot i sl.
Variraweto pri upotrebata na oddelni zboroobrazuva~ki
formanti e karakteristi~no i za staroslovenskite rakopisi i
pretstavuva rezultat na prisposobuvaweto na leksikata kon zboroobrazuva~kite
modeli voobi~aeni vo opredelena sredina. Taka na pr.
upotrebata na sufiksite -ie, -6stvie se objasnuva so vlijanieto na
moravskata sredina nasproti sufiksot -6stvo karakteristi~en za
ju`noslovenskiot jazi~en areal (Jagiæ, 1918 :281).
So dokumentiraweto na istokorenski zboroobrazuva~ki varijanti
vo rakopisot, se sogleduvaat oddelni razliki vo odnos na
upotrebata na zboroobrazuva~kite sredstva i toa upotreba na razli~ni
istozna~ni afiksi (prefiksi i sufiksi): pr. ne- i bez- 9 ; 6stvie,
-6stvo 10 ili pak prisustvo na prefiksi ili sufiksi nasproti nesufiksni
obrazuvawa.
Odnosot na pi{uva~ot kon upotrebata na grcizmite i nivnite
slovenski ekvivalenti go prezentira vlijanieto na gr~kiot model vrz
semanti~kata struktura na zborovite i uka`uva na razli~nata kulturna
sredina vo koja e sozdaden prevodot (LÝvov, 1966 :77). Leksikata
na makedonskite crkovnoslovenski rakopisi poka`uva specifi~ni
oscilacii vo odnos na pretpo~itaweto na gr~kiot zbor od predlo{kata
pred kalka ili sloboden prevod. Se potvrduva paralelna
upotreba na gr~kite zaemki i na soodvetnite slovenski formi: Pr.
ima paralelna upotreba na aer7 gr~. aÁr - v7zdouh7, geena gr~. gšenna geena
ogn6n5 - rod6stvo ro'd6stvo ogn6no?ezero ogn6no, idol7 gr~. e‡dwlon, e„dwle‹on
- koumir7 - tr5bi]e, kuvot6 gr~. kibwtÒj - kov7=eg7, aromat7 gr~. ¥rwma -
9
bezve=er6n6 - neve=er6n6, bezv5r6n7 - nev5r6n7, bezv5r6stvie - nev5r6stvie, bezim5nie - neim5nie,
beslav6n7 - neslav6n7, besporo=6n7 - neporo=6n7, besplod6n7 - neplod6n7, bespriklad6n7 -
nepriklad6n7.
10
blagov5rie - blagov5r6stvo - blagov5r6stvie; blagoslovenie - blagoslov6stvie - blagoslov6stvo.

198
von5, vlasfimija gr~. blasfhm…a - houla, houlenie, varvar7 gr~. b£rbaroj -
ino3z7y=6nik7, katapetazma gr~. katapštasma - zapona - zav5sa, ikona gr~.
e„kèn - obraz7, sikera gr~. s…kera - pivo, pitie, ikonom7 gr~. o„konÒmoj -
pristav6nik7, domovid6c6, domodr6'6c6.
Eden od osnovnite pati{ta za sozdavaweto na neophodnata
terminolo{ka leksika i za zbogatuvawe na zborovniot fond na
crkovnoslovenskiot jazik voop{to, pretstavuvalo kalkiraweto t.e.
obrazuvaweto na novi zborovi spored gr~kite zboroobrazuva~ki
modeli so pomo{ na soodvetni doma{ni komponenti. Spored gr~ki
obrasci se sozdadeni slo`enkite ili prefiksiranite leksemi. Sp. i
gr~. KwnstantinoÚpolij - konstantin6 grad7, carigrad7, c5sar6 grad7, gr~.
LiqÒstrwton - kam5n6n7 p4t6, litostrat7, litostroton7, gr~. Mesopotam…a -
mesopotami§, me'dou r5kama/r5kami.
Sopostavuvaweto na slo`enkite so gr~kite paraleli potvrdi
deka naj~esto stanuva zbor za strukturni kalki (bukvalen prevod na
dvete komponenti) 11 . Se zabele`uva pogolema sloboda pri preveduvaweto
so semanti~ki pooddale~en slovenski zbor, {to pretstavuvaat
adekvatno soodvetstvo na drug gr~ki zbor. Izmenetiot odnos
na prevodot kon originalot pretstavuva obi~na pojava vo nebibliskata
srednovekovna literatura. Na polzuvaweto na gr~kite obrasci
se dol`i obrazuvaweto na slo`enite zborovi so prva komponenta:
blago-, bogo-, m7nogo-, dobro-, sv5to-, =lov5ko- itn.
Upotrebata na slo`enkite e svojstvena za crkovnoslovenskiot
jazik. Za razlika od bibliskite rakopisi, kako na pr. evangelieto, {to
bilo pove}e nakloneto kon stilisti~ki neutralnata leksika, ili
parimejnite tekstovi vo koi isto taka eksponiranosta na slo`enkite
e poniska, na nebibliskite tekstovi im e mnogu posvojstveno slo`uvaweto
kako stilisti~ko sredstvo, pa i frekvencijata na slo`enkite
e pogolema. Evidentni se golem broj slo`enki so edini~na upotreba,
pri {to del se nepotvrdeni i vo drugi re~nici na staroslovenskiot
jazik: blagov5st6no, blagovol6no, bogodostoin7, bogoz6r5nie, v6sebla-
11
blagoobrazie ‡ eÙmorf…a; z7lokovar6stvie ‡ kakourg…a, 'estosr7d7 ‡ sklhrok£rdioj, edino=3d7 ‡
monogen»j, kamenosr7d6=6n7 - liqok£rdioj, me'dour5=ie ‡ mesopotam…a, malodou[6n7 ‡ ÑlugÒyucoj,
m7nogoc5n6n7 ‡ polÚtimoj, naglodou[ie ‡ Ñxucol…a, s6rebrol©bie ‡ fulargir…a, m7nogor5=iv7 ‡
polÚlaloj, ni]eljob6c6 filÒptwcoj, plodonos6n7 ‡ karpofÒroj, samovlast6n7 aÙtexoÚsioj,
sm5hotvorenie gelwtopoi…a, sr7d6cov5d6c6 ‡ kardiognèsthj, stran6noljob6n7 ‡ filÒxenoj; tr6bla'en7
‡ trismak£rioj. Nekoi slo`enki se prevod na ednokorenski gr~ki ekvivalenti: vodonos7 ‡ Ødr…a,
blagodarovanie – dÒroj, blagoroum5n6stvo ‡ crÒa, c5lom4drie ‡ ¢ndre…a, mnogor5=ie ‡ ponhr…a,
blagosloven6n7 ‡ mak£rioj, a nekoi pretstavuvaat kalki spored ve}e ustanoveni i aktivni modeli:
ljobod5i – pÒrnoj verojatno pod vlijanie na z7lod5i – kakopoiÒj, ili se prevod na cel izraz
pr7voprit5katel6 ‡ prîtoj sÚndromoj. Gr~ki slo`enki se predavaat so ednokorenski slovenski
ekvivalenti ili so izrazi: iznemagati – Ñligoyuce‹n, pr5r5kanie – polulog…a, gov5nie – eÙl£beia,
oz7lobiti – kakopoie‹n, pis6c6 ‡ kalligr£foj, radovati s3 ‡ eÙcariste‹n; dl7gota starost6na ‡
makroghr…a, s7m5ren6na m4drost6 ‡ tapeinofrosÚnh.

199
gosloven7, v6sedou[6no, v6seimenit6n7, doblem4dr7, dobroplod6n7,
kr7stobogorodi=6n7, m7nogomilosr7d7, m7nogo=lov5koljobiv7; prisno'ivodatel6n7.
Leksi~kiot fond od Re~nikot upatuva na pove}e zaklu~oci vo
vrska so upotrebata na slo`enkite. Prvite komponenti imaat razli~na
produktivnost i razli~ni mo`nosti za vrzuvawe so drugi
osnovi. Naj~esto kako prva komponenta se javuvaat: blago- (246), bogo-
(214), v6se- (135), m7nogo- (110), z7lo- (76), edino- (65), dobro- (54), pr7vo-
(46), prisno- (40), ljobo- (39), samo- (36), sv5to- (30), ino- (25), rav6no- (25),
pr5'de (23), d7voe- (22), =lov5ko- (20), novo- (20), 'ivo- (19), veliko- (14)
{to se dol`i i na polzuvaweto na gr~kite obrasci. Vpe~atlivo e {to
kaj slo`enkite duri 64 prvi komponenti vleguvaat samo vo edno
obrazuvawe.
Leksikografski obraboteniot materijal vo prviot tom potvrduva
deka slo`enkite so prva komponenta blago- se sovpa|aat vo
svoeto zna~ewe so zborovite na dobro- dokolku imaat ista vtora
komponenta. Pritoa obi~no vo gr~kiot tekst kako prva komponenta
se javuva eÙ-. Slo`enkite na dobro- se zna~itelno pomalubrojni i se
javuvaat kako ponov leksi~ki sloj vo staroslovenskiot jazik vo
sporedba so slo`enkite so blago-.
Od aspekt na zboroobrazuva~kata struktura se izdeluvaat
trikomponentnite slo`enki, pr. vo Orbelskiot triod: bogoblagod5t6n7
232c34, v6seblagosloven7 128d5, prisno'ivodatel6n7 20a26, kr7stobogorodi=6n7
10d28, vo Zagrepskiot triod: prisno'ivopodatel6 20v23, vo
Hludoviot triod prisno'ivotvoriti 154r22, vo Vata{kiot minej
v6seblagorod6n7 91a14, p5snoslovosloviti: 40b2, =etvorodes3tosv5t6l7 2a7,
vo Stanislavoviot prolog v6seblago=6st6no 1v13, m7nogoz7lo=6stiv7
303r21, vo Lesnovskiot parenezis m7nogomilosr7d7 4v18, vo De~anskiot
psaltir m7nogo=lov5koljobiv7 176r6 itn.
Analizata na potvrdenosta na slo`enkite so prva komponenta
blago- uka`uva deka duri 93 slo`enki ne se registrirani vo Re~nikot
na kanonskite rakopisi, vo re~nikot na Miklo{i~ i vo Pra{kiot
slovnik, a duri 95 so bogo-.
Retkite zborovi, {to ne se del od osnovniot op{toslovenski
leksi~ki fond (a imaat su{tinsko zna~ewe pri lokalizacijata na
rakopisite) pokraj vo makedonskite bibliski, pretstavuvaat mo{ne
~esta pojava kaj nebibliskite rakopisi. Pr. vo Grigorovi~eviot
parimejnik i voop{to vo parimejnite tekstovi se nao|a golem broj
poretki leksemi. Nekoi od niv se potvrdeni samo vo Grigorovi~eviot,
a drugi i vo drug parimeen tekst. Golem broj retki zborovi zabele`uvame
na pr. vo zaglavijata na ~etvoroevangelieto, vo komentarot
kon psalmite, vo kantikata i vo psaltirnite molitvi. I K. os (1997
:90-97) posvetuva osobeno vnimanie na upotrebata na retkite zborovi

200
vo tekstot na parenezisot. Od pregledot na retkite zborovi vo
Vata{kiot minej mo`eme da zaklu~ime deka rakopisot go karakteriziraat
individualni podnovuvawa vo oblasta na zboroobrazuvaweto,
distribucijata na opredeleni prefiksi ili sufiksi.
Osvrnuvaj}i se na retkite zborovi i hapaksi vo rakopisite
ekscerpirani za Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska
redakcija Ribarova (1998 :62) uka`uva deka tie naj~esto ne pretstavuvaat
samo okazionalizmi, tuku zborovi koi se retki samo poradi
ograni~enosta na raspolo`livite izvori. Golem broj od niv spa|aat
vo op{toslovenskiot zboroven fond (bodenie, bos7, kosmat7) pretstavuvaat
gr~ki kalki (m7nogopla=ev6n7) ili pak arealno markirani
leksi~ki edinici od razli~en vid. Dragocen materijal za istorijata
na makedonskiot jazik pretstavuvaat individualnite podnovuvawa od
podocne`en datum koi mo`at da se povrzuvaat so dejnosta na posledniot
prepi{uva~ kako na pr. predlogot zad7 vo Radomirovoto evangelie,
ko[oula vo Dobromirovoto, kaniti vo komentarot kon Psaltirot
i sl.
Nesomneno, Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska
redakcija e prilog kon definirawe na makedonskiot vlog vo
razvojot na srednovekovnata slovenska pismenost.

201
Literatura
1. Despodova V.: Specifi~nite metodolo{ki problemi pri izrabotkata
na Re~nikot na makedonskite crkovnoslovenski rakopisi,
Slovo 31 (1981), Zagreb, 1981, 23-31.
2. Indeks kon Re~nikot na makedonskite bibliski tekstovi
Makedonistika 4, Skopje, 1985.
3. Jagiæ V.: Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache, Berlin,
1918.
4. LÝvov A. S.: O~erki po leksike pamÔtnikov staroslovÔnskih
pismennosti, Moskva, 1966
5. Nazor A.: Napomene o izvorima Rjecnika crkvenoslavenskoga jezika
hrvatske redakcije, Zb. vo ~est na Radmila Ugrinova-Skalovska po
povod sedumdesetgodi{ninata Skopje, 1997, 195-200.
6. Probna sveska kon Re~nikot na makedonskite crkovnoslovenski
tekstovi, Skopje, 1978.
7. Ribarova Z.: Aktuelni problemi vo rabotata vrz Re~nikot na
makedonskite bibliski tekstovi, Sovetuvawe za rabotata vrz
redakciskite re~nici na crkovnoslovenskiot jazik vo jugoslovenskite
centri, Skopje, 1989, 29-36.
8. Ribarova Z.: ormalno diferencirani zborovi so identi~na
semanti~ka struktura i nivnoto mesto vo Re~nikot, Sovetuvawe
za rabotata vrz redakciskite re~nici na crkovnoslovenskiot
jazik vo jugoslovenskite centri, Skopje, 1989, 67-72.
9. Ribarova Z.: Od rabotata vrz Re~nikot na makedonskite
bibliski tekstovi, XVIII nau~na diskusija na Me|unarodniot
seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 1992,
157-164.
10. Ribarova Z.: Za Re~nikot na makedonskite crkovnoslovenski
tekstovi, Predavawa na XXX me|unaroden seminar za makedonski
jazik..., Ohrid, 1997.

202
11. Ribarova Z.: Crkovnoslovenskite tekstovi kako izvori za
istorijata na makedonskiot jazik, Pedeset godini na makedonskata
nauka za jazikot, Skopje, 1997, 51-56.
12. Ribarova Z.: ^e{kiot pridones kon prou~uvaweto na jazikot na
makedonskite crkovnoslovenski tekstovi, Predavawa na XXX
me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura,
Skopje, 1998, 57-64.
13. Ugrinova-Skalovska R.: Za na{iot udel vo Re~nikot na crkovnoslovenskiot
jazik, Literaturen zbor, XI, br. 2, Skopje, 1964,
12-15.
14. Ugrinova-Skalovska R.: Za izvorite za Re~nikot na makedonskite
crkovnoslovenski tekstovi, Predavawa na XII me|unaroden
seminar za makedonski jazik, literatura i kultura,
Skopje, 1979.
15. Voss Ch.: Die Paränesis Ephraims des Syrers in südslavischen Handschriften
des 14-16 Jahrhundertds. Zur Lexik der altbulgarischen Erstübersetzung
und ihrer Überlieferung. (Monumenta lingvae slavicae dialecti
veteris, t. XXXVIII, Weiher Verlag. reiburg I. Br., 1997.

Àëåêñàíäðà óðêîâà
ËÅÊÑÈÊÎÃÐÀÔÑÊÀ ÎÁÐÀÁÎÒÊÀ ÍÀ
ÑÂÐÇÓÂÀ×ÊÈÒÅ ÑÐÅÄÑÒÂÀ ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÒÅ
ÖÐÊÎÂÍÎÑËÎÂÅÍÑÊÈ ÐÀÊÎÏÈÑÈ
1. Âî ðàìêèòå íà Ðå÷íèêîò íà öðêîâíîñëîâåíñêèòå ðàêîïèñè îä
ìàêåäîíñêà ðåäàêöè¼à ñâðçíèöèòå è ñâðçóâà÷êèòå çáîðîâè äîáèâààò ñâîå
ïðèðîäíî ìåñòî, ñî îáðàáîòêà âî îääåëíè ðå÷íè÷êè ñòàòèè è ñî ñîîäâåòíà
âíàòðåøíîñòðóêòóðíà ïîñòàâåíîñò. Ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà ïðåòñòàâóâààò
ãðàìàòè÷êè ñðåäñòâà îäíîñíî çáîðîâè ñî êîè ñå ïîâðçóâààò ðå÷åíè÷íèòå
äåëîâè è/ èëè äåë-ðå÷åíèöèòå è ñî êîè ñå èçðàçóâààò ñèíòàêñè÷êèòå è
ñåìàíòè÷êèòå îäíîñè ìåƒó ¼àçè÷íèòå åäèíèöè, îäíîñíî ìåƒó ðå÷åíè÷íèòå
äåëîâè èëè ìåƒó äåë-ðå÷åíèöèòå ïðåêó íèâíîòî ïîâðçóâàœå.
Åäåí îä íà¼âàæíèòå åëåìåíòè âî âðñêà ñî ïðîó÷óâàœåòî íà ñâðçíèöèòå
è ñâðçóâà÷êèòå çáîðîâè ïðåòñòàâóâà íèâíîòî çíà÷åœå, êîåøòî
ìîæå äà èìà âàæíà óëîãà âî íà÷èíîò íà íèâíàòà óïîòðåáà. Òîà ïðåòñòàâóâà
ôàêòîð ñïîðåä êî¼øòî âî íåêîè ñëó÷àè ñå îïðåäåëóâà òèïîò íà ðå÷åíèöàòà,
èàêî ñå ñëó÷óâà ïîíåêîãàø òîà äà áèäå óñëîâåíî è îä çíà÷åœåòî íà
êîíòåêñòîò, íî ñå ðàçáèðà, ñî îñíîâà âî íåãîâîòî çíà÷åœå. Ñî çíà÷åœåòî
íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî å ïîâðçàíà è íåãîâàòà ôóíêöè¼à, øòî ìîæå äà ¼à
èìà âî îïðåäåëåí òèï ðå÷åíèöè. Òîà ñå ôàêòîðèòå êîèøòî êàêî ïðèìàðíè
¼à îïðåäåëóâààò ñòðóêòóðàòà íà åäíà îïðåäåëåíà ðå÷íè÷êà ñòàòè¼à.
Ñèíòàêñè÷êîòî ïðîó÷óâàœå íà ñëîæåíàòà ðå÷åíèöà âî öðêîâíîñëîâåíñêèîò
å äèðåêòíî ïîâðçàíî è âñóøíîñò, ðåçóëòèðà îä îáðàáîòêàòà
è àíàëèçàòà íà ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà. Çàòîà å ïîòðåáåí êóñ îñâðò êîí
îñíîâíèòå åëåìåíòè íà öðêîâíîñëîâåíñêàòà ñèíòàêñà.
2. Êàêî îñíîâåí ìàòåðè¼àë çà àíàëèçà ñå çåìà ¼àçèêîò íà öðêîâíîñëîâåíñêèòå
ðàêîïèñè äàòèðàíè îä 12 äî 16 âåê, øòî êàêî êîðïóñ ïðåòñòàâóâà
îñíîâà íà Ðå÷íèêîò íà öðêîâíîñëîâåíñêèîò îä ìàêåäîíñêà
ðåäàêöè¼à, ÷è¼øòî ïðâ òîì å âå å ðåàëèçèðàí, à ñå ïîäãîòâóâà è ïîíàòàìó
âî Îääåëåíèåòî çà èñòîðè¼à íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê âî ÈÌ£. Çíà÷è, êàêî
ïðâ ôàêòîð òðåáà äà ñå çåìå ôàêòîò äåêà àíàëèçàòà ñå èçâðøóâà âðç áàçà
íà êíèæåâíèîò ¼àçèê, ¼àçèêîò íà ðàêîïèñèòå, êî¼øòî ãåíåðàëíî çåìåíî, ñå

204
îäëèêóâà ñî îôîðìåíè è ñèíòàêñè÷êè öåëîñíè èçðàçè, ñî îãëåä íà òîà äåêà
òî¼ ¼àçèê ñå ñîçäàâà ïðåêó åäåí ìèñëîâåí è òâîðå÷êè ïðîöåñ è ïî÷åñòî
ïðåòñòàâóâà ïðåâîä îä ãð÷êè. Òîà å âòîðèîò âàæåí ôàêòîð øòî ñå íàìåòíóâà
âî ðàìêèòå íà ñèíòàêñè÷êàòà àíàëèçà è ïîðàäè òîà ñåêîãàø ñå äàâà
ïàðàëåëà îä ãð÷êèîò òåêñò, îíàìó êàäå øòî ñå ðàáîòè çà ïðåâîä: êà¼
åâàíãåëè¼àòà, àïîñòîëèòå, äåëîâèòå îä Ñòàðèîò Çàâåò, òðèîäîò, ïàðåíåçèñîò
è äàìàñêèíîò. Âàæåí å è àñïåêòîò íà ¼àçè÷åí êîíòàêò è èíòåðôåðåíöè¼à,
êî¼øòî ñå îäâèâàë íà íèâî íà êíèæåâíèîò ¼àçèê ïðåêó ïðåâåäóâàœåòî
òåêñòîâè ñî òåîëîøêà è ôèëîçîôñêà ñîäðæèíà, íî èñòîâðåìåíî è íà íèâî
íà ãîâîðåíèîò/ îäíîñíî íàðîäíèîò ¼àçèê. Òðåò ðåëåâàíòåí ôàêòîð ïðåòñòàâóâà
íåïîñòîåœåòî íà íîðìèðàíà ñåãìåíòàöè¼à îäíîñíî èíòåðïóíêöè¼à
âî ñòàðîñëîâåíñêèòå è âî öðêîâíîñëîâåíñêèòå òåêñòîâè. Íà¼÷åñòî ñå
êîðèñòè òî÷êàòà âî íåêàêâà ïîçèöè¼à çà îáåëåæóâàœå íà îïðåäåëåí âèä
ïàóçà âî òåêñòîò îäíîñíî âî ðå÷åíèöàòà. Òî÷êàòà èëè íåêî¼ äðóã çíàê (íà
ïðèìåð, ñîñòàâåí îä äâå òî÷êè) ñå êîðèñòåëà çà äà ñå îëåñíè ÷èòàœåòî ñî
îãëåä íà òîà äåêà ñå óïîòðåáóâàëî ñëåàíî ïèøóâàœå âî ðàêîïèñèòå. Ñî
îãëåä íà òîà äåêà âàêâàòà ñîñòî¼áà ñî èíòåðïóíêöè¼àòà ¼à îòåæíóâà
ñèíòàêñè÷êàòà àíàëèçà, òóêà òðåáà äà ñå èñòàêíå òèïîò íà ñâðçóâà÷êîòî
ñðåäñòâî è íåãîâîòî çíà÷åœå âî îïðåäåëóâàœåòî íà âèäîâèòå ðå÷åíèöè è
âî óòâðäóâàœåòî íà ñèíòàêñè÷êàòà óëîãà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî.
Îâèå òðè ñïîìåíàòè ôàêòîðè èìààò ãîëåìî âëè¼àíèå âðç òîà íà êàêîâ
íà÷èí ñå ðåàëèçèðà åäåí ñâðçíèê èëè ñâðçóâà÷êè çáîð âî ðàìêèòå íà
ñèíòàêñè÷êàòà ñòðóêòóðà íà öðêîâíîñëîâåíñêèîò. Âî âðñêà ñî ïîñëåäíî
ñïîìåíàòèîò ôàêòîð òðåáà äà ñå êàæå äåêà âî òàà ñìèñëà íà ñåãìåíòèðàœåòî
íà ðå÷åíèöèòå ÷åñòî ñå ïðèáåãíóâà êîí ñïîðåäáà ñî ñîñòî¼áàòà
âî ãð÷êèîò òåêñò êî¼øòî ñå çåìà êàêî ïàðàëåëà, èàêî íå ìîæå ñåêîãàø äà
ñå óòâðäè ñèãóðíîñòà âî ïðåäëîøêàòà îä êî¼àøòî áèëî ïðåâåäóâàíî.
3. Êîãà ñå ïðèñòàïóâà êîí îôîðìóâàœå íà ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à, ïðâî
òðåáà äà ñå èìà ïðåäâèä ðàçëèêàòà øòî òðåáà äà ñå íàïðàâè ìåƒó âèäîâèòå
çáîðîâè øòî âëåãóâààò âî ãðóïàòà ñâðçóâà÷êè ñðåäñòâà. Çíà÷è, òóêà ìîæå
äà ñïàƒààò ïðåä ñ# ñâðçíèöè, ïîòîà: ïàðòèêóëè, çàìåíêè, çàìåíñêè
ïðèäàâêè, çàìåíñêè ïðèëîçè, ïðàøàëíè çáîðîâè, ïðèëîçè êîèøòî óïîòðåáåíè
çàåäíî ñî çàìåíñêè ôîðìè îôîðìóâààò ñâðçóâà÷êè ñîñòàâè è ñë. Âî
îïðåäåëåíè ñëó÷àè ñâðçóâà÷êèòå ñîñòàâè ñïîðåä ñâîåòî çíà÷åœå è
ôðåêâåíòíîñò íà óïîòðåáà êàêî ñâðçíèê îäíîñíî ñâðçóâà÷êî ñðåäñòâî, ñå
îïðåäåëóâà êàêî îääåëíà ðå÷íè÷êà åäèíèöà è ñå îáðàáîòóâà âî îääåëíà
ðå÷íè÷êà ñòàòè¼à. Âî îáðàáîòêàòà íà ñåêî¼ îä îâèå âèäîâè çáîðîâè îääåëíî
ñå çåìà ïðåäâèä íèâíàòà óïîòðåáà êàêî ñâðçóâà÷êè çáîðîâè îäíîñíî
ñâðçóâà÷êè ñðåäñòâà è ñå îáðàáîòóâà âî ðàìêèòå íà ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à âî
åäåí îääåëåí ïàñóñ ñî ïîñåáíà ãðàìàòè÷êà îïðåäåëáà.
Çà îôîðìóâàœåòî íà ñòðóêòóðàòà íà ñàìàòà ðå÷íè÷êà ñòàòè¼à, ïîêðà¼
âèäîò íà çáîðîò, âñóøíîñò íà¼âàæíà å íåãîâàòà ñåìàíòèêà. Òàà âî ãîëåìà

205
ìåðà ¼à îïðåäåëóâà ñòðóêòóðíàòà, íî è ñîäðæèíñêàòà êîíöåïöè¼à íà
ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à. Íà ïðâî ìåñòî òðåáà äà ñå íàâåäå ïðèìàðíîòî çíà÷åœå
íà ñâðçíèêîò îäíîñíî îíà çíà÷åœå ñïîðåä êîå òî¼ ñå ñðå àâà íà¼÷åñòî âî
åêñöåðïèðàíèîò ìàòåðè¼àë è ñïîðåä êîå å îïðåäåëåí êàêî ïàðàòàêñè÷êè
îäíîñíî õèïîòàêñè÷êè ñâðçíèê, ñî ñïåöèôèöèðàíà óïîòðåáà âî îïðåäåëåí
âèä ðå÷åíèöè èòí.; çíà÷è, ñå íàñòî¼óâà øòî ïîâå å äà ñå íà¼äå ïîçèöè¼àòà
íà óïîòðåáà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî êî¼àøòî å íà¼òèïè÷íà è êî¼àøòî å
ãî ñìåñòè âî íåêî¼ îïðåäåëåí âèä ðå÷åíèöè. Òîà ïðåòñòàâóâà îñíîâíèîò
êðèòåðèóì çà îïðåäåëáà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî. Òðåáà îâäå äà ñå
îäáåëåæè äåêà ñî îãëåä íà ñïåöèôè÷íîñòà íà ñèíòàêñè÷êàòà îáðàáîòêà
èñêëó÷èâî íà êíèæåâåí ¼àçèê è íà îïðåäåëåí áðî¼ ðàêîïèñè, òàà íå ìîæå
ñåêîãàø äà ãè äàäå ñèòå ðåëåâàíòíè ïîäàòîöè, òàêà øòî îáðàáîòêàòà òðåáà
äà ñå âðøè âî ðàìêèòå íà âàêâèòå îãðàíè÷óâàœà. Ñïîðåä òîà âî êî¼à ìåðà
å ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî ïîëèñåìè÷íî, ñå âðøè ñòðóêòóðíàòà ñåãìåíòàöè¼à
íà ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à.
Âî ðàìêèòå íà îääåëíèòå ïàñóñè øòî å ñå îäíåñóâààò íà ðàçëè÷íèòå
çíà÷åœà è óïîòðåáà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî ñå ñìåñòóâààò ïðèìåðèòå ñî
êîè òðåáà äà ñå äîêóìåíòèðààò çíà÷åœàòà. Âî âðñêà ñî îâà, ñå çåìààò
êðèòåðèóìèòå íà Ðå÷íèêîò íà öðêîâíîñëîâåíñêèîò ¼àçèê îä ìàêåäîíñêà
ðåäàêöè¼à (2001: 171, 172), ñïîðåä êîè „áðî¼îò íà öèòèðàíèòå ïðèìåðè
çàâèñè îä ïîòðåáàòà çà ¼àñíî è åäíîçíà÷íî äîêóìåíòèðàœå íà çíà÷åœåòî“.
Çíà÷è, ïðâî òðåáà äà ñå âîäè ñìåòêà çà èëóñòðàòèâíîñòà íà ïðèìåðèòå
ñïîðåä òîà âî êàêâî çíà÷åœå ñå óïîòðåáóâà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî. Öåëòà
íà âàêâîòî ïîñòàâóâàœå íà ïðèìåðèòå å äà ñå äàäå øòî ïîãîëåìà ¼àñíîñò
âî îïðåäåëáàòà íà çíà÷åœàòà. Êîí îâà òðåáà äà ñå çåìààò ïðåäâèä ïðåä ñ$
ïðèìåðèòå øòî ñå ñèíòàêñè÷êè ïðåöèçíè è ¼àñíè. Çàòîà íà¼÷åñòî å
ïîòðåáíî äà ñå öèòèðà öåëàòà ñëîæåíà ðå÷åíèöà çà äà ìîæå äà ñå âèäè è
äà ñå ïîòâðäè âî êàêâî çíà÷åœå å óïîòðåáåíî ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî.
Îâäå òðåáà äà ñå íàïðàâè îñâðò êîí èçáîðîò íà ïðèìåðèòå îä àñïåêò
íà æàíðîâèòå. Ñå çåìà ïðâî ïðåäâèä äåêà å äîáðî äà ñå äàâà ïðåäíîñò íà
ìàòåðè¼àëîò îä íåáèáëèñêèòå òåêñòîâè, ñî îãëåä íà òîà äåêà äîñåãàøíàòà
ëåêñèêîãðàôñêà îáðàáîòêà íà áèáëèñêèòå òåêñòîâè å èñöðïíà. Âî âðñêà
ñî æàíðîâèòå, òðåáà äà ñå âîäè ñìåòêà çà ñàìàòà ñèíòàêñè÷êà ñòðóêòóðà
íà ðàçëè÷íèòå æàíðîâè, ïà ñïîðåä òîà ïîâå å å âåðî¼àòíî äåêà å áèäå
ïîãîëåì áðî¼îò íà öèòèðàíè ïðèìåðè îä ïðîçíèòå òåêñòîâè, êàêî øòî å
ïàðåíåçèñîò, ïðîëîãîò èëè äàìàñêèíîò, îòêîëêó îä õèìíîãðàôñêèòå
òåêñòîâè. Ñåïàê, ãåíåðàëíî çåìåíî ñòåïåíîò íà èëóñòðàòèâíîñò è ðàçáèðëèâîñò
íà ïðèìåðîò ïðåòñòàâóâà ïðâèîò êðèòåðèóì çà íåãîâî âêëó÷óâàœå
âî ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à.
4. Ïîçíàòî å äåêà ãð÷êèòå ïàðàëåëè çàäîëæèòåëíî ñå íàâåäóâààò âî
ïðèìåðèòå, îíàìó êàäå øòî å òåêñòîò ïðåâåäóâàí è ïî ïðàâèëî ñå íàâåäóâà
ïðâî íà¼áëèñêèîò ñîîäâåòíèê, à ïîòîà è äðóãèòå ñïîðåä çíà÷åœåòî, âèäîò

206
íà çáîðîò è ÷åñòîòàòà íà íåãîâàòà óïîòðåáà. Óâèäîò âî ñîñòî¼áàòà íà
ãð÷êèîò îðèãèíàë å íåîïõîäåí åëåìåíò âî îáðàáîòêàòà íà öðêîâíîñëîâåíñêàòà
ñèíòàêñà ñî îãëåä íà ôàêòîò äåêà ñàìàòà ñòðóêòóðà íà ãð÷êèîò
å îôîðìåíà, è å îä ñòàáèëåí êàðàêòåð ñî îïðåäåëåíè ïðàâèëà. Ïîðàäè òîà,
ñàìèîò ìîìåíò íà ïðåâåäóâàœå íà öðêîâíîñëîâåíñêè å ìíîãó âàæåí
áèäå¼ è òîà èñòî òàêà ïðèäîíåëî çà ¼àçè÷íèîò ðàçâèòîê, îñîáåíî àêî ñå
èìà ïðåäâèä òîà äåêà îâî¼ òèï íà òåêñòîâè ñî òåîëîøêà, ôèëîçîôñêà
ñîäðæèíà áàðà åäåí èçäðæàí, îôîðìåí è ¼àñåí èçðàç, íî ñî óïîòðåáà íà
ñëîæåíè ñèíòàêñè÷êè êîíñòðóêöèè, ñî åäåí ïîâèñîê ñòèë.
5. Âî âðñêà ñî îâà, ïðè îáðàáîòêàòà íà öðêîâíîñëîâåíñêàòà ñèíòàêñà
òðåáà äà ñå èìà ïðåäâèä äåêà êîðïóñîò ðàêîïèñè îïôà à ïîâå å æàíðîâè
êîèøòî ñå ñìåñòåíè âî ðåëèãèñêèîò ôóíêöèîíàëíîñòèëñêè êîìïëåêñ. Òîà
çíà÷è äåêà òèå ñå èçäâî¼óâààò ñî îïðåäåëåíè ñòèëñêè êàðàêòåðèñòèêè è
äåêà òèå ìåƒó äðóãîòî, ìîæàò äà áèäàò èçðàçåíè è ñî ðàçëè÷íè ñèíòàêñè÷êè
ñðåäñòâà, êîíêðåòíî – ñî ñòèëñêî îáåëåæóâàœå íà óïîòðåáàòà íà
îïðåäåëåíè ñâðçóâà÷êè ñðåäñòâà. Âñóøíîñò, ñòèëñêèòå îñîáåíîñòè íà åäåí
îïðåäåëåí ðàêîïèñ èëè íà åäåí îïðåäåëåí æàíð ìîæàò äà âëè¼ààò âðç
èçáîðîò íà ðàçëè÷íè ñâðçíèöè èëè ñâðçóâà÷êè çáîðîâè âî íåãî. Êàêî
ïðèìåð ìîæå äà ñå çåìå ïîëèñèíäåòñêàòà óïîòðåáà íà êîïóëàòèâíèîò
ñâðçíèê i, êî¼øòî å ÷åñòî óïîòðåáóâàí çà ïîñëåäîâàòåëíî ñâðçóâàœå íà
ïîâå å ïðîñòè èëè ñëîæåíè ðå÷åíèöè âî åäíà äîëãà íèçà, áåç ïðè òîà äà
áèäàò çàäîëæèòåëíî ñåìàíòè÷êè ïîâðçàíè. Òîà å ïðèñóòíî êàêî êàðàêòåðèñòèêà
íà ãð÷êèîò òåêñò íà Ñòàðèîò è íà Íîâèîò çàâåò, è ñïîðåä
àíàëèçèòå íà ïîâå å àâòîðè (Êîíèáåð, Ñòîê, Áëàñ, Äåáðóíåð) ñå ðàáîòè çà
õåáðåèçàì, îäíîñíî çà ¼àçè÷íà îñîáåíîñò îä õåáðå¼ñêèîò, ïðåçåìåíà ñî
ïðåâåäóâàœåòî íà ðàêîïèñèòå øòî ñîäðæàò äåëîâè îä ñïîìåíàòèòå
òåêñòîâè. Îòòàìó, îâî¼ õåáðåèçàì êàêî ñòèëñêà êàðàêòåðèñòèêà å ïðèñóòåí
è âî öðêîâíîñëîâåíñêèîò. Ñå ðàáîòè çà êàðàêòåðèñòèêà íà ò.í. êîîðäèíèðàí
ñòèë øòî áèë êàðàêòåðèñòè÷åí è çà íà¼ñòàðàòà ãð÷êà ïðîçà, íî è çà
íàðîäíèîò èçðàç, ñïîðåä îïðåäåëáèòå íà Àðèñòîòåë (Ðåòîðèêà), êî¼øòî
èíàêó ðàçëèêóâà êîîðäèíèðàí ñòèë îä åäíà ñòðàíà, è ïåðèîäåí ñòèë îä
äðóãà, øòî ïîäðàçáèðà ñóáîðäèíàöè¼à. Ñî ïîëèñèíäåòñêà óïîòðåáà
ïîðåòêî ñå ñðå àâà è àäâåðñàòèâíèîò ñâðçíèê n7/n4, íî ñåïàê îâà íå áè
ìîæåëî äà ñå îïðåäåëè êàêî ñòèëñêî îáåëåæ¼å íà öðêîâíîñëîâåíñêèòå
ðàêîïèñè, áèäå¼ è âàêâàòà óïîòðåáà íå å ñåêàäå åäíàêâà. Êàêî ñòèëèçàöè¼à
ìîæå äà ñå êàðàêòåðèçèðà óïîòðåáàòà íà ñâðçíèêîò n7 íà ïî÷åòîê íà
ðå÷åíèöàòà, êàäå øòî ïðåòñòàâóâà ïàðòèêóëà çà çàñèëóâàœå è èìà ôóíêöè¼à
äà ãî èçðàçè ïîòòèêíóâà÷êèîò êàðàêòåð íà ñîäðæèíàòà, äà ãî ñâðòè
âíèìàíèåòî êîí îíà çà øòî ñå çáîðóâà è ñë.
Íà îâà ìîæå äà ñå ãëåäà è êàêî ïîêàçàòåë íà òîà äåêà âî ãîëåìà ìåðà
îâèå ðàêîïèñè áèëå íàìåíåòè çà ãëàñíî ÷èòàœå, çà ëèòóðãè¼à, êàêî
ëèòåðàòóðà íàìåíåòà çà ïðåçåíòèðàœå ïðåä ïîøèðîêà ïóáëèêà è ñë. Âî

207
êîíòåêñò íà èçëîæåíîòî, ïðè ëåêñèêîãðàôñêàòà îáðàáîòêà íà ñâðçóâà÷êèòå
ñðåäñòâà âî ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè å òðåáà äà ñå îäáåëåæàò ñèòå âèäîâè
ñòèëñêà óïîòðåáà íà îâèå ñâðçóâà÷êè ñðåäñòâà çà äà ñå äîáèå øòî
ïîöåëîñíà ñëèêà çà öðêîâíîñëîâåíñêàòà ñèíòàêñè÷êà ñòðóêòóðà. Öèòèðàíèòå
ïðèìåðè øòî ñå îäíåñóâààò íà íåêî¼à ñòèëñêà óïîòðåáà íà ñâðçóâà÷êîòî
ñðåäñòâî å áèäàò èçäâîåíè âî ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à ñî çíàêîò öðíà
òî÷êà, çà äà ìîæå äà ñå äîáèå ïðåãëåäíîñò.
Öðêîâíîñëîâåíñêèòå ðàêîïèñè ìîæàò, èñòî òàêà, äà áèäàò îáðàáîòóâàíè
è êàêî òåêñòîâè, âî ñìèñëà íà òåêñò-ëèíãâèñòèêàòà. Îä òî¼ àñïåêò,
èñòî òàêà, âàêâèòå ñïåöè¼àëèçèðàíè êàðàêòåðèñòèêè íà óïîòðåáàòà íà
ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà òðåáà äà áèäàò âíåñåíè âî ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à, ñî
îääåëóâàœå ñî çíàêîò öðíà òî÷êà. Êàêî ïðèìåð ìîæå äà ñå çåìå óïîòðåáàòà
íà ñâðçóâà÷êèòå ñîñòàâè sego radi è togo radi êàêî êîíåêòîðè íà íèâî íà
òåêñòîò âî ðàìêèòå íà êîíêëóçèâíèòå íåçàâèñíîñëîæåíè ðå÷åíèöè.
6. Âî îáðàáîòêàòà íà ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà îñîáåíî âíèìàíèå òðåáà
äà ñå îáðíå íà èíîâàöèèòå îäíîñíî íà ðàçëè÷íè ñâðçóâà÷êè ñîñòàâè øòî
ñå ¼àâóâààò âî ðàìêèòå íà êîðïóñîò ðàêîïèñè, à òîà ñå îäíåñóâà ïîñåáíî
íà Êðíèíñêèîò äàìàñêèí êî¼øòî å åäèíñòâåí ðàêîïèñ âî êîðïóñîò ñî
íà¼íîâî äàòèðàœå – îä 16 âåê è ïðåòñòàâíèê íà æàíðîò äàìàñêèíè. Êàêî
íà¼êàðàêòåðèñòè÷íè òðåáà äà ñå ñïîìåíàò ôèíàëíèòå ñâðçóâà÷êè ñîñòàâè
radi da è zane da, êàóçàëíèòå ñâðçóâà÷êè ñîñòàâè zane radi è pone'e radi
è êîíöåñèâíèîò – makar7 a]e, è óïîòðåáàòà íà ide'e êàêî relativum
generale. Ñî îãëåä íà òîà äåêà ñïîìåíàòèòå ñâðçóâà÷êè ñîñòàâè ñå
çàñòàïåíè ñàìî âî åäåí ðàêîïèñ îä ñïîìåíàòèîò êîðïóñ ðàêîïèñè, òèå å
áèäàò îáðàáîòåíè âî ñîñòàâåí äåë íà ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè øòî ñå îäíåñóâààò
íà radi, zane è a]e, ðåñïåêòèâíî, ñî òîà øòî å ñå èñòàêíå äàìàñêèíîò êàêî
æàíð ñî îñîáåíî çíà÷åœå çà ðàçâèòîêîò è ïðîäèðàœåòî íà ¼àçè÷íèòå
èíîâàöèè. Ïàðàëåëíî ñî îâà, òðåáà äà ñå çåìå ïðåäâèä ãð÷êèîò òåêñò íà
äàìàñêèíîò âî êî¼øòî îä ñâî¼à ñòðàíà ñå ¼àâóâààò íåêîè èíîâàöèè âî
ãð÷êèîò, êàêî íà ïðèìåð àäâåðñàòèâíèîò ñâðçíèê ¢m», îïøòàòà çàìåíñêà
ôîðìà ÐpoÚ, Ðpoà, ôèíàëíèîò ñâðçíèê n£, ñâðçóâà÷êèòå ñîñòàâè ñî
ôèíàëíî çíà÷åœå – di¦ n£, è Óti n£, òåìïîðàëíèòå ñâðçíèöè ¢fÒntij, ¢foà.
Îâèå åëåìåíòè òðåáà äà áèäàò âíåñåíè âî ðàìêèòå íà ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè
øòî ñå îäíåñóâààò íà ñîîäâåòíèòå ñâðçíèöè è ñâðçóâà÷êè çáîðîâè.
Âñóøíîñò, íà ïðèìåðîò íà äàìàñêèíîò ïîèíäèêàòèâíî ñå ãëåäà
ïðîöåñîò íà íàâëåãóâàœå íà åëåìåíòè îä ãîâîðåíèîò ¼àçèê âî êíèæåâíèîò
¼àçèê, èàêî âî îâî¼ êîíêðåòåí ðàêîïèñ – Êðíèíñêèîò äàìàñêèí òîà ñå ãëåäà
âî ïîìàëà ìåðà. Ñå ðàáîòè çà ïðàøàœåòî íà ¼àçè÷íèòå èíòåðôåðåíöèè
êîåøòî å åäíî îä öåíòðàëíèòå êîãà ñòàíóâà çáîð çà ìàêåäîíñêèòå öðêîâíîñëîâåíñêè
ðàêîïèñè. Âî êîíòåêñò íà îâà, òðåáà äà ñå èìà ïðåäâèä äåêà
êîíòàêòîò ìåƒó ¼àçèöèòå ñå îäâèâàë íà äâå íèâîà: íà íèâîòî íà êíèæåâåí
¼àçèê ïðåêó ðåàëèçàöè¼àòà íà ïðåâîäèòå, è íà íèâî íà ãîâîðåíèîò ¼àçèê

208
îäíîñíî ñå ðàáîòè çà ôàêòîðîò íà äèãëîñè¼à, øòî óñëîâóâàëà äà ñå ñëó÷óâà
èíòåðôåðåíöè¼à íà íèâî íà íàðîäíèîò/ ãîâîðåíèîò ¼àçèê. Êàêî øòî å
ïîçíàòî, ¼àçè÷íèîò êîíòàêò âî îïðåäåëåí ìîìåíò ïðåäèçâèêóâàë è
ïîòòèêíóâàë ïðîöåñè çà îôîðìóâàœå íà íîâè ñâðçíèöè, êàêî øòî å
ñëó÷à¼îò ñî äåêëàðàòèâíèîò ñâðçíèê äåêà, èëè ïàê ðåçóëòèðàë ñî äèðåêòíî
çàåìàœå: ñâðçíèöèòå îòè, àìè è ñë.
7. Çà äåë îä ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà âî öðêîâíîñëîâåíñêèòå ðàêîïèñè
å êàðàêòåðèñòè÷íî òîà øòî ñå òèå ïîëèñåìè÷íè è ïîëèôóíêöèîíàëíè è
òîà ñåêàêî, ãè îïðåäåëóâà ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè ñïîðåä ñòðóêòóðàòà è ñïîðåä
ñîäðæèíàòà. Óïîòðåáàòà íà åäíî ñâðçóâà÷êî ñðåäñòâî âî ïîâå å òèïîâè
ðå÷åíèöè ìîæå äà áèäå ðåçóëòàò íà ïîíåêîãàø íåäîâîëíàòà èçäèôåðåíöèðàíîñò
íà åäåí ñâðçíèê, íî òðåáà äà ñå âíèìàâà è äà ñå èìà ïðåäâèä
äåêà ìíîãó ÷åñòî åäåí ñâðçíèê ñå óïîòðåáóâà âî ñåìàíòè÷êè áëèñêè
òèïîâè ðå÷åíèöè îäíîñíî âî ñåìàíòè÷êè ïîëèœà øòî ñå äîïèðààò.
Êàêî íà¼ïîëèñåìè÷åí ñå èçäâî¼óâà ñâðçíèêîò jako: ñå óïîòðåáóâà
êàêî äåêëàðàòèâåí ñâðçíèê, âîâåäóâà äèðåêòåí ãîâîð, êàêî ôèíàëåí ñî
èíôèíèòèâ èëè âî ñâðçóâà÷êè ñîñòàâ jako da, êàêî êàóçàëåí, êîíñåêóòèâåí,
òåìïîðàëåí è ìîäàëåí ñâðçíèê. Äðóãè ñâðçíèöè ñî ïîâå å ôóíêöèè è
çíà÷åœà ñå:
-da: êàêî ôèíàëåí, äåêëàðàòèâåí ñâðçíèê, à ïîðåòêî êàêî êîíñåêóòèâåí
è êîíäèöèîíàëåí; îñâåí òîà, ñå ¼àâóâà êàêî ïàðòèêóëà – èìïåðàòèâíà
èëè åêñõîðòàòèâíà;
-a]e: ñå óïîòðåáóâà êàêî êîíäèöèîíàëåí, êîíöåñèâåí, äèñ¼óíêòèâåí
è ïîðåòêî êàêî êîíäèöèîíàëíî-òåìïîðàëåí ñâðçíèê.
-a]e i: êîíöåñèâåí è êîíäèöèîíàëíî-êîíöåñèâåí ñâðçíèê; è äðóãè.
Âî ëåêñèêîãðàôñêàòà îáðàáîòêà, êàêî øòî áåøå èñòàêíàòî, ìíîãó
âàæåí åëåìåíò ïðåòñòàâóâà çíà÷åœåòî íà ðàçëè÷íèòå ñâðçóâà÷êè ñðåäñòâà.
Ñïîðåä íåãî ïîíåêîãàø ìîæå äà ñå âèäè è åâîëóöè¼àòà íà íåêî¼ ñâðçíèê.
Âî òàà ñìèñëà, ñî îñîáåíî âíèìàíèå òðåáà äà ñå ãëåäà íà ñëó÷àèòå êàêî
íà ïðèìåð óïîòðåáàòà íà kako, êî¼øòî êàêî ïðèëîã çà íà÷èí ïî ïîòåêëî ãî
÷óâà çíà÷åœåòî äî èçâåñåí ñòåïåí è êîãà å óïîòðåáåí êàêî äåêëàðàòèâåí
ñâðçíèê, èëè êàêî ïðàøàëåí ñâðçóâà÷êè çáîð.
Âî ôîðìàòà íà ðå÷íèêîò å èíòåðåñíî òîà øòî ìîæå äà ñå âèäàò
âàêâèòå ñïåöèôè÷íîñòè ê༠îääåëíè ñâðçíèöè, òàêà øòî ñå äîáèâà
ïðåãëåäíîñò âî ñåìàíòèêàòà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî, íåãîâàòà ðàçëè÷íà
óïîòðåáà è ìîæíîñòèòå çà ðàçãðàíè÷óâàœå âî ñìèñëà íà âèäîâèòå çáîðîâè:
àäâåðá, ñâðçíèê, ñâðçóâà÷êè çáîð, ïàðòèêóëà.
Îä äðóãà ñòðàíà, ñòåïåíîò íà „îñëîáîäåíîñò“ íà ñâðçíèêîò îä ñâîåòî
çíà÷åœå å åäåí îä ïîêàçàòåëèòå çà ñòåïåíîò íà íåãîâàòà ãðàìàòèêàëèçèðàíîñò.
Ñïîðåä òîà êîëêàâà å ôðåêâåíòíîñòà íà óïîòðåáàòà íà åäíî
ñâðçóâà÷êî ñðåäñòâî âî îïðåäåëåí òèï ðå÷åíèöè, îäíîñíî íåãîâàòà

209
„àâòîìàòèçèðàíîñò“ äà ñå óïîòðåáè âî îïðåäåëåíà ¼àçè÷íà êîíñòåëàöè¼à
ìîæå äà ñå âèäè êàêâà å ãðàìàòèêàëèçàöè¼àòà íà ñâðçóâà÷êîòî ñðåäñòâî.
Òîà ñå íåêîè îä åëåìåíòèòå ïðåêó êîèøòî ìîæå äà ñå óâèäè
ðàçâèòîêîò íà ñâðçóâà÷êèòå ñðåäñòâà, îñîáåíî êîãà ñòàíóâà çáîð çà
äè¼àõðîíèñêà àíàëèçà.

210
Literatura
1. Damaskini, makedonski prevodi od 16 do 19 vek, Predgovor, izbor,
redakcija i komentar Radmila Ugrinova-Skalovska, „Makedonska
kniga“, Skopje, 1975.
2. Koneski, B.: Istorija na makedonskiot jazik, „Kultura“, Skopje,
1982.
3. Minova-\urkova, L.: Sintaksa na makedonskiot standarden
jazik, „Magor“, Skopje, 2000.
4. Ribarova, Z.: Jazikot na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi,
MANU, Skopje, 2005.
5. Ugrinova Skalovska R. (red.), Ribarova Z., Despodova V.: Re~nik
na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi. Probna sveska,
Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov“, Skopje, 1978.
6. Aristotel: Retorika, sa starohelenskog preveo, studiju i komentare
saèinio Marko Višiæ, Naprijed, Zagreb, 1989.
7. Blass, .: Grammatik des neutestamentlichen Griechisch, bearbeitet von
Dr. phil. Albert Debrunner, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen, 1959.
8. Bubenik V.: Morphological and Syntactic Change in Medieval Greek
and South Slavic Languages, LINCOM Studies in Indo-European Linguistics
14, LINCOM Europa, Muenchen, 2001.
9. Conybeare . C. and Stock St. G.: Grammar of Septuagint Greek,
Hendrickson Publishers, 1998.
Re~nici
1. Re~nik na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija 1-
7, red. Ribarova Z., Ugrinova-Skalovska R., Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov“, Skopje, 2000-2004.
2. Re~nik na gr~ko-crkovnoslovenski leksi~ki paraleli, red. M.

211
Argirovski, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov“,
Skopje, 2003.
3. Ñtàðîñëàâÿíñêèé ñëîâàðü (ïî ðóêîïèñÿì X-XI âåêîâ), ðåä. Ð.Ì.
Öåéòëèí, Ð. Âå÷åðêè è Ý. Áëàãîâîé, „Ðóññêèé ÿçûê“, Ìîñêâà, 1994.
4. Etymologický slovník jazyka staroslovìnského, ed. E. Havlová, Erhart,
Nakladatelství Èeskoslovenské akademie vìd, Praha, 1989?.
5. Slovník jazyka staroslovìnského, I-IV, ed. Kurz J., Hauptová Z.,
Nakladatelství Èeskoslovenské akademie vìd, Praha, 1966-1997.
6. Greek – English Lexicon of the Septuagint, I-II, comp. by J. Lust, E.
Eynikel, K. Hauspie, Deutsche Bibelgesellschaft, Stuttgart, 1992-1996.

Âàëåðè¼ Ñîôðîíèåâñêè
È ÓØÒÅ ÌÀËÊÓ ÇÀ ÄÅËÅŒÅÒÎ ÍÀ ÇÁÎÐÎÒ
ÍÀ ÊÐÀ£ÎÒ ÎÄ ÐÅÄÎÒ
Ïðàøàœåòî øòî å ïðåä íàñ îïðàâäàíîñò íàoƒà âî ïðèôà àœåòî íà
äâå ìíîãó âàæíè íà÷åëà îä ÷îâåêîâîòî ïîñòîåœå: ñòðåìåæîò êîí ñîâðøåíñòâî
è ñîîáðàçóâàœåòî ñî ðåàëíîñòà. Òàêà, ñî ïðâèîò ñòàâ, îâèå ðåäîâè
íå ïðîçâó÷óâààò èçëèøíî, òóêó äîáèâààò ñìèñëà, à èíòåðâåíèðàœåòî âî
îâî¼ äåë îä îðòîãðàôè¼àòà ñòàíóâà öåëèñõîäíî. Âòîðèîò íè ñîî÷óâà ñî
íàøåòî ñîâðåìèå, âî êîå êîìï¼óòåðñêàòà òåõíîëîãè¼à ñå íàìåòíóâà êàêî
ïðèìàðíà, à âî ñêîðî âðåìå è åäèíñòâåíà âî è ñî êî¼à å ñå îñòâàðóâà
áåëåæåœåòî (áèëî âî ïå÷àòåíà èëè âî äèãèòàëèçèðàíà ôîðìà) íà ÷îâå÷êàòà
ìèñëà. Íåñîîáðàçóâàœåòî ñî âàêâàòà ðåàëíîñò èëè íå¼çèíîòî ðåëàòèâèçèðàœå,
áåçäðóãî íîñè ïîñëåäèöè, êîè ìîæå äà áèäàò çàíåìàðëèâè, íî
ìîæàò è äà ãî çàáàâàò íàøåòî èíòåãðèðàœå âî ñîâðåìåíèòå íàó÷íè
äèñöèïëèíè, êàêî èíôîðìàòè÷êàòà ëèíãâèñòèêà 1 , îáðàáîòêàòà íà ïðèðîäíèîò
¼àçèê/ãîâîð 2 è ñë., èëè, äóðè, ìîæàò è ñåðèîçíî äà ãî çàãðîçàò
èíòåãðèòåòîò íà íàøåòî ïèñìî è ¼àçèê. Ðåàëíàòà îïàñíîñò îä âàêâàòà
ñîñòî¼áà íà¼äîáðî ¼à èëóñòðèðà ïðèìåðîò íà íåïîñòîåœå ñîîäâåòíà
ãðàôåìà, îäíîñíî êàðàêòåð âî ìàêåäîíñêàòà ïîääðøêà îä ôîíòîò Times
New Roman çà êðàòêàòà çàìåíñêà ôîðìà çà èíäèðåêòåí ïðåäìåò îä
æåíñêèîò ðîä. Áåç äà íàìåòíóâàìå îäãîâîðè è ðåøåíè¼à çà âàêâèîò
ïðîïóñò, ïîòñåòóâàìå íà íåãàòèâíèòå ïîñëåäèöè çà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê è
ïèñìî îä åâåíòóàëíîòî íåêîðèãèðàœå íà âàêâàòà ñîñòî¼áà. Èìåíî, èì༠è
ãè ïðåäâèä, îä åäíà ñòðàíà, ïðîìåíèòå øòî ãè óñëîâóâà íîâèîò ìåäèóì
êàäå ñå ðåàëèçèðà (çà)ïèøóâàœåòî íà ÷îâå÷êàòà ìèñëà, ïðåêó êî¼ ôîíòîò
ñå íàìåòíóâà êàêî ïèñìî/àçáóêà, à îä äðóãà, ñî îãëåä íà ðàøèðåíàòà
1
Ãðàíêà îä ëèíãâèñòèêàòà, êî¼à (ãëàâíî òåîðåòñêè) ñå èíòåðåñèðà çà ñòàòèñòè÷êîòî è ëîãè÷êî
ìîäåëèðàœå íà ïðèðîäíèîò ¼àçèê/ãîâîð (ïðèðîäíèîò, êàêî îïîçèò íà êîíñòðóèðàíèòå ¼àçèöè – íà
ïð. ïðîãðàìñêèòå ¼àçèöè, åñïåðàíòî, ïèøàíèîò ¼àçèê) – àíã. computational linguistics, ôð. linguistique
informatique.
2
Ñëè÷íî íà ïðåòõîäíàòà äèñöèïëèíà, ñî ïîãîëåìà ïðàêòè÷íà êîíîòàöè¼à: óïîòðåáà íà êîìï¼óòåðè
è ìåòîäè íà âåøòà÷êàòà èíòåëèãåíöè¼à çà àíàëèçà íà ñèíòàêñàòà è ñåìàíòèêàòà íà ïðèðîäíèîò ¼àçèê/
ãîâîð – àíã. natural language processing, ôð. traitement du langage naturel.

214
óïîòðåáà òîêìó íà îâî¼ ôîíò è ñîôòâåðîò øòî ãî ïðèäðóæóâà, êî¼
ïåðñïåêòèâíî ñòàíóâà èìàíåíòåí âî êîìï¼óòåðñêàòà îáðàáîòêà è èçäàâàœå
íà òåêñòîâè, ìîæå äà àíòèöèïèðàìå ïðîìåíà âî ìàêåäîíñêèîò ïðàâîïèñ,
ïðåêó ïðîöåñ íà áàâíî èñ÷åçíóâàœå äî öåëîñíî ãóáåœå íà îâàà ãðàôåìà
(èëè íå¼çèíà àëòåðíàòèâíà çàìåíà) 3 .
Ïðå¼óäèöèðà¼ è ¼à ïîòðåáàòà çà ïðîìåíè âî äåëîò îä ïðàâîïèñîò çà
êî¼ ãîâîðèìå, ïîòñåòóâàìå íà ïîñòî¼àíèòå ïðîìåíè âî èñòîðè¼àòà íà
ïèñìîòî, 4 óñëîâåíè îä òåõíîëîãè¼àòà íà ïèøóâàœåòî, îäíîñíî, óñëîâåíè,
ïðåä ñè, îä 1) ìàtåðè¼àëît íà êî¼ ñå ïèøóâàëî (êàìåí, äðâî, ãëèíà, ìåòàë,
âîñî÷íè ïëî÷êè, ïàïèðóñ, ïåðãàìåíò, õàðòè¼à è äð.) (Thompson 1912: 8-
38) è îä 2) èíñtðóìåítît ñî êî¼ ñå ïèøóâàëî (ïèñàëêè èçðàáîòåíè îä
êîñêè, ìåòàë, äðâî, òðñêà, ðàçíè ïåðäóâè, ÷åòêè÷êè è äð.) (îp. cit.: 39-43).
Ïîòñåòóâàìå íà ðàçëè÷íèòå íàñîêè íà ïèøóâàœå âî ìèíàòîòî, 5 íà äîëãèîò
ïàò ïî êî¼ çáîðîâèòå ñå îääåëóâàëå åäíè îä äðóãè 6 è íà ïîâå åâåêîâíîòî
óòâðäóâàœå è âîâåäóâàœå íà èíòåðïóíêöèñêèòå çíàöè 7 . Äîëãàòà è áîãàòà
èñòîðè¼à íà îáëèêîò íà áóêâèòå å ñîçäàäåíà ïîä äèðåêòíî âëè¼àíèå îä
òåõíîëîãè¼àòà íà çàïèøóâàœå. Capitalis quadrata, maiuscula, cursiva
minuscula, uncialis, semiuncialis, ñå äåë îä íàçèâèòå çà ðàçëè÷íèòå îáëèöè
àëôàáåò, êîè ñâåäî÷àò çà óñëîâåíîñòà íà îáëèêîò íà áóêâèòå îä ìàòåðè-
¼àëoò âðç êî¼ ñå ïèøóâàëî è èíñòðóìåíòîò ñî êî¼ ñå ïèøóâàëî (Novak 1980:
78 et passim). È âîâåäóâàœåòî íà ñàìîòî äåëåœå íà çáîðîâèòå íà êðà¼îò
3
Ìíîãó ñâåæ ïðèìåð, âî êî¼ ñå îãëåäóâààò íåãàòèâíèòå èìïëèêàöèè îä íåñåðèîçíèîò òðåòìàí íà
îâà ïðàøàœå, ïðåòñòàâóâà è äîñêîðåøíàòà ðàøèðåíà óïîòðåáà íà ïîïóëàðíèîò ôîíò MAC C Times
(è ñëè÷íèòå íà íåãî), âî êî¼ íàäðåäåíèîò çíàê íà ãðàôåìàòà çà ñïîìåíàòàòà êðàòêà çàìåíñêà ôîðìà
áåøå ïîñòàâåí íà îáðàòíàòà ñòðàíà. Çà æàë, ñî âàêà ïîãðåøíà ãðàôè¼à, îä ïå÷àò èçëåãîà ãîëåì áðî¼
êíèãè è ñïèñàíè¼à, êîè áåçäðóãî îñòàâè¼à òðàãè âî èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê.
4
Îïøòîïîçíàòî å äåêà è êèðèëè÷íîòî è ëàòèíè÷íîòî ïèñìî âîäàò ïîòåêëî îä ãð÷êèîò àëôàáåò, êî¼ å
àäàïòèðàí îä ôî¼íèêèñêîòî ïèñìî, à òîà, ïàê, å äîáèåíî îä åãèïåòñêîòî õè¼åðàòñêî (îêîëó îâà ïîâå å
ê༠Èëèåâñêè 2001: 19-101).
5
Ïîêð༠ñîâðåìåíèîò íà÷èí íà ïèøóâàœå – îäëåâî íàäåñíî (cf. Õåðîäîò II. 36, 4), èñòîðè¼àòà íà
åâðîïñêèòå ïèñìà ïîçíàâà è äðóãè íàñîêè íà ïèøóâàœå. Îñîáåíî èíòåðåñåí å íà÷èíîò íà ïèøóâàœå
áóñòðîôåäîí (cf. Powell 1994: 121 et passim), ÷åñòî êîðèñòåí íà íàòïèñèòå âî àðõàè÷íèîò è
ïðåòêëàñè÷íèîò ñòàðîãð÷êè ¼àçèê; íåãîâàòà ïîïóëàðíîñò ñå íàìàëóâà âî õåëåíèñòè÷êèîò ïåðèîä,
êîãà è ñîñåìà èñ÷åçíóâà.
6
Ðàçäåëóâàœåòî ìåƒó çáîðîâèòå è ðå÷åíèöèòå ñå ðàçâèâàëî ïîñòåïåíî; äóðè è îíàìó êàäå ïîñòîåëî
äåëåœå ìåƒó çáîðîâèòå, òîà íå ïîäðàçáèðàëî íóæíî ïðàçåí ïðîñòîð, òóêó áèëî áåëåæåíî ñî åäíà
èëè äâå òî÷êè, ñî òðè òî÷êè âî ôîðìà íà òðèàãîëíèê, åäíà, äâå èëè òðè âåðòèêàëíè öðòè èòí. Âî
íåêîè ñòàðè ïèñìà, êàêî åãèïåòñêîòî, êëèíåñòîòî ìåñîïîòàìèñêî, ñëîãîâíèòå ïèñìà âî Åãå¼îò,
ñàíñêðèòñêîòî è äð. çáîðîâèòå è/èëè ðå÷åíèöèòå íå áèëå ðàçäåëóâàíè (çà îâà ïîîïøèðíî ê༠Gaur
1984). Âàêâàòà sriptura continua, ïðàêòèêóâàíà âî ëàòèíñêèîò, à îñîáåíî âî ñòàðîãð÷êèîò ¼àçèê, êî¼a
èñ÷åçíàëà äóðè êîí ñðåäèíàòà íà ñðåäíèîò âåê, ñïîðåä åäíà òåîðè¼à, îïðàâäàíîñò çà ñâîåòî
ïîñòîåœå íàîƒà âî áåëåæåœåòî íà ñèñòåìîò ñàìîãëàñêè âî îâèå êëàñè÷íè ¼àçèöè (v. Saenger 1997).
Ñïîðåä èñòàòà òåîðè¼à âàêâèîò ñèñòåì íà ïèøóâàœå ñòîåë âî òåñíà âðñêà ñî ÷èòàœåòî íàãëàñ –
åäèíñòâåíîòî âî àíòè÷êèîò ñâåò, – ÷è¼àøòî çàìåíà (÷èòàœåòî âî ñåáå) áèëà îâîçìîæåíà äóðè îêîëó
VII â. ïî Õð.
7
Èàêî óïîòðåáàòà íà îäðåäåíè èíòåðïóíêöèñêè çíàöè âî ñòàðîãð÷êèîò ¼àçèê å çàñâåäî÷åíà âî íåêîè
ïîñòàðè ðàêîïèñè (IV â. ïð. Õð.), ïîñåðèîçíî ðàçâèåí ñèñòåì îä âàêâè çíàöè å ñîçäàäåí âî
àëåêñàíäðèñêèòå øêîëè (èçíàîƒàœåòî ìó ñå ïðèïèøóâà íà Àðèñòîôàí îä Áèçàíòè¼, c. 260 ãîä. ïð.
Õð.), ìåƒóòîà èñòèîò âî ïîëíà óïîòðåáà âëåãóâà äóðè îä IX â. ïî Õð. (v. Thompson 1903: 67-75).

215
îä ðåäîò èìà ñâî¼à èñòîðè¼à. ×åñòî ïàòè, çà äà ñå èçáåãíå, áóêâèòå áèëå
ïèøóâàíè íàìàëåíè êîí êðà¼îò îä ðåäîò (Thompson 1903: 65), à êîãà
ñàìîòî áèëî ïðàêòèêóâàíî, ñëåäåëî îäðåäåíè ïðàâèëà. 8 È çíàêîò çà
âðçóâàœå èëè Øfšn (hyphen), øòî ¼à îçíà÷óâà ïîâðçàíîñòà ìåƒó äâàòà äåëà
íà ïîäåëåíèîò çáîð, âî ïî÷åòîêîò íå áèëà ïîçíàòà, à íå¼çèíàòà óëîãà ¼à
âðøåëà òî÷êàòà. Öðòè÷êàòà íà êðà¼îò îä ðåäîò íåêîëêó ïàòè ñå ïî¼àâèëà
âî XI â., à âî XII â. íå¼çèíàòà óïîòðåáà ñòàíàëà ïîñèñòåìàòè÷íà; âî
îäðåäåíè ñëó÷àè, ñå ïîâòîðóâàëà è íà ïî÷åòîêîò îä ñëåäíèîò ðåä (Thompson
1903: 67).
Ñå ðàçáèðà, íà¼ãîëåìèîò ñêîê âî ïèñìåíîòî áåëåæåœå íà ÷îâå÷êàòà
ìèñëà å îñòâàðåí ñî èçóìîò íà Ãóòåíáåðã. Ïðîìåíèòå øòî íàòàìó å ãè
ñëåäàò åâðîïñêèòå ïèñìà è íèâíèòå îðòîãðàôèè, ñòî¼àò âî òåñíà âðñêà ñî
ðåàëíîñòà íà íîâàòà åðà âî èñòîðè¼àòà íà ïèñìîòî è ïèøóâàœåòî. Øòî ñå
îäíåñóâà äî íàøåòî ñîâðåìèå è íîâèíèòå øòî òîà ãè íîñè, äîêîëêó áàðàìå
çà íåãî ïàðàëåëà âî èñòîðè¼àòà íà ïèøóâàœåòî, òîãàø, ñïîðåäáàòà ñî îâàà
èíîâàöè¼à îä XV âåê ñå ÷èíè íà¼ñîîäâåòíà, íî íå è åäèíñòâåíà. Ñïîðåä
èíòåíçèòåòîò è ñîäðæèíàòà íà ïðîìåíèòå, êîìï¼óòåðèçèðàœåòî íà
ïèøóâàœåòî ãè èíòåãðèðà ñèòå êâàëèòàòèâíè è êâàíòèòàòèâíè èñ÷åêîðóâàœà
íèç èñòîðè¼àòà íà ïèñìîòî è ïèøóâàœåòî. 9 Îòòàìó, ïðåñâðòîò øòî
íîâàòà òåõíîëîãè¼à ãî ïðàâè, äîçâîëóâà ñïîðåäáà øòî ñå îïèøóâà ñî
ãèãàíòñêè ñêîê: îä êàìåí è äëåòî, äî ïåíêàëî è õàðòè¼à èëè äî Ãóòåíáåðãîâà
ïå÷àòàðñêà ìàøèíà. Íàãëàñóâàœåòî íà ãîëåìèíàòà íà îâèå
ïðîìåíè å ñî åäèíñòâåíà öåë: ôîðìèðàœå ¼àñíà ïðåòñòàâà çà íîâèîò
ìîìåíò âî èñòîðè¼àòà íà íàøåòî ïèñìî è, âî òàà ñìèñëà, ïðèôà àœå íà
ïðåäèçâèöèòå ïðåä êîè ñìå ïîñòàâåíè âî ïðèñïîñîáóâàœåòî íà îðòîãðàôñêèòå
ïðàâèëà êîí óñëîâèòå íà íàøåòî ñîâðåìèå.
Èäå¼àòà çà ïðîìåíè âî îâî¼ äåë íà îðòîãðàôè¼àòà ïî÷íà äà ñå
íàìåòíóâà ïðåä äåñåòèíà ãîäèíè, ïðè íàøàòà ðàáîòà âðç Ëàòèíñêî-ìàêåäîíñêèîò
ðå÷íèê, 10 ðàáîòà êî¼à âî ïîòïîëíîñò ãî îäðàçóâàøå äóõîò íà
íîâîòî âðåìå. 11 Îä ïîâå åòî òâîðå÷êî-çíàëå÷êè ñïåöèôèêè øòî ãî
8
Âî ñòàðîãð÷êèîò ¼àçèê äåëåœåòî îáè÷íî ñå èçâåäóâàëî ïî âîêàë (œtu-moj), ïà äóðè è âî åäíîñëîæåí
çáîð (oÙ-k); ê༠äâî¼íèòå êîíñîíàíòè äåëåœåòî ñå ïðàâåëî ïî ïðâèîò îä íèâ (gr£m-ma), à èñòèîò íà÷èí
ñå ïðàêòèêóâàë è âî êîíñîíàíòñêè ãðóïè êàäå ïðâèîò êîíñîíàíò å ëèêâèä èëè íàçàë (Ñfqal-mÒj);
ê༠ñëîæåíêèòå ñî ïðåäëîã, äåëåœåòî ñå ïðàâåëî ïî ïðåôèêñîò (pros-e‹pon), íî, ÷åñòî, è âî âàêâè
ñëó÷àè ñå ïðèìåíóâàëî ïðàâèëîòî çà ïîäåëáà ïî âîêàë (pro-se‹pon). Âî ëàòèíñêèîò ¼àçèê âèñòèíñêàòà
ïîäåëáà íà ñëîãîâèòå áèëà ïðèìåíóâàíà ñîãëàñíî ñòàðàòà óïîòðåáà, êîíñîíàíòèòå øòî äîàƒàëå åäíè
äî äðóãè áèëå ñîîäâåòíî ðàñïðåäåëóâàíè íà íèâíèòå ñëîãîâíè ãðóïè (dic-tus, prop-ter, hos-pes); âî
ïî÷åòîêîò, ïîíåêîãàø, ïèñàðèòå ãî ñëåäåëå ãð÷êèîò ñèñòåì è çáîðîâèòå ãè äåëåëå ïî âîêàë (di-ctus).
(Thompson 1912: 57)
9
Ïðîìåíèòå ñå îäðàçóâààò è âðç êðåèðàœåòî è îðãàíèçèðàœåòî íà ÷îâå÷êàòà ìèñëà: ëåñíàòà ìîæíîñò
çà êîðåêöè¼à íà íàïèøàíîòî áåçäðóãî ¼à ìåíóâà ìåòîäîëîãè¼àòà íà ñîçäàâàœåòî (ïèøóâàœåòî)
íåêàêîâ äèñêóðñ. Ñå ðàçáèðà, âàêâàòà äèñïîçèöè¼à íîñè è íåãàòèâíè êîíîòàöèè.
10
Ñîôðîíèåâñêè, Â., Ëàòèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001.
11
Ïîñòîè îãðîìíà ðàçëèêà âî ìåòîäîëîãè¼àòà ìåƒó äåíåøíàòà è íåêîãàøíàòà èçðàáîòêà íà ëåêñèêîíè.
Äåíåñ, íà ïð., ïðîãðàìñêèòå ïàêåòè çà îáðàáîòêà íà òåêñò è äîêóìåíòè ñîñåìà ¼à çàìåíóâààò ñòàðàòà,
ïîïóëàðíà ðàáîòà ñî ôèøè.

216
îáåëåæóâààò ñîçäàâàœåòî íà îâî¼ (èëè êî¼ è äà å äðóã) ðå÷íèê, áè èçäâîèëå
íåêîëêó, 12 êîè ñå íàìåòíóâààò êàêî èìïåðàòèâ ïðè äåíåøíîòî ïèøóâàœå
âàêâè äåëà. Ïðåòïîñòàâóâ༠è ãî (sine qua non) ãëîáàëíîòî ïîçíàâàœå íà
ðàáîòàòà ñî ñìåòà÷êè ìàøèíè, êàêî è äîáðîòî ïîçíàâàœå íà íåêî¼à
ñîëèäíà àëàòêà çà îáðàáîòêà íà òåêñò è äîêóìåíòè, áè èçäâîèëå óøòå òðè
êîìïîíåíòè, êàêî îñîáåíî çíà÷à¼íè âî îâî¼ äåë îä èçðàáîòêàòà íà ðå÷íèê:
1) ðàáîòà ñî ìàêðîà è êðàòåíêè íà òàñòåðèòå, 13 íóæíè çà áðçà ïðîìåíà íà
ôîíòîò (èëè íåãîâèîò îáëèê) è áðçî èçíàîƒàœå íà ñîîäâåòíèîò êàðàêòåð
(îñîáåíî çà ãð÷êèòå êàðàêòåðè è ëàòèíè÷íèòå ñî ñîîäâåòíèîò äè¼àêðèòè÷êè
çíàê); 2) óïîòðåáà íà ãëîáàëíàòà êîìóíèêàöèñêà ìðåæà (çà
ïðèáèðàœå îïøòè èíôîðìàöèè, êîðèñòåœå åíöèêëîïåäèè, ðå÷íèöè,
on-line òåêñòîâè, ïðåâîäè è àïëèêàöèè) 14 è 3) ðàáîòà ñî ïðîãðàìè êîè ãî
çàáðçóâààò èçíàîƒàœåòî íà çáîðîò in situ, îâîçìîæóâ༠è ïðîâåðêà íà
çíà÷åœåòî âî äàäåíèîò êîíòåêñò. 15
Íîâàòà ìåòîäîëîãè¼à íåâåðî¼àòíî ¼à çàáðçà èçðàáîòêàòà íà âàêâèòå
äåëà, íî, èñòîâðåìåíî, ïðåäèçâèêà èçáëåäóâàœå íà ãðàíèöàòà ìåƒó
îðòîãðàôè¼àòà è òèïîãðàôè¼àòà, ñòàâà¼ è ¼à è îâàà ïîñëåäíàòà âî ðàöåòå
íà ñàìèòå àâòîðè. Íå íàâëåãóâ༠è âî äèñêóñè¼à çà îïðàâäàíîñòà, öåëèñõîäíîñòà,
ïà äóðè è åòè÷êàòà äèìåíçè¼à íà ñè ïîãîëåìèòå èçäàâà÷êè
êîìïåòåíöèè êîíöåíòðèðàíè âî ðàöåòå íà ñîâðåìåíèîò àâòîð, ñîî÷åíè ñî
ðåàëíîñòà, êîíñòàòèðàìå ñîñòî¼áà âî êî¼à ïîçíàâàœåòî íà îâî¼ äåë îä
óðåäóâàœåòî íà òåêñòîò ñå íàëîæóâà êàêî íóæíîñò, îñîáåíî ïðè èçðàáîòêàòà
íà äåëà îä âèñîêî ñòðó÷íè èëè òåñíî ñïåöè¼àëèçèðàíè îáëàñòè è,
êàêî âî íàøèîò ñëó÷à¼, ïðè ðàáîòà ñî ðàçëè÷íè ¼àçèöè, ñî ïîâå å ïèñìà,
ñî áðî¼íè êàðàêòåðè øòî èìààò ðàçíîâèäíè äè¼àêðèòè÷êè çíàöè, ñî ÷åñòà
ïðîìåíà íà îáëèêîò íà áóêâèòå èòí.
12
Ñå ðàçáèðà, ïîêð༠åêñïåðòñêîòî ïîçíàâàœå (øòî ñå ïîäðàçáèðà) íà ¼àçèöèòå îä êîè å ñî÷èíåò
ëåêñèêîíîò.
13
Àíã. macros (application and êeyboard macros) è shortkeys.
14
Îä íàâèñòèíà ãîëåìèîò áðî¼ web-ñòðàíèöè êîè ïîìîãíàà âî èçðàáîòêàòà íà îâî¼ ïðîåêò, èçäâî¼óâàìå
ñàìî íåêîëêó ïîçíà÷à¼íè:
Perseus Project Latin Texts, Available:
http://www.perseus.tufts.edu/cache/perscoll_Greco-Roman.html
Perseus Project Online (Lewis and Short) Latin Lexicon, Available:
http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/resolveform?lang=Latin
Bibliotheca Augustana, Available:
http://www.fh-augsburg.de/%7Eharsch/augustana.html
The Latin Library, Available:
http://www.thelatinlibrary.com/
Bibliotheca Latina, Available:
http://polyglot.lss.wisc.edu/classics/biblio.htm
Bibliotheca Latina IntraText, Available:
http://www.intratext.com/LATINA/
Corpus Scriptorum Latinorum, Available:
http://www.forumromanum.org/literature/index.html
15
Áàçè íà èçâîðíè òåêñòîâè, êàêî: The Packard Humanities Institute (PHI) CD-ROM #5.3 – Latin Texts
and Bible Versions, Thesaurus Linguae Latinae, Thesaurus Linguae Graecae è äð.

217
Êîãà ñòàíóâà çáîð çà ðå÷íèöèòå, èìà¼ è ¼à ïðåäâèä íèâíàòà íàìåíà,
âèçóåëíàòà êîìïîíåíòà, îäíîñíî èçãëåäîò íà ïàðàãðàôîò êàäå ñå ñìåñòåíè
äåñêðèïöèèòå è çíà÷åœàòà íà çáîðîò, ñå íàìåòíóâà êàêî ìíîãó çíà÷àåí
ñåãìåíò. Ñå ðàçáèðà, âàêâîòî áàðàœå íå å çàðàäè íåêàêîâ óìåòíè÷êè åôåêò,
òóêó èìà ñâî¼à óòèëèòàðíà ïðîâåíèåíöè¼à: ðå÷íèêîò òðåáà äà áèäå óðåäåí
òàêà øòî íåìà äà ãî çáóíóâà è çàìîðóâà êîðèñíèêîò, à å ìó îâîçìîæè áðçî
èçíàîƒàœå íà ïîñàêóâàíèîò çáîð, ëåñíî äâèæåœå íèç ðåäîâèòå, íåäâîñìèñëåíî
òîëêóâàœå íà ñêðàòåíèöèòå, óïàòóâàœàòà èëè äåñêðèïöèèòå è
ïðåöèçåí èçáîð íà ïîñàêóâàíîòî çíà÷åœå. Çà äà ñå ïîñòèãíå îâà, áóêâèòå
è çáîðîâèòå ìîðà äà áèäàò ¼àñíè è ÷èòëèâè, ðå÷åíèöèòå è ñèíòàãìèòå
ñîãëåäëèâè, 16 à èñòîðîäíèòå åëåìåíòè èçäâîåíè è ãðóïèðàíè, íî òàêà øòî
íåìà äà ãî îáðåìåíóâààò òåêñòîò ñî øàðåíèëî îä îáëèöè, òóêó, ïðåêó
îäìåðåíè êîíòðàñòè è òèïèçèðàœà áðãó å ãî ïðèâèêíàò îêîòî íà ÷èòàòåëîò
êîí ñîîäâåòíàòà òèïîãðàôñêà ñèãíàëèçàöè¼à. Çà äîïîëíóâàœå íà
öåëèîò åôåêò, ìíîãó å âàæíî ïðàâèëíîòî óðåäóâàœå íà ïðàçíèîò, áåëèîò
ïðîñòîð. Òàêà, ìîðà äà ñå âîäè ñìåòêà çà âîâëåêóâàœàòà (çàñåöèòå) íà
ïàðàãðàôîò, âåðòèêàëíèîò ïðîñòîð ìåƒó êîëîíèòå, äîïîëíèòåëíèîò
ïðîñòîð ìåƒó ïàðàãðàôèòå, (âîåäíà÷åíîñòà íà) ïðîñòîðîò ìåƒó ðåäîâèòå,
ìåƒó çáîðîâèòå âî ðåäîò èòí. Íóæíî å äà ñå îáåçáåäè ïðîñòîð ìåƒó
êîëîíèòå (äà ñå èçáåãíóâààò „êëàóñòðîôîáè÷íè“ êîëîíè), äà íå ñå
íàòèñíóâà ïðåìíîãó òåêñòîò, äà íå ñå äîçâîëàò „ðåêè ïðàçåí ïðîñòîð“ øòî
ñå ¼àâóâààò âåðòèêàëíî èëè äè¼àãîíàëíî âî òåñíèòå êîëîíè ïðè èçðàìíåò
òåêñò, íèòó „äóïêè“ âî ïàðàãðàôèòå è ñë. 17
Çà æàë, ìíîãó ðå÷íèöè, êîè ìîæå ëåñíî äà ¼à ïîìèíàò íà¼ñòðîãàòà
íàó÷íî-ñòðó÷íà ðåöåíçè¼à è ïðåòñòàâóâààò âèñòèíñêè äîñòðåëè âî ìàêåäîíñêàòà
ëåêñèêîãðàôè¼à, ñâîèòå êíèæîâíè èçäàíè¼à ãè äî÷åêóâààò ñî
áðî¼íè âàêâè ïðîïóñòè, êîè ãî äåâàëâèðààò àâòîðñêèîò òðóä, ðåëàòèâèçèðà¼
è ¼à ïðèìàðíàòà, ôóíêöèîíàëíà öåëèñõîäíîñò íà ëåêñèêîíîò. Âî
ïðèëîçèòå íà êðà¼îò îä òåêñòîò ñå ïîìåñòåíè ñëó÷à¼íî îäáðàíè ïðèìåðè
îä íåêîëêó ñîëèäíè ëåêñèêîãðàôñêè äåëà, âî êîè äîàƒà äî èçðàç ëîøîòî
óðåäóâàœå íà ïðàçíèîò ïðîñòîð, ïðåä ñè âî êîíòåêñò íà (íå)ñïðîâåäåíîòî
ïðåíåñóâàœå íà çáîðîâèòå íà êðà¼îò îä ðåäîò. Íåêîè îä ðå÷íèöèòå ñå
ðàáîòåíè âî ñòàðàòà ïå÷àòàðñêà òåõíèêà, íî, è îíèå ïîíîâèòå, ñîçäàäåíè
ñî êîìï¼óòåðñêà òåõíîëîãè¼à, ñòðàäààò îä èñòèîò ñèíäðîì. Îä ñëèêà 1 äî
ñëèêà 6 ìîæå ëåñíî äà ñå âîî÷àò ñïîìåíàòèòå ãðåøêè, à îñîáåíî îíèå
äîáèåíè ñî õèôåíàöè¼àòà íà òåêñòîò. 18 Íèâíîòî ïî¼àâóâàœå, ïîêðà¼
îá¼åêòèâíèòå âàðè¼àáëè (øèðèíà íà êîëîíèòå, äîëæèíà íà çáîðîâèòå è
îáëèêîò è âèäîò íà áóêâèòå, ò.å. ïèñìîòî), êàêî ïðè÷èíà ãî èìà íåäîñ-
16
Çà îâà, íî è ïîøèðîêî, çà ïðîáëåìèòå íà ñîâðåìåíàòà ëåêñèêîãðàôè¼à, ïîòðåáàòà îä ëîãè÷íî
ñèñòåìàòèçèðàœå íà çíà÷åœàòà è öåëèñõîäíî äèìåíçèîíèðàœå íà ëåêñèêîíèòå, v. Chadwick 1996:
1-30.
17
cf. Parker 2006.
18
Íà ñëèêà 3 å èëóñòðèðàíà è íåâîåäíà÷åíîñò âî ïðîðåäîò ìåƒó ðåäîâèòå èëè ìåƒó ïàðàãðàôèòå.

218
ëåäíîòî ïðåíåñóâàœå íà çáîðîâèòå íà êðà¼îò îä ðåäîò. Ïîíåêîãàø, çà äà
ñå èçáåãíå âàêâàòà ñèòóàöè¼à, òåêñòîò ìîæå äà ñå îñòàâè íåèçðàìíåò,
ìåƒóòîà, îâà ðåøåíèå íå å ìíîãó åñòåòñêî, à è íå å ñåêîãàø ïðèìåíëèâî;
îäãîâàðà çà ðå÷íèöè ñî ìîíîñåìàíòè÷êè äåñêðèïöèè, âî ïîïóëàðíè
èçäàíè¼à (ñëèêà 7) èëè âî òàêâè, êàäå ïðèðîäàòà íà îá¼àñíóâàœàòà áàðà
ñóêöåñèâåí ïðåãëåä íà ëåêñåìèòå (ñëèêà 8).
Ìåƒó íàáðîåíèòå âàðè¼àáëè, ãè ñïîìåíàâìå îáëèêîò è âèäîò íà
áóêâèòå, îäíîñíî, âî êîíòåêñò íà íîâàòà òåõíîëîãè¼à, ôîíòîò, êî¼, êàêî øòî
ðåêîâìå, ñå èçäèãà íà íèâî íà ïèñìî/àçáóêà. Êîëêàâà å íåãîâàòà âàæíîñò
è óëîãà âî îáëèêóâàœåòî íà ðåäîò èëè êîëêó ìåíàŸèðàœåòî ñî ïðàçíèîò
ïðîñòîð âî ðåäîò å îïðåäåëåíî îä ñòðóêòóðàòà íà ôîíòîò, å âèäèìå îä
ñëåäíèòå ïðèìåðè.
Êàêî øòî ñïîìåíàâìå, ïðåä äåñåòèíà ãîäèíè ìàêåäîíñêà ðåàëíîñò
âî íîâàòà òåõíîëîãè¼à áåøå ôîíòîò MAC C Times; ñî ïî¼àâóâàœåòî íà
ìàêåäîíñêàòà ïîääðøêà âî Times New Roman, îâî¼ ôîíò ãî çàìåíè
íåãîâîòî ìåñòî. Íî, øòî å òîà øòî îâî¼, à îñîáåíî ïðåòõîäíèîò ôîíò, ãè
ïðàâè ðàçëè÷íè îä ëàòèíè÷íàòà âåðçè¼à?
Ïðè åäíà ïðîèçâîëíà ñïîðåäáà íà ñïîìåíàòèòå ôîíòîâè, ¼à äîáèâàìå
ñëåäíàòà ñëèêà:
Tàáåëà 1.
Îíà øòî âåäíàø ïàƒà â î÷è å ïîãîëåìèîò ïðîñòîð øòî ãî çàçåìà
ìàêåäîíñêàòà ïîääðøêà íà Times New Roman, è îñîáåíî ãîëåìèòå áàðàœà
âî îâî¼ ïîãëåä íà ôîíòîò MAC C Times. Íåêàêâî çàáåëåæèòåëíî ïîäîáðóâàœå
âî çàøòåäàòà íà ïðîñòîð íå ñå ïîñòèãíóâà íè ñî âêëó÷óâàœå íà
îïöè¼àòà kerning. 19 Ñî ìåíóâàœå, ïàê, íà ñòèëîò âî êóðçèâ, ðàçëèêèòå âî
ïðîñòîðîò óøòå ïîâå å ñå çãîëåìóâààò: 20
19
Ïðîöåñ íà íàãîäóâàœå íà ïðîñòîðîò íà áóêâàòà (ìåƒó äâå áóêâè) âî ïðîïîðöèîíàëåí ôîíò (çà
ðàçëèêà îä tracking èëè character spacing, øòî ïðåòñòàâóâà ìàíèïóëèðàœå ñî ïðîñòîðîò íà ãðóïà
áóêâè çà îïòèìèçèðàœå íà íåêàêîâ áëîê îä òåêñò). Ïðîïîðöèîíàëíèòå ôîíòîâè (ïîâå åòî
êîìï¼óòåðñêè àïëèêàöèè, ìåƒó êîè è word processors, êîðèñòàò ïðîïîðöèîíàëíè ôîíòîâè), çà
ðàçëèêà îä íåïðîïîðöèîíàëíèòå ôîíòîâè (êîè íå êîðèñòàò kerning), íåìààò ôèêñèðàíà øèðèíà íà
áóêâèòå.
20
Ïðèìåðèòå ñå ïîäðåäåíè ñïîðåä ðåäîñëåäîò íà ôîíòîâèòå îä ïðåòõîäíàòà òàáåëà.

219
Tàáåëà 2.
Õåíäèêåïîò îä âàêâàòà äèñïîíèðàíîñò äîàƒà äî èçðàç ïðè îáèä
ðå÷åíèöàòà äà ¼à ïîìåñòèìå âî åäåí ðåä. Çà äà ãî ïîñòèãíåìå îâà,
ïðèáåãíàâìå êîí íàìàëóâàœå íà ïðîñòîðîò ìåƒó áóêâèòå (character spacing).
Äîáèåíèòå ðåçóëòàòè óêàæóâààò äåêà çà ìàêåäîíñêàòà ïîääðøêà âî
Times New Roman å ïîòðåáíî òðè äî ÷åòèðè ïàòè ïîãîëåìî ñòåñíóâàœå
íà ïðîñòîðîò, à âî MAC C Times äóðè ïåò äî øåñò ïàòè:
è âî êóðçèâ:
Tàáåëà 3.
Tàáåëà 4.
Îïñåãîò íà „ïðèôàòëèâèîò“ tracking çà îïòèìèçèðàœå áëîê îä òåêñò
ñå äâèæè âî ãðàíèöèòå ìåƒó -0,3 è +0,3 ìåðíè òî÷êè; 21 ñè øòî å íàä îâèå
ìåðêè ñòàíóâà ïðåìíîãó çàáåëåæëèâî çà ÷èòàòåëîò, òàêà øòî ãî íàðóøóâà
òåêîò íà ÷èòàœåòî. Âî êîìáèíàöè¼à ñî ïîìàëè áóêâè, êàêâè øòî ñå
êîðèñòàò âî ëåêñèêîãðàôè¼àòà, íàäìèíóâàœåòî íà îâàà ãðàíèöà óøòå
ïîâå å ¼à çãîëåìóâà íå¼àñíîñòà íà òåêñòîò:
21
Ïðèìåðè çà tracking:
Îâà å Times New Roman ñî tracking îä 0,0 pt.
Îâà å Times New Roman ñî tracking îä +0,9 pt.
Îâà å Times New Roman ñî tracking îä -0,9 pt.

220
Tàáåëà 5.
Tàáåëà 6.
Åâåíòóàëíèòå ïðîìåíè âî îâàà ñôåðà âêëó÷óâààò ñåðèîçíà àíãàæèðàíîñò
íà åêñïåðòè îä ðàçíè îáëàñòè, çàøòî èñòèòå îòâîðààò ïðàøàœà îä
íà¼ðàçëè÷åí êàðàêòåð. Áèäå¼ è ãè íàäìèíóâààò íàøèòå êîìïåòåíöèè, áåç
äà ïðå¼óäèöèðàìå ðåøåíè¼à, ãî èçíåñóâàìå ñîïñòâåíîòî ìèñëåœå (ïðàãìàòè÷íî
ñîîáðàçåíî ñî ïðîìåíèòå âî èñòîðè¼àòà íà ïèñìîòî è „äèãèòàëíàòà“
ðåàëíîñò íà äåíåøíèöàòà), äåêà ïðîìåíèòå íà „äèãèòàëíèîò“ èçãëåä íà
êèðèëñêîòî ïèñìî, îäíîñíî íà îáåìîò, øèðèíàòà, äåáåëèíàòà íà áóêâèòå 22
âî íàñîêà íà íèâíî èñòåí÷óâàœå, èçäîëæóâàœå, ñòåñíóâàœå, ïåðñïåêòèâíî
áè èìàëî ïîçèòèâåí åôåêò çà ñèòå êîðèñíèöè íà îâà ïèñìî.
Íî, äà ¼à îñòàâèìå îâàà èäå¼à îòâîðåíà è äà ñå âðàòèìå êîí,
âåðî¼àòíî, íà¼ãîëåìàòà ïðè÷èíà çà ïî¼àâàòà íà ñïîìåíàòèòå ãðåøêè âî
ëåêñèêîíèòå – íåäîñëåäíî ñïðîâåäåíîòî ïðåíåñóâàœå íà çáîðîâèòå íà
êðà¼îò îä ðåäîò.
Áëàãîäàðåíèå íà ôîíåìè÷êàòà óñòðîåíîñò íà ìàêåäîíñêàòà àçáóêà
è, ñîîäâåòíî, ôëåêñèáèëíîñòà øòî âî îâî¼ ïîãëåä ¼à íóäè ìàêåäîíñêèîò
ïðàâîïèñ, ðåøåíè¼àòà ïðè ïðåíåñóâàœåòî íà çáîðîâèòå ñå ðàçíîâèäíè è
âî ãîëåìà ìåðà ãè çàäîâîëóâààò îðòîòèïîãðàôñêèòå áàðàœà. Ìåƒóòîà, ïðè
ðàáîòàòà ñî ìàëè áóêâè è òåñíè êîëîíè, êàêî âî ëåêñèêîíèòå, ñå ¼àâóâààò
ñèòóàöèè, êîãà ïðàâèëàòà çà ïðåíåñóâàœå ñå íåäîâîëíè çà óáàâîòî
äèçà¼íèðàœå íà ðåäîò/ïàðàãðàôîò. Âàêâè ïðèìåðè èçâàäåíè îä Ëàòèíñêîìàêåäîíñêèîò
ðå÷íèê ñå íàâåäåíè âî ïðèëîçèòå, îä ñëèêà 9 äî ñëèêà 13.
Òàêà, íà ñëèêà 9, âî ïðèìåðîò 1 å ïðèêàæàíà ñèòóàöè¼àòà âî êî¼à
çáîðîò pöîñt ñå ¼àâóâà êàêî ïðîáëåì ïðè ïîðàìíóâàœåòî íà ðåäîò. Âî
ïðèìåðîò 2 îä èñòàòà ñëèêà, ñî òî÷êè å îçíà÷åí ïðîñòîðîò, øòî, áåç
õèôåíàöè¼à, ãî ñîçäàâà íåòðåòèðàœåòî íà ðåäîò è îâî¼ çáîð. Ïðèìåðîò 3
22
Çáîðóâàìå çà ïðîìåíà íà ñòàíäàðäíèîò èçãëåä íà êèðèëñêîòî ïèñìî, ò.å. êèðèëñêèîò ôîíò (íà ïð.
âî ñàìèîò Times New Roman èëè âî Ariàl), çàøòî âàðè¼àíòè-ôîíòîâè ñî íà¼ðàçëè÷íè îáëèöè è îíàêa
ïîñòî¼àò.

221
äîíåñóâà ðåøåíèå âî êîå å ïðèáåãíàòî êîí ðàøèðóâàœå íà áóêâèòå, 23 à âî
ïðèìåð 4 òîà å è îçíà÷åíî ñî çàñåí÷óâàœå íà ñîîäâåòíî ðàøèðåíèòå ìåñòà.
Ïðèìåðèòå 5 è 6 ãî äîíåñóâààò ðåøåíèåòî ñî ñòåñíóâàœå íà áóêâèòå âî
ðåäîò, ñîîäâåòíî îçíà÷åíè ñî ãîëåìèíàòà íà èçâðøåíîòî ñòåñíóâàœå.
Ñëè÷íà ïàðàäèãìà ñî åäíîñëîæåí çáîð å äàäåíà è íà ñëèêà 11. Íà
ñëèêà 10, ïàê, å èëóñòðèðàíà ñèòóàöè¼à âî êî¼à ñòåñíóâàœåòî å èçâåäåíî
äî êð༠è öåëèîò çáîð å ïîìåñòåí âî åäåí ðåä, ñî öåë äà ñå èçáåãíå îñàìåí
ñëîã (-ëè) âî ñëåäíèîò ðåä, êî¼ ïàòåì, âî êîíêðåòíèîò ïðèìåð áè ñå ¼àâèë
êàêî „âäîâèöà“ 24 . Íà ñëèêà 12 è 13 ñå äàäåíè ïðèìåðè âî êîè, ïîêðà¼
èçâðøåíîòî ïðåíåñóâàœå íà çáîðîò, å ñïðîâåäåíî äîïîëíèòåëíî ñòåñíóâàœå,
áèäå¼ è èñòîòî å íåâîçìîæíî äà ñå èçáåãíå. Ñå ðàçáèðà, äåôîðìèòåòèòå
âî èçãëåäîò íà ðåäîò èëè ïàðàãðàôîò ñî âàêà èçâðøåíèòå
ïðèñïîñîáóâàœà, äîàƒààò óøòå ïîâå å äî èçðàç, êîãà ñå íàîƒààò âî ñâî¼àòà
ïðèðîäíà ãîëåìèíà, êàêî øòî å òîà íàïðàâåíî íà ñëèêà 14.
Íå ìîæå äà ñå çàíåìàðè ôàêòîò äåêà âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê ïîñòî¼àò
ìíîãó åäíîñëîæíè çáîðîâè, êîè, ñïîðåä ïðàâèëîòî, íå ñìåàò äà ñå äåëàò,
à êîè, ñî îãëåä íà ïðèðîäàòà íà íàøåòî ïèñìî, çàôà ààò ãîëåì ïðîñòîð;
îä ïåò áóêâè: pðîñt, çëîñt, ñëàñt, ãðèæä, ãðîçä, ñêðåæ, ãëóæä, íî è
íåêîè îä øåñò: ñtðàñt, øtðà¼ê, ñpðà¼t è äð. Ïîíåêîãàø, ñïîðåä
íóæíîñò, ïîäåëáàòà íà çáîðîò å òàêâà øòî âî ðåäîò îñòàíóâààò èëè âî
äðóãèîò ñå ïðåíåñóâààò ãîëåì áðî¼ áóêâè, òàêà øòî, ïðè òåñíè êîëîíè, êàäå
ìàíèïóëèðàœåòî ñî ïðîñòîðîò å îãðàíè÷åíî, âàêâàòà ñòðóêòóðèðàíîñò ñå
íàìåòíóâà êàêî ïðîáëåì; íà ïð. ñêëàä-íîñò, ÷êðàï-¼à, ñïðîò-íóâà, ñêâåð-íî,
îä-ìàçä-íèê, øòðàï-íå, ñêðèï-êà, ñêðîò-ëèâ, ñêðîì-íîñò èòí. Ìàêåäîíñêèîò
ïðàâîïèñ äîçâîëóâà ïðåíåñóâàœå íà êîíñîíàíòñêàòà ãðóïà âî
ñëåäíèîò ðåä, „êîãà ñî äâåòå ïðåíåñåíè ñîãëàñêè ìîæå ëåñíî (í.çàá.) äà
ñå îáðàçóâà çáîð“. (Ïðàâîïèñ 1999: 64) Îòòàìó ïðàâèëîòî íå ìîæå äà âàæè
çà îäìàç-äíèê, èàêî ñî ñîãëàñíàòà ãðóïà äí– ïî÷íóâààò çáîðîâèòå ‘äíî’ è
‘äíåâíèê’, èëè, íå áè ñìååëå äà ïîäåëèìå øòðà-ïíå, èàêî ïîñòîè çáîðîò
‘ïíåâìîíè¼à’ èëè ñêðî-òëèâ, èàêî ñå ñðå àâààò òðè ëåêñåìè øòî ïî÷íóâààò
ñî ñîãëàñíàòà ãðóïà òë-. Ïîíåêîãàø çáîðîò å îáåìåí áèäå¼ è ìó ñå
ïîêîðóâà íà ïðàâèëîòî, ñïîðåä êîå âî äðóãèîò ðåä íå ñå ïðåíåñóâà
ñàìîñòî¼íà ñàìîãëàñêà, êàêî ê༠ñtðó-è, íà ïð., à ïîíåêîãàø, îòòàìó øòî,
èàêî å äîçâîëåíî, îä åñòåòñêè, íî è îä äðóãè ïðè÷èíè, ñå èçáåãíóâà
ñàìîñòî¼íà ñàìîãëàñêà íà êðà¼îò îä ðåäîò, êàêî ê༠Î-ðîít, íà ïð. Ïîä
23
Ñå ðàçáèðà, ñàìî íà êèðèëè÷íèòå áóêâè, çà äà ñå ñî÷óâà âîåäíà÷åíîñòà íà ëàòèíñêè çáîðîâè, êîè
âî îâî¼ ñëó÷༠ñå ¼àâóâààò êàêî êëó÷íè âî ëåêñèêîíîò (çà ðàçëèêà îä ëàòèíè÷íèòå, íà ïð., âî
äåñêðèïöè¼àòà, âî ñêëîï íà íåêî¼à ñèíòàãìà), íî è çàòîà øòî èñòèòå ñå áîëäèðàíè, òàêà øòî íèâíîòî
ðàøèðóâàœå, à îñîáåíî íèâíîòî ñòåñíóâàœå, å ìíîãó ïîçàáåëåæèòåëíî.
24
Âî òèïîãðàôè¼àòà „âäîâèöà“ ñå íàðåêóâà ïîñëåäíàòà ëèíè¼à îä ïàðàãðàôîò, øòî ñå ¼àâóâà íà âðâîò
îä ñëåäíàòà ñòðàíà (èëè êîëîíà). ×åñòî ïàòè, ïðîáëåìîò ñî ïðåíåñóâàœåòî íà çáîðîò è äîòåðóâàœåòî
íà ðàñòî¼àíèåòî ìåƒó áóêâèòå âî ðåäîò å ïðåäèçâèêàíî îä âàêâè ñèòóàöèè (âòîðàòà å, ò.í. „ñèðà÷å“,
êîãà ïðâàòà ëèíè¼à îä ïàðàãðàôîò ñå ¼àâóâà îñàìåíà íà äíîòî îä ñòðàíèöàòà (èëè êîëîíàòà)).

222
ïðàøàœå ìîæå äà ñå äîâåäå è èçäðæàíîñòà íà ïîäåëáàòà ê༠çíà-åà,
÷èåøòî èçáåãíóâàœå ïîâòîðíî äîâåäóâà äî îáåìåí çáîð.
Ñå ÷èíè, ñèòå îâèå, íî è ìíîãó äðóãè ïðîáëåìè, íàñòàíóâààò ïîðàäè
ñëàáî äåôèíèðàíèòå ïðàâèëà çà ïðåíåñóâàœå íà çáîðîò íà êðà¼îò îä ðåäîò.
Íåêîè ïðîáëåìè íàñòàíóâààò ïîðàäè äèñïàðèòåòîò ìåƒó ñëóõîò, êî¼
çáîðîâèòå ãè äåëè íà ãðóïè îä çâóöè, è âèäîò, êî¼ ãè çàáåëåæóâà íåãîâèòå
ñåìàíòè÷êè åäèíèöè (ìîðôåìè) 25 . Íîðìàëíàòà ïîäåëáà íà çáîðîò å
áàçèðàíà íà èçãîâîðîò, ïà çàòîà ïðè ñåêàêâà ìîðôîëîøêà ïðîìåíà ñå
íàðóøóâà çíà÷åíñêàòà öåëèíà (êëó÷ ñòàíóâà êëó-÷åí, êëó-÷î-âè-äåí, à ñâåt
ñòàíóâà ñâå-tî-âåí), ò.å., ìîðôîëîãè¼àòà è ôîíîëîãè¼àòà äîàƒààò âî
êîíôëèêò (êîœ-ñêè, íî êî-œè, ó-âîä, íî ó-âî-äåí). Ïîðàäè ïðèðîäàòà íà
íàøèîò ¼àçèê è ïèñìî, âàêâàòà ñòðóêòóðèðàíîñò íå ïðå÷è ìíîãó âî
ðåêîíñòðóèðàœåòî íà âèñòèíñêîòî çíà÷åœå. Íî ñåïàê, äîêîëêó å ìîæíî,
äåëîò øòî îñòàíóâà íà êðà¼îò îä ðåäîò íå áè òðåáàëî äà ñóãåðèðà íà
ïîãðåøåí èçãîâîð èëè íà ðàçëè÷åí çáîð, êàêî âî: ìáñêà-ðåœå (ìàñêáðåœå),
ìáñà-æà (ìàñáæà), öðâè-ëî, ÷åêà-íè, ðîâ-¼îñà, ðîäè-óì, çàáè-âà, ðîìàí-ñà
èòí.
Ìàêåäîíñêèîò ïðàâîïèñ îñòàíóâà íåäîðå÷åí è âî ïîãëåä íà ñëîæåíêèòå,
îñîáåíî îíèå ñî òóƒà ïðîâåíèåíöè¼à. Òàêà, è ïîêð༠ïðàâèëîòî
äåêà „ïðâåíñòâåíî âîäèìå ñìåòêà çà ñîñòàâíèòå äåëîâè“ (Ïðàâîïèñ 1999:
65), îñòàíóâà ïîä ïðàøàœå ïîäåëáàòà êàêî ôèë-àítðîp, àá-îðèŸèí,
ìîí-îôtàëìóñ, pàí-îðàìà, ãåð-è¼àtàð è äð. Èñòîòî ñå îäíåñóâà è íà
ïðåòñòàâêèòå: èàêî ïðàâîïèñîò çáîðóâà çà ñî÷óâóâàœå íà íèâíàòà öåëîñò
(ibid.), èçíåñåíèòå ïðèìåðè ñå íåäîâîëíè äà ¼à ðàç¼àñíàò äèëåìàòà,
îñîáåíî ê༠òóƒèòå ïðåòñòàâêè: êàt-îäà, êàt-åãåt, pðîñ-îäè¼à,
pðî-ñtètóöè¼à, åp-åí-tåçà, åp-àíà-ôîðà èëè îá-îñíîâàíîñt, îá-èãðóâà,
îä-ó÷óâà, î-¾âèå èòí. Ïðåïîðàêàòà – „êîãà ïðåòñòàâêàòà âå å íå ñå
÷óâñòâóâà, äåëåœåòî å ìîæíî“ (ibid.) å ìíîãó ðåëàòèâíà è ÷åñòî çàâèñè îä
îáðàçîâàíîñòà íà ñóá¼åêòîò. Îä äðóãà ñòðàíà, ïðàøàœå å äàëè è õîìîíèìíèòå
îáëèöè ñå ïðåíåñóâààò ðàçëè÷íî, íà ïð., äàëè âî ñâîåòî çíà÷åœå
íà ‘ïîñåòóâà, íàìèíóâà ê༠íåêîãî’ çáîðîò òðåáà äà ñå ðàçäåëè êàêî
îá-èä-óâà, à êîãà å ñî çíà÷åœå ‘èñïðîáóâà, èñêóøóâà’, òîãàø î-áèä-óâà.
Âî ñèòóàöè¼à íà ìíîãó íåîäãîâîðåíè ïðàøàœà, íóæíî ñå íàìåòíóâà
èìïðîâèçèðàœåòî, ïà òàêà, íà ñëèêà 5 ïðåãîëåìèîò ïðîñòîð âî ïîñëåäíèîò
ïðèìåð å îñòàâåí çà äà ñå èçáåãíå äåëåœåòî íà áðî¼îò-ïðîïîðöè¼à. À,
ïîñòî¼àò ìíîãó âàêâè ïðàøàœà: Êàêî ñå ïðåíåñóâààò, îäíîñíî, äåëàò
ãîëåìèòå áðîåâè (10.000.000), êàêî îíèå ñî äåöèìàëè (3.14159265), êàêî
áðîåâèòå øòî èñêàæóâààò íåêàêîâ îïñåã (2002-2006) è ñë.? Êàêî äà ñå
ïîäåëè çáîðîò øòî ñîäðæè çàãðàäè, íà ïð. ìà(à)íà? Äàëè, çà äà ñå ñî÷óâà
25
Íà ïð., çà ñëóõîò íå ïîñòîè ðàçëèêà ìåƒó pðå-äîö-íà è pðå-äî-÷è, íî „îêîòî“ ïðàâèëíî ãè ïîäåëóâà
íà pðå-äîöíà è pðåä-î÷è.

223
îñíîâàòà, çáîðîò ìîæå è òðåáà äà ñå ïîäåëè ’ðƒ-îñàí è äàëè ìîæíîñòà „âî
ðåäîò äà îñòàíå è ñàìî åäíà ñàìîãëàñêà“ (ibid.) ñå îäíåñóâà è íà ñàìîãëàñíîòî
ð, êàêî âî ’ð-êà, ’ð-êà÷? À âî äåíåøíî âðåìå ñòàíóâààò àêòóåëíè
è ïðàøàœàòà: Êàêî è êàäå òðåáà äà ñå ïîäåëè åëåêòðîíñêàòà àäðåñà (íà
ïð. ukim@ukim.edu.mk), ïðåä èëè ïî @, ïðåä èëè ïî òî÷êà? Êàêî è êàäå
òðåáà äà ñå ïîäåëè web-àäðåñà (è âîîïøòî, ñåêàêîâ URL) è êàêî, àêî âî
íåà ñå ñðåòíóâà öðòè÷êà èëè íåêî¼ äðóã çíàê (íà ïð. http://www.-
rosen-roses.info/~r/)? 26
Ïðè äåëåœåòî íà çáîðîò çà øòî ñè òðåáà äà ñå âîäè ñìåòêà è ïî êî¼
ðåäîñëåä? Êîëêó òðåáà äà ñå çåìå âî îá¾èð åòèìîëîãè¼àòà
(ôètî-ãåî-ãðàôè¼à)? Êîëêó èçãîâîðîò (îðtóãðàô-ñêè, íî îðtîãðáôè-¼à,
íå îðtîãðá-ôè¼à)? Êàäå å ïðåïîðà÷ëèâî äà ñå äåëàò çáîðîâèòå (íà ïð., ïî
ïðåôèêñ: àítè-áàêtåðèñêî, à íå àí-tèáàêtåðèñêî, èëè ïðåä ñóôèêñ:
õåðî-èçàì, íî äàëè è äåñpît-èçàì)? Äàëè òðåáà äà ñå ñîñòàâè ïîñåáåí
ðå÷íèê ñî èçãîòâåíà ñèëàáèôèêàöè¼à è äåëåœà íà çáîðîò èëè èñòîòî äà ñå
íàïðàâè âî ðàìêèòå íà ñòàíäàðäíèîò ìàêåäîíñêè ðå÷íèê? Êîè çáîðîâè íå
áè ñìååëå äà ñå äåëàò? èòí.
Ìíîãó âàêâè ïðàøàœà ÷åêààò îäãîâîðè. Íî, ïîíåêîãàø å è òåøêî
äà ñå äàäàò, áèäå¼ è, ñàì ïî ñåáå, íå ïîñòîè åãçàêòåí íà÷èí çà äåëåœå íà
çáîðîâèòå. Ïîâå å áè ðåêëå äåêà ïîñòî¼àò ïðèôàòëèâè íà÷èíè, êîè çàâèñàò
îä âèäîò è öåëòà íà íàïèøàíîòî. Áåçäðóãî, íàó÷íèòå òðóäîâè áàðààò
ïîãîëåìî âíèìàíèå ïðè äåëåœåòî íà çáîðîâèòå, îäîøòî, íà ïð., íåôîðìàëíèòå
òåêñòîâè. Âî ñåêî¼ ñëó÷à¼, ìíîãó å âàæíà êîíçèñòåíòíîñòà.
Ìîæåáè òðåáà äà ïîñòî¼àò íåêîëêó ñèñòåìè çà äåëåœå íà çáîðîâèòå (îä
êîè åäåí áè áèë ïðèìåíëèâ çà íîâèíàðñòâîòî, äðóã çà ëåêñèêîãðàôè¼àòà,
òðåò çà àêàäåìñêèòå èëè óìåòíè÷êî-ëèòåðàòóðíèòå òåêñòîâè), íî ñåêî¼
ñèñòåì ìîðà äà áèäå êîíçèñòåíòåí, çà äà ñå èçáåãíàò ìîæíèòå êîíôóçèè.
Õèôåíàöè¼àòà íå å íèòó àíàðõè¼à, íèòó íàäëåæíîñò íà ïðåòåðàíî ïåäàíòíèòå
ëóƒå è ó÷èòåëèòå. Êîãà ñå êîðèñòè ðàçóìíî, òàà ¼à ïðàâè ñòðàíèöàòà
ìíîãó ïîïðè¼àòíà çà îêîòî. Äîêîëêó ÷èòàòåëèòå ñå îáâðçàíè íåøòî äà
ïðî÷èòààò (êàêî óïàòñòâàòà çà óïîòðåáà), òîãàø õèôåíàöè¼àòà íåìà ãîëåìî
çíà÷åœå. Íî, êîãà àâòîðîò ñàêà äà ãè ïðèâëå÷å è çàäðæè ÷èòàòåëèòå, òîãàø
ìîðà äà ìó îáðíå äîëæíî âíèìàíèå íà îâà äåëåœå íà çáîðîâèòå íà êðà¼îò
îä ðåäîò, ïîäåäíàêâî êàêî è íà ñåêî¼ äðóã àñïåêò íà êíèæåâíîòî äåëî.
26
Ñî ïî¼àâàòà íà ìàêåäîíñêèòå âåðçèè (êàêî ïàêåòîò íà Microsoft Office ñî ¼àçè÷íà ìåƒóâðñêà íà
ìàêåäîíñêè ¼àçèê) íà êîìï¼óòåðñêèòå àïëèêàöèè çà ðàáîòà ñî äîêóìåíòè è òåêñòîâè, âî êîè å
âãðàäåíà ôóíêöè¼àòà çà äåëåœå íà çáîðîâèòå, ðåøàâàœåòî íà âàêâèòå äèëåìè äîáèâà íîâà
äèìåíçè¼à. Çàáðçóâàœåòî íà ÷åêîðîò êîí îâèå îäãîâîðè íå å âå å êàïèòàë çà èäíèíàòà, òóêó ôà àœå
÷åêîð ñî ñåãàøíîñòà.

224
ÏÐÈËÎÇÈ
Ñëèêà 1 – Äèìèòðîâñêè, Ò. et al., Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê ñî
ñðïñêîõðâàòñêè òîëêóâàœà, (ðåä. Á. Êîíåñêè), Ñêîï¼å 1986 2
Ñëèêà 2 – Àòàíàñîâ, Ï., et al., Ôðàíöóñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê,
Ñêîï¼å 1992

225
Ñëèêà 3 – Àòàíàñîâ, Ï., et al., Ôðàíöóñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê,
Ñêîï¼å 1992
Ñëèêà 4 – Ìëàäåíîâ, et al., Áóãàðñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê,
Ñêîï¼å-Áåîãðàä 1968

226
Ñëèêà 5 – Âèäîåñêè, Á., ϼàíêà, Â., Òîïîëèœñêà, Ç.,
Ìàêåäîíñêî-pîëñêè è pîëñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Âàðøàâà-Ñêîï¼å 1990
Ñëèêà 6 – Äåñïîäîâà, Â., Ñtàðîñëîâåíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê,
Ïðèëåï-Ñêîï¼å 1999

227
Ñëèêà 7 – Ìèíîâ, Ç., Ìèíãîâñêè, Ê., Ðå÷íèê ãð÷êî-ìàêåäîíñêè,
Øòèï 2003
Ñëèêà 8 – Àðãèðîâñêè, Ì., Ðå÷íèê íà ãð÷êî-öðêîâíîñëîâåíñêè
ëåêñè÷êè pàðàëåëè, Ñêîï¼å 2003

228
Ñëèêà 9 – Ëàtèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001

Ñëèêà 10 – Ëàtèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001
229

230
Ñëèêà 11 – Ëàtèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001
Ñëèêà 12 – Ëàtèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001

231
Ñëèêà 13 – Ëàtèíñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, Ñêîï¼å 2001
Ñëèêà 14

232
Literatura
1. Chadwick, J.: Lexicographica Graeca: Contributions to the lexicography
of Ancient Greek, Oxford 1996.
2. Gaur, A.: A history of Writing, London 1984.
3. Èëèåâñêè, Ï. Õð.: Pî¼àâà è ðàçâî¼ íà pèñìîtî (ñî pîñåáåí îñâðt
êîí pî÷åtîöètå íà ñëîâåíñêàtà pèñìåíîñt), Ñêîï¼å 2001.
4. Novak, V.: Latinska paleografija, Beograd 1980.
5. Parker, R. C.: Looking Good in Print, Scottsdale 2006 6 .
6. Powell, B. B.: Homer and the origin of the Greek alphabet, Cambridge
1994 3 .
7. Âèäîåñêè, Á. et al.: Pðàâîpèñ íà ìàêåäîíñêèît ëètåðàtóðåí ¼àçèê,
(ðåä. Ò. Äèìèòðîâñêè), Ñêîï¼å 1999 14 .
8. Saenger, P.: Space between Words: The Origins of Silent Reading,
Stanford, 1997
9. Thompson, E. M.: A Handbook of Greek and Latin Palaeography, Chicago
1903 (repr. 1975)
10. Thompson, E. M.: An Introduction to Greek and Latin Palaeography,
Oxford 1912

Vlo|imje` Pjanka
LEKSIKATA OD OBLASTA NA PRIRODATA I SELSKATA
KULTURA SODR@ANA VO MAKEDONSKO-POLSKIOT I
POLSKO-MAKEDONSKIOT RE^NIK
Predmet na na¡eto izlagawe e, osven zborovite od leksi~koto
pole ’priroda‘, razgleduvani na krajot od tekstot, leksikata od
semanti~kite poliwa ’rodninski vrski‘, ’zanimawa i zanaeti‘ i
’jadewa‘ vo makedonskiot i vo polskiot jazik. Dokolku vo slu~ajot na
leksi~koto pole ’priroda‘, zastapenosta na zaglavnite zborovi od ovaa
oblast vo re~nikot zavisi samo od celokupniot izbor na zaglavnite
zborovi, zastapenosta na zborovite ~ii zna~ewa vleguvaat vo trite
semanti~kite poliwa: ’rodninski vrski‘, ’zanimawa i zanaeti‘,
’jadewa‘ e zavisna od postoeweto ili nepostoeweto na ekvivalenti od
dvete strani na re~nikot. Izborot na zaglavnite zborovi mo`e pak
da bide potpomognat so frekvenciski re~nici ili da e samo intuitiven.
Vo vremeto koga se rabote¡e re~nikot (Vidoeski, Pjanka,
Topoliwska 1990; prvata redakcija izrabotena vo godinite 1968-1971
ne be¡e dozvolena da se pe~ati vo Narodna Republika Polska!)
frekvenciski re~nici na dvata jazika u¡te ne postoeja. Bidej}i ne
postoeja isto taka drugi polsko-makedonski i makedonsko-polski
re~nici (osven dva kratki re~nici koi bea vsu¡nost glosari kon
opredeleni tekstovi), avtorite se rakovodea od re~nici na drugi
jazici so sli~na golemina.
Leksikata vo srodnite jazici od ovie oblasti se razlikuva tolku
pove}e, kolku {to oddelnite narodi se oddale~ile od svojata pratatkovina
i se na{le vo novi geografski i stopansko-kulturni uslovi,
podlegnuvaj}i pri toa na posilno ili poslabo vlijanie na tu|ite
jazici (obi~no: jazici so presti`) upotrebuvani vo istiot prostor.
Primeri za posledniov slu~aj se nazivite na zanimawata i zanaetite
vozniknati (glavno pozajmeni) vo urbanata sredina, a osobeno nazivite
na tradicionalnite jadewa kaj site sloevi od op{testvoto.
Stopansko-kulturnite uslovi vlijaat isto taka vrz pravnite
odnosi vo op{testvoto koi se odrazuvaat me|u drugoto i na nivoto na

234
semejstvoto. Razgranetoto patrijarhalno semejstvo opfa}a{e pove}e
generacii, a negoviot `ivot be{e reguliran kako so tradicijata i
obi~aite, taka i so pravoto koe se uto~nuva{e postepeno so razvitokot
na plemenskoto, a potoa dr`avnoto ureduvawe. Praslovenskata
rodninska terminologija na Balkanot se zadr`i, so mali
promeni, sè do krajot na XIX vek, bidej}i i semejstvoto ostana vo
svojata patrijarhalna forma. Bidej}i Makedoncite `iveeja pet veka
vo otomanskata dr`ava, nekoi slovenski leksemi od ovaa oblast se
zameneti so tu|i zborovi (kako baldaza mesto *svìstü ili baxanak mesto
*svojakú – Truba~ev 1959: 140-141), no sistemot ostana nepromenet
poradi toa ¡to orientalniot sistem na rodninskata terminologija
mu be¡e dosta blizok na prvobitniot slovenski sistem. Promenite
vo makedonskoto op{testvo vo tekot na XX vek ne go naru{ija sistemot
na rodninska terminologija, bidej}i Makedoncite ~ ostanaa
verni na svojata narodna kultura vo site drugi oblasti, kako narodnata
nosija, muzika, tanecot, usniot folklor i drugo.
Polskite rodninski nazivi pretrpea golemi promeni vo noviot
vek, {to se dol`i na zapadnoevropskoto vlijanie, pred sè germanskoto,
vo oblasta na dr`avnoto ureduvawe i pravnite odnosi. Od XVI vek
postepeno, no zna~itelno, se uprostuva sistemot na rodninskite
nazivi kaj Poljacite (i drugite zapadni Sloveni). Od polskiot jazik
se potpolno is~eznati (osven ostatocite vo nekoi dijalekti) zborovite
so zna~ewe ’nekrvna rodninska vrska‘ ([im~ak 1966: 195), kako
leksemata ziêæ koja od XVI vek se izrazuva so zaemkata od germanskiot
jazik szwagier. Sli~no kako vo germanskiot, szwagier zaedno so `enskiot
derivat szwagierka (germ. Schwager m, Schwägerin f) e prenesen i na
podale~noto nekrvno srodstvo. Poradi polisemijata na zborovite
szwagier i szwagierka sootvetnite makedonski zborovi vo to~en prevod
na polski jazik treba da se predadat opisno, na pr. dever ’szwagier (brat
mê¿a)‘, {ura ’szwagier (brat ¿ony)‘, sveska ’szwagierka (siostra ¿ony)‘, zolva
’szwagierka (siostra mê¿a)‘, baxanak ’szwagier (m¹¿ siostry ¿ony)‘, jatrva
’szwagierka (¿ona brata mê¿a)‘, sli~no i svekor ’teœæ (ojciec mê¿a)‘, svekrva
’teœciowa (matka mê¿a)‘, tetin ’m¹¿ ciotki‘, itn. (Vidoeski, Pjanka,
Topoliwska 1990).
Poimot ’snaa‘ vo sovremeniot polski jazik se izrazuva so
derivat od sin (synowa ? synowa ¿ona), dodeka staropolskata leksemata
snecha e poznata samo vo dijalektite, me|u drugoto kako sneszka. Za
’vnuci od brat i sestra‘ polskiot jazik ima posebni zborovi. Tie se
izvedenki od imenkite koi gi ozna~uvaat nivnite roditeli: bratanek i
bratanica (postaro: synowiec i synowica, no samo vo odnos na drugite
bra}a), siostrzeniec i siostrzenica.
Poimite za direktna vertikalna krvna vrska ’dedo, baba, vnuk,
vnuka, majka, dete, sin, }erka‘, kako i za horizontalnata krvna vrska

235
’brat, sestra‘ i za bra~niot par ’ma`, `ena‘ se izrazuvaat so istite
leksemi i vo dvata jazika. Me|utoa edna od najzna~ajnite leksemi od
ovaa oblast – otec – vo makedonskiot jazik se upotrebuva samo vo
prenosno zna~ewe, vo odnos na duhovno lice, dodeka vo nejzinoto
osnovno zna~ewe e zameneta so prvobitnata hipokoristi~na imenka
so poteklo od detskiot jazik – tatko, koja pak vo polskiot jazik
ostana hipokoristi~na forma (tatko, pokraj po~estite formi: tata,
tatuœ) nasprema stilski nemarkiranata leksema ojciec.
Za poimot ’bratu~edi‘, no bez nivna gradacija kako vo makedonskiot
jazik (’prvi, vtori, treti bratu~edi‘) ima{e vo staropolskiot
jazik oddelni leksemi ili – za~uvani do pred dve generacii –
frazeolo{ki opredelbi: brat stryjeczny, siostra
stryjeczna, koi vo sovremeniot jazik se svedeni samo
na brat cioteczny i siostra cioteczna vo vrska so gubeweto na leksemite
stryj(ek) i stryjenka / stryjna, kako i wujenka / wujna vo sovremeniot jazik,
a u{te vo staropolskiot jazik – ciecin ’tetin‘, i sozdavawe – pod
vlijanie na germanskiot jazik – par leksemi wujek + ciotka so obop-
{teno zna~ewe ’vujko + vujna, tetin + tetka, striko / ~i~ko + strina‘.
Vo razgovorniot jazik vo delot na Polska koj nad sto godini be{e pod
ruska vlast izrazite brat cioteczny i siostra cioteczna se skratuvaat vo brat
i siostra, a samo toga{ koga postoi nedorazbirawe, se dopolnuvaat so
pridavkata cioteczny / cioteczna. Vo biv{iot germanski del na Polska
se upotrebuvaat izrazite kuzyn i kuzynka (po germanskiot model: Cousin
i Kusine od francuski: cousin i cousine), {to vo biv{iot ruski del se
odnesuva samo na vtori i treti bratu~edi.
Slovenskite zborovi od semanti~koto pole ’zanimawata i
zanaetite‘, i pokraj site leksi~ki razliki, nao|aat ekvivalenti vo
dvata jazika, samo so mali isklu~oci. No koga se analiziraat nazivite
od tu|o poteklo, se javuvaat pove}e problemi. Za ova semanti~ko pole
vo makedonskiot jazik e karakteristi~no navleguvaweto na golem broj
turcizmi vo po~etokot na turskoto vladeewe na Balkanot. Nekoi od
niv se odnesuvaat na proizvodi nepoznati vo Polska, kako „bozaxija
sprzedawca buzy“ so ispra}awe na „boza buza (napój z m¹ki kukurydzianej
podobny do kwasu chlebowego)“ ili poznati, no samo kako uvozni:
„alvaxija sprzedawca cha³wy“ i „alva cha³wa“ (Vidoeski, Pjanka, Topoliwska
1990: 29, 18). Nekoi pak ozna~uvaat zanaeti koi vo Polska
nikoga¡ ne postoele kako posebni profesii, na pr. kalajxija, ¡to
mo`e samo da se definira „rzemieœlnik, dla którego materia³em jest cyna“
(zanaet~ija za kogo materijal e kalaj), koj¡to zbor ne e zastapen vo
spomenatiot re~nik, sli~no kako i bakarxija. Me|u zaemkite od
turskiot jazik (osobeno so sufiksot -xija / -~ija) posebna grupa se
zborovite kako konduraxija, koi vo makedonskiot literaturen jazik
se zameneti so slovenski izvedenki (kako ~evlar : ~evel) i kako takvi

236
ne moraat da se zemat predvid vo eden dvojazi~en re~nik od sredna
golemina. Istoto se odnesuva i na nazivite na zanaetite koi is~eznuvaat
vo vrska so golemite promeni vo stopanstvoto zapo~nati vo XX
vek, kako }umurxija (i jaglenar) vo makedonskiot i wêglarz vo polskiot
jazik. Sufiksot -xija se upotrebuval i vo spoj so slovenski osnovi, ¡to
se gleda na pr. kaj izvedenkata kosaxija pokraj kosar, sp. ja polskata
leksema kosiarz (/ koœnik), kako i lovxija pokraj lovec (sp. podolu). Nekoi
zanaeti, tipi~ni za balkanskiot region, poznati se i dosega so svoite
imiwa od tursko poteklo: bardak~ija, bostanxija, burek~ija, kafexija,
saat~ija, }ebap~ija, furnaxija, ~kembexija i drugi, a me|u niv i
leksemi so neturski osnovi: bifexija, bonbonxija, sladoledxija.
Makedonski osnovi imaat i nekoi drugi izvedenki kako golemxija,
qubovxija, silexija, falbaxija, koi spa|aat vo razgovornata leksika
na sovremeniot makedonski jazik so zna~åœå íà ’naviki, sposobnosti‘
pokraj zborovite od tursko poteklo, kako: zulumxija, inaet~ija,
jabanxija, kavgaxija, kapak~ija, kartaxija, kafexija, komarxija, maanxija,
majtap~ija, marifet~ija, pazarxija, tutunxija i dr.
Nekoi slovenski nazivi na zanaeti, zavisni od prirodnite
uslovi na zemjata, su¡testvuvaat samo vo eden od dvata jazika. I vo
dvata jazika ja imame leksemata p~elar i pszczelarz, no samo vo polskiot
jazik postoi bartnik (: baræ ’brtva, dupka vo drvo kade imaat gnezda
divite p~eli‘; vo Pe~nikot: bartnik p~elar). Samo vo polskiot jazik
postoi imenkata zdun ’majstor za yidani pe~ki‘. Imenkata zdun vpro-
~em go ima istiot koren (*süd-unú) so makedonskata imenka yidar (*sidaàü),
me|utoa poslednata semanti~ki mu odgovara na polskiot zbor
murarz (od germ. Maurer). Polskiot jazik ja ~uva imenkata pasterz (>
pastyàü), poznata i vo staroslovenskiot jazik. Taa se javuva vo visokiot
stil i se upotrebuva vo religiozni tekstovi. Vo razgovorniot jazik
se upotrebuva drug derivat od glagolot *pase-, pasti, imeno pastuch. Vo
makedonskiot jazik mesto ovie zborovi so op¡to zna~ewe imame red
specijalizirani leksemi, me|u koi i volovar, zbor koj¡to nema
soodvetstvo vo polskiot jazik. Ovaa asimetrija ja odrazuva poinakvata
sostojba vo stopanstvoto vo dvete zemji vo minatoto i sega: Makedonija
– planinska zemja so razvieno sto~arstvo i Polska – zemja vo koja
preovladuvaat ramnici so razvieno zemjodelstvo i so mal udel na
sto~arstvoto vo celokupnoto stopanstvo (glavno vo planinskite
predeli vo ju`niot del). Vo Polska (kako i vo Rusija) odamna za orawe
i za zaprega slu`i kowot, a volot e retkost. Od istite pri~ini
polskiot jazik ja ~uva starata imenka rolnik (od rola < *or-lja od *orati)
’ornica‘, dodeka makedonskiot se slu`i so ponovata slo`enka zemjodelec.
Makedonija kako ju`na zemja odgleduva mnogu lozje, ottuka e
prisustvoto na imenkata lozar i vinogradar vo makedonskiot jazik,
dodeka vo polskiot jazik zborot winiarz e odamna zaboraven.

237
No sepak cela redica stari nazivi na selski zanimawa i zanaeti
imaat vo dvata jazika ista zboroobrazuva~ka struktura i isto zna~ewe,
pa zatoa tie mo`at da se razberat i bez re~nik: lovec – ³owca (arh.
³owiec) / ponovo myœliwy (arh. myœliwiec), p~elar – pszczelarz, ov~ar –
owczarz), kravar – krowiarz (samo do XVI vek), kowar – koniarz (arh. konarz),
sviwar – œwiniarz (arh. œwinarz), guskar i guskarka – gêsiarka (samo `enski
rod), kako i grn~ar – garncarz, tkaja~ – tkacz, lekar – lekarz, sudija – sêdzia.
Nekolku imenki od ovaa grupa se razlikuvaat samo so formantot:
ribar – rybak, drvar – drwal, kova~ – kowal, preda~ka – prz¹dka, kako i
u~enik – uczeñ (prvobitno vo zanaet~istvoto).
Poretki se primerite koga soodvetnite izvedenki ja imaat
istata semanti~ko-zboroobrazuva~ka struktura, no se razlikuvaat so
oblikot na osnovata, kako: `etvar : `etva – ¿niwiarz : ¿niwo (obi~no pl
t ¿niwa) / stpol. ¿eniec (mesto ¿niec pod vlijanie na drugite pade`i, kako
vo genitivot ¿eñca) od glagolot ¿nie, inf. ¿¹æ (*žüne-, *žêti; stsl. žêtelü,
no sp. isto taka crkovnoslovenski vo srpska redakcija: žêtelü ’stap za
pritisnuvawe na slamata na selskata kola‘ od *žüme-, *žêti – Vojtila-
[vje`ovska 1974: 54) ili vodeni~ar : vodenica – m³ynarz : m³yn (od m³yn
wodny i sovremen m³yn (mechaniczny, elektryczny) i wiatrak ’vetrena
vodenica‘, karakteristi~na glavno za ramnite severni krai¡ta na
zemjata, potoa govedar : govedo – dijal. bydlarz : byd³o. Na makedonskiot
zbor kroja~ (: kroi) mu odgovara polskiot krawiec (: krajaæ, (s)krawaæ).
No za istiot zanaet~ija go imame i zborot ¡iva~ (: ¡ie, (so)¡iva),
~ija¡to osnova ja nao|ame vo polskiot jazik vo prvobitniot `enski
derivat szwaczka (pokraj krawcowa) od korenot *šüv- / *šiv- (iterativ
*súšivati) od *šiti ’¡ie‘. Zo¡to vo polskiot jazik nema izvedenka od
ma¡ki rod? Toa se dol`i na podelbata na rabotata me|u ma`ite i
`enite vo dale~noto minato. @enite ¡iele samo obleka (obi~no
`enska), me|utoa ma`ite se zanimavale so ¡iewe kako na obleka, taka
i na obuvki. Polskiot jazik ja ~uva imenkata *šüvücü > szewc (za
fonetskiot razvoj sp. ja pogore navedenata imenka ¿eniec) samo vo
vtoroto zna~ewe (’koj¡to ¡ie obuvki‘), kako vpro~em i drugite
severnoslovenski jazici. Taa e od baltoslovensko poteklo: staropruskiot
zbor schuwikis go ima istoto zna~ewe kako polskiot, dodeka
litovskiot zbor siuvikas ozna~uva ’¡iva~, kroja~‘ (Rusek 1996: 105).
Makedonskiot jazik ima za ovoj zanaet ponova izvedenka ~evlar : ~evli,
no i specijalizirani imenki, zavisno od vidot na obuvkite: opin~ar :
opinki, ~izmar : ~izmi, sli~no kako op¡tiot zanaet kroja~ / ¡iva~ i
abaxija ’koj¡to ¡ie obleka od ¡ajak‘. I dvata posledni nazivi od
slovensko poteklo imaat stari dubleti pozajmeni od turskiot jazik:
kroja~ – terzija i ~evlar – konduraxija).
Vo nekoi slu~ai na makedonskiot zbor od slovensko poteklo mu
odgovara vo polskiot jazik zbor od germansko poteklo, kako gotva~,

238
gotva~ka – kucharz, kucharka (germ. Koch – Köchin) ili kalka od germanskiot
jazik: rudar – górnik (germ. Bergmann / Bergarbeiter; Berg – pol. góra
’rid; planina‘). Kako op¡toslovenski zaemki od germanskiot jazik
(*búèi, genitiv *búèüve) se tretiraat zborovite: bo~var (: bo~va) –
bednarz (: beczka) od germ. Bütner i Butsche vo bavarskiot dijalekt (/
jatkovski 2005: 170-173). Germanska zaemka vo polskiot jazik e i zborot
stelmach, pokraj postarata slo`enka ko³odziej na koja ~ odgovara
makedonskata izvedenka kolar (/ arabaxija od turski jazik; araba
’kola‘). Obratno, makedonskata slo`enka drvodelec ~ odgovara na
starata slovenska izvedenka za nomen agentis, vo polskiot jazik cieœla
od glagolot ciosaæ ’bi~i‘, koja vo makedonskiot jazik se javuva vo drugo
zna~ewe, t. e. kako nomen instrumenti: mak. tesla ’toporek ciesielski‘,
sli~no i vo drugi slovenski jazici (srpski, hrvatski, ~e¡ki).
Od izlo`enoto se gleda deka leksemite od oblasta na tradicionalnite
selski (i prvobitnite gradski) zanimawa i zanaeti, i
pokraj site leksi~ki razliki nao|aat ekvivalenti vo dvata jazika,
samo so mali isklu~oci. No koga se analiziraat makedonskite nazivi
od tursko poteklo, takov paralelizam ne e tolku ~est, bidej}i se
raboti za zanaet~ii ~ii proizvodi se svojstveni na drug kulturen krug,
koi ne se poznati nadvor od biv¡ata turska (prvobitno aziska)
imperija.
Istoto, no u¡te poizrazito, se zabele`uva koga gi analizirame
nazivite na prehranbenite artikli i na jadewata. Najosnovniot od niv
– lebot – se preveduva na polski kako chleb. Me|utoa toj do neodamna
tolku se razlikuva¡e vo dvete zemji po svojot izgled i vkus, ¡to
polskite turisti koi ja posetuvaa Makedonija pred pedesetina godini
go vikaa bu³ka, smetaj}i deka vo taa zemja nema leb, tuku pove}e
razli~ni vidovi pe~ivo. Tuka stanuva zbor za p~eni~niot leb od
furna. Drug primer: makedonskiot zbor supa se preveduva na polski
kako rosó³ koj¡to zbor istoriski mu odgovara na makedonskiot zbor
rasol ili rasolnica. Vo edniot slu~aj (prvobitno) se raboti za supa
od soleno govedsko meso so zelen~uci (sekoga¡ so malo par~e zelka),
a vo vtoriot za (sok od) solena zelka so drugi zelen~uci. Makedonskiot
poim ’supa‘ e mnogu tesen i zaedno so poimot ’~orba‘ gi pokriva
zna~ewata na polskata leksema ’zupa‘. Me|utoa poimot ’zupa‘ vo
polskiot jazik e u¡te po¡irok, bidej}i toj se javuva vo sostavite kako
zupa wiœniowa, cytrynowa, œliwkowa (bukvalno: „supa“ od vi¡ni, limoni,
slivi“) i red drugi, koi se pravat so slatka pavlaka (œmietana) i se jadat
(topli ili studeni), ~esto so makaroni, pred glavnoto jadewe, ¡to
zna~i deka tie ne se kompoti. Duri i zupa pomodorowa ne e isto so ~orba
od patlixani, bidej}i polskata zupa se pravi od vareno meso so
zelen~uci i na krajot se stavaat precedeni patlixani (ili koncentrat
od patlixani) so zapr¡ka od bra¡no so za~inki, ¡e}er i slatka

239
pavlaka. Makedoncite go poznavaat zborot bor¡~ od ruskiot jazik.
Me|utoa ruskiot bor¡~ mnogu se razlikuva od polskiot czerwony
barszcz ili barszcz ukraiñski, a osobeno bia³y barszcz i negovata varijanta
¿ur / ¿urek ’~orba od skisnato ‘r`ano ili p~eni~no bra¡no‘ koja se jade
so varen kompir. Istoto se odnesuva i na razlikata me|u polskite
pierogi i ruskite piro`ki, koi isto taka im se poznati na Makedoncite.
Od navedenite primeri jasno se gleda deka leksikata od ova
semanti~ko pole ne mo`e da se preveduva, poto~no tuka nema semanti~ki
paralelizam, a tamu kade takov postoel, toj e izbri¡an od
strana na podocne`niot pragmati~ki razvoj. Istoto se odnesuva i na
nazivite na makedonskite tradicionalni jadewa (manxi), ~ii¡to
nazivi se od tu|o (glavno tursko) poteklo. Vo takov slu~aj mesto
prevod vo eden dvojazi~en re~nik treba da se upotrebi opisna statija,
t. e. da se dade receptura za spremawe na jadeweto, sli~no kako vo
izdanijata od tipot „Naroden gotva~“. Me|utoa za takvi statii vo eden
obi~en dvojazi~en re~nik nema mesto, pa zatoa vo razgleduvaniot
re~nik zaglavni zborovi od ovoj vid leksika se zastapeni mnogu retko.
Problemite okolu preveduvaweto se javuvaat mnogu poretko vo
leksikata od oblasta na prirodata. Me|utoa vo ovoj del od leksikata
se javuva drug problem koj e svrzan so istoriskiot proces na pomestuvaweto
na zna~eweto na zborovite vo eden od dvata jazika. Obi~no
stanalo toa vo makedonskiot jazik, otkoga predcite na Makedoncite,
po napu{taweto na zaedni~kata praslovenska tatkovina, se na{le vo
novite geografski uslovi vo ju`niot del od Balkanskiot Poluostrov.
Od pragmati~ka gledna to~ka ovde naj~esto se raboti za jazi~ni
stapici.
Vo severnoslovenskite jazici ima leksema (pol. las) koja semanti~ki
im odgovara na dvete makedonski leksemi: {uma i gora. Od druga
strana makedonskiot zbor planina se preveduva na polski so mno`inskata
forma góry, dodeka polnata paradigma – vo edninata góra i vo
mno`inata góry – mu odgovara na zborot rid, ridovi. Me|utoa polskiot
zbor po³onina (od ukrainsko poteklo) zna~i ’planinsko pasi{te‘ i se
upotrebuva samo vo Isto~nite Karpati. Vo Zapadnite Karpati mu
odgovara zborot hala koj e poetizam ¡to se pojavil vo XIX vek mesto
dijalektizmot hola (sp. mak. golina) od slova~ko poteklo so asocijacija
na skitskiot zbor ala ’rid‘, a vo vrska so modnoto predanie vo vremeto
na romantizmot deka po~etocite na ov~arstvoto vo Karpatite vodele
kon anti~kite Skiti-Alani (Bañkowski 2000: I, 514). Stariot zbor za
hala – polana, poznat u¡te vo po~etokot na XVIII / XIX vek, e ve}e
zaboraven; vo sovremeniot polski jazik e sinonim so mak. poljana. Vo
na¡iot re~nik zborot hala e preveden so pasi{te, poljanka (vo
planina), dodeka negoviot isto~en ekvivalent po³onina izostanuva. I
dvata zbora se stilski oboeni, vlezeni se kako vo folklorot od ovaa

240
teritorija, taka i vo polskata literatura od vremeto na Mlada
Polska, pa zatoa prevodot pasi{te, poljanka (sp. gi polskite zborovi
pastwisko, polana) e korekten samo od leksi~ko-semanti~ka gledna
to~ka.
I da ostaneme u{te vo gorata: mak. zbor bor ozna~uva vid drvo
(pol. sosna), dodeka pol. bór e vid {uma (temna, dlaboka, visoka), kade
glavno raste sosna, a isto taka œwierk i jod³a (a toa vo prevod se dvata
vida ela, prviot, poznat vo planinskite predeli kako smrek, e dosta
popularen, a vtoriot raste samo vo planinite i vo nekoi rezervati).
Zborovite smrek i jod³a ja gubat vo prevod svojata stilska i / ili
literarna vrednost (K. P{erva-Tetmajer, S. @eromski), ako se
izedna~at so op{topoznatiot zbor œwierk ’ela‘. Makedonskiot zbor
smreka me|utoa se preveduva na polski ja³owiec (’jalovo rastewe‘, ~esto
nema ovo{je; sp. lat. iûnipers ’smreka‘ i iûnix ’jalovica‘, Bori{ 2005:
203).
Poseben problem se pojavuva koga edna ista leksema se javuva vo
dvata jazika, a nejzinite designati ne mo`at da se identifikuvaat,
bidej}i tie ozna~uvaat razli~ni objekti koi se razlikuvaat po svojot
izgled, golemina, mesta vo koi se sre}avaat i eventualna povrzanost
so sekojdnevniot `ivot i kulturata na narodot. Makedonskata leksema
vres ne e mnogu poznata vo Makedonija, kako i samoto rastenie, dodeka
zborot wrzos go znae sekoe polsko dete, a wrzosowiska, mestata porasnati
so ova rastenie pokraj {umskite predeli, gi posetuvaat kako vozrasni,
taka i deca, berej}i pe~urki, {to e naj~estoto hobi kaj Poljacite.
Mesecot koga cutat ovie rastenija se vika wrzesieñ ’septemvri‘, kako
vo nieden drug slovenski jazik, a kaj polskite dami edna od najomilenite
boi e kolor wrzosowy, koja e edna nijansa na lila rouge. Vo polskata
literatura poimite wrzos, wrzosowisko se zastapeni dosta ~esto (¡to
ne e slu~aj so makedonskata literatura), a osobeno vo brojnite prevodi
od angliski jazik vo koi se opi¡uvaat severnoangliskite i ¡kotskite
pejza`i. I pokraj mnogute diskusii na trojcata avtori na spomenatiot
re~nik, koi gi konsultiraa site toga¡ dostapni botani~ki re~nici
(isto i na sosednite slovenski jazici), ne mo`e{e da se ustanovi dali
se raboti za edno isto rastenie. Verojatno toa se razli~ni rastenija
od istoto semejstvo („Calluna, roœlina z rodziny wrzosowatych, o igie³kowatych
liœciach i dzwonkowatych, ró¿owoliliowych kwiatach“ – Skorupka i
dr., red. 1968: 911) koi go nosat staroto praslovensko ime. Zatoa vo
re~nikot ne se zastapeni zaglavnite zborovi: wrzos i vres.
Vo vakvi slu~ai vo eden op¡t dvojazi~en re~nik, kakov ¡to e
Makedonsko-polskiot i Polsko-makedonskiot re~nik, ne e mo`no da
se dadat objasnuvawa za pragmati~kite osobenosti na leksemite. Toa
e zada~a na tolkovnite re~nici na oddelnite jazici i na dvojazi~nite
preveduva~ki re~nici.

241
Literatura
1. Bañkowski, A.: Etymologiczny s³ownik jêzyka polskiego, t. I, II, Warszawa,
2000.
2. Boryœ, W.: S³ownik etymologiczny jêzyka polskiego, Kraków, 2005.
3. Vidoeski, A.; Pjanka, V.; Topoliwska, Z.: Makedonsko-polski i
polsko-makedonski re~nik, Var{ava-Skopje, 1990.
4. Wojty³a-Œwierzowska, M.: Pras³owiañskie nomen agentis, Wroc³aw-
Warszawa, 1974.
5. Rusek, J.: Dzieje nazwzawodów w jêzykach s³owiañskich, Warszawa, 1996.
6. Skorupka, S.; Auderska, H.; Empicka, Z.; red.: Ma³y s³ownik jêzyka
polskiego, Warszawa, 1968.
7. Truba~ev, O. N.: Ismori® slav®nskih merminov rodsmva, Moskva,
1959.
8. Szymczak, M.: Nazwy stopni pokrewieñstwa i powinowactwa rodzinnego
w historii i dialektach jêzyka polskiego, Warszawa, 1966.
9. Siatkowski, J.: S³owiañskie nazwy wykonawców zawodów w historii i
dialektach, Warszawa, 2005.

Çoja Øàíîâà
ÇÀ ËÈÍÃÂÈÑÒÈ×ÊÀÒÀ È
ÅÊÑÒÐÀËÈÍÃÂÈÑÒÈ×ÊÀÒÀ ÈÍÔÎÐÌÀÖÈJÀ
ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÎ-ÐÓÑÊÈÎÒ ÐÅ×ÍÈÊ (2003)
Ìàêåäîíñêî-ðóñêèòå ëåêñèêîãðàôñêè èñòðàæóâàœà âî Ðóñèjà èìààò
ïîâå}å îä ÷åòèðèåñåòãîäèøíà òðàäèöèjà. Ïðâèîò ìàêåäîíñêî-ðóñêè
ðå÷íèê ñî îáåì îä 30000 çáîðîâè áåøå ñîñòàâåí îä Ä. Òîëîâñêè è Â. Ì.
Èëè÷-Ñâèòè÷ ïîä ðåäàêöèjà íà Í. È. Òîëñòîj è ñå ïî¼àâè âî ïå÷àòîò âî 1963
ãîäèíà. 1 Îâà äåëî å „ïðâî çàâðøåíî … îïèøóâàœå íà ëåêñè÷êîòî
áîãàòñòâî íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê“. 2 Ðå÷íèêîò áåøå îájàâåí äî çàâðøóâàœåòî
íà ðàáîòàòà íàä Ðå÷íèêîò íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê ñî ñðïñêîõðâàòñêè
òîëêóâàœà. 3
Ìàêåäîíñêî-ðóñêèîò ðå÷íèê íà Ä. Òîëîâñêè è Â. Ì. Èëè÷-Ñâèòè÷
jà îäðàçè ñîñòîjáàòà íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê îä ïðâèòå 15-18 ãîäèíè îä
íåãîâèîò ðàçâîj ïî êîäèôèêàöèjàòà âî 1945 ã., ñîäðæè ãîëåì áðîj òóðöèçìè,
äèjàëåêòèçìè è çáîðîâè, êîèøòî êîí êðàjîò íà ÕÕ-òèîò âåê ñòàíàëå
àðõàè÷íè. Áåøå ñîçðåàíà íåîïõîäíîñòà çà ñîñòàâóâàœå íà íîâ ìàêåäîíñêîðóñêè
ðå÷íèê, êîj áè jà îäðàçèë ñîâðåìåíàòà ñîñòîjáà íà ìàêåäîíñêèîò
ëèòåðàòóðåí jàçèê.
Âî 1997 ã. âî Ñêîïjå áåøå èçäàäåí òðèòîìåí Ìàêåäîíñêî-ðóñêè
ðå÷íèê 4 (65000 çáîðîâè) ñîñòàâåí îä ðóñêè ñëàâèñòè ïîä ðåäàêöèjà íà
àêàäåìèê Ðèíà Óñèêîâà, ðàêîâîäèòåë íà ïðîåêòîò, ñî jàçè÷åí êîíñóëòàíò
Ðîçà Òàñåâñêà. Êàêî îñíîâåí èçâîð íà ëåêñèêàòà çà òðèòîìíèîò Ìàêåäîíñêî-ðóñêè
ðå÷íèê ïîñëóæè Ðå÷íèêîò íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê ñî ñðïñêîõðâàòñêè
òîëêóâàœà (66000 çáîðîâè), êîj ìíîãóïàòè ñå ïðåèçäàâàøå, íî
1
Ìàêåäîíñêî-ðóññêèé ñëîâàðü. 30000 ñëîâ / Ñîñò. Ä. Òîëîâñêè è Â. Ì. Èëëè÷-Ñâèòû÷. Ïîä ðåä. Í.
È. Òîëñòîãî. Ì., 1963.
2
Óñèêîâà Ð. Ï. Ñîñòîÿíèå è ïðîáëåìû ìàêåäîíñêîé ëåêñèêîãðàôèè // Âåñòíèê Ìîñêîâñêîãî
óèíâåðñèòåòà. Ñåðèÿ 9. Ôèëîëîãèÿ. 1991. ¹ 1. Ñ. 9.
3
Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê ñî ñðïñêîõðâàòñêè òîëêóâàœà / Ñîñòàâóâà÷è Ò. Äèìèòðîâñêè, Á.
Êîðóáèí, Ò. Ñòàìàòîñêè. Ðåä. Á. Êîíåñêè. Ñêîïjå, 1961-1966.
4
Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê /Àâòîðè-ñîñòàâóâà÷è Ð. Óñèêîâà, Ç. Øàíîâà, Ì. Ïîâàðíèöûíà, Å.
Âåðèæíèêîâà. Ðåä.àêàä. Ð. Óñèêîâà. Ñêîïjå, 1997.

244
áåç ïðîìåíè è äîïîëíóâàœà, çàòîà âî Ìàêåäîíñêî-ðóñêèîò ðå÷íèê áåà
êîðèñòåíè èñòî òàêà è ïîñîâðåìåíè èçâîðè – ïðàâîïèñíè ðå÷íèöè íà
ìàêåäîíñêèîò jàçèê, ðå÷íèöè íà ñòðàíñêè çáîðîâè, òåðìèíîëîøêè
ðå÷íèöè, äâîjàçè÷íè ðå÷íèöè, ìå|ó êîè íà ïðâî ìåñòî òðåáà äà ñå
îäáåëåæè Ìàêåäîíñêî-ðóñêèîò ðå÷íèê íà Êñåíèjà Ãàâðèø, 5 èçäàäåí âî
1969 ã. Âî òðèòîìíèîò Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê áåà âêëó÷åíè ãîëåì áðîj
ôðàçåîëîãèçìè, à çà èëóñòðàöèjà íà óïîòðåáàòà íà ëåêñåìèòå áåà êîðèñòåíè
ìíîãó ïðèìåðè.
Òðèòîìíèîò Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê áåøå èçäàäåí ñî íåçíà-
÷èòåëåí òèðàæ, âî Ìàêåäîíèjà áðçî áèë ïîòðîøåí, à âî Ðóñèjà âîîïøòî
íå ñå ïðîäàâàë. Àâòîðñêèîò êîëåêòèâ ñìåòàøå äåêà å íåîïõîäíî äà ñîçäàäå
íîâ ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê, çåìàj è ãî ïðåäâèä íîâèîò ëåêñè÷êè
ìàòåðèjàë, ëåêñèêîëîøêèòå è ëåêñèêîãðàôñêèòå ðàçðàáîòêè îä ïîñëåäíèâå
ãîäèíè, à èñòî òàêà çàáåëåøêèòå è óïàòñòâàòà íà ðåöåíçåíòèòå 6 è êîëåãèòå.
Ìàêåäîíñêî-ðóñêèîò ðå÷íèê îä 2003 ã. 7 (ÌÐÐ) ñî îáåì îä 40000
çáîðîâè èçëåçå ïîä ðåäàêöèjà íà Ð. Óñèêîâà è Å. Âåðèæíèêîâà. Ðàêîâîäèòåë
íà ïðîåêòîò å Ð. Óñèêîâà, êîjà îä 1971 ã. ïðåäàâà ìàêåäîíñêè jàçèê íà
Ìîñêîâñêèîò äðæàâåí óíèâåðçèòåò, ïîçíàò èñòðàæóâà÷ íà ìàêåäîíñêèîò
jàçèê, àâòîð íà ðåä ãðàìàòèêè è ãðàìàòè÷êè ðàçðàáîòêè, îájàâåíè âî
Ìàêåäîíèjà è âî Ðóñèjà. Ðå÷íèêîò å íàìåíåò çà ðóñêè è ðóñêîjàçè÷íè
êîðèñíèöè, çàòîà âî ïðèëîãîò êîí ðå÷íèêîò å ñîäðæàíà êðàòêà ãðàìàòèêà
íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê, íàïèøàíà îä Ð. Óñèêîâà.
Çàäà÷àòà, øòî ñè jà ïîñòàâèjà àâòîðèòå, å äà ñå îäðàçè îïøòîóïîòðåáëèâàòà
ëåêñèêà íà ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè jàçèê – äðæàâåí jàçèê
íà ñàìîñòîjíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíèjà îä 1991 ã., âî âðñêà ñî øòî ñå
ïðîøèðèjà ôóíêöèèòå è ñôåðàòà íà íåãîâàòà óïîòðåáà. Íàñòàïèjà ïðîìåíè
âî íåêîè jàçè÷íè ñôåðè, íà ïðèìåð âî îáëàñòà íà òåðìèíîëîãèjàòà, âî
óïîòðåáàòà íà ìàêåäîíñêèîò jàçèê âî àðìèjàòà èòí. Êàêî è ïîðàíî, çà
Ìàêåäîíèjà å êàðàêòåðèñòè÷íà äèãëîñèjà, „øòî ñå ïðîjàâóâà âî ñîçíàòåëíèîò
èçáîð íà ðîäíèîò èëè íà íåðîäíèîò jàçèê (äèjàëåêò, ïðîñòîðå÷èå)
âî îäðåäåíè êîìóíèêàòèâíè ñèòóàöèè“. 8
5
Ê. Ãàâðèø. Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê. Ñêîïjå, 1969.
6
Êëåïèêîâà Ã. Ï. Ìàêåäîíñêî-ðóññêèé ñëîâàðü //Ñëàâÿíîâåäåíèå,1998. ¹ 5. Ñ.101-105; Òðîôèìêèíà
Î. Íîâûé ñëîâàðü ñîâðåìåííîãî ëèòåðàòóðíîãî ìàêåäîíñêîãî ÿçûêà //ßËÈÊ. ÑÏáÃÓ. ¹ 38.
Ôåâðàëü 2000. Ñ.10-11; Âèíäë Ê. (Êàíáåððà. Àâñòðàëèéñêèé ñîþç). Çàìåòêè î ñîâðåìåííîì
ñîñòîÿíèè ìàêåäîíñêî-ðóññêîé ëåêñèêîãðàôèè //Âîïðîñû ÿçûêîçíàíèÿ, 2001. ¹ 3. Ñ. 40-49.
7
Óñèêîâà Ð. Ï., Øàíîâà Ç. Ê., Ïîâàðíèöûíà Ì. À., Âåðèæíèêîâà Å. Â. Ìàêåäîíñêî-ðóññêèé ñëîâàðü.
Ñâûøå 40000 ñëîâ / Ïîä îáùåé ðåäàêöèåé Ð. Ï. Óñèêîâîé è Å. Â. Âåðèæíèêîâîé. Ì., 2003.
8
Óñèêîâà Ð. Ï. ßçûêîâàÿ ñèòóàöèÿ â Ìàêåäîíèè è ÿâëåíèÿ ÿçûêîâîé èíòåðôåðåíöèè è äèãëîññèè â
ìàêåäîíñêîì ÿçûêå // Ìàêåäîíñêèé ÿçûê, ëèòåðàòóðà è êóëüòóðà â ñëàâÿíñêîì è áàëêàíñêîì
êîíòåêñòå. Ìàòåðèàëû ìåæäóíàðîäíîé ðîññèéñêî-ìàêåäîíñêîé íàó÷íîé êîíôåðåíöèè (Ìîñêâà, 15-
16 ñåíòÿáðÿ 1998 ã.). Ì., 1999. Ñ. 18

245
Ñî îñîáåíîñòèòå íà jàçèêîâàòà ñèòóàöèjà âî Ìàêåäîíèjà ñå îájàñíóâà
âàðèjàòèâíîñòà íà jàçè÷íèòå ñðåäñòâà. 9 Çàòîà âî ÌÐÐ âî ðåä ñëó÷àè
âî åäíà ðå÷íè÷êà ñòàòèjà ñå ñâðçóâààò ïî íåêîëêó ëåêñè÷êè âàðèjàíòè:
áåñêðàj è áåñêðàjíîñò æ áåñêîíå÷íîñòü, áåñïðåäåëüíîñòü; êîìïèð/åí
(~íà) è êîìïèðîâ (~à) êàðòîôåëüíûé; ìðàçàðíèê ì è ìðàçàðíèöà æ
ëåäíèê; ñìåñ è ñìåñà æ 1. ñìåñü; ñïëàâ 2. påðåí. ñìåñü, ñåøåíèå, ïîìåñü;
îãàí è îãèí…; ïðèâëåêóâà è ïðèâëå÷óâà íåñîâ…; ðàñêîïèíà è ðàñêîïêà
æ…; ðàáîòîäàâà÷ è ðàáîòîäàâ//åö (~öè)…; ðåâìà æ è ðåâìàòèç//àì
(~ìîò) ì ìåä. è ðåóìà ì ìåä.…; ãëóâîñò, ãëóâîòà è ãëóâîòèjà æ…èòí.
Îáåìîò íà íîâèîò ðå÷íèê å ðåäóöèðàí çà ñìåòêà íà èñêëó÷óâàœå íà
àðõàè÷íè çáîðîâè, ïðèòîà ñå çà÷óâàíè èñòîðèçìè, íåîïõîäíè çà ÷èòàœå
íà èñòîðèñêà, ôîëêëîðíà ëèòåðàòóðà è íà áåëåòðèñòèêà, è íåêîè òóðöèçìè,
ïðåìèíàëå âî ðàçãîâîðåí ñòèë (îä òèïîò áàñtèñà, áàø, áàøêà, ãàjëå,
ñàjáèjà è äð). Èñôðëèâìå ìíîãó ôðàçåîëîãèçìè, çíà÷èòåëíî ãî ñêðàòèâìå
èëóñòðàòèâíèîò ìàòåðèjàë. Ñïîðåä Ë. Â. Ø÷åðáà, áè òðåáàëî äà ñå
íàâåäóâààò ïîâå}å óïîòðåáè íà çáîðîâèòå âî ðå÷íèêîò, íî ïîðàäè îãðàíè-
÷åíèîò îáåì íà äâîjàçè÷íèîò ðå÷íèê ìîðàâìå äà æðòâóâàìå íåøòî.
Âî ïðèëîãîò íåìà ðå÷íèê íà êðàòåíêè è íà ãåîãðàôñêè èìèœà
(ïîâàæíè ãåîãðàôñêè èìèœà âëåãîà âî îñíîâíèîò ðå÷íèêîâ êîðïóñ).
Âîâåäíèòå óïàòñòâà ñå äàâààò ñàìî íà ðóñêè. Âî ÌÐÐ èñòî òàêà íå ñå
âêëó÷åíè ëåêñåìè, èçâåäåíè ñïîðåä ðåãóëàðíè ìîäåëè ñî ïîìîø íà
ñóôèêñèòå, ïðåòñòàâåíè âî ãðàìàòè÷êèîò ïðèðà÷íèê (ñ. 815-816): âòîðè÷íè
èìïåðôåêòèâè ñî ñóôèêñîò -óâà, ãëàãîëè îä íåñâðøåí âèä ñî ñóôèêñèòå -
à, -àâà, -âà, èìåíêè ñî äåìèíóòèâíè è àóãìåíòàòèâíè ñóôèêñè, èìåíêè ñî
çíà÷åœå íà ëèöà îä æåíñêè ïîë ñî ñóôèêñèòå -èöà, -è÷êà èòí. Íå ñå
âêëó÷åíè ïðèëîçèòå, èçâåäåíè îä ïðèäàâêè (îä òèïîò øèðîêî, âèñîêî,
âàæíî è ñëè÷íî), èìåíêèòå ñî ñóôèêñîò -îñò, èçâåäåíè îä ïðèäàâêè (îä
òèïîò âàæíîñt, ôîðìàëíîñt). Ñêðàòåí å îáåìîò íà ïðåôèêñàëíèòå
ãëàãîëè: ãëàãîëñêèòå ïðåôèêñè ñî íèâíèòå çíà÷åœà è ïðèìåðè ñå íàâåäóâààò
ïîñåáíî. Áèäåj}è ÌÐÐ å íàìåíåò çà ðóñêè è ðóñêîjàçè÷íè êîðèñíèöè,
ïîêðàj åêâèâàëåíòèòå-èìåíêè íå ñå íàâåäóâà îçíàêà çà ðîäîò îñâåí
âî ñëó÷àèòå êîãà ðîäîò íà ðóñêàòà èìåíêà íå ñå ñîâïà|à ñî ìàêåäîíñêàòà.
Ñåòî òîà îâîçìîæè äà ñå ñêðàòè îáåìîò íà ÌÐÐ. Êàêî øòî âå}å
îäáåëåæàâ, àâòîðèòå íà ÌÐÐ íå ñå îòêàæàà îä ðåä äèjàëåêòíè, ïðîñòîðå÷íè
çáîðîâè, êîè ÷åñòî ñå ñðåòíóâààò âî ñåêîjäíåâíèîò ãîâîðåí jàçèê, âî
ëèòåðàòóðàòà è âî ìåäèóìèòå. Âî ÌÐÐ øèðîêî å çàñòàïåíà íàó÷íîòåõíè÷êà,
ñïîðòñêà, âîåíà è äð. òåðìèíîëîãèjà (íî íå è òåñíîñïåöèjàëíàòà).
Òåðìèíîëîãèjàòà èìà âî ÌÐÐ ñîîäâåòíè îçíàêè áèîë., âîåí., ãåîë.,
ëèíãâ., ëèt., ñpîðt., tåõ., ôèç. èòí. Íàó÷íèöèòå èñòàêíóâààò äåêà ñåêîãàø
9
Óñèêîâà Ð. Ï. ßçûêîâàÿ ñèòóàöèÿ â Ðåñïóáëèêå Ìàêåäîíèÿ è ñîâðåìåííîå ñîñòîÿíèå ìàêåäîíñêîãî
ÿçûêà // Ñëàâÿíîâåäåíèå, 1997. ¹ 2. Ñ.13.

246
å „òåøêî äà ñå íàjäàò îá¼åêòèâíè êðèòåðèóìè çà èçáîð íà ñïåöèjàëíàòà
ëåêñèêà çà íåñïåöèjàëíè ðå÷íèöè“. 10
ÌÐÐ å ïîïîëíåò ñî íîâè çáîðîâè è èçðàçè, âëåçåíè âî ìàêåäîíñêèîò
jàçèê êîí êðàjîò íà ÕÕ âåê-ïî÷åòîêîò íà ÕÕI âåê, êîè íå ñå âëåçåíè âî
òðèòîìíèîò Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê: ãîëãåòåð ì ñpîðt. áîìáàðäèð,
ðåçóëüòàòèâíûé èãðîê; äàìïèíã ì äåìïèíã; ìîáèëêà ðàçã. æ è ìîáèëíèê
ì ìîáèëüíèê, ìîáèëüíûé òåëåôîí; êîìïjóòåð ì êîìïüþòåð; êîìïjóòåðèçèðà
ñîâ., íåñîâ. êîìïüþòåðèçèðîâàòü; êîìïjóòåðñê//è (~à) êîìïüþòåðíûé;
ïîñòåð ì ðåêëàìíûé ïëàêàò, àôèøà, ïîñòåð; ïîñòåðèîð//åí (~íà)
ñëó÷èâøèéñÿ ïîñëå ÷åãî-ë.; ðåíòàêàð ì ïðîêàò àâòîìîáèëåé èòí.
Âíåñåíè ñå íîâè çíà÷åœà è óïîòðåáè, ðàçâèåíè êàj íåêîè çáîðîâè.
Íà ïð., êîìáèíàöèjà æ 1. êîìáèíàöèÿ, ñî÷åòàíèå 2. êîìáèíàöèÿ, ñèñòåìà
ïðèåìîâ 3. (ýêçàìåíàöèîííûé) áèëåò ¯ âî ~ ñpîðt. â îáùåì çà÷åòå –
òðåòîòî çíà÷åœå è ôðàçåîëîãèçìîò ñå äîïîëíåòè âî ÌÐÐ.
Ñèòå çáîðîâè âî ÌÐÐ èìààò íåîïõîäíà ãðàìàòè÷êà êàðàêòåðèñòèêà.
Ìåòîäèêàòà íà âîâåäóâàœåòî íà ãðàìàòè÷êèòå áåëåçè å îïèøàíà ïîäðîáíî
âî äåëîò „Çà êîðèñòåœå íà ðå÷íèêîò“ (ñ. 5-11).
Âî ñòðó÷íàòà ëèòåðàòóðà ñå îïèøóâà ïîâðçàíîñòà íà ïðàãìàòè÷êàòà
èíôîðìàöèjà ñî ñåìàíòè÷êàòà. Èäåèòå íà ïðàãìàòèêàòà ñå çàðîäèëå
ïðâîáèòíî âî ðåòîðèêàòà, âî ëîãèêàòà è âî ïñèõîëîãèjàòà, ïîäîöíà ñå
ðàçâèëå âî ðóñêàòà ëåêñèêîãðàôèjà âî 20-30-òèòå ãîäèíè íà ÕÕ-òèîò âåê
âî íàó÷íèòå äåëà íà Ë. Ï. Jàêóáèíñêè è Á. À. Ëàðèí. Òèå ïèøàëå çà
ñóá¼åêòèâíîñòà íà îöåíàòà íà ñèòóàöèjàòà îä àñïåêò íà ãîâîðèòåëîò è çà
íåãîâèîò îäíîñ êîí èçíåñåíèòå çáîðîâè, èàêî òåðìèíîò „ïðàãìàòèêà“ âî
îâèå òðóäîâè íå ñå ñïîìåíóâà. 11 Ïîä ïðàãìàòè÷êà èíôîðìàöèjà ñå
ïîäðàçáèðà çáèð ðàçíîîáðàçíè îäíîñè, îöåíè (åñòåòñêè, åìîòèâíè,
ìîðàëíè, ñîöèjàëíè è ñëè÷íè), ïîâðçàíè ñî ôóíêöèîíèðàœåòî íà çáîðîò. 12
Âî ðå÷íèêîò ñå êîðèñòàò îçíàêè, êîè ïîêàæóâààò åìîöèîíàëíà è ñòèëèñòè÷êà
îöåíêà: ðàçã., èðîí., íåîäîáð., pðåçð., âóëüã. èòí. 13
Ñîñòàâóâà÷èòå íà ðå÷íèêîò êîðèñòàò ëîãè÷êè íà÷èí íà îïèøóâàœå
íà ëåêñè÷êèòå çíà÷åœà, òðàäèöèîíàëåí çà äâîjàçè÷íèòå ðå÷íèöè. Åêâèâàëåíòíèîò
íà÷èí íà ñåìàíòèçàöèjàòà ñå êîðèñòè âî ñëó÷àèòå íà ïîëíî
ñîâïà|àœå íà çíà÷åœåòî íà çáîðîò âî äâàòà jàçèêà: çãëîá ì àíàt. ñóñòàâ;
ìëå÷êà æ. áît. îäóâàí÷èê èòí. Çíà÷åœåòî íà çáîðîò ñå äàâà è ñî íèçà
åêâèâàëåíòè, ñèíîíèìíè äåôèíèöèè, êîè jà ðàçîòêðèâààò ëîãè÷êî-
10
Áåðêîâ Â. Ï. Äâóÿçû÷íàÿ ëåêñèêîãðàôèÿ. ÑÏá., 1996. Ñ. 46
11
À. Â. Çåëåíèí. Èç èñòîðèè ïðàãìàòèêè //// Ëèíãâèñòè÷åñêàÿ ïðàãìàòèêà â ñëîâàðå: âèäû ðåàëèçàöèè
è ñïîñîáû îïèñàíèÿ. Ñáîðíèê ñòàòåé. Ïîä ðåä. Ã.À. Ñêëÿðåâñêîé. ÑÏá., 1997. Ñ. 105.
12
Ñêëÿðåâñêàÿ Ã. Í. Ê âîïðîñó î ïðàãìàòè÷åñêîé èíôîðìàöèè â òîëêîâîì ñëîâàðå: âîçìîæíû ëè
ïðàãìàòè÷åñêèå ïîìåòû? // Ëèíãâèñòè÷åñêàÿ ïðàãìàòèêà â ñëîâàðå: âèäû ðåàëèçàöèè è ñïîñîáû
îïèñàíèÿ. Ñáîðíèê ñòàòåé. ÑÏá., 1997. Ñ.5.
13
Ìàêåäîíñêî-ðóñêè ðå÷íèê /Àâòîðè-ñîñòàâóâà÷è Ð. Óñèêîâà, Ç. Øàíîâà, Ì. Ïîâàðíèöûíà, Å.
Âåðèæíèêîâà. Ðåä.àêàä. Ð. Óñèêîâà. Ñêîïjå, 1997. Ñ. 12-14.

247
ïðåäìåòíàòà ñîäðæèíà íà çáîðîò: ìëà÷èøòå ñ òîïü, áîëîòî; íåêàíåò (~à)
íåçâàíûé, íåïðîøåíûé; ñîyðå (~â) ñîâ. óâèäåòü, çàìåòèòü èòí. Ñåìàíòè÷êàòà
ñòðóêòóðà íà ìíîãóçíà÷íèîò çáîð èñòî òàêà ìîæå äà áèäå
ïðåäàäåíà ñî åêâèâàëåíòåí ïðåâîä: ãîëòêà æ 1. ãëîòîê 2. ãëîòêà; êîëî ñ
1. êîëåñî 2. ñåðèÿ (èçäàíèé) 3. ñpîðt. êðóã, òóð èòí. Çíà÷åœåòî íà çáîðîò
ñå ïðåäàâà ñî ñîîäâåòíà ãðóïà çáîðîâè ñî îïèøóâà÷êî òîëêóâàœå, êîè ãî
ïðåöèçèðààò çíà÷åœåòî íà åêâèâàëåíòîò: ñîëèjà íåèçì., pðèë., ðàçã. èç
õîðîøåé ñåìüè; õîðîøåãî ïðîèñõîæäåíèÿ, ïîðîäèñòûé; ïîòêóïëèâ (~à)
ïðîäàæíûé, áåðóùèé âçÿòêè èòí.
Âî ïðåâîäíèòå ðå÷íèöè ñå ïðåäàâà ïðåä ñ# ïðåäìåòíî-ïîèìíàòà
ñîäðæèíà. Ïðèíöèïîò íà ðàçîòêðèâàœå íà ñîäðæèíàòà íà çáîðîò ñàìî
ïðåêó ïîèì, ïðåêó ïðåâîä å íåäîñòàòåí, íå ìîæå äà jà îäðàçè ñåòà
íàöèîíàëíî-êóëòóðíà îñîáèíà. Îäàìíà å îäáåëåæàíà „çàâèñíîñòà íà
ñåìàíòèêàòà íà jàçèêîò îä êóëòóðíàòà ñðåäèíà íà èíäèâèäóìîò“. 14 Âðñêàòà
íà çáîðîâèòå è íèâíèòå çíà÷åœà ñî îá¼åêòèâíèîò ñâåò íà ïðåäìåòèòå è
ïîjàâèòå å òîëêó òåñía øòî ðå÷íèêîò íå ìîæå äà ïîìèíå áåç îïèøóâàœå
íà åêñòðàëèíãâèñòè÷êàòà èíôîðìàöèjà, êîjà ñå ñîäðæè âî jàçè÷íàòà
åäèíèöà. Îâàà èíôîðìàöèjà âî äâîjàçè÷íèîò ðå÷íèê òðåáà äà áèäå
êîìïàêòíà, ðå÷íèêîò òðåáà äà äàâà „ìàêñèìóì èíôîðìàöèjà íà ìèíèìóì
ìåñòî“. 15 Íà ïðèìåð âî ÌÐÐ: áàxàíàê ì ñâîÿê (ìóæ æåíèíîé ñåñtðû);
ãóíà è ãóœà æ 1. ãóíà (êðåñtüÿíñêàÿ êóðtêà èç ãðóáîãî ñóêíà) 2. íàêèäêà
(äëÿ çàùètû ît õîëîäà è äîæäÿ); êîëåäà÷êà æ ôîëüê. ïàëî÷êà (äëÿ
pîçäðàâëåíèÿ ñ ðîæäåñtâîì); êîëàê ì 1. êàëà÷ 2. êîëàê (pîäêëàäíîé
êðóæîê äëÿ íîøåíèÿ tÿæåñtåé íà ãîëîâå); êîìèòà ì èñt. êîìèòà
(pàðtèçàí – áîðåö pðîtèâ Îñìàíñêîé èìpåðèè); ëàçàðèöà è ëàçàðêà æ
äåâóøêà, ïîþùàÿ ïåñíè â ñóááîòó Ëàçàðÿ; îïèíîê ì îïèíîê (êðåñtüÿíñêàÿ
îáóâü èç êîæè); îïóòà æ êîæàíûé øíóðîê äëÿ îïèíêà èòí. Â.
Ä. Äåâêèí ïîäâëåêóâà: „Ñïðàâî÷íûé õàðàêòåð òðåáóåò ëàïèäàðíîñòè
ïîäà÷è ìàòåðèàëà. Ñëîâàðü íå äîëæåí ïðåâðàùàòüñÿ â ó÷åíûå çàïèñêè“. 16
Âî ñîâðåìåíàòà ëåêñèêîãðàôèjà ñå äèñêóòèðààò ïðàøàœà ïîâðçàíè
ñî ñåìàíòèêàòà íà çáîðîâèòå, ñî ñòðîåæîò è òèïîâèòå íà ðå÷íè÷êèòå
äåôèíèöèè, ñî ñîîäíîñîò íà çíà÷åœåòî è óïîòðåáàòà, ñî ìåòîäîò íà
èçäåëóâàœå íà ëåêñèêî-ñåìàíòè÷êè âàðèjàíòè, ñî ðåäîò íà ìåñòîòî íà
çíà÷åœàòà íà ìíîãóçíà÷íèòå çáîðîâè âî ðå÷íèöèòå îä ðàçëè÷åí òèï, ñî
ñîîäíîñîò íà ëèíãâèñòè÷êèòå è åêñòðàëèíãâèñòè÷êèòå êîìïîíåíòè âî
ñåìàíòèêàòà íà çáîðîò. Ñå ñïðîâåäóâààò íàó÷íè êîíôåðåíöèè ñî ëåêñèêîãðàôñêà
òåìàòèêà. Ó÷åíèòå ïðèçíàâààò äåêà „âîïðîñû, ñâÿçàííûå ñ
14
Êîìëåâ Í. Ã. Î êóëüòóðíîì êîìïîíåíòå ëåêñè÷åñêîãî çíà÷åíèÿ // Âåñòíèê Ìîñêîâñêîãî óíèâåðñèòåòà.
Ôèëîëîãèÿ. 1966. ¹ 5. Ñ.116-117.
15
Áåðêîâ Â. Ï. Äâóÿçû÷íàÿ ëåêñèêîãðàôèÿ. ÑÏá., 1996. Ñ. 4.
16
Äåâêèí Â. Ä. Ëåêñèêîãðàôèÿ – ïðîêëÿòûé æàíð // Ëåêñèêà è ëåêñèêîãðàôèÿ. Ñáîðíèê íàó÷íûõ
òðóäîâ. Âûï. 11. Ì., 2000. Ñ. 21.

248
èññëåäîâàíèåì ñåìàíòèêè ñëîâ è ïîñòðîåíèåì ñëîâàðíûõ äåôèíèöèé, âñå
åùå äàëåêè îò óäîâëåòâîðèòåëüíîãî ðåøåíèÿ êàê â òåîðåòè÷åñêîì àñïåêòå,
òàê è â ïðàêòèêå ñîñòàâëåíèÿ ñëîâàðåé. Ìíîãîå â ñåìàíòè÷åñêîé õàðàêòåðèñòèêå
ñëîâà íóæäàåòñÿ â ñîâåðøåíñòâîâàíèè“. 17
Ïðàøàœàòà ïîâðçàíè ñî ñåìàíòèêàòà íà çáîðîâèòå è äåôèíèðàœåòî
íà ðå÷íè÷êàòà åäèíèöà íåìààò åäèíñòâåíî ðåøåíèå. ÌÐÐ å ñîçäàäåí âî
òðàäèöèèòå íà ðóñêàòà ëåêñèêîãðàôèjà è å åäíî îä âîçìîæíèòå ðåøåíèjà
íà íèçà ëåêñèêîãðàôñêè ïðàøàœà âî ìàêåäîíèñòèêàòà.
17
Êóçíåöîâà Î. Ä., Ñîðîêîëåòîâ Ô. Ï. Ñåìàíòè÷åñêàÿ õàðàêòåðèñòèêà ñëîâ â äèàëåêòíîì ñëîâàðå//
Ïðîáëåìû ëåêñèêîãðàôèè. Ñáîðíèê ñòàòåé. Ïîä ðåä. À. Ñ. Ãåðäà è Â. Í. Ñåðãååâà. ÑÏá., 1997.
Ñ. 28.

Lilianna Miodoñska
W KRÊGU UWAG DOTYCZ¥CYCH
„MA£EGO POLSKO – MACEDOÑSKIEGO S£OWNIKA”
W 2001 r. na polskim rynku ksiêgarskim ukaza³a siê nowa pozycja
wydawnicza, któr¹ stanowi³ Ma³y macedoñsko-polski s³ownik i Mal polskomakedonski
reènik napisany przez Dragiego Stefanijê wraz z Emilem Tokarzem,
wydany przez „Œl¹sk” Sp. z o.o. Wydawnictwo Naukowe w Katowicach
z pomoc¹ finansow¹ Komitetu Badañ Naukowych. By³ on bardzo oczekiwany
z tego wzglêdu, i¿ jest dopiero drugim dwujêzycznym s³ownikiem, którego
wydanie nast¹pi³o w jedenaœcie lat po pierwszym, ca³kowicie ju¿ wyczerpanym,
napisanym równie¿ we wspó³pracy macedoñsko-polskiej, którego
autorami byli W. Pianka, Z. Topoliñska i B.Vidoeski. 1 Ze wzglêdu na swe
przeznaczenie dla bardzo szerokiego grona u¿ytkowników, praca ta odgrywa
znacz¹c¹ rolê w procesie szybkiego przyswajania obu jêzyków przez zainteresowane
osoby.
Zamiarem pomys³odawcy niniejszego projektu – D. Stefaniji – by³o
przygotowanie podrêcznego s³ownika, zawieraj¹cego absolutnie konieczne,
najczêœciej spotykane i powtarzaj¹ce siê s³ownictwo, z którym ka¿dy u¿ytkownik
jêzyka styka siê na co dzieñ. Podstaw¹ opracowania sta³a siê jego
wczeœniejsza praca, któr¹ by³ Podstawowy s³ownik frekwencyjny Nove
Makedonije. 2 Autor, opieraj¹c siê wy³¹cznie na tekstach tego najbardziej
popularnego i presti¿owego macedoñskiego dziennika, publikowanych od
wrzeœnia do grudnia 1981 r., wyodrêbni³ pierwszych 4000 s³ów, które wystêpuj¹
najczêœciej i zgodnie z prawem liczb stanowi¹ 97,5 % powtarzaj¹cego siê
zasobu leksykalnego ka¿dego jêzyka. Oznacza to, i¿ dysponuj¹c znajomoœci¹
zgromadzonej w s³owniku leksyki, jedynie 2,5 % informacji prasowych,
radiowych, b¹dŸ telewizyjnych mo¿e pozostaæ dla odbiorcy niezrozumiane.
Omawiany projekt zosta³ zaplanowany z ogromnym rozmachem, a jego
podstawowym zamierzeniem by³a popularyzacja jêzyka macedoñskiego wœród
1
Á. Âèäîåñêè, Â. ϼàíêà, Ç. Òîïîëèœñêà: Ìàêåäîíñêî-pîëñêè è pîëñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê. PWN –
Ìàêåäîíñêà êíèãà. Âàðøàâà-Ñêîï¼å1990.
2
D. Stefanija. Osnovni frekvenèni slovarNove Makedonije, ZI, Ljubljana 1991.

250
innych narodowoœci. Do tej pory S³ownik ukaza³ siê w S³owenii, Czechach,
Bu³garii oraz w Chorwacji. 3
Oba jêzyki, macedoñski i polski, nale¿¹ do rodziny jêzyków s³owiañskich,
jednak pierwszy z nich jest zaliczany do grupy jêzyków po³udniowowschodnios³owiañskich,
zaœ drugi do jêzyków zachodnios³owiañskich.
Jêzykiem polskim pos³uguje siê nieporównanie wiêksza iloœæ u¿ytkowników
– oko³o 40 mln w Polsce oraz oko³o 15 mln w innych krajach, podczas gdy
jêzykiem macedoñskim mówi oko³o 1,5 mln mieszkañców Republiki Macedonii
oraz a¿ oko³o 4,5 mln emigrantów, g³ównie w Europie Zachodniej,
Ameryce, Australii, a tak¿e ludnoœæ zamieszkuj¹ca obszary Macedonii
Egejskiej i Piryñskiej, Serbii oraz Albanii.
Wprawdzie przynale¿noœæ do tej samej rodziny jêzyków decyduje o ich
du¿ym podobieñstwie, niemniej jednak trudnoœæ w przyswajaniu jêzyka
macedoñskiego przez Polaka i w sytuacji odwrotnej tkwi w ich przynale¿noœci
do odmiennych typów jêzyków. Macedoñski nale¿y do grupy jêzyków
analitycznych, w których funkcje gramatyczne s¹ wyra¿ane za pomoc¹ luŸnych
morfemów, np.: przyimków, czêœciowo przys³ówków, zaimków oraz innych
s³ów posi³kowych. Do grupy tej zaliczany jest m. in. równie¿ jêzyk bu³garski,
angielski, jêzyki romañskie oraz chiñski. Jednak¿e nie s¹ one jêzykami czysto
analitycznymi, gdy¿ pojawiaj¹ siê wœród nich równie¿ konstrukcje syntetyczne.
Jêzyk polski zaœ, obok m. in. pozosta³ych jêzyków s³owiañskich, jest morfologicznym
typem jêzyka, nale¿¹cym do grupy jêzyków syntetycznych, w których
poszczególne funkcje gramatyczne wyra¿ane s¹ za pomoc¹ wielofunkcyjnych
afiksów fleksyjnych, bêd¹cych integraln¹ czêœci¹ formy wyrazowej.
To podstawowe zró¿nicowanie obu jêzyków zosta³o wziête pod uwagê
przez autorów S³ownika, w zwi¹zku z czym opatrzono go we wstêpie zarówno
do czêœci macedoñskiej, jak i polskiej w bardzo skrótowy zarys gramatyk obu
jêzyków, który ka¿demu korzystaj¹cemu z niniejszej publikacji pozwoli
zorientowaæ siê w podstawowych zagadnieniach gramatycznych ró¿nicuj¹cych
oba jêzyki.
We wstêpie do Zarysu gramatyki jêzyka macedoñskiego obok informacji
ogólnych, dotycz¹cych samego jêzyka, jego alfabetu – macedoñskiej cyrylicy,
który jest równie¿ obcy przeciêtnemu Polakowi, zawiera podstawowe wiadomoœci
dotycz¹ce fonologii. Jednak¿e najbardziej istotne s¹ informacje
dotycz¹ce zró¿nicowañ obu jêzyków. Wa¿ne jest stwierdzenie, i¿ rzeczownik,
przymiotnik, czasownik, zaimek czy liczebnik mog¹ posiadaæ od kilku do
3
D. Stefanija, I. Dorovsky, Makedonsko-èeski slovnik i Èeško-makedonski reènik, Brno 1994, wyd.
nastêpne w 1995; D. Stefanija, T. Pretnar: Mali makedonsko-slovenski slovar i Mal sloveneèkomakedonski
reènik. Ljubljana 1998; D. Stefanija, D. Stefanija, Mal bugarsko-makedonski reènik i Kratúk
makedonsko-búlgarski reènik, Blagoevgrad 2004; D. Stefanija, B. Pavlovski, Mali makedonsko-hrvatski
reènik i Mal makedonsko-hrvatski reènik, Pula 2006.

251
kilkudziesiêciu kategorii gramatycznych, zaœ przyimki, spójniki, przys³ówki i
partyku³y maj¹ jedn¹ formê, ale mog¹c mieæ wiêcej znaczeñ, s¹ czêsto
powodem ró¿norodnych problemów sk³adniowo-stylistycznych.
Dalej korzystaj¹cy ze S³ownika uzyskuje wyjaœnienie dotycz¹ce istoty
struktury analitycznej jêzyka macedoñskiego. Rzeczowniki, przymiotniki,
zaimki i liczebniki s¹ w nim wyra¿one w formie mianownikowej, któr¹ mo¿e
poprzedzaæ przyimek, np.: analityczna odmiana rzeczownika êíèãà: êíèãà, îä
êíèãà, íà êíèãà, êíèãî, ñî êíèãà, ê༠êíèãà zosta³a porównana z odmian¹ jego
polskiego odpowiednika ksi¹¿ka: ksi¹¿ka, ksi¹¿ki, ksi¹¿ce, ksi¹¿kê, ksi¹¿k¹, o
ksi¹¿ce, ksi¹¿ko. 4 Nastêpnie czytelnik odnajduje informacjê o kolejnej
w³aœciwoœci jêzyka, któr¹ jest istnienie trojakiego rodzaju postpozytywnych
rodzajników, okreœlaj¹cych odpowiedni¹ formê imienn¹, np.: 1. rodzajnik –
êíèãàâà, 2. rodzajnik – êíèãàíà, 3. rodzajnik – êíèãàtà oraz o mo¿liwoœci
wystêpowania rodzajników równie¿ w niektórych formach zaimkowych, np.:
ìî¼- ìî¼îâ, ìî¼îí, ìî¼ît; przymiotnikowych, np.: ñtàðà – ñtàðàâà,
ñtàðàíà, ñtàðàtà, a tak¿e liczebnikowych, np.: åäíà – åäíàâà, åäíàíà,
åäíàtà.
W czêœci gramatycznej bardzo du¿o miejsca poœwiêcono czasownikowi,
którego formy s¹ znacznie bardziej skomplikowane w porównaniu z jêzykiem
polskim. W jêzyku macedoñskim posiadaj¹ one co najmniej czternaœcie czasów,
w tym 8 prostych i 6 z³o¿onych. Ponadto bardzo istotn¹ ró¿nic¹ pomiêdzy
obydwoma jêzykami jest brak w jêzyku macedoñskim syntetycznej formy
czasownika, jak¹ jest polski bezokolicznik. Rzutuje to bezpoœrednio na sposób
zamieszczania hase³ w czêœci macedoñskiej S³ownika, w której czasownik jest
wyra¿ony w 3. osobie liczby pojedynczej czasu teraŸniejszego, koñcz¹c siê
samog³osk¹ -a, -e lub –i. Najbardziej prawid³owe formy maj¹ czasowniki
zakoñczone na -a, podczas gdy pozosta³e dwie grupy posiadaj¹ swoje wyj¹tki.
Zwraca siê równie¿ uwagê na szczególnie wyj¹tkowe formy czasowników ñóì
/ áèäå.
Szczególnie cenne jest podanie pe³nej, wzorcowej odmiany czasownika
÷åêà, co pozwala siê pobie¿nie zorientowaæ w sposobie odmiany macedoñskiego
czasownika.
Równie¿ ciekawostk¹ jêzyka macedoñskiego jest zachowanie starej,
syntetycznej odmiany zaimka osobowego ¼ac, zachowuj¹cego trzy przypadki,
których formy zosta³y równie¿ podane w postaci pe³nej odmiany.
Ponadto odrêbna uwaga zosta³a poœwiêcona przymiotnikowi, a g³ównie
jego analitycznemu stopniowaniu, polegaj¹cemu na dodaniu do stopnia
równego prefiksów pî- i íà¼-, np.: óáàâ, pîóáàâ, íà¼óáàâ.
4
Por. D. Stefanija, E. Tokarz, Ma³y macedoñsko-polski s³ownik i Mal makedonsko-polski reènik, Katowice
2001, s. 11.

252
Odrêbne miejsce zajmuj¹ liczebniki, pe³ni¹ce wa¿n¹ funkcjonaln¹ rolê
w jêzyku, które równie¿ ze wzglêdu na sw¹ najwy¿sz¹ frekwencjê wystêpuj¹
bardzo czêsto w omawianym S³owniku. W kwestii zaœ pozosta³ych czêœci
mowy, np. spójników i przyimków, Zarys gramatyki odsy³a do wiêkszych
s³owników, rozwi¹zuj¹cych niniejsze problemy gramatyczne.
W czêœci polskojêzycznej Zarys gramatyki jêzyka polskiego zosta³
opracowany wed³ug podobnego schematu jak w czêœci poœwiêconej gramatyce
macedoñskiej. Z uwagi na syntetyczny charakter jêzyka polskiego, w naturalny
sposób sporo miejsca poœwiêcono rzeczownikowi i jego odmianie, w której
przypadek stanowi specyficzn¹ kategoriê gramatyczn¹, zawieraj¹c¹ informacjê
o stosunku grupy nominalnej wobec czasownika, a tak¿e innych grup
rzeczownikowych. Zarys podaje spis sufiksów charakterystycznych dla
poszczególnych przypadków rzeczowników w rodzaju mêskim, ¿eñskim i
nijakim w liczbie pojedynczej i mnogiej.
Dalej zosta³a zamieszczona odmiana zaimków osobowych oraz pytaj¹cowzglêdnych
kto, co. Podano tak¿e wykaz sufiksów dla wszystkich form
przypadkowych odmiany przymiotnika, ze wskazaniem na zró¿nicowanie form
w liczbie mnogiej dla rodzaju mêskoosobowego i niemêskoosobowego.
Za³¹czono równie¿ wykaz podstawowych zaimków wraz z ich podzia³em oraz
wyszczególnieniem tych, które czêœciowo odmieniaj¹ siê wed³ug odmiany
przymiotnikowej.
Najwiêcej miejsca poœwiêcono odmianie czasownika, dla którego
charakterystycznymi kategoriami w jêzyku polskim s¹: osoba, rodzaj, liczba,
czas, tryb oraz strona. Jednak¿e podstawow¹ form¹ u¿ywan¹ w s³ownikach jest
forma bezokolicznika, koñcz¹cego siê zwykle na -æ, rzadziej na -c, t³umaczona
w jêzyku macedoñskim najczêœciej jako forma äà, np.: tðåáà äà îäàì. ormy
czasownikowe zawieraj¹ podstawê s³owotwórcz¹ oraz syntetyczny sufiks,
informuj¹cy o liczbie, osobie, czasie, a niekiedy tak¿e o aspekcie czasownika.
Zarys gramatyki zawiera wykaz sufiksów czasownikowych w liczbie
pojedynczej i mnogiej z podzia³em na koniugacje. Zosta³a w ca³oœci podana
odmiana w czasie teraŸniejszym czasownika byæ, jak równie¿ – jako wzorzec
– zamieszczono odmianê wszystkich form czasownika czytaæ, co podobnie jak
w czêœci macedoñskiej, pozwala na zorientowanie siê w mnogoœci form
odmiany czasownikowej.
Szczególn¹ uwagê poœwiêcono formom czasu przysz³ego, który w jêzyku
polskim zachowa³ formê analityczn¹ i mo¿emy go tworzyæ zarówno z pomoc¹
bezokolicznika, jak i form czasu przesz³ego. Podobnie skomplikowanym
zagadnieniem gramatycznym jest tworzenie form imies³owowych: przymiotnikowych
(czynnych i biernych) oraz przys³ówkowych (wspó³czesnych i
uprzednich). Te zawi³e problemy gramatyczne zosta³y podane w sposób
mo¿liwie najbardziej przystêpny, pozwalaj¹cy ucz¹cemu siê jêzyka na w miarê
szybkie zorientowanie siê w g¹szczu form czasownikowych. Tak wiêc oba

253
Zarysy gramatyk jêzyka polskiego i macedoñskiego zosta³y opracowane w
sposób bardzo przemyœlany, k³ad¹c g³ówny nacisk na te zagadnienia w obrêbie
ka¿dego z jêzyków, z którymi osoba siêgaj¹ca po S³ownik i maj¹ca po raz
pierwszy kontakt z jêzykiem, z ca³¹ pewnoœci¹ bêdzie mia³a problemy,
wynikaj¹ce z ró¿nic pomiêdzy obydwoma jêzykami, a zw³aszcza z przynale¿noœci
do grupy jêzyków syntetycznych i analitycznych.
Ponadto obie czêœci S³ownika zawieraj¹ wykaz zastosowanych w nim
skrótów.
Has³a uporz¹dkowano w kolejnoœci alfabetycznej odpowiadaj¹cej
danemu jêzykowi. Zosta³y one pogrubione, w zwi¹zku z czym czêœæ s³ownikowa
jest bardzo przejrzysta. Kwalifikatory wyró¿niono kursyw¹. Has³a
rzeczownikowe zosta³y opatrzone kwalifikatorami rodzajowymi, podobnie jak
ich przek³adowe odpowiedniki, ale tylko w przypadkach wyst¹pienia ró¿nicy
rodzajowej. Has³a przymiotnikowe w czêœci polsko-macedoñskiej podano w
mianowniku liczby pojedynczej rodzaju mêskiego, podczas gdy w czêœci
macedoñsko-polskiej – w rodzaju mêskim liczby pojedynczej bez rodzajnika.
Natomiast has³a czasownikowe w czêœci polsko-macedoñskiej zosta³y podane
w bezokoliczniku, zaœ w czêœci macedoñsko-polskiej – w formie 3. osoby liczby
pojedynczej czasu teraŸniejszego.
W zwi¹zku z tym, i¿ materia³ s³ownikowy zawarty w omawianym
wydaniu opiera siê s³ownictwie lat osiemdziesi¹tych ubieg³ego stulecia,
niewielka czêœæ zasobu leksykalnego uleg³a w naturalny sposób dezaktualizacji,
co wi¹¿e siê przede wszystkim z przemianami spo³eczno-gospodarczymi,
maj¹cymi miejsce w krajach by³ej Socjalistycznej ederacyjnej Republiki
Jugos³awii. Nie znaczy to, i¿ pewne s³owa zosta³y wyeliminowane, ale obecnie
s¹ u¿ywane ze znacznie mniejsz¹ frekwencj¹. Nale¿¹ do nich m.in.: ôåäåðàtèâåí,
ôåäåðàëèçàì, ¼óãîñëîâåíñêè, påtîëåtêà, ñàìîópðàâóâà÷, ñàìîópðàâåí,
ñðpñêîõðâàtñêè, äðóãàð, äðóãàðêà, ñðåäíîðî÷åí. W obecnej
rzeczywistoœci z ca³¹ pewnoœci¹ ich miejsce zajê³yby inne, dostosowane do
aktualnych realiów pocz¹tku XXI wieku, co jest ca³kowicie naturalne,
zwa¿ywszy i¿ jêzyk prasowy stanowi odzwierciedlenie ¿ycia politycznego,
gospodarczego, ekonomii, kultury i sportu.
Jednak¿e mankamentem polskiego wydania S³ownika jest pominiêcie w
Przedmowie zasadniczej informacji, która znalaz³a siê w wydaniach w innych
jêzykach. Dotyczy ona zasobu leksykalnego omawianej pozycji, jak równie¿
– niezwykle istotnej dla tej w³aœnie publikacji informacji dotycz¹cej Ÿród³a
materia³u leksykalnego, w oparciu o który powsta³ niniejszy s³ownik. Mo¿na
siê spodziewaæ, i¿ korzystaj¹cy z niniejszej publikacji czytelnik by³by
dodatkowo zmotywowany do zag³êbienia siê w podany materia³ leksykalny,
zdaj¹c sobie sprawê z jego wartoœci u¿ytkowej, gwarantuj¹cej mu niemal
ca³kowicie swobodne poruszanie siê w jêzyku, którym operuj¹ œrodki
masowego przekazu.

Pomijaj¹c jednak to przeoczenie, Ma³y macedoñsko-polski s³ownik i Mal
polsko-makedonski reènik stanowi bardzo wartoœciow¹ pozycjê na polskim
rynku wydawniczym i cieszy siê du¿ym zainteresowaniem, zw³aszcza wœród
slawistów, zaœ ze wzglêdu na swoj¹ konstrukcjê pozwala na szybkie opanowanie
jêzyka macedoñskiego przez Polaków i polskiego przez Macedoñczyków.

Marija Korobar-Bel~eva
EDEN POINAKOV RE^NIK NA LI^NI IMIWA
(Od rabotata na proektot Re~nik na li~nite imiwa
vo makedonskoto narodno tvore{tvo)
Li~nite imiwa vo narodnoto tvore{tvo re~isi ne bile predmet
na po{irok interes vo makedonskata nauka za jazikot, a va`nosta na
vakvite istra`uvawa ja navestile u{te na{ite prerodbenici. Tie, kon
svoite zbirki na narodni pesni i prikazni, prilo`uvale i spisoci na
li~ni imiwa (Miladinovci, [apkarev, Cepenkov i dr.). Ona {to dosega
e istra`uvano se odnesuva glavno na li~nite imiwa vo Zbornikot na
Miladinovci. Tuka mislime na statijata na Trajko Stamatoski „Spisokot
na sopstveni narodni imiwa na Miladinovci“ (1984: 319-326) i na
Petar Ilievski „Balkanski me|ujazi~ni kontakti vo antroponimijata
na Zbornikot od Miladinovci“ (1984: 257-270).
Sogleduvaj}i ja potrebata od vakov vid prou~uvawa, vo Institutot
za makedonski jazik „Krste Misirkov“ vo 2000 godina be{e predlo`en
proekt „Re~nik na antroponimite vo makedonskoto narodno
tvore{tvo“. Proektot be{e zamislen da gi istra`i li~nite imiwa,
prekarite, prezimiwata i rodovskite imiwa vo narodnoto tvore{tvo.
Vo ovaa faza na rabota se ograni~ivme samo na li~nite imiwa kako
najmnogubrojni, naj~esti antroponimiski formacii. Zna~i, ostanuvaat
da se prou~at drugite nominacii, a bi bilo ubavo da se obrabotat i
toponimite, bidej}i preku niv najdobro se otkrivaat makedonskite
jazi~ni prostirawa.
Re~nikov }e dade pregled na imiwata vo najpoznatite zbirki na
narodni pesni i prikazni, izdadeni vo poslednive pove}e od dva veka
(zaklu~no so poslednata od 2006 god.). Za taa cel se ekscerpirani 102
zbirki na narodni pesni i prikazni od celata makedonska govorna
teritorija. Toa podrazbira deka se prisutni i pesni od Pirinska i od
Egejska Makedonija, od Gora (oblast vo Srbija i vo Albanija, vo
koja{to `iveat Makedonci) i od dijasporata.
Sega, koga Re~nikot e vo svojata zavr{na faza, mo`e da se ka`e
deka vo narodnoto tvore{tvo li~nite imiwa se ~uvari na na{ata

256
imenska tradicija i se odlikuvaat so izrazita stilska ekspresija. Taa
emocionalna naglaska na imiwata vo narodnoto tvore{tvo nametnuva
poinakov pristap pri nivnoto prou~uvawe. No, ne e samo taa karakteristika
{to go pravi ovoj re~nik poinakov od drugite antroponimiski
re~nici. Taka, vo Re~nikot na li~nite imiwa kaj Makedoncite
(Stankovska 1992) i vo Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite
(t. I, 1994 i t. II 2001) so pravo se insistira da se otkrie
potekloto na imeto, negovoto zna~ewe i negovata derivaciska struktura,
a pri istra`uvawata na imiwata vo literaturata (nezavisno dali
e umetni~ka ili narodna, a narodnata kni`evnost e isto taka umetnost),
pokraj ~isto jazi~niot priod, treba da se obrne vnimanie i na nivnata
stilisti~ka komponenta. Toa podrazbira deka treba da se otkrie i
vonjazi~noto zna~ewe na li~noto ime, koe proizleguva od vkupnoto
uspe{no pretstavuvawe na dadeniot lik aktualiziran preku imeto, ona
zna~ewe koe gi pretstavuva psiholo{kite, emocionalnite i drugite
karakteristiki na likot. Zatoa, naj~esto vo foniskiot lik na imeto
se prepletuvaat afektivno-estetskoto i etimolo{koto zna~ewe.
Ponekoga{, imeto e apsolutno avtonomno i slu`i pove}e za stimulacija
na literaturniot iskaz, t.e. ima estetska vrednost i sodejstvuva
vo akumulativnata funkcija na jazikot (Rizovski 2002; 52). Taka, na
primer, za da se dobie pogolema ritmi~nost na stihot, se upotrebuvale
imiwa {to ne gi poznava na{ata istoriska antroponimija, poto~no tie
se kreacija na narodniot peja~ ili raska`uva~. Da gi spomeneme:
Tropanka (vo stihot: ...trop, trop Tropanke), Dremu{a kaj [apkarev
(Dremu{a dremit kraj ogan…), Gida (vo stihot ...Degidi Gido, gidi
ubaa... kaj Miladinovci) i dr.
Razli~ni se sredstvata so koi se postignuva taa stilska funkcija
kaj imiwata vo folklorot. Koneski vo knigata Jazikot na makedonskata
narodna poezija }e napi{e deka edna od niv e ~estata jotacija
na po~etokot na imeto (namesto Angelina mnogu ~esto sre}avame forma
Jangelina). Ova J- Koneski (1971; 59) go narekuva ukrasno J. Toj (Koneski
1971; 57), }e napi{e deka „jazi~nata igra ponekoga{ nosi dodavawe na
slogovi kaj imeto (…Oj Jano li, Bojano, …) ili ispu{tawe na nekoj glas
(…Tonka Toda voda lee, tonka Toa…)“. Takvi pojavi nema vo drugite
re~nici na li~ni imiwa.
Red arhai~ni crti, specifi~ni za jazikot na narodnata poezija,
isto taka se vo funkcija na stilskata naglaska. Me|u niv sekako spa|aat
i ostatocite od starata fleksija (upotreba na genitiv, dativ, vokativ).
Na pr. Stefanego, Jovana, Sulejmana, Stujana; Doj~inu, Kuzmanu,
Marku; Petrom; Stojane, Petranke, Jovane, ilipe, Doj~ine i sl.
^estata upotreba na vokativot Koneski (1971;47) ja tolkuva kako
pridones vo ekspresivniot izraz.

257
Koga sme kaj arhaizmite, da spomeneme deka folklorot gri`livo
~uva edna stara naslojka imiwa, koja denes e sosema is~eznata, kako:
Svilena, Vardarenka, Vetrimka, Vru}ina, Gajtana, Gerdana, Gronka,
Detelinka, Loza, Yunica itn. Se razbira, vo narodnoto tvore{tvo (so
ista stilska funkcija) golema e upotrebata na deminutivno-hipokoristi~ni
formi, osobeno kaj lirskite narodni pesni.
Re~nikot gi poka`a i glavnite osobenosti na li~nite imiwa vo
makedonskoto narodno tvore{tvo. Tie se ve}e poznati. Dominiraat
slovenskiot element (kako najstar) i kratkite formi na imiwata,
glavno deminutivno-hipokoristi~nite, t.e. galovnite. Toa e taka,
bidej}i so dezintegracija na slo`enite i so uprostuvawe na monoleksemnite
imiwa naj~esto se manifestira ekspresivnata funkcija na
imeto, ve}e spomenata pogore.
Od neslovenskite naj~esti se hristijanskite imiwa, me|u drugoto
i zatoa {to golem del od prikaznite se narodna interpretacija na
razni mitolo{ki i hristijanski legendi i raskazi (od Biblijata, od
srednovekovnata crkovna literatura). Poznato e deka apokrifite i
`itijata izvr{ile ogromno vlijanie vrz makedonskoto prozno folklorno
tvore{tvo. Zatoa folklorot ni e prepoln so starozavetni i
novozavetni motivi, vo koi li~nostite se so bibliski imiwa, so imiwa
na svetci i sl.
Petvekovnoto tursko prisustvo na Balkanot ostavilo tragi vrz
na{iot makedonski sistem na imenuvawe. So islamizacijata se pojavile
i muslimanski imenuvawa. Avtorite na Re~nikot bea ispraveni
pred dilemata dali da gi vklu~at vo Re~nikot i muslimanskite imiwa,
so koi e prepolna na{ata narodna pesna i prikazna. Vpro~em, tie se
nejzin del, i toa zna~itelen, nezavisno od toa {to se prisutni, po~esto,
kako imiwa na porobuva~i i na ugnetuva~i. Pritoa mora{e da se ima
predvid faktot deka del od makedonskata populacija nosi muslimanski
imiwa (toa se Makedoncite-muslimani, koi go primile islamot od
najrazli~ni pri~ini, gi smenile slovenskite narodni imiwa so
muslimanski, a go zadr`ale jazikot). Makedoncite-muslimani imaat
jasna makedonska nacionalna svest i isklu~itelno bogat i ~ist makedonski
jazik. Nivnite muslimanski li~ni imiwa se del od na{ata
istoriska antroponimija (Aj{a, Zuhrija, Osman itn.). Muslimanskite
imiwa, isto taka, ne se vklu~eni vo dosega{nite gorespomenati
re~nici na imiwa.
Pri podgotovkata na Re~nikov se poka`a deka narodnite pesni
sodr`at nesporedlivo pove}e li~ni imiwa otkolku narodnite prikazni.
Toa e zatoa {to vo makedonskite narodni umotvorbi narodnite
pesni se na prvo mesto i po tematskata raznovidnost i po seopfatnosta
na nastanite od `ivotnata pateka na makedonskiot narod. Vo prikaznite
li~ni imiwa mnogu poretko se sre}avaat. Tamu, li~nostite

258
naj~esto se imenuvaat so nekoj apelativ (op{ta imenka), t.e. so nekoja
odrednica {to uka`uva na etni~kata pripadost, na potekloto, na
rodninskite vrski, na profesijata, na op{testveniot status na li~nosta
itn., kako na primer: `enata, ma`ot, ov~arot, pogolemiot
brat, deteto, popot, vladikata, kalu|erkata, goedarot, siromaviot
i dr.
Pretstavuvawe na re~ni~kite edinici vo Re~nikot
Re~ni~kata statija vo Re~nikot na li~ni imiwa vo narodnoto
tvore{tvo sodr`i pove}e delovi. Kaj osnovnite, neizvedeni imiwa,
se davaat pove}e informacii, bidej}i kaj izvedenite formi na imiwata,
obi~no, se upatuva na osnovnoto ime.
Najprvin, li~nite imiwa se precizno locirani. Toa podrazbira
deka pokraj imeto stoi avtorot na zbirkata (kako kratenka) i stranicata
od zbirkata kade {to se nao|a li~noto ime. Potoa se dadeni
negovoto poteklo i negovoto zna~ewe, t.e. etimologijata. Kaj izvedenite
imiwa e pretstavena nivnata struktura (t.e. izvedbata od osnova
+ sufiks). I samo dotuka ovoj Re~nik e ednakov so Re~nikot na
li~nite imiwa i Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite.
Ponatamo{nite tolkuvawa na li~nite imiwa se vo zavisnost od
kontekstot na pesnata ili prikaznata. Taka imeto Milojka ne e
karakteristi~no za makedonskiot jazik, a se sre}ava vo Re~nikot. No,
koga }e se pro~ita stihot, se gleda deka devojkata Milojka e Srbinka
od Prizren. Isto taka, mora da se vodi smetka od kade poteknuva
pesnata, t.e. prikaznata (ako pesnata e od Gora, toga{ imeto se bara{e
me|u muslimanskite imiwa). Ponatamu gi pretstavuvame verskite
praznici {to na{iot narod gi odbele`uval ili gi odbele`uva, a
spored koi so vekovi se vr{elo imenuvaweto kaj site slovenski i
neslovenski narodi (na praznikot Sveti Nikola deteto da se imenuva
kako Nikola, na Sv. Dimitrij kako Dimitar i sl.). Na pr. kaj imeto
Georgi stoi deka sv. \orgi Pobedonosecot e pokrovitel na stokata, a
negov den e \ur|ovden, koj{to se praznuva na 6 maj/23 april (po noviot,
t.e. po stariot kalendar). Verskite praznici se navedeni spored knigata
na Marko Kitevski Makedonski praznici; Skopje 2001. Kaj nekoi
imiwa se pravi obid imeto da se povrze so na{ite veruvawa i obi~ai.
Vsu{nost, vo tekot na rabotata se poka`a deka ne mo`e da se odbegne i
del od na{ata mitologija. Taa se nametna sama po sebe. Poznato e deka
na{iot folklor e ~udna vozbudliva sinteza od mitski i od arhetipski
impulsi. [eling so pravo }e napi{e deka avtenti~nosta i avtohtonosta
na eden narod ja opredeluva, pred sè, negovata mitologija kako
sopstvena individualna vizija na svetot i kako svest za toj svet, a

259
na{eto narodno tvore{tvo – na{ite prikazni, legendi, pesni, predanija,
gi sodr`at site zemni i nebesni tajni. Ve}e e ka`ano deka
predanijata za na{ite prosvetiteli, svetite bra}a Kiril i Metodij,
potoa onie za nivnite u~enici Kliment i Naum Ohridski, pridonele
vo kone~noto oformuvawe na na{ata nacionalna svest. Sli~no e i so
predanijata za Aleksandar Veliki. Denes Aleksandar e naj~esto li~no
ime vo Makedonija, a vo narodnoto tvore{tvo toa ime e rezervirano
samo za golemiot vojskovodec. Toa go potvrduvaat imenuvawata {to
imaat jasna determinacija kako Aleksandar Makedonski, Aleksandar
Veliki, kral Aleksandar, Aleksandar Slavjanski i sl. Toa e mitot na
makedonskiot narod za genijalniot vojskovodec koj stanal legenda.
Imeto Aleksandar vo na{eto narodno tvore{tvo ne bilo za obi~nite
lu|e. Vpro~em, imeto Aleksandar trebalo da se zaslu`i, kako {to toa
go zaslu`ile Aleksandar Kara|ulev i Aleksandar Turunxov, koi so
svojata hrabrost i samopo`rtvuvanost se ovekove~eni od narodniot
peja~ i raska`uva~. I makedonskata toponimija ja potvrdi ovaa
konstatacija. Najdovme samo eden primer, vo ~ija osnova se nao|a imeto
Aleksandar, i toj glasi: Bajnata na Velik Aleksandar (ramna mesnost
vo s. Postol, Enixevardarsko) i se odnesuva na Aleksandar Veliki.
Sli~na ideologizacija ima imeto Marko, poto~no likot na Krale
Marko. I toa ime e rezervirano samo za golemiot junak i spasitel koj
na momenti dobiva funkcija na bo`estvo. Za ovoj del od Re~nikot go
koristevme Re~nikot na narodnata mitologija na Makedoncite od
Tanas Vra`inovski (Skopje 2000). Na krajot od re~ni~kata statija (kako
{to uka`avme), li~nite imiwa se potvrduvaat so na{iot toponimiski
materijal. Zna~i, dadeni se toponimite koi vo osnovata go sodr`at
soodvetnoto li~no ime. Ova ni se vide kako neophodno od pove}e
pri~ini. Prvo, toponimite ¸ pripa|aat na najstarata leksi~ka naslojka
i se zna~aen del od narodnoto tvore{tvo, pa sodr`at iljadnici li~ni
imiwa {to od iskona gi upotrebuval makedonskiot narod, a nekoi od
niv sè u{te ~ekaat da bidat odgatnati. Toponimite gi zedovme od
Kartotekata na Oddelenieto za makedonska onomastika pri Institutot
za makedonski jazik „Krste Misirkov“ vo Skopje. Tamu kade {to
ne najdovme toponimiski potvrdi imeto go baravme kaj makedonskite
prezimiwa, poto~no vo Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite.
Svesni sme deka idejata za izrabotka na vakov Re~nik e blagorodna,
no istovremeno e i mnogu te{ka. Taa bara sorabotka na golema
ekipa od balkanolozi-makedonisti, no i od eksperti od re~isi site
humanitarni nauki (folkloristi, etnolozi, istori~ari, literati).
Avtorite go pravat prviot ~ekor pa, ponatamu, Re~nikov }e mo`e u{te
da se dopolnuva i dorabotuva.

260
Literatura
1. Ilievski, P.: Balkanski me|ujazi~ni kontakti vo antroponimijata
na Zbornikot od Miladinovci, @ivotot i deloto
na bra}ata Miladinovci, Nau~en sobir po povod 120 godini od
smrtta, Skopje, 1984, str. 257-270.
2. Koneski, B.: Jazikot na makedonskata narodna poezija, Skopje,
1971.
3. Stamatoski, T.: Spisokot na sopstveni narodni imiwa na
Miladinovci, @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci.
Nau~en sobir po povod 120 godini od smrtta, Skopje, 1984, str.
319-326.
4. Rizovski, @.: Stilskata funkcija na onomasti~kata leksika
vo makedonskata poezija i proza, Makedonistika 6, Skopje, 2002,
str. 5-82,
5. Stankovska, Q.: Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite,
Skopje, 1992.
6. Ivanova, O.; Korobar-Bel~eva, M.; Mitkov, M.; Stamatoski, T.
(redaktor): Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite, Skopje
1994 (t. I) i 2001 (t. II).

Ñèìîíà Ãðóåâñêà-ÌàŸîñêà
ÇÀ ÈÇÐÀÁÎÒÊÀÒÀ ÍÀ ÐÅ×ÍÈÊ ÍÀ ÑÈÍÎÍÈÌÈ
ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÎÒ £ÀÇÈÊ
Ïî Òîëêîâíèîò ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, åäåí îä íà¼ïîòðåáíèòå
ïðèðà÷íèöè å ðå÷íèêîò íà ñèíîíèìè âî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê.
Ïðåä äà ñå çàïî÷íå ñî íåãîâà èçðàáîòêà, ïîòðåáíî å äà ñå íàïðàâè
èñòðàæóâàœå íà èñòîðè¼àòîò íà ðå÷íèöèòå íà ñèíîíèìè, êàêî è íà òîà
êàêâè òèïîâè ðå÷íèöè ïîñòî¼àò âî äîñåãàøíàòà ëåêñèêîãðàôñêà ïðàêòèêà.
Ðàçìèñëóâàœàòà íà ñîôèñòîò Ïðîäèê âî äè¼àëîãîò Pðîtàãîðàñ íà
Ïëàòîí, ñïîðåä êî¼ íåêîè çáîðîâè ìåƒóñåáíî ñå ñëè÷íè, ñå ñìåòààò çà ïðâè
ïîâàæíè ðàçìèñëóâàœà çà ïîñòîåœåòî ñèíîíèìè¼à ìåƒó çáîðîâèòå. Âî
1606 ãîäèíà ñå ïî¼àâèë ðå÷íèêîò De Differentis verborum libri quatuor
(Antwerpen) íà Àóñîíèóñ Ïîïìà 1 , êî¼ äî êðà¼îò íà XVIII âåê äîæèâåàë
íåêîëêó äîïîëíåòè è ïðåðàáîòåíè èçäàíè¼à. Ðàçìèñëóâàœà çà ñèíîíèìèòå
ñå íàîƒààò è âî Commentaires sur Desportes (1607) íà Ìàëõåðáåð è âî
Remarques (1947) íà Âîãåëàñ.
Âî 1718 ãîäèíà, ôðàíöóñêèîò ñâåøòåíèê Ãàáðèåë Æåðàð 2 îá¼àâèë
ðå÷íèê íà ñèíîíèìè êî¼øòî íå å ïîäðåäåí ïî àçáó÷åí ðåä, à êî¼ ñå ñìåòà
çà ïðâ ìîäåðåí ðå÷íèê îä âàêîâ âèä.
Âî Ãåðìàíè¼à, ïðâèòå ðàçìèñëóâàœà çà ñèíîíèìè¼àòà è ïðâèòå
ðå÷íèöè íà ñèíîíèìè ñå ¼àâèëå âî XVIII âåê 3 .
1
Èñòîðèñêèîò ïðåãëåä å ïðåçåìåí îä Õàóñìàí, 1989: 1067-1075.
2
La justesse de la langue française, ou les différentes significations des mots qui passent pour synonymes,
Paris.
3
J. Chr. Gottsched: Von den gleichgültigen Wörtern (Synonymys) in der deutschen Sprache. In: Id. ,
Beyträge zur Critischen Historie der deutschen Sprache. Vol. 2,5. Leipzig, 1733, 1-23; Beobachtungen
über den Gebrauch und Mißbrauch vieler deutscher Wörter und Redensarten. Straßburg – Leipzig, 1758.
S. J. E. Stosch: Versuch in richtiger Bestimmung einiger gleichbedeutender Wörter der deutschen
Sprache, 3. vol. rankfurt, 1770-75.
J. A. Eberhard: Versuch einer allgemainen deutschen Synonymik in einem kritisch-philosophen
Wörterbuche der sinnverwandten Wörter der hohdeutschen Mundart, 6. vol. Halle, Leipzig, 1795-1802.
J. . Heynatz: Versuch eines möglisht vollständigen synonymischen Wörterbuch der deutchen Sprache,
2. vol. A – EINHALTEN, Berlin, 1795-98.
J. . Gottlieb Delbrück: Deutsche sinnerwandte Wörter, verglichen in Hinsicht auf Sprache, Seelenlehre
und Moral, Leipzig, 1796.

262
Âî Àíãëè¼à Æåðàð å ïðåâåäåí âî 1762. Äîáðî áèë ïðèôàòåí ðå÷íèêîò
íà Ïèîöè 4 , à íåãîâàòà ðàáîòà ¼à ïðîäîëæèëå Òå¼ëîð è Êðàá 5 .
Âî Ôðàíöè¼à îáèäîò íà Êîíäè¼àê îñòàíàë âî ðàêîïèñ (1760), íî
ïîäîöíà áèë âêëó÷åí è îá¼àâåí âî ðå÷íèêîò íà Ëàôå¼ (1858).
Óñïåõîò íà ðå÷íèêîò íà Æåðàð ñî íåãîâèòå èçäàíè¼à äî 1808 ãîäèíà
ïîòòèêíàë íîâè îáðàáîòêè íà ëàòèíñêèòå ñèíîíèìè. Ïðâèîò ðå÷íèê íà
ñèíîíèìè âî øïàíñêèîò ¼àçèê å èçäàäåí âî 1789 ãîäèíà 6 . Âî Èòàëè¼à
Æåðàð áèë ïðåâåäåí âî 1829 ãîäèíà îä Àëáðåõò, à íà¼ïîçíàò ðå÷íèê íà
ñèíîíèìè âî èòàëè¼àíñêèîò ¼àçèê êî¼øòî ñ# óøòå ñå ïðîäàâà âî êíèæàðíèöèòå
å îíî¼ íà Òîìàçåî 7 .
Âî òîà âðåìå ðå÷íèöè íà ñèíîíèìè ñå îá¼àâåíè è âî Äàíñêà 8 , âî
Õîëàíäè¼à 9 è âî Øâåäñêà 10 .
Êîí êðà¼îò íà XVIII âåê, ïîêð༠ðàçëèêóâàœåòî íà ñèíîíèìèòå íà
ñòðóêòóðåí, ñèíõðîíèñêè ïëàí, íà ïëàíîò íà çíà÷åíñêèòå îäíîñè ïîëåêà
çàâëåãóâà è äè¼àõðîíèñêàòà ëèíãâèñòèêà (â. Ïåòðîâè , 2005:68).
Âî XX âåê íå ñå ñëó÷èëå íåêîè ïîãîëåìè ïðîìåíè âî ïðèñòàïîò è
âî ðàçëèêóâàœåòî íà ñèíîíèìèòå âî ñïîðåäáà ñî òî¼ íà Æåðàð.
Âî ðóñêàòà ëåêñèêîãðàôè¼à ïðâèòå îáèäè çà èçðàáîòêà íà ðå÷íèê íà
ñèíîíèìè äàòèðààò óøòå îä XVIII âåê. Âî XIX âåê èìàëî íåêîëêó
íåóñïåøíè îáèäè, à êîíå÷íî âî 1961 ãîäèíà Èíñòèòóòîò çà ðóñêè ¼àçèê
ïðè Àêàäåìè¼àòà íà íàóêè íà òîãàøíàòà ÑÑÑÐ ¼à ïîñòàâèëà ïðåä ñåáå
çàäà÷àòà äà èçðàáîòè ðå÷íèê íà ñèíîíèìè, ïà òàêà âî 1970 ãîäèíà èçëåãîë
ïðâèîò, à âî 1971 âòîðèîò òîì.
Âî Áóãàðè¼à çà ïðâ îáèä çà ñîçäàâàœå ðå÷íèê íà ñèíîíèìè ñå ñìåòà
òî¼ íà Ì. Äàáåâà (1930-1934). Âî 1936 ãîäèíà èçëåãëî ïðâîòî èçäàíèå íà
ÁÍëãàðñêè ñèíîíèìåí ðå÷íèê íà Ë. Íàíîâ, êîåøòî ïðåòðïåëî ïîâå å
ïðåðàáîòêè è ïðåèçäàâàœà (1950-1958-1963-1968), à âî 1980 ãîäèíà
èçëåãîë Ñèíîíèìåí ðå÷íèê íà ñÍâðåìåííèÔ áÍëãàðñêè êíèæîâåí åçèê
èçðàáîòåí îä Èíñòèòóòîò çà áóãàðñêè ¼àçèê âî Ñîôè¼à (Ì. Äèìèòðîâà, À.
Ñïàñîâà).
J. Löw: Nahlese zur deutschen Synonymik, Breslau, 1798.
J. r. Chr. Jahn: Bereicherung der hochdeutschen Sprachschatzes versuch im Gebiethe der Sinnverwandtschaft,
ein Nachtrag zu Adelungs und eine Nachlese zu Eberhards Wörterbuch. Leipzig, 1806.
4
H. L. Piozzi: British Synonymy. 1794.
5
W. Taylor: English Synonyms Discriminated. London, 1813.
G. Crabb: Crabb's English Synonyms arranged alphabetically with complete cross references
throughout. London, 1816.
6
J. L. de la Huerta: Examen de la posibilidad de fijar la significación de los sinónimos de la lengua
castellana. Wien.
7
N. Tommaseo: Dizionario dei sinonimi della lingua italiana. 4. vol. Copenhagen, 1830.
8
B. G. Sporon (1775-92).
P. E. Müller (1829).
9
G. Bruining (1820).
P. Weiland / G. N. Landre (1821-5).
10
A. . Dalin (1870).

263
Âî ñðïñêàòà ëåêñèêîãðàôè¼à âî 1974 ãîäèíà èçëåãîë ðå÷íèêîò
Sinonimi i srodne reèi srpskohrvatskoga jezika îä Ì. Ëàëåâè .
Ðå÷íèê íà ñèíîíèìè ïðåòñòàâóâà åäíî¼àçè÷åí ðå÷íèê êî¼ ìîæå äà
áèäå ïîäðåäåí íà äâà íà÷èíà: ïî àçáó÷åí ðåä èëè ïî ñåìàíòè÷êè ãíåçäà.
Ñïîðåä Õàóñìàí (1989), ïîñòî¼àò äâà îñíîâíè òèïà ðå÷íèöè íà ñèíîíèìè:
1. ðàçëèêóâà÷êè, è 2. êóìóëàòèâåí.
Ðàçëèêóâà÷êèîò ðå÷íèê èìà äîëãà òðàäèöè¼à, ïî÷íóâ༠è îä ðå÷íèêîò
íà Æåðàð, è âî íåãî ñå äàâààò åêñïëèöèòíè ñïîðåäáè íà ñèíîíèìèòå
åäåí ñî äðóã.
Êóìóëàòèâíèîò ðå÷íèê íà ñèíîíèìè èìà àçáó÷íà ìàêðîñòðóêòóðà è
íåìà åêñïëèöèòíà ñïîðåäáà ìåƒó ñèíîíèìèòå. Ðàçëèêàòà ïîìåƒó ïðâèîò
è âòîðèîò òèï ðå÷íèöè å òèïîëîøêà, áèäå¼ è ñå ðàáîòè çà ðàçëè÷íè
ïðèñòàïè âî îáðàáîòêàòà íà ñèíîíèìèòå, à èñòîðèñêè ãëåäàíî, îâèå äâà
òèïà ðå÷íèöè íàñòàíàëå âî ¼àñíî îääåëåíè òðàäèöèè (â. Ïåòðîâè ,
2005:69).
Êóìóëàòèâíèîò ðå÷íèê íà ñèíîíèìè å ðå÷íèê çà èçáîð íà çáîðîâè
ïðè ïèøóâàœå íà òåêñò. Ïðè ïèøóâàœåòî ÷åñòî áàðàìå ñîîäâåòåí çáîð
êî¼ ïàñèâíî ãî çíàåìå, íî âî ìîìåíòîò íå ìîæåìå äà ñå ñåòèìå íà íåãî
èëè, ïàê, áàðàìå ñîîäâåòåí çáîð îä ñòèëñêè ïðè÷èíè. Íî, êóìóëàòèâíèîò
ðå÷íèê íå ãè äàâà ðàçëèêèòå ïîìåƒó ñèíîíèìèòå è îä íåãî íå ìîæå äà ñå
íàó÷è óïîòðåáàòà, ôóíêöè¼àòà íà îïðåäåëåí çáîð âî ¼àçèêîò. Ñïîðåä òîà,
òî¼ å óïîòðåáëèâ ñàìî çà ðîäåíèòå çáîðóâà÷è.
Ïðàøàœåòî çà èçáîð íà ìåòîäîëîãè¼à ïî êî¼à å ñå èçðàáîòóâà
ðå÷íèê íà ñèíîíèìè å îñîáåíî êîìïëåêñíî. Òîà ïðîèçëåãóâà îä íåóåäíà-
÷åíîñòà íà ñòàâîâèòå âî ïîãëåä íà ñèíîíèìè¼àòà. Ïðè èçðàáîòêàòà íà âàêîâ
ðå÷íèê íåîïõîäíî å äà ñå óñîãëàñàò òåîðè¼àòà è ïðàêòèêàòà è ïðåòñòàâóâàœåòî
íà ìàòåðè¼àëîò äà áèäå ïîòêðåïåíî ñî äîáðî ðàçðàáîòåíà ëåêñèêîëîøêà
è ëåêñèêîãðàôñêà òåîðè¼à.
Çà äà ñå çàïî÷íå èçðàáîòêàòà íà ðå÷íèê íà ñèíîíèìè, ïðâî òðåáà òèå
äà ñå äåôèíèðààò. Îä òîà ïîíàòàìó å çàâèñè äàëè âî ðå÷íèêîò å ñå íà¼äàò
ñàìî çáîðîâè ñî èñòî çíà÷åœå èëè è çáîðîâè ñî áëèñêî çíà÷åœå.
Ñèíîíèìèòå ïðåòñòàâóâààò çáîðîâè ðàçëè÷íè ïî ãëàñîâíèîò ñîñòàâ,
íî èñòè ïî çíà÷åœå. Êàêî òàêâè òèå ñå ñïðîòèâíè îä õîìîíèìèòå, êîè
ïðåòñòàâóâààò çáîðîâè ñî èñò ãëàñîâåí ñîñòàâ, íî ðàçëè÷íè ïî çíà÷åœå.
Îäíîñîò ïîìåƒó ñèíîíèìèòå âî ¼àçèêîò ñå íàðåêóâà ñèíîíèìè¼à. Âî âðñêà
ñî èñòîçíà÷íîñòà, áè ðåêëå äåêà ñèíîíèìèòå ìîæàò öåëîñíî äà ñå
ïîêëîïóâààò âî ñåìàíòè÷êàòà ñòðóêòóðà è òîãàø òèå ïðåòñòàâóâààò
öåëîñíè ñèíîíèìè, à ìîæàò è äåëóìíî äà ñå ïîêëîïóâààò, è òîãàø òèå ñå
äåëóìíè ñèíîíèìè. Òàêà, åäíîçíà÷íèòå ñèíîíèìè å áèäàò öåëîñíè,
äîäåêà âî ñèòóàöèèòå êîãà èìàìå ñèíîíèìè¼à ìåƒó åäíîçíà÷åí è ïîâå å-
çíà÷åí çáîð, èëè äâà è ïîâå å ïîâå åçíà÷íè çáîðîâè êîèøòî ñå ïîêëîïóâààò
âî åäíî èëè ïîâå å çíà÷åœà, òîãàø òèå å áèäàò äåëóìíè ñèíîíèìè.
Íî, ñåêàêî, òðåáà äà ñå èñòàêíå äåêà ñìåòàìå äåêà ñèíîíèìè ñå ñàìî îíèå

264
çáîðîâè êîèøòî èìààò èñòî çíà÷åœå, à íå çáîðîâè áëèñêè ïî çíà÷åœå. Îâäå
ìîæåìå äà äîäàäåìå äåêà îä ïðàêòè÷íà ãëåäíà òî÷êà íå å ëîøî âî
ðå÷íèöèòå äà ñå ñòàâààò è çáîðîâèòå áëèñêè ïî çíà÷åœå, íî ñî íàçíàêà äåêà
òîà å ðå÷íèê íå ñàìî íà ñèíîíèìè òóêó è íà çáîðîâè áëèñêè ïî çíà÷åœå,
êàêî øòî å íàâåäåíî âî ðå÷íèêîò Sinonimi i srodne reèi srpskohrvatskoga
jezika íà Ì. Ëàëåâè .
Âî ëåêñèêîãðàôñêàòà ïðàêòèêà, ãëàâíî, ñå èçäåëóâààò òðè òèïà
àçáó÷íî ïîäðåäåíè ðå÷íèöè íà ñèíîíèìè: 11
1. ðàçëèêóâà÷êè ðå÷íèê íà ñèíîíèìè; 12
2. ïðåîäåí òèï (ïîìåƒó ðàçëèêóâà÷êè è êóìóëàòèâåí òèï); 13
3. êóìóëàòèâåí ðå÷íèê:
à) ñòàíäàðäåí ñèíîíèìåí, 14
á) ñèíîíèìñêî-õèïîíèìñêè, 15
Ïðèìåð çà ðàçëèêóâà÷êè ðå÷íèê íà ñèíîíèìè å Ñëîâàðü ñèíîíèìîâ
ðóññêîãî Ôçûêà (1970). Âî íåãî ñå ñîäðæàò ñèíîíèìè îä ñîâðåìåíèîò
ðóñêè ñòàíäàðäåí ¼àçèê, à íå âêëó÷óâà çàñòàðåíà, äè¼àëåêòíà, òåñíîñïåöè¼àëíà
è òåðìèíîëîøêà ëåêñèêà. Ñèíîíèìèòå ñå ïîäðåäåíè âî
ñèíîíèìñêè ðåäîâè âî êîè íåêîè ñèíîíèìè ñå è ñòèëñêè îáåëåæåíè.
Çàãëàâíèîò çáîð å íåóòðàëåí è íà¼òî÷íî ãî ïðåäàâà çíà÷åœåòî íà äðóãèòå
÷ëåíîâè íà ðåäîò. Ôðàçåîëîãèçìèòå îáè÷íî ñå äàâààò íà êðà¼îò íà ðåäîò.
Ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à íå ñîäðæè ìîðôîëîøêè îïðåäåëíèöè. Âî îáðàáîòêàòà
íà ñèíîíèìñêèîò ðåä ñå äàäåíè: à) íè¼àíñè íà çíà÷åœåòî; á) ñòèëèñòè÷êè
îñîáåíîñòè; â) åêñïðåñèâíà è åìîöèîíàëíà îáîåíîñò; ã) îñîáåíîñòè íà
óïîòðåáàòà íà ¼àçèêîò; ä) îãðàíè÷åíîñò âî ñîãëàñóâàœåòî ñî äðóãè
çáîðîâè. Êàðàêòåðèñòèêàòà íà îïøòîòî çíà÷åœå ñå äàâà íà ïî÷åòîêîò. Âî
ñòàòè¼àòà ñå ïðèâåäåíè îïøèðíè ïðèìåðè ñî íàâåäåíè èçâîðè è àâòîðè.
Íà êðà¼îò íà ðå÷íèêîò èìà èíäåêñ íà ðå÷íèêîò ñî ïîïèñ íà ñèòå îáðàáîòåíè
çáîðîâè, íî áåç îáåëåæåíà ñòðàíèöà. Åâå èëóñòðàöè¼à íà åäíà
ðå÷íè÷êà ñòàòè¼à îä îâî¼ ðå÷íèê:
11
Îïèñîò íà òèïîâèòå ðå÷íèöè å ñïîðåä Ïåòðîâè , 2005:73-83.
12
S. J. Hayakawa: Cassell's Modern Guide to Synonyms – Related Words. London, 1988.
Ñëîâàðü ñèíîíèìîâ ðóññêîãî Ôçûêà. Òîì I è II. Ëåíèíãðàä 1970.
13
E. Genouvrier, C. Tristan: Nouveau dictionnaire des synonymes. Paris, 1977.
M. Pisàrèiková: Synonymický slovník slovenèiny. Bratislava, 1995.
14
L. Seché: Dictionarul de sinonime al limbii románe. Editura Academiei Republicii socialiste
Románia, 1982.
15
W. Müller: Duden. Die Sinn– und sachverwandten Wörter. Mannheim – Wien – Zürich, 1986.
K. Pala / J. Všianský: Slovník èeských synonum. Praha, 1994.
P. Hanks. The Collins Pocket Reference Thesaurus in A-Z orm. London, 1988.
Ë. Íàíîâ: ÁÍëãàðñêè ñèíîíèìåí ðå÷íèê. ÑîôèÔ, 1968.
M. S. Laleviæ: Sinonimi i srodne reèi srpskohrvatskoga jezika. Beograd, 1974.
Wörterbuch der Synonyme. München: Orbis Verlag, 1993.

ÀíîìàëèÔ, îòêëîíåíèå, íåïðàâèëüíîñòü, íåíîðìàëüíîñòü,
ñòðàíîñòü.
Íàðóøåíèå â íîðìàëüíîì ðàçâèòèè, òå÷åíèè è ò. ï. ÷åãî-ë., â
ðÔäó êàêèõ-ë., Ôâëåíèé, ïðåäìåòîâ è ò. ä. ÀíîìàëèÔ – ñëîâî
ëèòåðàòóðíîé, ïðåèìóù. êíèæíîé ðå÷è, óïîòð. ÷àñòî òåðìèíîëîãè÷åñêè
â ðàçëè÷íûõ îáëàñòÔõ çíàíèÔ, íàóêè; îòêëîíåíèå,
íåïðàâèëüíîñòü è íåíîðìàëüíîñòü ÷àçå óïîòð. äëÔ
îáîçíà÷åíèÔ íåçíà÷èòåëüíûõ, íåñóçåñòâåííûõ èçìåíåíèé,
îòñòóïëåíèé îò îáû÷íîãî, íîðìàëüíîãî âèäà èëè ñîñòîÔíèÔ,
òå÷åíèÔ, õîäà ÷åãî-ë.; ñòðàíîñòü âûðàæàåò îöåíêó ïðåäìåòà,
ÔâëåíèÔ èëè èõ ñâîéñòâà, êà÷åñòâà, îòëè÷àþçèåñÔ îò îáû÷íûõ,
ïðåäñòàâëÔþùèå èñêëþ÷åíèå â êàêîì-ë. îòíîøåíèè.
Åñëè àíîìàëèè, ñ îäíîé ñtîðîíû, påðåõîäÔt â óðîäñtâà, tî,
ñ äðóãîé ñtîðîíû, îíè tàêæå íåçàìåtíî pðèìûêàþt ê
âàðèàöèÔì, èëè èíäèâèäóàëüíûì êîëåáàíèÔì îðãàíèçìà.
Âîðîáüåâ, ÀíàòîìèÔ ÷åëîâåêà, ò. 1, ñ. 666...
265
Ôðàíöóñêèîò ðå÷íèê Nouveau dictionnaire des synonymes (1977) å
ïðèìåð çà ïðåîäåí ðå÷íèê íà ñèíîíèìè (ïîìåƒó ðàçëèêóâà÷êè è êóìóëàòèâåí)
ïîðàäè òîà øòî ðàçëèêóâàœåòî å ñâåäåíî íà íà¼ìàëà ìåðà.
Ñòðóêòóðàòà íà ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à ¼à ïðàâàò çàãëàâíèîò çáîð è íåãîâèòå
èçâåäåíêè (íà ïð., monstre, monstruex, monstruosite), ïîòîà å íàâåäåíà
ìîðôîëîøêàòà îïðåäåëíèöà, ïà ïîòâðäàòà. Ïîòâðäèòå ñå áåç íàçíà÷åí
èçâîð. Çíàêîò íà åäíàêâîñò (=) ñå ñòàâà ïîìåƒó çáîðîâèòå ñî èñòî çíà÷åœå.
Àêî íåêî¼ ÷ëåí îä ðåäîò å ñòèëñêè îáåëåæåí, îçíàêèòå ñå ñòàâààò âî
çàãðàäè. Ïî çíàêîò V. ñëåäóâààò çáîðîâè áëèñêè ïî çíà÷åœå íàïèøàíè ñî
ãîëåìè áóêâè è ïîñåáíî òîëêóâàíè, íî áåç ïîòâðäè. Ïîòîà ñå íàâåäóâààò
õîìîíèìèòå, íî ðàçäåëåíè ñî ðèìñêè áðîåâè. Íà ïð.:
monstre 1. (nom.) Dans sa baraque, le forain exhibait des monstres
= phenomene. 2. (adj.) Son discours a eu un succes monstre;
prodigieux, enorme; (fam.) boeuf. — monstrüx 1. V. DIOR-
ME, INHUMAIN et LAID. – 2. Les promoteurs ont fait construire
des tors monstrueuses dans Paris = colossal, demesure, enorme
(v. se mot), gigantesque. – 3. V. ABOMINABLE. — monstruosite
1. On ne peut soigner l'hermaphrodisme; !difformite, !malformation.
– 2. Le genocide des tribus indiennes au Bresil est une
monstruosite = atrocite.
Ðîìàíñêèîò ðå÷íèê Dictionarul de sinonime al limbii románe (1982) å
ïðèìåð çà êóìóëàòèâåí ðå÷íèê âî êî¼ ñòðóêòóðàòà íà ðå÷íè÷êàòà ñòàòè¼à
ñå ñîñòîè îä çàãëàâåí çáîð, ìîðôîëîøêà îïðåäåëíèöà, ñèíîíèìñêè ðåä è
ïîòâðäè. Ê༠ïîâå åçíà÷íèòå çáîðîâè ñåìàíòè÷êèòå ïîëèœà ñå èçäåëåíè

266
ñî áðî¼êè. Çàãëàâíèîò çáîð, äîêîëêó ïðåòñòàâóâà äîìèíàíòà èëè å
íåóòðàëåí çáîð, å íàïèøàí ñî ãîëåìè áóêâè, à äðóãèòå çáîðîâè ñå ñàìî
íàâåäåíè êàêî çàãëàâíè çáîðîâè ñî óïàòíèöà íà äîìèíàíòàòà. Òîà çíà÷è
äåêà ñèòå çáîðîâè âî ðå÷íèêîò ñå ñòàâåíè êàêî çàãëàâíè, à íèâíàòà
îáðàáîòêà çàâèñè îä íèâíèîò ñòàòóñ âî ¼àçèêîò. Ïðâî ñå íàâåäóâààò
íåóòðàëíèòå, à ïîòîà ñòèëñêè îáåëåæåíèòå çáîðîâè è òîà äîñëåäíî. Âî
çàãðàäè, ïðåä ÷ëåíîò íà ðåäîò, ñå íàâåäóâààò ñòèëñêè, âðåìåíñêè èëè
îáëàñíè îïðåäåëíèöè. Íà êðà¼îò íà ñòàòè¼àòà ñå ïðèâåäåíè êðàòêè
ïîòâðäè. Íà ïð.:
GIGÁNT s. colós, titán, uriaº, (reg.) tãtár. (Un ~ din basme)
COLÓS s. gigánt, titán, uriaº, (reg.) tãtár. (Un ~ din basme) 2. (...)
TITÁN s. colós, gigánt, uriaº, (reg.) tãtár. (Un ~ din basme)
URIAª s. , adj. 1. colós, gigánt, titán, (reg.) tãtár. (Un ~ din basme)
tãtár s. v. COCOª-DE-MUNTE. COCOª SÃLBATIC. COLÓS.
CURIER. GIGÁNT, MÃTURÃ. MESAGER. ªTAETÃ. TI-
TÁN. URIAª.
Ñèíîíèìñêî-õèïîíèìñêèòå ðå÷íèöè ñå ìíîãó ðàøèðåíè âî ëåêñèêîãðàôñêàòà
ïðàêòèêà è ñå íàìåíåòè çà øèðîê êðóã êîðèñíèöè ñî åäèíñòâåíà
öåë äà ìó ñå ïîìîãíå íà êîðèñíèêîò êîãà íå ìîæå äà ñå ñåòè íà
âèñòèíñêèîò çáîð. Îáè÷íî âî âàêâèîò òèï ðå÷íèöè ñàìî ñå íàâåäóâààò
÷ëåíîâèòå íà ðåäîò ñî ìèíèìàëíè èíôîðìàöèè è áåç ïðèìåðè. Íà ïð.: âî
ðå÷íèêîò íà Ìèëåð (1986) ñå îïôàòåíè ñèòå ñðîäíè çáîðîâè: ñèíîíèìè,
õèïîíèìè, õèïåðîíèìè, íî è àíòîíèìè. Îâî¼ ðå÷íèê å íàâèñòèíà êîðèñåí
è îä íåãî ìîæå áðçî äà ñå äîáèå ïîòðåáíàòà èíôîðìàöè¼à. Ðå÷íè÷êàòà
ñòàòè¼à ñå ñîñòîè îä çàãëàâåí çáîð è ñèíîíèìñêè ðåä, äîêîëêó çàãëàâíèîò
çáîð å äîìèíàíòà. Âî èëè íà êðà¼îò îä ðåäîò ñå äàâà óïàòíèöà íà äðóãè
ðåäîâè, êîèøòî, îä ñâî¼à ñòðàíà, äàâààò äðóãè ìîæíîñòè çà èçáîð.
Îçíàêàòà óïàòóâà è íà èçâåäåíè çáîðîâè è íà ñðîäíè çáîðîâè ñïîðåä
çíà÷åœåòî êîèøòî íå ïðèïàƒààò íà èñòî ñåìàíòè÷êî ïîëå, øòî çíà÷è äåêà
íå ñå ñèíîíèìè (íà ïð.: çàãëàâíèîò çáîð trinken óïàòóâà íà austrinken,
feiern, trunksichtig, Durst, Getränk..., à àêî èìà, ñå íàâåäóâààò èëè ñå óïàòóâà
íà ñîîäâåòíè àíòîíèìè). ×ëåíîâèòå íà ðåäîò êîè íå ïðåòñòàâóâààò
äîìèíàíòè ñå íàâåäåíè êàêî çàãëàâíè çáîðîâè, íî ñî óïàòóâàœå íà
äîìèíàíòàòà. Íà ïð.:
Ungeheuer, Monstrum, Monster, Ungetüm, Moloch, Untier, Drache,
Lindwurm; #abelwesen, #Meduse, #Rohling
Monstrum: #Mißgeburt, #Ungeheuer
Monster: #Ungeheuer
Ungetüm: #Ungeheuer
Moloch: #Ungeheuer

Untier: #Ungeheuer
Drache: #Ungeheuer
Lindwurm: #Ungeheuer
267
Èëóñòðàöèèòå íà íåêîëêó ðàçëè÷íè òèïîâè ðå÷íèöè íà ñèíîíèìè
ïîêàæóâààò äåêà ïîñòî¼àò ðàçëè÷íè ìåòîäîëîøêè îñíîâè èëè ïîàƒàëèøòà
çà ëåêñèêîãðàôñêà îáðàáîòêà íà ñèíîíèìèòå. Âî çàâèñíîñò îä ëåêñèêîãðàôñêèîò
èçáîð, ìîæå äà ñå êàæå äåêà íà¼äîñëåäíè âî ñïðîâåäóâàœåòî
íà çàäàäåíèòå êðèòåðèóìè ñå ñëåäíèòå ðå÷íèöè:
1. S. J. Hayakawa: Cassell's Modern Guide to Synonyms – Related Words.
London, 1988.
2. Ñëîâàðü ñèíîíèìîâ ðóññêîãî Ôçûêà. Òîì I è II. Ëåíèíãðàä 1970.
3. E. Genouvrier, C. Tristan: Nouveau dictionnaire des synonymes. Paris,
1977.
4. L. Seché: Dictionarul de sinonime al limbii románe. Editura Academiei
Republicii socialiste Románia, 1982.
5. W. Müller: Duden. Die Sinn- und sachverwandten Wörter. Mannheim –
Wien – Zürich, 1986.
Èàêî âî ñèòå ðå÷íèöè èìà íåäîñòàòîöè, ñåïàê ñèòå ïðåòñòàâóâààò
ãîëåìà ïîìîø ïðè ïèøóâàœå íà òåêñòîâè è çà çáîãàòóâàœå íà âîêàáóëàðîò
íà ñåêî¼ çáîðóâà÷ íà îïðåäåëåí ¼àçèê, øòî ïðåòñòàâóâà îñíîâíà öåë ïðè
ñîñòàâóâàœåòî ðå÷íèöè (Ïåòðîâè , 2005).
Ïîêð༠óïîòðåáàòà íà ñèíîíèìèòå êàêî ìåòà¼àçè÷íî ñðåäñòâî âî
ñèòå òèïîâè ðå÷íèöè, ãëàâíàòà óëîãà, ñåêàêî, ¼à äîáèâààò âî ðå÷íèöèòå íà
ñèíîíèìè, êîèøòî ñå åäíè îä íà¼ïîòðåáíèòå åäíî¼àçè÷íè ïðèðà÷íèöè.
Ðå÷íèêîò íà ñèíîíèìè ìîæå äà áèäå ïîäðåäåí íà äâà íà÷èíà: ïî
àçáó÷åí ðåä è ïî ñåìàíòè÷êè ãíåçäà. Ðå÷íè÷êèòå ñòàòèè ñå ñîñòî¼àò îä
ñèíîíèìñêè äâî¼êè è îä ñèíîíèìñêè ðåäîâè. Êàêî øòî ñïîìåíàâìå è
ïðåòõîäíî, âî ðå÷íèöèòå íà ñèíîíèìè, ïîêð༠ñèíîíèìèòå, ÷åñòî ñâîå
ìåñòî íàîƒààò è àíòîíèìèòå è õèïîíèìèòå. Ïðè èçðàáîòêà íà ðå÷íèê íà
ñèíîíèìè áè òðåáàëî: à) äà ñå óòâðäè òèïîëîãè¼àòà íà ðå÷íèêîò; á) äà ñå
åêñöåðïèðà ìàòåðè¼àë, ãëàâíî îä ëåêñèêîãðàôñêè èçâîðè; â) äà ñå åêñöåðïèðà
êîðïóñ íà ïîòâðäè, íà ïð. , îä äíåâíèîò ïå÷àò, îä ìåäèóìèòå áèäå¼ è
òèå íóäàò àêòóåëíîñò; ã) äà ñå óòâðäè îáëèêîò è ñîäðæèíàòà íà ðå÷íè÷êàòà
ñòàòè¼à.
Åâå åäíà èëóñòðàöè¼à çà òîà êàêî áè ìîæåëà äà èçãëåäà åäíà
ëåêñèêîãðàôñêà ñòàòè¼à âî ðå÷íèê íà ñèíîíèìè:
àâòîð ì. = òâîðåö, ñîçäàâà÷, ñîçäàòåë, èçóìèòåë, ïðîíàîƒà÷.
1. Òâîðåö, ñîçäàâà÷ íà íåêîå äåëî, íà¼÷åñòî óìåòíè÷êî èëè
íàó÷íî. Àâtîð íà åpèãðàìè. Àâtîð íà êíèãà. Àâtîð íà
ìàíèôåñtît. Àíîíèìåí àâtîð. 2. ⇒ èçóìèòåë, ïðîíàîƒà÷.

268
Ðå÷íèöèòå ïðåòñòàâóâààò íåèñöðïíè ðóäíèöè íà ëåêñè÷êîòî áîãàòñòâî
íà ¼àçèöèòå. Ìàêåäîíñêàòà ëåêñèêîãðàôè¼à å ðåëàòèâíî ìëàäà âî
ñïîðåäáà ñî íåêîè äðóãè, íî, îñîáåíî âî ïîñëåäíèòå ãîäèíè, çàáðçàíî ãî
ôà à ÷åêîðîò ñî îñòàíàòèòå åâðîïñêè ¼àçèöè. Çàïî÷íà èçëåãóâàœåòî íà
ïîâå åòîìíèîò Tîëêîâåí ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê âî èçäàíèå íà
Èíñòèòóòîò çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê Êðñtå Ìèñèðêîâ, îä ïå÷àò èçëåçå è
Ðå÷íèêît íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê îä Ç. Ìóðãîñêè, à îä íèâ, ïîíàòàìó, å
ìîæàò äà ñå èçðàáîòóâààò è äðóãèòå ðå÷íèöè, âî ïðâ ðåä ðå÷íèêîò íà
ñèíîíèìè, à ïîòîà è íà õîìîíèìè, àíòîíèìè, äè¼àëåêòíè çáîðîâè, òóƒè
çáîðîâè, çàñòàðåíè çáîðîâè èòí.

269
Literatura
1. Žic uch, M.: Semantièke i leksikografske definicije. ilologija, 22-23,
275-280.
2. Zgusta, L.: Priruènik leksikografije. Sarajevo, 1991.
3. Petroviæ, B.: Sinonimija i sinonimiènost u hrvatskome jeziku. Zagreb,
2005.
4. Pritchard, B.: Jeziène osobenosti i leksikografske definicije. ilologija,
22-23, 335-350.
5. Putanec, V.: Priruènik za prouèavanje povijesti leksikografije. Zagreb,
1992.
6. Hausmann, . J.: The Dictionary of Synonyms: Discriminating Synonymy.
Dictionaries, An International Encyclopedia of Lexicography.
Berlin – New York: Walter de Gruyter, 1989.

Æàðêî Áîøœàêîâè
ÊÀÊÂÈ ÐÅ×ÍÈÖÈ ÍÈ ÑÅ ÏÎÒÐÅÁÍÈ ÇÀ ÈÇÓ×ÓÂÀŒÅ
ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈOT £ÀÇÈÊ ÂÎ ÑÐÁÈ£À? 1
Âî íîâèòå ïîëèòè÷êî-îïøòåñòâåíè îêîëíîñòè è ìàêåäîíñêèîò è
ñðïñêèîò ¼àçèê ñè ïîâå å ñå îääàëå÷óâààò è çà ìíîãóìèíà ëóƒå êîìóíèêàöè¼àòà
ñå îäâèâà âå å ïîòåøêî. Âî îâà ñå óâåðèâìå êîãà ãè çàìîëèâìå
ñòóäåíòèòå îä ïî÷åòåí êóðñ ïî ìàêåäîíñêè ¼àçèê äà ãè ïîäâëå÷àò ñèòå
çáîðîâè âî êíèãàòà Pî÷åtåí êóðñ pî ìàêåäîíñêè ¼àçèê çà ñtðàíöè øòî
ôîíåòñêè, ìîðôîëîøêè, ëåêñè÷êè è ñåìàíòè÷êè ñå ðàçëèêóâààò îä
ñðïñêèîò. Íàøàòà ãðàƒà ñå çãîëåìè íà íåêîëêó ñòîòèíè ïðèìåðè. Ïîðàäè
òîà, à è çàòîà øòî ñìå ïðè¼àòåëè è ñîñåäè è øòî ñìå óïàòåíè åäíè íà äðóãè,
à è çàòîà øòî ìåƒóíàðîäíàòà çàåäíèöà îä íàñ áàðà ìåƒóðåãèîíàëíà
ñîðàáîòêà, íèå ñìå äîëæíè íà ñèòå øòî èìààò ïîòðåáà çà êîìóíèêàöè¼à
íà äâàòà ¼àçèêà äà èì îáåçáåäèìå àäåêâàòíà ëèòåðàòóðà. Òîà ïîäðàçáèðà
èçðàáîòêà íà ìîäåðíè ó÷åáíèöè, ïðâåíñòâåíî çàñíîâàíè íà êîìóíèêàòèâåí
ìåòîä íà èçó÷óâàœå íà ñòðàíñêè ¼àçèöè, à èñòî òàêà è ðàçëè÷íè
âèäîâè ðå÷íèöè. Ñìåòàìå äåêà å íà¼äîáðî èñòè àâòîðè äà íàïðàâàò è
ó÷åáíèê è ðå÷íèê.
Âî ðåôåðàòîò íåìà äà ñå çàíèìàâàìå òîëêó ñî òåîðåòñêè ïðîáëåìè,
òóêó ñàêàìå äà ïîòòèêíåìå èíèöè¼àòèâà çà èçðàáîòêà íà ðàçëè÷íè âèäîâè
ðå÷íèöè øòî èì ñå ïîòðåáíè íà Ñðáèòå øòî ãî ó÷àò ìàêåäîíñêèîò êàêî
ñòðàíñêè ¼àçèê. Áåç ïîìîø íà ìàêåäîíñêèòå êîëåãè, òàà ðàáîòà íå ìîæå
óñïåøíî äà ñå ðåàëèçèðà. Ìåƒóòîà, ñâåñíè ñìå äåêà ìàêåäîíñêèòå
ëåêñèêîãðàôè ñòî¼àò ïðåä ãîëåìè ïðåäèçâèöè è ãîëåìè òåøêîòèè, áèäå¼ è
óøòå íå å çàâðøåíî èíîâèðàœåòî íà òîëêîâíèîò ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê. Òîà ñå îäîëæè áèäå¼ è ñîðàáîòíèöèòå âî Ëåêñèêîëîøêîòî è
ëåêñèêîãðàôñêî îääåëåíèå, ïîðàäè òåæèíàòà íà ðàáîòàòà è îä äðóãè
1
Äåëóìíàòà èíñïèðàöè¼à çà íàñëîâîâ è ðåôåðàòîâ ¼à íà¼äîâ âî åäíî ñîîïøòåíèå íà Çóçàíà
Òîïîëèœñêà (Øtà tðàæèì ó ðå÷íèêó), ïðî÷èòàíî íà ìåƒóíàðîäåí íàó÷åí ñîáèð çà ëåêñèêîãðàôè¼à
è ëåêñèêîëîãè¼à Äåñêðèptèâíà ëåêñèêîãðàôè¼à ñtàíäàðäíîã ¼åçèêà è œåíå tåîðè¼ñêå îñíîâå. Íîâè
Ñàä – Áåîãðàä 2002, 33-39.

272
ïðè÷èíè (Ìèòåâà 2004:437-438), íå ñå çàäðæóâààò äîëãî âî íåãî. Êîãà å
ñå çàâðøè èíîâèðàœåòî íà òîëêîâíèîò ðå÷íèê, òîãàø îä èñòèòå àâòîðè
ìîæåìå äà î÷åêóâàìå è åäíîòîìåí ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí
¼àçèê, à ïî íåãî è ðåäèöà ðàçëè÷íè íîâè åäíî¼àçè÷íè è äâî¼àçè÷íè
ðå÷íèöè. È âî Ñðáè¼à óøòå íåìàìå åäíîòîìåí ðå÷íèê íà ëèòåðàòóðíèîò
¼àçèê âî èçäàíèå íà Èíñòèòóòîò çà ñðïñêè ¼àçèê (ÑÀÍÓ) èëè íà Ìàòèöà
ñðïñêà âî Íîâè Ñàä, øòî å äîäàòíà òåøêîòè¼à çà èçðàáîòêà íà äâî¼àçè÷íè
ðå÷íèöè. Ìåƒóòîà, âî Ìàêåäîíè¼à, ìèíàòàòà ãîäèíà (2005), åäåí ëåêñèêîãðàôñêè
ìíîãó ïðîäóêòèâåí àíãëèñò Çîçå Ìóðãîñêè ñàì íàïèøà è èçäàäå
ñîëèäåí åäíîòîìåí òîëêîâåí Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê.
Îñâåí êàäðîâñêèòå ïðîáëåìè, ãîëåìè òåøêîòèè ÷åñòî ïàòè ïðåäèçâèêóâà
è íåäîñòàòîêîò îä ïàðè çà ñàìîòî îáðàáîòóâàœå íà ìàòåðè¼àëîò è
çà ïå÷àòåœå. Âòîðîâî áè ìîæåëî äà ñå ðåøè ñî åâòèíè èçäàíè¼à, êàêî øòî
ïðàâàò Áóãàðèòå. Èìåíî, òèå ¼à èìààò åäèöè¼àòà Ó÷åáåí pîëèëåêñèêîí, âî
êî¼à ñå îá¼àâóâààò ðàçëè÷íè âèäîâè (åòèìîëîøêè, òîëêîâåí, ôðàçåîëîøêè,
ðå÷íèê íà ñèíîíèìè, íà õîìîíèìè, íà àíòîíèìè èòí.) ìàëè ðå÷íèöè íà
áóãàðñêè ¼àçèê, êîè ñå òðåòèðààò êàêî ó÷åáíè ïîìàãàëà. Âî ñåêî¼ îä íèâ
íà ïî÷åòîêîò èìà êðàòîê âîâåä âî êî¼ ñå îá¼àñíóâààò îñíîâíèòå ïîèìè è
òåðìèíè âî âðñêà ñî íàñëîâîò íà ðå÷íèêîò (àíòîíèìè¼à, õîìîíèìè¼à,
ôðàçåîëîãè¼à èòí.). Âî íèâ ñå íàâåäåíè è ïðåòõîäíè ëåêñèêîëîøêè è
ëåêñèêîãðàôñêè òðóäîâè è óïàòñòâî çà êîðèñòåœå íà ðå÷íèêîò.
Íî, ñåãà äà ñè îäãîâîðèìå íà ïîñòàâåíîòî ïðàøàœå âî íàñëîâîò íà
ðåôåðàòîâ. Áèäå¼ è, îñâåí òðèòîìíèîò Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê ñî
ñðpñêîõðâàtñêè tîëêóâàœà, åäåí Ñðpñêîõðâàtñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê è
åäåí Äèôåðåíöè¼àëåí ìàêåäîíñêî-ñðpñêîõðâàtñêè ðå÷íèê (91-151) âî
ó÷åáíèêîò Ìàêåäîíñêè ¼åçèê (Áîøœàêîâè 1986) è òðè ðàçãîâîðíèêà
(Áîøœàêîâè 2005, £îâàíîâèž 1998 è Èâàíîâñêà – Øåñòàê 2004) íåìà
íèøòî äðóãî, ìîæåìå äà ñè ðå÷åìå äåêà íè ñå ïîòðåáíè ñèòå âèäîâè
äâî¼àçè÷íè ìàêåäîíñêî-ñðïñêè è ñðïñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèöè.
Òèïîò íà ðå÷íèêîò å çàâèñè îä ïîòðåáèòå íà òî¼ øòî ãî èçó÷óâà
¼àçèêîò, à è îä ìåòîäèòå øòî ñå ïðèìåíåòè âî ó÷åáíèêîò çà ñòðàíöè.
Çà òèå øòî ñàêààò áðçî äà ïðîçáîðàò ìàêåäîíñêè ¼àçèê èì å ïîòðåáåí
ìàêåäîíñêî-ñðïñêè ðå÷íèê ñî íà¼ôðåêâåíòíèòå çáîðîâè. Ñïîðåä èíôîðìàöè¼àòà
øòî ¼à ñîîïøòè Äðàãè Ñòåôàíè¼à (2003:34) íà òðêàëåçíàòà ìàñà
„Íàñtàâà pî ìàêåäîíñêè ¼àçèê êàêî ñtðàíñêè: ñîñtî¼áè è påðñpåêtèâè“
âå å ïîñòî¼àò ìàêåäîíñêî-ñëîâåíå÷êè, ñëîâåíå÷êî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê
(Ñòåôàíè¼à – Ïðåòíàð 1998) è ïîëñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê, à íàñêîðî òðåáà
äà èçëåçå è ðå÷íèê ñî õðâàòñêà ïàðàëåëà. Òèå ðå÷íèöè ñîäðæàò ïî 4200
íà¼ôðåêâåíòíè çáîðîâè. Âðç îñíîâà íà íèâ, ñåêàêî ñî èçâåñíè êîðåêöèè,
íåìà äà áèäàò ïîòðåáíè ãîëåìè íàïîðè, à íè ñðåäñòâà äà ñå èçäàäå è ñðïñêà
âàðè¼àíòà. Ñåãà íåìà äà íàâëåãóâàìå âî ïðîáëåìîò íà êîðïóñîò è ìåòîäèòå
ïî êîè ñå îäðåäåíè íà¼ôðåêâåíòíèòå çáîðîâè, òóêó äà ãî ïðèôàòèìå òîà
øòî âå å ïîñòîè. Ìèñëàì äåêà è êîëîêâè¼àëèçìèòå (£îâàíîâà-Ãðó¼îâñêà

273
2002) òðåáà äà ñè íà¼äàò ñâîå ìåñòî âî ðå÷íèöèòå çà áðçî ñîâëàäóâàœå è
àêòèâíî çáîðóâàœå ìàêåäîíñêè ¼àçèê.
Ïîðàäè äîëãîâåêîâíèîò êîíòàêò è áëèñêîñòà íà íàøèâå ¼àçèöè,
ìèñëàì äåêà áè áèëî äîáðî è ïîòðåáíî äà ñå èçðàáîòè è åäåí êîíòàêòîëîøêè
2 ðå÷íèê. Òåîðèñêè ïîñòàâêè è ïðåãëåä íà ïîðàíåøíèòå òåîðèè çà
¼àçèöèòå âî êîíòàêò ìîæåìå äà íà¼äåìå âî êíèãèòå íà ä-ð £îâàí À¼äóêîâè
(2004à è 2004á). Âî îâàà âòîðà êíèãà (Êîíòàêòîëîøêè ðå÷íèê) å àíàëèçèðàíà
àäàïòàöè¼àòà íà 1415 ìàêåäîíñêè ðóñèçìè. Ìèñëàì äåêà å âðåìå
äà ñå óòâðäè êîè çáîðîâè ñå ïðåçåìåíè îä ñðïñêèîò ¼àçèê èëè ïðåêó íåãî,
à êîè èìààò èñòî ïîòåêëî è èñòè ìîäåëè ïðè îáðàçóâàœåòî, øòî ñå íîâè
òåíäåíöèè âî òîëêóâàœåòî íà îâèå îäíîñè (Ìèòåâà 2004:438-439). Çà
ëåêñè÷êèòå êîíòàêòè ìåƒó ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê è òóðñêèîò (£àøàð-Íàñòåâà
2001) è ìàêåäîíñêèîò è ãð÷êèîò (Òàõîâñêè 1951, Àðãèðîâñêè 1998) âå å
ñå îá¼àâåíè çíà÷à¼íè ñòóäèè. È çà ñðïñêèîò ¼àçèê è íåãîâèòå êîíòàêòè ñî
òóðñêèîò (Øêàšèž 1979) è ñî ãð÷êèîò (Ïîïîâèž 1953 è 1955) èñòî òàêà
ïîñòî¼àò çíà÷à¼íè òðóäîâè, øòî ñåêàêî å ¼à îëåñíè ðàáîòàòà ïðè èçó÷óâàœåòî
íà êîíòàêòèòå è àäàïòàöèèòå íà çáîðîâè îä îâèå áàëêàíñêè ¼àçèöè
âî ìàêåäîíñêèîò è âî ñðïñêèîò.
Òåìàòñêèòå èëè ñèñòåìàòñêèòå ðå÷íèöè äàâààò ãîëåìà ïîìîø âî
óñâî¼óâàœåòî íà ëåêñèêàòà íà åäåí ¼àçèê. Óøòå âî 1980 ãîäèíà èçëåçå
Ñèñtåìàtñêè ðå÷íèê ñðpñêîõðâàtñêîãà ¼åçèêà îä Ðàíêî £îâàíîâèž è Ëàçà
Àòàíàöêîâèž, à çà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê ñå îáðàáîòåíè ñàìî íåêîè òåìàòñêè
öåëèíè è òîà ïðåä ñè âî äè¼àëåêòèòå (Äðâîøàíîâ 2005). Êîðèñíè òåîðèñêè
ïîñòàâêè (11-20, 271-284), ïðàêòè÷íè ðåøåíè¼à è áîãàòà áèáëèîãðàôè¼à
(284-287) ìîæåìå äà íà¼äåìå âî Ñðpñêî-áóãàðñêè tåìàtñêè ðå÷íèê
(Âåëèêî Òúðíîâî, 1999, 27-209), îä Öåíêà Èâàíîâà è Ìàðèàíà Àëåêñè÷.
Âòîðèîò äåë íà îâàà êíèãà ïðåòñòàâóâà Ëåêñèêîí ìå ó¼åçè÷êèõ õîìîíèìà
è pîëèñåìà (213-270). Êàêî åäåí âèä òåìàòñêè ðå÷íèöè ìîæàò äà ñå ñìåòààò
è ðàçãîâîðíèöèòå (Áîøœàêîâèž 2005, £îâàíîâèž 1998 è Èâàíîâñêà –
Øåñòàê 2004).
Çà ïîòðåáàòà çà èçðàáîòêà íà åäíî èëè äâî¼àçè÷åí ñåìàíòè÷êîäåðèâàöèñêè
ðå÷íèê âå å èìààò ïèøóâàíî íàøèòå åìèíåíòíè àâòîðêè
Ãîðòàí-Ïðåìê (2000) è Ãîðòàí-Ïðåìê – Ìèðêóëîâñêà (2002). Òàêà, âî Íîâè
Ñàä (2003) èçëåçå ïðâàòà ñâåñêà 1: ×îâåê – äåëîâè tåëà íà Ñåìàítè÷êîäåðèâàöèîíè
ðå÷íèê.
Ïîðàäè çàåäíè÷êèîò ôîíä íà çáîðîâè âî ñèòå ñëîâåíñêè ¼àçèöè, âî
ïî÷åòíàòà ôàçà îä óñâî¼óâàœåòî íà âòîð ñëîâåíñêè ¼àçèê ñå çàáåëåæóâà
ëåñíî è áðçî íàïðåäóâàœå. Âî ñðåäíàòà ôàçà íà îáóêàòà òî¼ ïðîöåñ ïî÷íóâà
äà ñå çàáàâóâà, à âî íàïðåäíàòà ôàçà, ïîðàäè ìåƒó¼àçè÷íàòà èíòåð-
2
Âî îâèå ðå÷íèöè ñå îáðàáîòóâà àäàïòàöè¼à íà çàåìêè è íèâíîòî âêëîïóâàœå âî îïøò ëåêñèêîí.

274
ôåðåíöè¼à íà áëèñêèòå ¼àçèöè, òî¼ å çíà÷èòåëíî îòåæíàò (Èëèåâñêà
2000:347-348). Òåîðèñêèòå ïîñòàâêè, à è ìîäåëîò çà èçðàáîòêà íà õîìîíèìåí
ðå÷íèê ìîæåìå äà ãè ïðåçåìåìå îä ãîðåñïîìåíàòèòå àâòîðêè
(Èâàíîâà – Àëåêñè÷ 1999) è îä Î.Ñ. Àõìàíîâà (1974), Ðàäèž-Äóãîœèž
(1991) è Èëèåâñêà (2000). Çà êðèòåðèóìèòå çà îïðåäåëóâàœå íà õîìîíèìèòå
ïèøóâààò ñëåäíèòå àâòîðè: Òîïîëèœñêà (1984), Ãîðòàí-Ïðåìê (2002)
è Ñòåôàíîâñêè (1999), à çà êîíòåêñòîò è òèïîâèòå íà ëåêñè÷êà õîìîíèìè÷íîñò
Øèïêà (1988).
Çà âëàäååœå ñî áîãàòñòâîòî íà èçðàçíè ëåêñè÷êè ñðåäñòâà íà
ìà¼÷èíèîò èëè íà âòîðèîò ¼àçèê, ñåêàêî, êîðèñíè ñå è ðå÷íèöèòå íà
ñèíîíèìè è àíòîíèìè. Îä åäíîòîìåí òîëêîâåí ðå÷íèê, êî¼ ìåƒó îñòàíàòèòå
èìà è ñèíîíèìèñêè è àíòîíèìèñêè äåôèíèöèè, ëåñíî ìîæå äà ñå ñîáåðå
áîãàòà ãðàƒà. Êîðèñíè èíôîðìàöèè âî âðñêà ñî ñèíîíèìè¼àòà å íà¼äåìå
âî òðóäîâèòå íà Àïðåñ¼àí (1995, 2000) è âî ðå÷íèêîò íà Ëàëåâè (1974).
Çà ñåêî¼ Ñëîâåí øòî ó÷è âòîð ñëîâåíñêè ¼àçèê ìíîãó å âàæíî äà ñå çàïîçíàå
è ñî ãðàìàòè÷êàòà ñèíîíèìè¼à, ò.å. ñî ñèòå ãðàìàòè÷êè ñðåäñòâà ñî êîè
ìîæå äà ¼à ïðåíåñå èñòàòà èëè ñòèëñêè ìàðêèðàíà èíôîðìàöè¼à (Ïàíîñêà
1985).
Ïðåãëåäåí òðóä çà àíòîíèìèòå ñî íà¼ðåëåâàíòíà áèáëèîãðàôè¼à äàäå
àâòîðêàòà Ðà¼íà Äðàãè÷åâèž (1996), à ðå÷íèê íà àíòîíèìèòå âî ðóñêèîò
¼àçèê Šâîâ (1978).
Ïîñåáåí ïðîáëåì çà óñâî¼óâàœå è àäåêâàòíî ïðåâåäóâàœå ïðåòñòàâóâààò
ôðàçåîëîãèçìèòå è ïîðàäè òîà áè òðåáàëî äà èìàìå åäåí ìàêåäîíñêî-ñðïñêè
ôðàçåîëîøêè ðå÷íèê. Íåçàîáèêîëíè òðóäîâè âî òàà ðàáîòà
å áèäàò è êíèãèòå Áåëåøêè çà ìàêåäîíñêàtà ôðàçåîëîãè¼à îä Ñíåæàíà
Âåëêîâñêà (2002), Ôðàçåîëîøêètå èçðàçè âî ìàêåäîíñêèît ¼àçèê ñî îñâðt
íà ñîìàtñêàtà ôðàçåîëîãè¼à îä Êàòåðèíà Âåë¼àíîâñêà (2006) è Ôðàçåîëîøêå
ãëàãîëñêî-èìåíè÷êå ñèítàãìå ó ñàâðåìåíîì ñðpñêîõðâàtñêîì
¼åçèêó îä Äðàãàíà Ìðøåâèž-Ðàäîâèž (1987), âî êîè ñå äàäåíè è áîãàòè
áèáëèîãðàôèè îä îâàà îáëàñò. Òðåáà äà ñïîìåíåìå äåêà ïîñòî¼àò óøòå è
åäíî¼àçè÷íè Ôðàçåîëîøêè ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê, tîì pðâè À-£
îä Äèìèòðîâñêè Ò. È Øèðèëîâ Ò. (2003) è razeološki rjeènik hrvatskoga
ili srpskog jezika îä £îñèï Ìàòåøèž (1982) è äâî¼àçè÷íè ðå÷íèöè îä îâàà
îáëàñò Ìàêåäîíñêî-àíãëèñêè ðå÷íèê íà èäèîìè îä Ìóðãîñêè Ç. (1993) è
ìèíèìàëíè ôðàçåîëîøêè ðå÷íèöè íà ñðïñêèîò è ¼àçèöèòå íà íàöèîíàëíèòå
ìàëöèíñòâà âî Âî¼âîäèíà.
Ìàêåäîíñêèòå ñèíòàêñè÷àðè è ëåêñèêîãðàôè íàïðàâè¼à ãîëåìè
÷åêîðè âî îïèøóâàœåòî íà ãëàãîëñêàòà ðåêöè¼à ñî Èítåíöè¼àëíî-ñèítàêñè÷êèît
ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêètå ãëàãîëè, tîì I (À-Æ), ÈÌ£, Ñêîï¼å
1992, tîì II (Ç-Ê), ÈÌ£, Ñêîï¼å 1997, tîì III (Ë-Î ), ÈÌ£, Ñêîp¼å 2000,
tîì IV (P) ÈÌ£, Ñêîï¼å 2000, tîì V (Ð-Ñ), Ñêîï¼å 2000, tîì VI (T-Ø),
Ñêîï¼å 2000, à ê༠íàñ îäàìíà èçëåçå ñàìî åäåí ðå÷íèê îä òî¼ òèï Ðå÷íèê
ãëàãîëà ñà ãðàìàtè÷êèì è ëåêñè÷êèì äîpóíàìà. Çàâîä çà óŸáåíèêå è

275
íàñòàâíà ñðåäñòâà Áåîãðàä, Çàâîä çà èçäàâàœå óŸáåíèêà Íîâè Ñàä,
Ñâ¼åòëîñò Ñàðà¼åâî, 1989.
Çà äà ñå ñîâëàäà óñïåøíî ãðàìàòèêàòà íà åäåí ¼àçèê, íåîïõîäíè ñå
è ãðàìàòè÷êè ðå÷íèöè. Òàêà, íà Ñðáèòå øòî ãî ó÷àò ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê
ãîëåì ïðîáëåì èì ïðåòñòàâóâà ñîâëàäóâàœåòî íà ãëàãîëñêèòå ôîðìè,
ôîðìèòå íà çàìåíêèòå è áðî¼íèòå èìåíêè, êàêî è ìíîæèíñêèòå ôîðìè êà¼
èìåíêèòå è ñë. Ïîðàäè òîà, çà ñåêî¼ ãëàãîë òðåáà äà ñå äàäå íåñâðøåíà
(íîñè) è ñâðøåíà (äîíåñå) ôîðìà è îáè÷íî 1. ë. åäíèíà è 3. ë. ìíîæèíà íà
ãëàãîëñêèòå âðåìèœà: íîñè íåñâ.: íîñàì, íîñàt; (íå) å íîñàì, (íå) å
íîñàt /èìà/íåìà äà íîñàì, èìà/íåìà äà íîñàt; íîñèâ, íîñè¼à; íîñåâ,
íîñåà; (íå) å íîñåâ,(íå) å íîñåà / èìàøå/íåìàøå äà íîñàì, èìàøå/íåìàøå
äà íîñàt; ñóì íîñèë, íîñèëå / ñóì íîñåë, íîñåëå; (íå) å ñóì íîñåë,(íå) å
íîñåëå / èìàëî/íåìàëî äà íîñàì, èìàëî/íåìàëî äà íîñàt; áåâ íîñèë, áåà
íîñèëå / áåâ íîñåë, áåà íîñåëå; èìàì íîñåíî, èìààt íîñåíî; ñóì íîñåí, ñå
íîñåíè. Ê༠íåëè÷íèòå ãë. ôîðìè áèòíè ñå ðîäîò, áðî¼îò è âèäîò íà
ãëàãîëîò: íîñèë, íîñèëå / íîñåë, íîñåëå; íîñåí, íîñåíà, íîñåíî, íîñåíè;
íîñåœå, íîñåœà è óøòå ê༠ãëàãîëñêèîò ïðèëîã íîñå¼ è ãëàãîëñêàòà ãðóïà.
Çàïîâåäíèîò íà÷èí å èíòåðåñåí ïîðàäè íàñòàâêèòå è îáðàçóâàœåòî íà
íåãèðàíèòå ôîðìè: íîñè, íîñåtå / íå íîñè, íå íîñåtå/íåìî¼ äà íîñèø,
íåìî¼(tå) äà íîñètå. Âî ôîðìèòå çà ìîæåí íà÷èí îä íåñâðøåíèòå ãëàãîëè
ñå óïîòðåáóâààò ñàìî/ãëàâíî íåñâðøåíè ë-ôîðìè è îä ñâðøåíè ãë. ñàìî
ñâðøåíè ë-ôîðìè: áè íîñåë, áè íîñåëå (Ìèíîâà- óðêîâà 1994:61-68).
Ëè÷íèòå çàìåíêè çà äèðåêòåí è çà èíäèðåêòåí ïðåäìåò òðåáà äà
èìààò ïðåâîä è äà ñå óïàòåíè íà îñíîâíàòà ôîðìà, ïîä êî¼à å ñå íàâåäàò
ñèòå îáëèöè: íåà/¼à = œó/¼ó/¼å, â. òàà = îíà, íåà/¼à, íå¼çå/$, ñî íåà.
Ê༠áðîåâèòå ïðîáëåì ìîæå äà áèäå ðîäîò (äâà ñå óïîòðåáóâà ñàìî
çà ìàøêè, à äâå çà æåíñêè è çà ñðåäåí ðîä, à âî ñðïñêèîò äâà çà ìàøêè è
çà ñðåäåí, à äâå ñàìî çà æåíñêè; ÷åtâîðèöà îçíà÷óâà ãðóïà îä ëèöà âî êîè
áàðåì åäíî å îä ìàøêè ïîë, à âî ñðïñêèîò ñèòå âî ãðóïàòà ñå ìàøêè). Âî
ðå÷íèêîò ñåêàêî òðåáà äà ñå íà¼äàò è áðî¼íè èìåíêè íà –ìèíà è –èíà ñî
êîè ñå èçðàçóâà îïðåäåëåíà, îäíîñíî ïðèáëèæíà áðî¼íîñò íà ëóƒå, øòî âî
ñðïñêèîò ñå ïîñòèãíóâà ñî ðàçëè÷íè ñðåäñòâà, ñî çáèðíè áðîåâè, îäíîñíî
ñî ñóôèêñîò -àê: påtìèíà ó÷åíèöè = ïåòîðî ó÷åíèêà, äåñåtèíà ëóƒå =
äåñåòàê šóäè. Ê༠÷ëåíóâàíèòå èìåíêè íà –ìèíà íîðìàòà (påttåìèíàtà)
è ïðàêòèêàòà (påtìèíàtà) íå ñå ïîêëîïóâààò è òîà òðåáà äà áèäå
èñòàêíàòî âî ðå÷íèêîò (Ìèíîâà- óðêîâà 1994:43-44).
È ìíîæèíñêèòå ôîðìè íà èìåíêèòå òðåáà äà ñè íà¼äàò ñâîå ìåñòî
âî (èäíèîò) ãðàìàòè÷êè ðå÷íèê ïî ìàêåäîíñêè ¼àçèê íàìåíåò çà ñðïñêè
ãîâîðèòåëè, áèäå¼ è è òóêà ïîñòî¼àò ãîëåìè ðàçëèêè, êàêî íà ïðèìåð:
âðàtà, êîëà, óñtà åä. æ.ð., à âî ñðïñêèîò ìí. ñð. ð.; ñî áðî¼îò äâà ñåêîãàø
è âî ìàê. è âî ñðï. îäè ïàóêàë (äâà äîáðè ôèëìà = äâà äîáðà ó÷åíèêà), à
ñî áðîåâè ïîãîëåìè îä äâà âî ìàê. èäå ôîðìàòà íà –à àêî å èìåíêàòà
åäíîñëîæíà (ñtî ôèëìà = ñòî ôèëìîâà, à ìíîæèíà àêî å ïîâå åñëîæíà

276
ñtî åëåíè=ñòî ¼åëåíîâà. Ìåƒóòîà, âî ñðïñêèîò ñî áðîåâèòå äâà, òðè è
÷åòèðè îäè ïàóêàë, à îä ïåò ñî ãåíèòèâ ìíîæèíà.
Âî ðå÷íèêîò òðåáà äà ñå íà¼äàò è ìíîæèíñêèòå ôîðìè îä ñîïñòâåíè
èìèœà Påtðåâöè ñî îïèñåí ïðåâîä íà ñðïñêè 1. âèøå ëèöà êî¼à èìà¼ó èñòî
èìå 2. ïîðîäèöà èìåíîâàíà ïðåìà ¼åäíîì èñòàêíóòîì ÷ëàíó, èñòî êàêî è
äåäîâöè, âó¼êîâöè. È âî èíâåíòàðîò è âî äèñòðèáóöè¼àòà íà íàñòàâêèòå çà
çáèðíà ìíîæèíà ñå ¼àâóâààò ðàçëèêè: pàt¼å/pà å/pàtèøtà = ïóòåâè,
ëèñ¼å/ëèñ¼à =ëèøžå, âîä¼å = âîäå, ëèâàƒå = ëèâàäå (Ìèíîâà- óðêîâà
1994:32-33).
Ñâåñíè ñìå äåêà ñèòå íàøè æåëáè è ïîòðåáè, ïîðàäè ðàçíè ïðè÷èíè,
íåìà íàñêîðî äà ñå îñòâàðàò. Çàòîà ïðåäëàãàìå çà ñòóäåíòèòå-ôèëîëîçè,
øòî ãî ó÷àò ìàêåäîíñêèîò êàêî äðóã ñëîâåíñêè ¼àçèê, äà ñå èçðàáîòè åäåí
ñïåöè¼àëåí ïåäàãîøêè ðå÷íèê ñî ñëåäíèâå êàðàêòåðèñòèêè:
à) êîðïóñîò òðåáà äà áèäå çåìåí îä ó÷åáíèêîò ïî ìàêåäîíñêè ¼àçèê;
á) ðå÷íèêîò òðåáà äà áèäå äèôåðåíöè¼àëåí, íî ñî ñïèñîê íà èäåíòè÷íè
èëè çàåäíè÷êè çáîðîâè;
â) ôîíåòñêè (pàt = ïóò, äåí = äàí, ñîí = ñàí, æîët = æóò, âëîã =
óëîã, îñtðèíà = îøòðèíà), ìîðôîëîøêè (pðå÷åê = äî÷åê, íåçãðåøëèâ
= íåïîãðåøèâ, ó¼àäåí = î¼à åí; ìåíóâàœå = ìåœàœå, ìåíóâà÷
= ìåœà÷; ãðàäáà = ãðàäœà, pîëîæáà = ïîëîæà¼, ó÷åíè÷êà =
ó÷åíèöà, ñâåtëèíà = ñâåòëîñò) è ëåêñè÷êè (çàáðçàíîñt = æóðáà,
õèòœà; pðåìèí = pðåëàç; íàäâîðåøíîñt = ñïîšàøœîñò) ðàçëè÷íè
çáîðîâè å áèäàò íàâåäåíè ñî ñðïñêà ïàðàëåëà, íî íå è ñî êîíòåêñò;
ã) ñî êîíòåêñò å ñå äàäàò îíèå ëåêñåìè øòî ñåìàíòè÷êè ñå ðàçëèêóâààò
(áðàt = áðàò ñàìî ïî îöó è ìà¼öè, à pðâè áðàtó÷åäè ñó äåöà
îä äâà áðàòà, äâå ñåñòðå èëè îä áðàòà è ñåñòðå, à äåöà œèõîâå äåöå
ñó âtîðè áðàtó÷åäè),
ïîòîà ñèíîíèìè (áëèê-à, èç-áèâ-à êóšàòè, øèêšàòè; ìàøêóäàíêà
/ ìàøêà £àíà, Påtðà = ìóøêîáàœà, ìóøêàðà; tîëêóâà / ðàç¼àñíóâà,
îá¼àñíóâà ñìèñëà, çíà÷åœå íà íåøòî = òóìà÷èòè / îá¼àøœàâàòè
ñìèñàî, çíà÷åœå íå÷åãà, 2. tîëêóâà / îäãàtíóâà, ðàçãàtíóâà
ñîíèøòà, pðåtñêàæóâà = òóìà÷èòè / îäãîíåòàòè ñíîâå, ïðåäñêàçèâàòè;
ðèä / ðèäîâè/ðèä¼å/ðèäèøtà = áðäà, ïëàíèíå), ïîòîà
ïàðîíèìè (pàt-íèê = ïàòíèê, pàt-åíèê = ïàžåíèê),
àíòîíèìè (áðç-î/áðã-ó : áàâ-íî = áðçî : ñïîðî; íàäâîð : âíàòðå =
íàïîšó : óíóòðà, íàäâîðåøåí / íàäâîðåí : âíàtðåøåí = ñïîšàøœè
: óíóòðàøœè, íàäâîðåøíîñt : âíàtðåøíîñt = ñïîšàøíîñò :
óíóòðàøœîñò; ìàæîâíèöà : ø (âäîâèöà) = æåíà êî¼à èìà ìóæà :
óäîâèöà; äåâî¼êà / ìîìà : ìîì÷å / ìîì÷àê/ åðãåí, áå àð = äåâî¼êà :

277
ìîìàê; ìàæåíà : æåíåt = óäàòà : îæåœåí; ìàæåíà : íåìàæåíà =
óäàòà : íåóäàòà; æåíåt : íåæåíåt = îæåœåí : íåîæåœåí; âðàáîtåí
: áåçðàáîtåí = çàïîñëåí : íåçàïîñëåí; ñàêà : íå ñàêà / ìðàçè = âîëè
: íå âîëè /ìðçè, âëåçå : èçëåçå = óžè : èçàžè),
à îñîáåíî õîìîíèìè (áóêà = áóêâà, áóêâà = ñëîâî; çáîð I 1. ðå÷,
ëåêñåìà, 2. ðå÷, îáåžàœå, äîãîâîð, II äè¼. ñàáîð. ìàæåíà = óäàòà,
ìàæåœå = óäàâàœå, ìàæå = ìóæèž, ðàêà 1. ðóêà)
è ãëàãîëè ñî ðàçëè÷íà ðåêöè¼à (Êîãà ãî íàáëèæè Öàðåâäâîð = êàäà
ñå ïðèáëèæèî Öàðåâäâîðó); âëàäåå ôðàíöóñêè ¼àçèê = âëàäà/îâëàäàî
¼å ôðàíöóñêèì ¼åçèêîì; òðàíñàêöèèòå å áèäàt äåtåðìèíèðàíè îä
íåòî ïîíóäàòà èëè ïîáàðóâà÷êàòà íà äåâèçè = òðàíñàêöè¼å å áèòè
äåòåðìèíèñàíå íåòî pîíóäîì èëè pîtðàæœîì äåâèçà; äðæàâàòà
èítåðâåíèðà pðåêó êóïóâàœå è ïðîäàâàœå íà ðåçåðâíèòå ñðåäñòâà
= äðæàâà èíòåðâåíèøå êópîâèíîì è pðîäà¼îì ðåçåðâíèõ ñðåäñòàâà;
âàêâèòå óñëîâè äèðåêòíî ãî äåtåðìèíèðààt èçâîçîò çà ñìåòêà íà
óâîçîò = îâàêâè óñëîâè äèðåêòíî äåòåðìèíèøó èçâîç íà ðà÷óí
óâîçà;
ä) äîáðî å áèäå àêî ñèòå çáîðîâè áèäàò ñìåñòåíè âî ñåìàíòè÷êîäåðèâàöèñêè
ãíåçäà (áàâ-è I çàäðæàâàòè, îäóãîâëà÷èòè: Áàâè, àìà
íå çàáîðàâè = Îäóãîâëà÷è, àëè íå çàáîðàâè; II áàâè ñå çàäðæàâàòè
ñå, áèòè ñïîð, çàêàøœàâàòè; áàâ-åœå ñð.ð. / áàâ-åæ ì.ð. çàäðæàâàœå,
îäóãîâëà÷åœå; áàâ-íîñt æ.ð. ñïîðîñò; áàâ-åí -#íà -#íî -#íè ñïîð;
áàâ-íî ïðèë. ñïîðî; ìàæ = 1. ìóæ, ñóïðóã 2. ÷îâåê, ìóøêàðàö,
ìàøêî = äå÷àê, ìóøêî; ìàæàëî / ìàæèëî = óäà¼à; ìàæåœå 1.
óäàâàœå 2. óäà¼à; ìàæå / ìàæëå = 1. ìóæèž 2. ÷îâå÷óšàê; ìàæåñtâåíîñt
/ ìàøêîñt = ìóøêîñò, ìàøêîtè¼à = ìóøêîžà; ìàæåñtâåí
= ìóæåâàí, îäâàæàí; ìàæåñtâåíî àäâ. = ìóæåâíî, îäâàæíî;
ìàøêè ïðèä. = ìóøêè; 1. ïî ïîëó: ìàøêè äåöà = ìóøêà äåöà; 2. ïî
ñâî¼ñòâó: ìàøêî äîñòîèíñòâî = ìóøêî äîñòî¼àíñòâî 3. øòî ïðèïàäà
ìóøêàðöèìà: ìàøêè àëèøòà = ìóøêî îäåëî 4. ñà ìóøêèì îñîáèíàìà,
â. ìàøêóäàíêà, ôðàç.. ìàøêà £àíà = ìóøêàðà÷à; 5. øòî ñå
îäíîñè íà ñóïðóãà: ðîäíèíà ïî ìàøêà ëèíè¼à = ðîäáèíà ïî ìóøêî¼
ëèíè¼è; 6. íàð. ïîåç. â. ìàæîâíèöà; ìàøêè ïðèë. = ìóøêè, ¼óíà÷êè:
ñå ôàòè ìàøêè çà ðàáîòà = ïðèîíóî ¼å ìóøêè íà ïîñàî ìàæè (ñå)
ñâð. è íåñâð. = óäàòè (ñå), óäàâàòè (ñå): ñåñòðà ìè å ìàæåíà = ñåñòðà
ìè ¼å óäàòà; ñå ìàæèëà ìîìà äà íå ñåäè äîìà = óäàëà ñå ìîìà äà íè¼å
äîìà (ïîñë.); ìàæîâ ïðèä. = ìóæåâ, ìóæåâšè; ìàæîâíèöà íàð.
ïîåç.= æåíà êî¼à èìà ìóæà; ìàøêóäàíêà = ìóøêîáàœà, ìóøêàðà;
ƒ) çà ñëîâåíñêèòå çáîðîâè äîáðî áè áèëî äà ñå äàäå âî çàãðàäè
ñòàðîñëîâåíñêàòà èëè ïðàñëîâåíñêàòà ôîðìà, àêî ïîñòî¼àò: (äåí =
äàí < äüíü; ñîí = ñàí < ñúíú; pî÷åtîê / íà÷åtîê (po/na-kêt-úkú) /

278
íà÷åíêà (na-k-en-üka) = ïî÷åòàê), à çà ñòðàíñêèòå íèâíîòî ïîòåêëî
è ñèòå çíà÷åœà âî òî¼ ¼àçèê (áàâ÷à = áàøòà < òóð. bahçe, baðçå < ïåðñ.
bâð-èe äåì. îä bâð »âîžœàê«; äåáú, äåáúòî (fr. début) = ïðâè ¼àâíè
íàñòóï íåêîã (îáè÷íî óìåòíèêà è ñïîðòèñòå), äåáètáít (fr. débutant);
åðãåí = 1. ìîìàê, ìëàäèž 2. íåæåœà < ãð÷. ergšnhj íåæåœà,
ñàìàö; ìîëèâ < ãð÷. mol×bi „1. îëîâî 2. îëîâêà“ = îëîâêà);
å) ãðàìàòè÷êèòå êàðàêòåðèñòèêè, êàêî øòî âèäîâìå ïîãîðå, òðåáà äà
áèäàò, ñåêàêî, âíåñåíè âî îâî¼ ñïåöè¼àëåí ðå÷íèê;
æ) ïîêð༠äàäåíèòå çáîðîâè òðåáà äà ñå îçíà÷è äîìåíîò è êîíòåêñòîò
âî êî¼ ñå ¼àâóâààò: êðëåæ ì 1. çîîë. êðïåš, 2. ïå¼. à. äîñàäàí è
îäâðàòàí ÷îâåê, á. ïàðàçèò; êíèæíèíà æ ôîðì.ñòèë /ëèòåðàòóðà =
êœèæåâíîñò; êíèæíèöà æ çàñò. = áèáëèîòåêà; çëàtåö ì àðõ. ïîåò.
/ ¼óëè = ¼óëè; çãóæâà äè¼àë. /èñòóòêà = èçãóæâàòè; ìàæîâíèöà æ àðõ.
/ ìàæåíà æåíà = óäàòà æåíà;
ç) îíîìàñòè÷êàòà ãðàƒà øòî íà êî¼ áèëî íà÷èí ñå ðàçëèêóâà ( Ãåðìàíè¼à
= Íåìà÷êà, Ãåðìàíåö = Íåìàö, Ãåðìàíêà = Íåìèöà, Ãðöè¼à
= Ãð÷êà, Ãðêèíêà = Ãðêèœà, Âèåíà = Áå÷, £àpîíè¼à = £àïàí, £àpîíåö
= £àïàíàö; ñêîp¼àíåö = Ñêîïšàíàö, îõðèƒàíåö = Îõðè àíèí);
è) ñêðàòåíèöèòå òðåáà äà áèäàò ðàç¼àñíåòè (ÑÏÈ = Ñëóæáà çà ïîìîø
è èíôîðìàöèè, ÂÌÐÎ-ÄÏÌÍÅ = Âíàòðåøíî ìàêåäîíñêà ðåâîëóöèîíåðíà
îðãàíèçàöè¼à – Äåìîêðàòñêà ïàðòè¼à çà ìàêåäîíñêî
íàöèîíàëíî åäèíñòâî, èòí. = è òàêà íàòàìó = èòä.).

279
Literatura
1. À¼äóêîâèž, £.: Óâîä ó ëåêñè÷êó êîítàêtîëîãè¼ó. Tåîðè¼à àäàptàöè¼å
ðóñèçàìà. Áåîãðàä 20004, 364. ñòð.
2. À¼äóêîâèž, £.: Êîítàêtîëîøêè ðå÷íèê àäàptàöè¼å ðóñèçàìà ó
îñàì ñëîâåíñêèõ ¼åçèêà. Áåîãðàä 2004, 770 ñòð.
3. Àïðåñÿí, Þ. Ä.: Ëåêñè÷åñêàÿ ñåìàítèêà * Ñèíîíèìè÷åñêèå ñðåäñtâà
ÿçûêà. Èçáðàíûå òðóäû, òîì I, 2-èçäàíèå èñïðàâëåííîå è
äîïîëíåííîå. Øêîëà „ßçûêè ðóññêîé êóëüòóðû“ Èçäàòåëüñêàÿ
ôèðìà „Âîñòî÷íàÿ ëèòåðàòóðà“ ÐÀÍ 1995.
4. Àïðåñÿí, Þ. Ä. (ðóêîâîä.): Íîâûé îáúÿñíètåëüíûé ñëîâàðü
ñèíîíèìîâ ðóññêîãî ÿçûêà. Âtîðîé âûpóñê. ßçûêè ðóññêîé êóëüòóðû.
Ìîñêâà 2000.
5. Àðãèðîâñêè, Ì.: Ãðöèçìètå âî ìàêåäîíñêèît ¼àçèê. Ñêîï¼å 1998.
6. Àõìàíîâà, Î. Ñ.: Ñëîâàðü îìîíèìîâ ðóññêîãî ÿçûêà. Ìîñêâà 1974.
7. Áèöåâñêà, Ê.: Pî÷åtåí êóðñ pî ìàêåäîíñêè ¼àçèê çà ñtðàíöè. –
Ñêîï¼å, 1995, 202 ñòð.
8. Áîøêîâ, Ä.: Pðèäåâñêà íåãàöè¼à pðåôèêñèìà (íå-, à-, äèñ-, áåç-), –
Íàø ¼åçèê XXV/1-2, Áåîãðàä 1981, 63-67.
9. Áîøœàêîâèž, Æ.: Ìàêåäîíñêè ¼åçèê. ×ètàíêà. Ðå÷íèê. Ãðàìàtèêà.
Íîâè Ñàä, 1986, 182 ñòð. + äè¼àëåêàòñêà êàðòà.
10. Áîøœàêîâèž, Æ.: Îñíîâíè tèpîâè äèôåðåíöè¼àëíå ìàêåäîíñêîñðpñêîõðâàtñêå
ëåêñèêå, – Çáîðíèê Ìàòèöå ñðïñêå çà ôèëîëîãè¼ó è
ëèíãâèñòèêó XXX/1, Íîâè Ñàä 1987, 145-151. Áîøœàêîâèž, Bošnjakoviæ,
Žarko, Sa makedonskim u svet. Gramatika. Poslovni makedonski.
Kompjuteri. raze i izrazi. Putovanja. Beograd 2005, 164 str.
11. Âåë¼àíîâñêà, Ê.: Ôðàçåîëîøêè èçðàçè âî ìàêåäîíñêèît ¼àçèê ñî
îñâðt íà ñîìàtñêàtà ôðàçåîëîãè¼à. 2003, 154 ñòð.
12. Âåëêîâñêà, Ñ.: Áåëåøêè çà ìàêåäîíñêàtà ôðàçåîëîãè¼à. Ñêîï¼å
2002.181 ñòð.

280
13. Ãîðòàí-Ïðåìê, Ä.: Ðå÷íèê äåðèâàöèîíèõ ãíåçäà êàî îñíîâà çà
ópîðåäíî èñpètèâàœå ëåêñè÷êîã ñèñtåìà ñëîâåíñêèõ ¼åçèêà, –
XXVII íàó÷íà êîíôåðåíöè¼à íà XXXIII ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà
ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà, Îõðèä 14-15 àâãóñò 2000
ãîäèíà, Ñêîï¼å 2001, 19-24.
14. Ãîðòàí-Ïðåìê, Ä.; Ìèðêóëîâñêà, Ì.: Ñåìàítè÷êî-äåðèâàöèîíè
äâî¼åçè÷íè ðå÷íèöè. Ñåìàítè÷êî-äåðèâàöèîíè ñðpñêî-ìàêåäîíñêè
ðå÷íèê. Îãëåä. – XXVIII íàó÷íà êîíôåðåíöè¼à íà XXXIV ìåƒóíàðîäåí
ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà, Îõðèä
13-14 àâãóñò 2001 ãîäèíà, Ñêîï¼å 2002, 121-131.
15. Ãîðòàí-Ïðåìê, Ä.: £îø î êðètåðè¼èìà õîìîíèìè¼å pðèäåâà, –
Ñëàâèñòè÷êè ñòóäèè áð. 10, Ñêîï¼å, 2002, 145-149.
16. Ãðèöêàò, È.: Pðèëîøêå ðå÷è pîñìàtðàíå êðîç ôåíîìåí àítîíèìè¼å,
– £óæíîñëîâåíñêè ôèëîëîã XLV, Áåîãðàä 1989, 1-26.
17. Äèìèòðîâñêè, Ò.; Øèðèëîâ, Ò.: Ôðàçåîëîøêè ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît
¼àçèê, tîì pðâè À-£, Ñêîï¼å 2003.
18. Äðàãè÷åâèž, Ð.: Î pðàâèì èìåíè÷êèì è pðèäåâñêèì àítîíèìèìà,
– £óæíîñëîâåíñêè ôèëîëîã LII, Áåîãðàä 1996, 25-39.
19. Ìèíîâà- óðêîâà, Ë.: Ñèítàêñà íà ìàêåäîíñêèît ñtàíäàðäåí
¼àçèê. – Ñêîï¼å 1994.
20. Zgusta, L.: Priruènik leksikografije. I izdanje. »Svjetlost«, Zavod za
udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo, 1991, 335 str.
21. Èâàíîâà, Ö.; Àëåêñè÷, Ì.: Ñðpñêî-áóãàðñêè ðå÷íèê. Ëåêñèêîí
ìå ó¼åçè÷êèõ õîìîíèìà è pîëèñåìà. – Èçäàòåëñòâî „ÏÈÊ“ Âåëèêî
Òúðíîâî, 1999, 287 ñòð.
22. Ñðpñêî-ìàêåäîíñêè ðå÷íèê è ðàçãîâîðíèê. (ïîäãîòîâêà íà ðå÷íèêîò:
Ñâåòëàíà Èâàíîâñêà; ïîäãîòîâêà íà ðå÷íèêîò: £àñíà Øåñòàê),
Ñêîï¼å, 2004, 287 ñòð.
23. Èëèåâñêà, Ê.: Çà íåêîè êàðàêtåðèñtèêè íà ðóñêî-ìàêåäîíñêètå
ìåƒó¼àçè÷íè õîìîíèìè íà ôîíît íà äðóãètå ñëîâåíñêè ¼àçèöè, –
Ãîäèøåí çáîðíèê êí. 26, Ñêîï¼å 2000, 347-362.
24. £àøàð-Íàñòåâà, Î.: Tóðñêètå åëåìåítè âî ìàêåäîíñêèît ¼àçèê.
Ñêîï¼å 2001.
25. £îâàíîâà-Ãðó¼îâñêà, Å.: Âàëîðèçàöè¼àtà íà êîëîêâè¼àëèçìètå âî
ìàêåäîíñêàtà ¼àçè÷íà ñðåäèíà. Ñêîï¼å 2002.
26. £îâàíîâèž, Ñ.: £åçèöè áàëêàíñêèõ çåìàšà (è åíãëåñêè). Áåîãðàä
1998.
27. £îâàíîâèž, Ð.; Àòàíàöêîâèž, Ë.: Ñèñtåìàtñêè ðå÷íèê ñðpñêîõðâàtñêîãà
¼åçèêà. Ìàòèöà ñðïñêà, Íîâè Ñàä 1980.

281
28. Ëåêñèêîëîãèÿ ðóññêîãî ÿçûêà. – Ìîñêâà 1982.
29. Laleviæ, M. S.: Sinonimi i srodne reèi srpskohrvatskog jezika. Beograd
1974.
30. Ëüâîâ, Ì. Ð.: Ñëîâàðü àítîíèìîâ ðóññêîãî ÿçûêà, îêîëî 2000
àítîíèìè÷åñêèõ pàð. (ïîä ðåäàêöèåé Ë. À. Íîâèêîâà) Ìîñêâà 1978.
31. Matešiæ, J.: razeološki rjeènik hrvatskoga ili srpskog jezika. Zagreb
1982.
32. Ìèòåâà, Ä.: Ðå÷íèêît íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê (1961-1966) âî îäíîñ
íà pðâètå ðå÷íèöè âî äðóãètå ñëîâåíñêè ¼àçèöè, – ÕÕÕ íàó÷íà
êîíôåðåíöè¼à íà XXXVI ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê,
ëèòåðàòóðà è êóëòóðà, Îõðèä, 11/13 àâãóñò 2003, Ñêîï¼å 2004,435-
440.
33. Ìðøåâèž-Ðàäîâèž, Ä.: Ôðàçåîëîøêå ãëàãîëñêî-èìåíè÷êå ñèítàãìå
ó ñàâðåìåíîì ñðpñêîõðâàtñêîì ¼åçèêó. Ôèëîëîøêè ôàêóëòåò
Áåîãðàäñêîã óíèâåðçèòåòà, Ìîíîãðàôè¼å, êœ. LX, Áåîãðàä,1987.
34. Ìóðãîñêè, Ç.: Ìàêåäîíñêî-àíãëèñêè ðå÷íèê íà èäèîìè.(Macedonian-
English Dictionary of Idioms). Ñêîï¼å 1993.
35. Ìóðãîñêè, Ç.: Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê. Åäíîtîìåí ðå÷íèê.
Ñêîï¼å 2005.
36. Ïàíîñêà, Ð.: Ãðàìàtè÷êà ñèíîíèìè¼à âî ìàêåäîíñêèît ¼àçèê, XVIII
ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà 1-22. VIII 1985,
Ñêîï¼å-Îõðèä.
37. Ïîïîâèž, È.: Íîâîãð÷êå è ñðåäœîãð÷êå pîçà¼ìèöå ó ñàâðåìåíîì
ñðpñêîõðâàtñêîì ¼åçèêó. –Çáîðíèê ðàäîâà Ñ.À.Í. XXXVI – Âèçàíòîëîøêè
èíñòèòóò Ñ.À.Í., êœ. 2, Áåîãðàä 1953, 199-237.
38. Ïîïîâèž, È.: Ãð÷êî-ñðpñêå ëèíãâèñtè÷êå ñtóäè¼å II. Ãð÷êå pîçà¼ìèöå
ó ñàâðåìåíîì ñðpñêîõðâàtñêîì ¼åçèêó. – Çáîðíèê ðàäîâà
Ñ:À:Í. XLIV, – Âèçàíòîëîøêè èíñòèòóò, êœ. 3 Áåîãðàä 1955,111-115.
39. Ïîïîâèž, È.: Ãð÷êî-ñðpñêå ëèíãâèñtè÷êå ñtóäè¼å III. Pðîáëåìè
õðîíîëîãè¼å âèçàítèñêèõ è íîâîãð÷êèõ pîçà¼ìèöà ó ñðpñêîì ¼åçèêó.
Çáîðíèê ðàäîâà Ñ:À:Í. XLIV, – Âèçàíòîëîøêè èíñòèòóò, êœ. 3,
Áåîãðàä 1955,117-157.
40. Ðàäèž-Äóãîœèž, Ì.: Ìå ó¼åçè÷êè õîìîíèìè è pàðîíèìè ó ðóäñêîì
è ñðpñêîõðâàtñêîì ¼åçèêó, – Ñëàâèñòè÷êè çáîðíèê, êœèãà VI, Ãîðœè
Ìèëàíîâàö 1991, 5-149.
41. Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê ñî ñðpñêîõðâàtñêè tîëêóâàœà
(ÐÌ£). Ñêîï¼å I (1961), II (1965), III (1966).
42. Ðå÷íèê ñðpñêîõðâàtñêîã êœèæåâíîã ¼åçèêà. Ìàòèöà ñðïñêà (ÐÌÑ).

282
43. Stefanija, D.; Pretnar, T.: Mali makedonsko-slovenski slovar. Ñòåôàíè¼à,
Äðàãè, Ïðåòíàð, Òîíå, Ìàë ìàêåäîíñêî-ñëîâåíå÷êè ðå÷íèê.
Ljubljana, 1998.
44. Ñòåôàíè¼à, Ä.: Íàñtàâàtà pî ìàêåäîíñêè ¼àçèê êàêî ñtðàíñêè:
ñîñtî¼áè è påðñpåêtèâè. Çáîðíèê II. Ñêîï¼å 2004, 30-34.
45. Ñòåôàíîâñêè, Š.: Pðîáëåìît íà õîìîíèìè¼àtà è pîëèñåìè¼àtà
âî ëåêñèêîãðàôñêàtà îáðàáîtêà, XXV íàó÷íà äèñêóñè¼à íà XXXI
ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà, –
Ñêîï¼å 1999, 65-70.
46. Òàõîâñêè, À. .: Ãð÷êè çáîðîâè âî ìàêåäîíñêèît íàðîäåí ãîâîð.
Pðèëîã êîí åtèìîëîøêèît ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèît ¼àçèê. Ñêîï¼å
1951.
47. Òîïîëèœñêà, Ç.: Êðètåðè¼è õîìîíèìè¼å pðèäåâà, – Ëåêñèêîãðàôè¼à
è ëåêñèêîëîãè¼à. Çáîðíèê ðàäîâà. Ìàòèöà ñðïñêà, Íîâè Ñàä-Áåîãðàä
1984, 191-201.
48. inka, B.: Rusko-hrvatski diferencijalni rjeènik Stjepana Ivšiæa, –
Ëåêñèêîãðàôè¼à è ëåêñèêîëîãè¼à. Çáîðíèê ðàäîâà. Ìàòèöà ñðïñêà,
Íîâè Ñàä-Áåîãðàä 1984, 217-221.
49. Øèïêà, Ä.: Êîítåêñt è tèpîâè ëåêñè÷êå õîìîíèìè÷íîñtè, – Íàø
¼åçèê XXXVIII/1-2, Áåîãðàä 1988, 55-59.
50. Šipka, D.: Osnovi leksikologije i srodnih disciplina. – Matica srpska,
Novi Sad 1998, 245 str.
51. Škaljiæ, A.: Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku. Sarajevo 1979.

Ëèëè¼àíà Ìèîäîíñêà, Äðàãè Ñtåôàíè¼à
ËÅÊÑÈÊÀÒÀ ÂÎ ÅÄÅÍ HOB ÏÐÀÂÎÏÈÑ BO PM
1.
Ïðåä äåñåòèíà ãîäèíè îä åäåí îõðèƒàíåö äîáèâ ôîòîêîïè¼à îä 17
ñòðàíèöè, îçàãëàâåíà êàêî Íîâèît pðàâîpèñ âî Ðåpóáëèêà Ìàêåäîíè¼à, à
âî çàãðàäà ñòîè: (Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê). Âåäíàø ãî ïîãëåäíàâ êðà¼îò.
×èòàì äåêà îâà å „Çáîðâåíî íà 14-tå Çàëöáóðãñêè ñëàâèñtè÷êè ðàçãîâîðè
îä 26 äî 29 îêtîìâðè 1995 ãîäèíà íà tåìà ’Ìàêåäîíñêîòî ïðàøàéíå è
éóãîèñò÷íîåâðîïåéñêàòà ìàëöèíñòâåíà ïîëèòèêà‘ îä ñtúðíà íà
Pàóíêîâñêè Âëàäèìèð óë. ’Ãàëè÷èöà‘ 47 2/4 96000 Îõðèä Ðåpóáëèêà
Ìàêåäîíèéà/tåë. 096/37-299.“
Âñóøíîñò, ñòàíóâà çáîð çà åäåí ñëàâèñòè÷êè ñîáèð íà Èíñòèòóòîò
çà ñëàâèñòèêà íà Óíèâåðçèòåòîò âî Ñàëçáóðã (Instytut für Slavistik der
Universitat Salzburg) ïîä èìå íà ñïèñàíèåòî Ñëîâåíñêètå ¼àçèöè (Der
slawischen Sprachen), îäðæàí îä 26 – 29 îêòîìâðè 1995 ãîäèíà, à îðãàíèçèðàí
îä ïîëèòîëèíãâèñòîò Îòî Êðîíøòà¼íåð (Otto Kronsteiner), èíàêó
ïîçíàò ìàêåäîíîôîá. Íî çà òîà ïîäîöíà! Òðóäå¼ è ñå äà ãî ïðîíà¼äàì
îòïå÷àòåí òî¼ ïðèëîã, êî¼øòî, êàêî øòî òâðäè Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè å
ïðî÷èòàí òàìó, íà òîà ìåñòî è âî òîà âðåìå, ¼àñ íå ãî ñðåòíàâ âî ñïîìíàòîâî
ñïèñàíèå çà ñëîâåíñêèòå ñòóäèè. Çàòîà ïàê ïîä ïîãëàâ¼åòî „Ìàêåäîíñêîòî
ïðàøàœå“ (Die Makedonische rage) âî ñïèñàíèåòî Die Slawische Sprachen
íà 14. Salzburger Slawistengesprach Eingeladen, Band 46, 1995, ïîñòîè òåêñò
îä: „Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè óë. ’Ãàëè÷èöà‘ 47 2/4 96000 Îõðèä“ óïàòåí äî
’ÌÂÐ íà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à óë. Äèì÷å Ìèð÷åâ á.á. 91000 Ñêîï¼å Í/Ð
íà Ìèíèñòåðîò çà Âíàòðåøíè ðàáîòè ãîïîäèí Š. Ôð÷êîâñêè“ êàêî
„ÏÐÅÄÌÅÒ: Îòêàæóâàœå îä Ìàêåäîíñêî Äðæàâ¼àíñòâî“ ïðåâåäåíî, íà
èñòà ñòðàíèöà è íà ãåðìàíñêè ¼àçèê.
Âî ñîäðæèíàòà íà îâî¼ ñëóæáåí äîêóìåíò, ÷èèøòî ïî÷åòîöè áóêâàëíî
ãè ïðåíåñóâàì ñî ïðàâîïèñíèîò ðåä íà Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè, íåìà äà
íàâëåãóâàì, òóêó ñàìî óêàæóâàì êàêîâ êðèòåðèóì èìà ëèíãâèñòè÷êîòî
ñïèñàíèå íà ñëàâèñòèêàòà âî Ñàëçáóðã âîäåíà îä ïîëèòè÷êèîò ëèíãâèñò
= ïîëèòîëèíãâèñòîò Îòî Êðîíøòà¼íåð! Èíàêó, Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè îâà
ñâîå îòêàæóâàœå èì ãî ïðàòèë è íà:

284
„– Îôèöåðîò çà ÷îâå÷êè ïðàâà âî ÐÌ. (?) – /ïðàøàëíèêîâ å ìî¼/
– Àíêåòíàòà êîìèñè¼à çà ÷îâå÷êè ïðàâà ïðè ñîáðàíèåòî íà ÐÌ
– Êàáèíåò íà ïðåòñåäàòåëîò íà ÐÌ ãîñïîäèí Êèðî Ãëèãîðîâ
– Àìáàñàäà íà Áîëãàðè¼à
– Àìáàñàäà íà ÑÀÄ
– Àìáàñàäà íà Ðóñêàòà Ôåäåðàöè¼à
– Àìáàñàäà íà Ãåðìàíè¼à“
Íà îâî¼ íà÷èí ïîêàæóâàì äåêà ñîäðæèíàòà íà îâà îòêàæóâàœå èì å
ïîçíàòà è íà äîìàøíè è íà òóƒè ïîëèòè÷àðè è ìîæå ñåêî¼ äà ãî ïðî÷èòà.
Àêî ñàêà! A jac å ñå çàäðæàì íà ïðî÷èòàíèîò, à íåîá¼àâåíèîò HOB
PÐÀÂÎPÈÑ ÂÎ ÐÅPÓÁËÈÊÀ ÌÀÊÅÄÎÍÈ£À (Áîëãàðîìàêåäîíñêèîò
éúçèê/ èëè ñêðàòåíî: ípâðì. Âñóøíîñò, ðàêîïèñîò íà ñïîìíàòèîâ ípâðì,
ìè ãî âðà÷è Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè.
Çà îâî¼ ïðàâîïèñ ñðåòíóâàìå îá¼àñíóâàœå âî ÷ëåí 4. îä îòêàçîò íà
Â. Ïàóíêîâñêè îá¼àâåí íà ìàêåäîíñêè è íà ãåðìàíñêè ¼àçèê âî Die
Slawische Sprachen 1 . Òàìó ñå íàâåäóâà äåêà òî¼ íà 1. ¼óíè 1995 ãîäèíà áèë
ïîêàíåò íà Ñëàâèñòè÷êèîò èíñòèòóò âî Ñàëçáóðã äà ó÷åñòâóâà âî äèñêóñè¼à
çà ìàêåäîíñêîòî ïðàøàœå è ¼óãîèñòî÷íàòà åâðîïñêà ìàëöèíñêà ïîëèòèêà.
Çà òîà ¼à ïðè¼àâèë òåìàòà „Íîâàòà îðòîãðàôè¼à âî Ìàêåäîíè¼à – Áîëãàðîìàêåäîíñêè
éúçèê“. Ïî ñ# èçãëåäà, òî¼ å ñàìî ïðåòñòàâíèê íà çàåäíè÷êè
ðåôåðàò íàñòàíàò „...âî âðåìåòî (£óíè 1993 – Àïðèë 1994 ãîäèíà), £àñ ñî
ïîìîø íà îñòàíàòèòå íàøè ÷ëåíîâè Ìàíåâ Ðèñòî, Ìàíåâà Âàëåíòèíà è
Àâðàìîâñêè Æàðêî, ðåøèâìå è íàïðàâèâìå åäåí åêñïåðèìåíòàëåí ¼àçèê,
êî¼ ãî íàðåêîâìå Áîëãàðî-Ìàêåäîíñêè ¼àçèê. Åêñïåðèìåíòàëíèîò ¼àçèê
òðåáàøå äà ïðåòñòàâóâà ðåôîðìèðàœå íà òàêàíàðå÷åíèîò Ìàêåäîíñêè
¼àçèê (í.ç. êî¼ äîáðî, äîíåêàäå, ãî âëàäåå Â. Ïàóíêîâñêè), à âîåäíî åòàïà
êîí ñîçäàâàœå íà íîâ êíèæåâåí Áîëãàðñêè ¼àçèê êî¼ ãè îáåäèíóâà Èñòî÷íèòå
è Çàïàäíèòå Áîëãàðñêè ãîâîðè... (í.ç. êî¼øòî å íå¼àñåí è íå ãî çíààò
äóðè è íåãîâèòå ñîçäàâà÷è)“. Çà îâî¼ åêñïåðèìåíòàëåí ¼àçèê ñîçäàäåí îä
íåêîëêóìèíà íå ãè ïðàøàëå íèòó Ìàêåäîíöèòå, íèòó ïàê Áóãàðèòå. Êîãà
¼àçèê áè ñîçäàë åäåí ÷îâåê, òîãàø Ãîñïîä Áîã íå å ¼à ñîçäàäåøå Âàâèëîíñêàòà
êóëà è íå å ãè èçìåøàøå ¼àçèöèòå è áåëêè å èçìèñëåøå åäåí ¼àçèê
çà ñèòå ëóƒå.
2.
Òåìàòà ïðè¼àâåíà çà ñîáèðîò âî Ñàëçáóðã Íîâàtà îðtîãðàôè¼à âî
Ìàêåäîíè¼à -Áîëãàðîìàêåäîíñêè ¼àçèê íå å åäíàêâà ñî ìàøèíîïèñîò øòî
ìè ãî âðà÷è Â. Ïàóíêîâñêè è òàà ãëàñè: HOB PÐÀÂÎPÈÑ ÂÎ ÐÅPÓÁ-
ËÈÊÀ ÌÀÊÅÄÎÍÈ£À (Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê).
1
Ïîä èìåòî Die Makedonische rage íà 14. Salzburger Slawistengesprach Eingeladen, Band 46,1995.

285
Óøòå îä íàñëîâîò íà ïî÷åòîêîò îä ípâðì çàáåëåæàâàìå åäíà íå¼àñíîñò
ñîäðæàíà âî èìåíóâàœåòî Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê, à ïîäîöíà óøòå
âî ïðâèòå ðåäîâè ñå îá¼àñíóâà äåêà òî¼ „òðåáèò äà ïðåòñòàâóâàò ðàñôîðìèðàéíå
íà òàêàíàðå÷åíèîò Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí éúçèê, êàêî åòàïà
çà ñîçäàâàéíå íà íîâ êíèæîâåí Áîëãàðñêè éúçèê êîé ãè îáåäèíâèò
Èñòî÷íèòå è Çàïàäíèòå Áîëãàðñêè ãîâîðè.“ À âî ñëåäíàòà ðå÷åíèöà
÷èòàìå: „Ïúòîò çà ñîçäàâàéíå íà òîé êíèæîâåí Áîëãàðñêè éúçèê âîäèò
ïðåç ñëåâàéíå íà ñåãàøíèîò êíèæîâåí Áîëãàðñêè éúçèê è Áîëãàðîìàêåäîíñêèîò
éúçèê.“
Êàêâà ñìåëîñò è çíàåœå!? À¼äå, äà ðå÷å, àêî ñå îòêàæóâà ÷îâåêîâ îä
ìàêåäîíñêî äðæàâ¼àíñòâî è ñå îòêàæóâà è îä ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê (à êîãà
ïèøóâà çà òàêàíàðå÷åíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê, âåðî¼àòíî îä ïî÷èò, ïðèäàâñêàòà
ôîðìà ¼à ïèøóâà ñî ãîëåìî Ì – Ìàêåäîíñêè éúçèê, íî è Áîëãàðñêè
éúçèê, çàïèøàíî ñî ãîëåìî Á. Äîáàð íåïðàâîïèñåí ïðàâîïèñ! Èíòåðåñåí
å ôàêòîò äåêà íå ãî óðèâà ñàìî tàêàíàðå÷åíèît Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí
éúçèê òóêó è âèñîêî èçãðàäåíèîò êíèæîâåí Áîëãàðñêè éúçèê. Ñàê༠è äà
èì ñå äîäâîðè íà Áóãàðèòå íóäå¼ è ãî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê âî åäåí
çàåäíè÷êè íîâ ¼àçèê, êî¼øòî òðåáà äà ñå âèêà Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê,
ïðåäëàãà äà ñå àôèðìèðà „Çàïàäíî Áîëãàðñêèòå ãîâîðè, ïðè øòî çà îñíîâà
ãî çåìà Îõðèäñêîòî íàðå÷éå.“ Àêî îä îõðèäñêîòî íàðå÷¼å ñå îòêàæàëå
îõðèƒàíè âî èìåòî íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê, êî¼øòî ¼à æèâåå
øåñòàòà äåöåíè¼à è ñî òîà îõðèäñêèîò ãîâîð íå çàãóáèë íå çíàì êîëêó
ìíîãó, äà ñå çåìå íåãîâàòà îñíîâà çà íîâèîò Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê
ìîæå äà áèäå ñôàòåíî, àìà êàêî ëè å ñå îòêàæàò Áóãàðèòå îä ñâî¼îò
âèñîêîðàçâèåí è óáàâ ¼àçèê çà âàêâà ìàêåäîíîáóãàðñêà ïàïàç¼àíè¼à?! Íà
îâà îäãîâàðà Âëàäèìèð Ïàóíêîâñêè âî ñâî¼îò îòêàç îä ìàêåäîíñêîòî
äðæàâ¼àíñòâî è íà îêîëó 17 ñòðàíèöè, ïîâòîðíî òî¼, ñî ñâîèòå ñîðàáîòíèöè,
âî Íîâ pðàâîpèñ âî ðåpóáëèêà Ìàêåäîíè¼à (Áîëãàðîìàêåäîíñêî
éúçèê³). Bo îòêàçîò îä ìàêåäîíñòâîòî âî 4. ÷ë. îòêðèâà ïèñìîòî íà íîâèîò
¼àçèê:
„Àçáóêàòà íà òî¼ ¼àçèê èìà 26 áóêâè, a co òèå 26 áóêâè ñå îáåëåæóâà
32 ãëàñà (í.ç. ïî÷èòóâàœå íà ñòðóêòóðàëèçìîò: çíàê-ãëàñ, 26-32). Co òî¼
¼àçèê áåà îïôàòåíè çàïàäíîáîëãàðñêèòå ãîâîðè, äîäåêà ïàê çà îñíîâà ãî
çåäîâìå Îõðèäñêèîò äè¼àëåêò...“ (í.ç. íîâè Ïðëè÷åâöè è ìàêåäîíîáóãàðñêî-îõðèäñêè
êîíãëîìåðàò, ìàêåäîíî-áóãàðñêè ëèíãâèñòè÷êè äóàëèçàì!).
Íà âàêîâ ¼àçèê èñïðàòèëå è äâå ñòóäèè äî ÌÀÍÓ, ÁÀÍ, Ìàêåäîíñêè
íàó÷åí èíñòèòóò, ñèãóðíî âî Ñîôè¼à, íå âî Ñêîï¼å. Ìèñëàì äåêà è åäíèòå
è äðóãèòå, âî Ìàêåäîíè¼à è âî Ñîôè¼à, ìíîãó ñå „çàðàäóâàëå“ áèäå¼ è
¼àçèêîò íà êî¼ å çàïèøàí îâî¼ ïðàâîïèñ íå å íè îõðèäñêè ãîâîð, íèòó
áóãàðñêè êíèæåâåí ¼àçèê. Âî îñíîâà òîà å ìàêåäîíñêàòà ëèòåðàòóðíà
ëåêñèêà (¼àâóâà, çáîðîâè, Ãëàñîâè, îìåêíóâà÷), çà÷èíåòà ñî îõðèäèçìè îä
òèïîò íà ãåðóíäèóìîò: ðàñôîðìèðàéíå, ñëåâàéíå, ñîçäàâàéíå èëè ãëàãîëè
âî 3. ëèöå ïðåçåíò ñèíãóëàð øòî ñâðøóâà íà – t: tðåáèt, îáåäèíâèt,

286
àôèðìèðàt, äåëåt, pèøåt èëè îõðèäèçèðàíè êíèæåâíè ìàêåäîíèçíè:
pðåtñtàâóâàt è pðåtñtàâóâåt (îõðèäñêè áè áèëî: pðåñtàâ¼àt, pðåñtàâ¼åt
îáðàçóâåt,îçíà÷âåt> ñðáèçìîò: pîçàìè èëè êàðàêòåðèñòè÷íèòå
áóãàðñêè çáîðîâè: ñúøtî, ÷àñt (äåë), ó÷àñtèå.
3.
Äà ñå âðàòèìå íà ípâðì çà ñîçäàâàœå Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê.
Òî¼ èìà 17 ñòðàíèöè è å ïîäåëåí íà íåîçíà÷åí âîâîä (îä äåñò /10/)
ðåäà è äâå ïîãëàâ¼à: „I – Ïðàâîïèñ“ è „II – Áîëãàðîìàêåäîíñêèîò è
òàêàíàðå÷åíèîò Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí éúçèê“. Bo âîâåäîò ñå çáîðóâà çà
„ðàñôîðìèðàéíå íà òàêàíàðå÷åíèîò Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí éúçèê... åòàïà
çà ñîçäàâàéíå íà íîâ êíèæîâåí Áîëãàðñêè éúçèê ...“. È íå ñòàíóâà ¼àñíî
êàêî å ñå âèêà íîâèîò ¼àçèê: Áîëãàðîìàêåäîíñêè èëè Áîëãàðñêè éúçèê.
Òîà çíà÷è ñå óðèâààò äâàòà êíèæåâíè ¼àçèöè: è ìàêåäîíñêèîò è áóãàðñêèîò,
çà äà ñå ñîçäàäå òðåò!? À òîà å àôèðìàöè¼à íà îõðèäñêîòî íàðå÷¼å. Áëàçå
èì íà Áóãàðèòå, å ó÷àò îõðèäñêè!
Bo I-TO ïîãëàâ¼å: „Ïðàâîïèñ“ ce çåìà àçáóêàòà (òî÷êà 1.) ñî 26 áóêâè
ñî èñòè èìèœà, îñâåí íà é è ú, êîèøòî áåç èñêëó÷îê ãè âèêà: è êðàtêî è
åð ãîëåì.
Ïîä òî÷êà 2. ñî 26 áóêâè îçíà÷óâà 32 çâóêà (ãëàñà) è òîà (íàâåäóâàìå
ñàìî ìàë áðî¼ ïðèìåðè), ñî a – àôèîí, àêî, ñî á – áàáà, áîëêà, ñî â – âðíå,
âåðà, ñî ã -ãîëåì, ãðåâ, ñî ä – äåäî, äåòå, ñî æ – æåíà, æåãà, ç: çàáàâà,
çåíèöà, è: èçãëåä, èìå, é: éúçèê, éóíàê, ê: êðàë, êóêëà, ë: ëóëà, ëàìpà, ì:
ìåtà, ìîëèâ, í: íóëà, íåâåñtà, î: îêî, îpåðà, ï: påpåë, pëåìå, ð: ðåêà, ðèáà,
ñ: ñóøà, ñàáéà, ò: tàéôà, tîí, ó: óì, óñtàâ, ô: ôóðíà, ôèðìà, õ: õðàì,
õîtåë, ö: öàð, öåë, ÷: ÷îâåê, ÷îðáà, ø: øëåì, øàë,
äîäàâ༠è ãè ú: úðtè, úðãéà; êàêî è äðóãèòå 6 äîäàäåíè ãëàñîâè: êé
(ìåñòî ): êéåðêà, êéóìóð, ãé (ìåñòî ƒ): ãéàîë, ãéóáðå, ëé (ìåñòî š)
ëéóáîìîðà, ëéóáètåë, íé (ìåñòî œ): Íéóéîðê, Íéåãîø, äç (ìåñòî ¾):
äçåâãàð, äçèâðè, è äæ (ìåñòî Ÿ): äæåá, è äæâàêà.
Êàêî ñàìîãëàñêè (òî÷êà 3.) âî Áîëãàðñêî-ìàêåäîíñêèît éúçèê (ñåãà
ñëîæåíêàâà å íàïèøàíà îääåëåíà, à íå êàêî ïîðàíî: Áîëãàðîìàêåäîíñêè!)
ãè ñòàâà: à, å, è, î, ó, ú.
Kaj ñàìîãëàñêèòå å äîäàäåí óøòå åäåí ãëàñ ëè, ïîëóãëàñ, êî¼øòî âî
ìíîãó ¼àçèöè å ÷åñòî âîêàëèçèðàí âî íåêîè ìîìåíòè âî ðàçâî¼îò íà
¼àçèöèòå è ñå ñëóøà êàêî – å, êàêî – à, êàêî – ú: ñìåðòü (âî ðóñêèîò), sarna,
naparstek (âî ïîëñêèîò), ñúðíà (âî áóãàðñêèîò) è áåç îçíàêà çà ïîñòîåœå
íà çíàêîâ âî ñðïñêèîò, ìàêåäîíñêèîò: ñðíà, ñìðò, íàïðñòîê. Çà ú ñìå
ïèøóâàëå è ñìå ñå ñîãëàñèëå äåêà òðåáà äà èìà ôóíêöè¼à âî ìàêåäîíñêèîò
¼àçèê êàêî åäåí âèä Ÿîêåð îä êàðòèòå, êî¼øòî ìîæå äà çàìåíè ïîëóèçãîâîð
íà íåêî¼ âîêàë, êàêî íà å, òàêà íà à.
Co ïðèôà àœåòî è âîâåäóâàœåòî íà ú âî ìàêåäîíñêèîò ñîâðåìåí
¼àçèê, òî¼ íå ìîæå äà ñòàíå áóãàðñêè, íèòó å èçãóáè ìíîãó îä ñâî¼àòà

287
çâó÷íîñò. Òóêó íàïðîòèâ, å äîáèåìå óøòå åäåí âîêàë è ñî òîà ìèëîçâó÷íîñòà
íà íàøèîò ¼àçèê å ñå çãîëåìè. Òîà íå çíà÷è ïðèáëèæóâàœå íà
ìàêåäîíñêèîò êîí áóãàðñêèîò ¼àçèê, áèäå¼ è ãî èìààò è Ðóñèòå, è Óêðàèíöèòå,
è Áåëîðóñèòå, a ïîñòîåë äîëãî âî ñòàðèòå ìàêåäîíñêè òåêñòîâè îä
íà¼ñòàðî âðåìå, äóðè è âî ìèíàòèîò âåê, è ê༠Ñðáèòå. Íî äî ìîìåíòîò êîãà
Âóêîâèòå ïðèâðçàíèöè íå ñå äàëå âî ïàíè÷åí ñòðàâ îä äåáåëèît åð. À è
íèå ñìå ñå èñïëàøèëå! Àêî âî îâî¼ „ïðàâîïèñ“ ú å ïîñòàâåí âî âðñêà ñî ð
(âîêàëíîòî ð), áè äîäàëå ñòîòèöè ñèòóàöèè êîãà áåç òî¼ ãëàñ íå ìîæàò äà
ñå èçãîâîðàò áðî¼íè òóðöèçìè îä òîïîò: ñúêëåt, ñúñêà, ñúêúëìà, pàçàðëúê,
pùàëúê, Íà ¼üíî, ñtúðìåö. Íèå íå ìîæåìå äóðè íè íàøàòà êèðèëèöà äà
¼à èçãîâîðèìå áåç ú: áú, âú, ãú, äú, íú, pú, ðú, ñú, tú, çàøòî èíàêó å
áàãàäàìå ñî èçãîâîð êàêî âî ïè¼àëàê: áà, ãà, äà, íà, éà, ðà... èëè å
ãåäåðåìå: ãå, äå, ðå, ìå, èëè åâåíòóàëíî å åìêàìå: åì çà ì, êà çà ê
Ïîä òî÷êà 4. (íåïîòðåáíî çà âàêîâ ïðàâîïèñ) ñå íàâåäåíè åäíîãëàñíèòå
(á, â, ã, ä...) è äâîãëàñíèòå ñîãëàñêè (ö, ÷, äç...), çà äà ñå äî¼äå äî
ò. 5, êàäå ñå íàâåäåíè çâóêîâèòå çàêîíè (åäíàêâà ðåãðåñèâíà êîíñîíàíòñêà
àñèìèëàöè¼à êàêî âî ñîâðåìåíèîò ìàêåäîíñêè ëèòåðàòóðåí ¼àçèê): ðîá –
ðîpñtâî, æåæîê – æåøêî, ñâàt – ñâàäáà, âåëèê – Âåëèãäåí. óäâî¼óâàœå
íà ñîãëàñêè âî äîïèð: îttóêà, pîttèê èëè ñî íèâíî ñëåâàœå: ðàñîíè,
ðàøèðè.
Ïîä ò. 6. ñå íàâåäóâààò ïðèìåðè ñî âìåòíàòè à è ú: øîâèíèçàì,
ôàøèçàì, Tåàtúð, Àëåêñàíäúð.
Ïîãëàâ¼åòî II å îçàãëàâåíî êàêî Áîëãàðîìàêåäîíñêè éúçèê è tàêàíàðå÷åíèît
Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí éúçèê is. èìà 2 òî÷êè.
Âî òî÷êà 1. çáîðóâà çà ãëàñîâèòå é ³ ú. È ïîä òî÷êà 2. (äðóãè òî÷êè
íåìà îä 8.-12. ñòðàíèöà, òóêó ñàìî ïîòòî÷êè ñïîðåä àçáó÷íî áðîåœå è òîà
ñàìî: à, á, â) ñå çáîðóâà çà é (è êðàòêî) îä Áîëãàðîìàêåäîíñêèèît éúçèê,
êî¼øòî ãî çàìåíóâà ¼ îä tàêàíàðå÷åíèît Ìàêåäîíñêè êíèæîâåí éúçèê.
Bo ïîòòî÷êà à/ ¼àñíî å èçðàçåíà ïðè÷èíàòà çîøòî ñå ÷èíè òàêà, à òîà å ñàìî
„ïîèíàêâî îáåëåæåâåéíå íà åäåí ñúøò ãëàñ. É å Êëèìåíòîâà áóêâà, à/ å
áóêâà îä Êàðàäæèöàòà“. £àäíè ïðàâîïèñöè, íå çíààò äåêà Âóê ãî ïîçà¼ìèë
¼ îä ëàòèíñêèòå àçáóêè, íå îä ëàòèíèöàòà, áèäå¼ è âî êëàñè÷íèîò ëàòèíñêè
¼àçèê òî¼ ãëàñ è íå ïîñòîè è ñàìî ñî ³ ñå îçíà÷óâààò äâà ãëàñà: ³ è ¼! Îâî¼
ãëàñ å ñòàâåí îä èíàåò÷èñêè ïðè÷èíè, à ÷óäíî, ñêîðî íàñåêàäå, ñïîðåä
ïðèíöèïèòå íà äåíåøíèîò ìàêåäîíñêè ïðàâîïèñ: Ìàêåäîíèéà, éóã,
Ñêîpéå, áîæéè, ÷àé èëè ïðè çàìåíà è ƒ : êóêéà, Ãéàîë.
Bo ïîòòî÷êà á/ ãëàñîò ú âå å ñòàíóâà ôîíåìà (åð ãîëåì) ðàïðîñòðàíåòà
íèç ñèòå Ìàêåäîíèè: è Âàðäàðñêà, è Áåëîìîðñêà, è Ïèðèíñêà, à íå
çíàåìå çîøòî ¼à ïðåñêîêà è çàáîðàâà àëáàíñêà Ìàêåäîíè¼à, êî¼à ïî íàøå,
ñî ìàêåäîíñêî íàñåëåíèå å ïîáðî¼íà îä ïèðèíñêàòà. Âî ïðàâîïèñîò å ðå-
÷åíî äåêà ñàìîãëàñíîòî 'ð å ïîçà¼ìåíî îä ñðïñêîõðâàòñêèîò ¼àçèê è ñå ñìåòà
çà òóƒ åëåìåíò. Çàòîà çàêëó÷óâààò äåêà ñèòå ñàìîãëàñíè ð îçíà÷åíè âî
ìàê. ëèò. ¼àçèê ñî âèñîêà çàïèðêà òðåáà äà ñå çàìåíàò ñî ñîñòàâîò úð: úðæ,

288
úðñêàâèöà, úðtè, èçúðtè. Òóêà èìà íåêàêâî îïðàâäóâàœå, ïîòâðäåíî ñî
ôàêòîò äåêà ïðàâîïèñíèòå êîìèñèè âî 1944, 1945 ãîäèíà âîäåëå áèòêà çà
è ïðîòèâ âîâåäóâàœåòî íà ú âî ìàêåäîíñêîòî ïèñìî. Òî¼ çíàê ñå âîâåäóâà
íàñåêàäå ê༠âîêàëíîòî ð: äúðâî, êúðâ, Ïúðëè÷åâ èëè âî êàðàêòåðèñòè÷íèòå
îõðèäñêè ôîðìè ïðè çàìåíà íà íîñîâêàòà îí: ìúæ, ðúêà, äúá, çúá, êàêî
âòîðè÷åí âîêàë: ètúð, Påtúð, áàêúð.
È ïîâòîðíî íîâî àçáó÷íî îïðåäåëóâàœå âî âðñêà ñî ïðåñìåòóâàœå
ñî ìåêèòå Ê È Ã ( è ƒ) è íèâíàòà çàìåíà ñî êé è ãé. Òàêà ñî êé ñå ïèøóâà:
ëåêéà, êéóìóð, Åãèpêéàíèí, íî íå è ïðåä å è è: êåðêà, êåáàp, êèáðèt,
Øàêèð. Ïîòîà ñå äàäåíè ïðèìåðè êîãà ìåñòî ñå ïèøóâà: té – ñâàtéà,
ñâàtéè; – \ø íîù íîøéà èëè ø÷ – pëåø÷à, ñâåø÷à.
Íà ñòð. 13. ƒ ñòàíóâà „ñîãëàñåí äâîãëàñåí çâóê“ ãé: ãéàîë, ãéîí,
ãéóáðå, íî ïðåä å è \ è ñå ïèøóâà îáè÷íî ã: ãåâðåê, êàëóãåð, ñàãè. Çà îâî¼
çíàê èìààò è ïîäðóãà çàìåíà: æä: âåæäà, ìåæäà, ðîæäà (ðàƒà)...
Àêî ðåàëíî ñå ïîãëåäíàò è ƒ, òèå ñå èñòî òàêà ðàçâèåíè çíàöè íà
öåëàòà ìàêåäîíñêà åòíè÷êà òåðèòîðè¼à, äîêàæàíè äåêà ïîñòî¼àò è íà ¼óã
âî Ñîëóíñêî, êàêî è íà ñåâåð âî Êóìàíîâñêî, âî öåíòàðîò íà Ìàêåäîíè¼à
è äóðè íà èñòîê. He íàïðàçíî Âàòðîñëàâ Îáëàê âî ñâîèòå ñòóäèè çà
ìàêåäîíñêèòå ãîâîðè ãè îäáåëåæà ïîñåáíîñòèòå íà ìåêèòå ìàêåäîíñêè ê
è ã.
Ïîâòîðíî íåêàêâà íå¼àñíà áóêâåíà îçíàêà çà çàìåíà íà š è œ ñî ëé
è íé. Îâèå äâà çíàêà ñå çåìåíè îä „Êàðàäæèöàòà“ (íå çíàì çîøòî òîëêó
ãîëåìà ÷åñò êîí ÊàðàŸè äà ñå ïèøóâà íåãîâàòà àçáóêà ñî ãîëåìî Ê!). Òîà
ñå íàâèñòèíà íåêîè êîíòðîâåðçíè çíàöè çà ìàë áðî¼ çáîðîâè, çà š
òðèåñåòèíà è çà œ – äåñåòèíà, êî¼øòî ìîæåëå, êàêî è è ƒ äà ñå îáåëåæóâààò
ñî íàäðåäåíè çíàöè. Åâå êàêî ñå ïðåäëàãà äà ñå áåëåæè š âî ípâðì:
ðóáëéà, èëéà÷, Áèëéàíà, âîëéà, ðîëéà, Èëéî, Êîëéî, áàtàëpîí, ëéóáîâ,
ëéóáîâíèê, âèëéóøêà, áèëéáèëé, tåëé, ñîëé. Ïîòîà ñå íàâåäóâà îìåêíàòîòî
ë ïðåä å è è: ëåá, ëåtî, ëèöå, áåëè.
À çà œ ñå ïðåäëàãà íé: äèíéà, ñâèíéà, Íéåãîø, è òîà êàêî çà
„äâîãëàñåí çâóê âî Áîëãàðîìàêåäîíñêèîò éúçèê“ êî¼øòî å ìíîãó ðåäîê
(ïðàâèëíà êîíñòàòàöè¼à, ç.í.). Ïîòîà ñå íàâåäåíè ïðèíöèïè êàðàêòåðèñòè÷íè
çà îõðèäñêèîò ãîâîð ïðè áàíà, Áàíàð, äóíà èëè ñî àíòèöèïèðàíî
í>: áåðåéíå, éàäåéíå, êîéí.
Ïðàâîïèñöèòå íà ípâðì ïðåäëàãààò çàìåíà „¾ ïðåç ÄÇ è Ÿ ïðåç ÄÆ“:
äçåâãàð, äçèâðè, äæàãîð, äæàì. Âî ñâî¼àòà ïîëèòè÷êî – ëèíãâèñòè÷êà
çàñëåïåíîñò ïðàâîïèçŸèèòå ãî íàïàƒààò Ÿ îä „ÊàðàŸèöàtà“, à íå çíààò
äåêà êóòðèîò Âóê ãî ïîçà¼ìèë òî¼ çíàê âî ñðïñêàòà àçáóêà îä ðîìàíñêàòà
êèðèëèöà, êî¼à âî Ðîìàíè¼à áèëà âî óïîòðåáà äî 1918 ãîäèíà è ãî íàïàƒààò
åäèíñòâåíèîò âèñòèíñêè ìàêåäîíñêè íà¼ñòàð çíàê îä âðåìåòî íà ñâåòè
Êèðèë è Ìåòîäè, îä âðåìåòî íà Êëèìåíò Îõðèäñêè è ñèòå ìàêåäîíñêè
òåêñòîâè íèç ìíîãó âåêîâè è ãî ïðåäëàãààò äç\ Êàäå ëè èì å ïî÷èòòà êîí
ìèíàòîòî íà íèâíèòå áàáè è äåäîâöè.

289
4.
À îä äðóãà ñòðàíà òåøêî èì íà íàøèòå ëåêñèêîãðàôè, íà íàøèòå
ðå÷íèêîòâîðöè è íà öåëàòà ìàêåäîíñêà ëåêñèêîãðàôè¼à è ïðàâîïèñöè,
êîèøòî å ìîðààò ñ# äà ïðîìåíàò, àêî òðåáà, íå ä༠Áîæå, äà ãè óïîòðåáàò
îâèå íåïðàâîïèñíî ïðàâîïèñíè ïðàâèëà. Åäíî âðåìå, âî åäåí òåêñò
ìåøàœåòî íà áóãàðñêà íàóêà çà ¼àçèêîò âî ìàêåäîíñêàòà ¼àçè÷íà ñòâàðíîñò
¼à íàðåêîâ pîëètîëèíãâèñtèêà. Äàëè âàêâîòî ïðàâîïèñàíèå íå áè ìîæåëå
äà ãî èìåíóâàìå êàêî pîëètè÷êà îðtîãðàôè¼à?
5.
Äîïèøàíî (ð.¾.): Öåëèîâ ìàòåðè¼àë íà ípâðì å èíñïèðèðàí îä
äóõîâíèîò ñòðèêî íà àíòèìàêåäîíñòâîòî: àâñòðèñêèîò êâàçèñëàâèñò îä
Ñàëçáóðã Îòî Êðîíøòà¼íåð, ÷èèøòî ïîãëåäè ñå ñëè÷íè íà îâèå îä
Ïàóíêîâñêè, ñàìî íàïèøàíè, íà „àêàäåìñêî“ íèâî, ñå ïîïåðôèäíî
„íàó÷íè“, åêñïëîçèâíî íåòîëåðàíòíè è ïîëèòè÷êî íåñìàñíè.

SODR@INA
PROBLEMI PRI PREVEDUVAWETO NA MAKEDONSKI
OD DRUGITE SLOVENSKI I NESLOVENSKI JAZICI I OBRATNO
Margarita Velevska
PREVODNI EKVIVALENTI NA NEKOI KONSTRUKCII
SO NELI^NI GLAGOLSKI ORMI OD RANCUSKI JAZIK
NA MAKEDONSKI ................................................................................................................ 7
Gizela Havranek
MAKEDONSKI I GERMANSKI ‡ VO ORIGINAL
I VO PREVOD, NEKOLKU EGZEMPLARNI SLU^AI
OKOLU GRAMATI^KITE OBELE@JA ....................................................................... 13
Emilija Bojkovska
PRIDAVSKIOT ATRIBUT VO PI[UVANITE MAKEDONSKI
TEKSTOVI I VO NIVNITE GERMANSKI PREVODI ......................................... 25
Silvana Simoska
OKAZIONALIZMITE I NIVNIOT OTSLIK VO ORIGINALITE I
PREVODITE OD MAKEDONSKO-GERMANSKATA PROVENIENCIJA ....... 35
£óìè ÍàêàŸèìà
ÊÀÊÎ £À ÏÐÅÍÅÑÓÂÀÌÅ ÄÓØÀÒA ÍÀ ÍÀÐÎÄOÒ? ....................................... 49
Ëèäè¼à Àðèçàíêîâñêà
ÏÐÎÁËÅÌÈ ÏÐÈ ÏÐÅÂÅÄÓÂÀŒÅÒÎ
ÎÄ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈ ÍÀ ÑËÎÂÅÍÅ×ÊÈ £ÀÇÈÊ .................................................. 57
Äàãìàð Äîðîâñêa
ÇÀ ÏÐÅÂÎÄÈÒÅ ÎÄ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈ ÍÀ ×ÅØÊÈ ............................................. 69
Íàtàëèjà Áîðîíèêîâà, Åêàtåðèíà Ëóíåãîâà
ÏÐÅÂÅÄÓÂÀŒÅÒÎ ÍÀ ÑÎÏÑÒÂÅÍÈÒÅ
ÈÌÈŒÀ ÂÎ ÓÌÅÒÍÈ×ÊÈÎÒ ÒÅÊÑÒ ................................................................. 75
Åëåíà Ñtåpàíåíêî
ËÈ×ÍÈÒÅ ÈÌÈŒÀ ÂÎ ÎÐÈÃÈÍÀËÎÒ È ÂÎ ÏÐÅÂÎÄÎÒ .............................. 89

292
Îëãà Ïàœêèíà
ÍÅÊÎÈ ÏÐÀÊÒÈ×ÍÈ ÀÑÏÅÊÒÈ ÎÄ ÏÐÅÂÎÄÎÒ
ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÀÒÀ ÏÎÅÇÈJÀ ÍÀ ÐÓÑÊÈ JÀÇÈÊ ........................................ 95
Ìèëåíà Pøèêðèëîâà
ÏÐÎÁËÅÌÈ ÍÀ ÏÐÅÂÎÄÎÒ ÌÅ Ó ×ÅØÊÈÎÒ
È ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÎÒ JÀÇÈÊ ................................................................................. 103
Agim Poqoska
PROBLEMI NA PREVODOT ME\U
ALBANSKIOT I MAKEDONSKIOT JAZIK .......................................................... 109
Ranka Gr~eva
PODATLIVOSTA NA BIHNEROVIOT KNI@EVEN DISKURS
ZA PREVODNA REALIZACIJA NA MAKEDONSKI JAZIK .......................... 117
Bone Veli~kovski
PREVEDUVAWETO NA POSLOVICITE I POGOVORKITE
OD STRANSKI NA MAKEDONSKI JAZIK ............................................................ 125
Simon Sazdov
PRENESUVAWE NA TU\ITE IMIWA
PRI PREVOD NA MAKEDONSKI JAZIK ................................................................ 137
JAZI^NITE RE^NICI NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Trajko Stamatoski
KON 40-GODI[NINATA OD IZLEGUVAWETO
NA TRITOMNIOT RE^NIK NA MAKEDONSKIOT JAZIK ............................ 145
Zoze Murgovski
OSNOVNI PRINCIPI PRI DEINIRAWE
VO EDNOJAZI^NI RE^NICI .................................................................................... 153
Íèíà Äèìètðîâà-Øìèãåð, Ðîëàíä Øìèãåð
ÈÇÐÀÁÎÒÊÀ ÍÀ ÄÂΣÀÇÈ×ÍÈ ÐÅ×ÍÈÖÈ ....................................................... 163
Stanislava ‡ Sta{a Tofoska
ZA VRSKATA ME\U ZNA^EWATA NA GLAGOLOT I SEMANTI^KATA
KARAKTERIZACIJA NA OBJEKTOT NA DEJSTVOTO ..................................... 171
Slavica Veleva
MAKEDONSKATA LEKSIKOGRAIJA
PRED NOVITE PREDIZVICI ..................................................................................... 183
Zdenka Ribarova
PRINCIPI NA PALEOSLOVENISTI^KA LEKSIKOGRAIJA
I RE^NIKOT NA CRKOVNOSLOVENSKIOT JAZIK
OD MAKEDONSKA REDAKCIJA ................................................................................. 189

293
Liljana Makarijoska
LEKSI^KIOT SISTEM NA CRKOVNOSLOVENSKIOT JAZIK
VO RE^NIKOT NA CRKOVNOSLOVENSKIOT
JAZIK OD MAKEDONSKA REDAKCIJA .................................................................. 195
Àëåêñàíäðà óðêîâà
ËÅÊÑÈÊÎÃÐÀÔÑÊÀ ÎÁÐÀÁÎÒÊÀ ÍÀ ÑÂÐÇÓÂÀ×ÊÈÒÅ ÑÐÅÄÑÒÂÀ
ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÒÅ ÖÐÊÎÂÍÎÑËÎÂÅÍÑÊÈ ÐÀÊÎÏÈÑÈ ........................ 203
Âàëåðè¼ Ñîôðîíèåâñêè
È ÓØÒÅ ÌÀËÊÓ ÇÀ ÄÅËÅŒÅÒÎ ÍÀ ÇÁÎÐÎÒ
ÍÀ ÊÐÀ£ÎÒ ÎÄ ÐÅÄÎÒ .......................................................................................... 213
Vlo|imje` Pjanka
LEKSIKATA OD OBLASTA NA PRIRODATA I SELSKATA
KULTURA SODR@ANA VO MAKEDONSKO-POLSKIOT
I POLSKO-MAKEDONSKIOT RE^NIK .................................................................. 233
Çoja Øàíîâà
ÇÀ ËÈÍÃÂÈÑÒÈ×ÊÀÒÀ È ÅÊÑÒÐÀËÈÍÃÂÈÑÒÈ×ÊÀÒÀ
ÈÍÔÎÐÌÀÖÈJÀ ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÎ-ÐÓÑÊÈÎÒ ÐÅ×ÍÈÊ ............................ 243
Lilianna Miodoñska
W KRÊGU UWAG DOTYCZ¥CYCH
„MA£EGO POLSKO – MACEDOÑSKIEGO S£OWNIKA” ................................. 249
Marija Korobar-Bel~eva
EDEN POINAKOV RE^NIK NA LI^NI IMIWA .............................................. 255
Ñèìîíà Ãðóåâñêà-ÌàŸîñêà
ÇÀ ÈÇÐÀÁÎÒÊÀÒÀ ÍÀ ÐÅ×ÍÈÊ ÍÀ ÑÈÍÎÍÈÌÈ
ÂÎ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈÎÒ £ÀÇÈÊ ............................................................................. 261
Æàðêî Áîøœàêîâè
ÊÀÊÂÈ ÐÅ×ÍÈÖÈ ÍÈ ÑÅ ÏÎÒÐÅÁÍÈ ÇÀ ÈÇÓ×ÓÂÀŒÅ
ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÈOT £ÀÇÈÊ ÂÎ ÑÐÁÈ£À? ..................................................... 271
Ëèëè¼àíà Ìèîäîíñêà, Äðàãè Ñtåôàíè¼à
ËÅÊÑÈÊÀÒÀ ÂÎ ÅÄÅÍ HOB ÏÐÀÂÎÏÈÑ BO PM .................................................. 283

XXXIII NAU^NA KONERENCIJA
íà XXXIX ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê,
ëèòåðàòóðà è êóëòóðà
Glaven i odgovoren urednik:
Åìèëè¼à Öðâåíêîâñêà
Koordinatori:
Êàòåðèíà Âåë¼àíîâñêà
Êðèñòèíà Íèêîëîâñêà
Jazi~na redakcija:
Simon Sazdov
Korektura:
Simon Sazdov
Kompjuterska obrabotka:
Vladimir Todorov
Predna korica:
^etvoroevangelie na manastirot Slep~e, XVI vek
Zadna korica:
Inicijal M od Radomiroviot psaltir, XIII vek
Pe~ati:
„Boro Grafika“ ‡ Skopje
Tira`:
200

CIP – Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
821.163.3.09 : 811’255 (062)
821 : 811.163.3’255 (062)
811.163.3’255 : 821 (062)
811’255 : 821.163.3 (062)
ME\UNARODEN seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (39 ; 2006 ; Ohrid)
XXXIII nau~na konferencija na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura (Ohrid, 28.VIII-29.VIII 2006 g.). Lingvistika / [glaven i odgovoren urednik
Emilija Crvenkovska]. - Skopje : Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, Me|unaroden seminar za
makedonski jazik, literatura i kultura, 2007. - 296 str. : ilustr. ; 24 cm
fusnoti kon tekstot
ISBN 978-9989-43-246-0
1. Crvenkovska, Emilija
a) Makedonska kni`evnost - Prevodi - Sobiri
b) Svetska kni`evnost - Prevodi na makedonski jazik - Sobiri
COBISS.MK-ID 69806602