Porocevalec 6 2013:Layout 1 - ponudba obrti

NA[
[t.: 6, junij, 2013
PORO^EVALEC
REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR
Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor
Obrtniki Zadra obiskali OOZ Maribor
Sre~anje s ~lani Odbora za izobra`evanje pri OZS
OOZ Maribor na ^ezmejnem zaposlitvenem sejmu
Na{i leto{nji jubilanti
Na Startup Ljubljana 2013
zmagal Smiljan [karica s ColorCoctailom

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZ OOZ MARIBOR
Obrtniki Zadra obiskali OOZ Maribor
Í Boris Li~en
Predsednik OOZ Maribor Ale{
Pulko je v petek, 10. maja, z
nekaterimi o`jimi sodelavci in
zborni~nimi uslu`benci gostil
predstavnike Obrtnega zdru`enja
Zadar, ki je eno izmed {tirih
zdru `enj v sestavi »Obrtni~ke
komore zadarske `upanije«.
OK zadarske `upanije je bila ustanovljena
leta 1995. Samo Obrtno
zdru`enje Zadar trenutno {teje pribli`no
3600 ~lanov, ki so organizirani
v 8 razli~nih strokovnih sekcijah
(proizvodna obrt, storitvena
obrt, gostinska in turisti~na dejavnost,
gradbeni{tvo, trgovina, prevoz
oseb in tovora v cestnem in
pomorskem prometu, intelektualne
storitve, ribi{tvo, poljedelstvo
in marikultura). Hrva{ko delegacijo
je vodil predsednik zdru`enja
Mladen Malta, ki so ga spremljali
{e Dunja ^upi} [im~evi}, Hrvoje
Grandov, Emilijo Bajlo, Mate Lu -
kin, Vesna Pari}, Branko Fra nov
ter uslu`benki zdru`enja Jasminka
Smokrovi} in Ana Kraljev.
»Pano`ni« mariborski sogovorniki
so jim poleg `e omenjenega predsednika
bili {e podpredsednik Igor
Megli~, Marjan Vidovi~, Vinko
[eligo, Zdravko Lamot, Tatjana
Pehar (Inicija, d. o. o.) in Bojan
Kuz mi~ (Narvis, d. o. o.).
zdaj podobni. Tudi njih tare pretirana
siva ekonomija, predvsem pa
delo na ~rno. Priobalno podro~je je
{e posebej prizadeto s sezonskim
zna~ajem turisti~ne dejavnosti, na
katero se prihodkovno navezuje
marsikateri obrtni obrat. Glede
vstopanja v EU pri~akujejo dolo ~e -
ne gospodarske koristi, zaradi
enotnega trga in la`jo ureditev
dolo~enih poslovnih neurejenosti.
Zainteresirani so za skupno povezovanje
in sodelovanje na razli~nih
evropskih razpisih. Dogovorjeno je
Obisk predstavnikov OK Zadar
bilo, da se med obema zbornicami
podpi{e pismo o nameri glede
nadaljnjega formalnega sodelovanja.
Pred odhodom smo goste
pogostili v motelu in pizzeriji ^rni
baron v Male~niku.
Sre~anje smo sprejeli kot pozitivno
izku{njo ter `eljo in pripravljenost
po nadaljnjem »obrtni{kem« sodelovanju.
Predvidoma septembra bo
mariborska delegacija vrnila obisk
in se tako odzvala na njihovo prijateljsko
povabilo.
Goste iz Zadra so predvsem zanimale
izku{nje mariborskih obrtnikov
po vstopu Slovenije v Evrop -
sko skupnost, prednosti in posledice
te tr`ne integracije. Dejstvo je,
da smo si glede problematike
obrtnih dejavnosti v marsi~em `e
Predsednik Ale{ Pulko s sodelavci na sprejemu delegacije OK
Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica;
Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta:
pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravski tisk d.o.o., Linhartova ul. 6,
2000 Maribor. Naklada: 3100 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon:
(02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 504; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne
publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in `e upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost.
3

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
IZ OOZ MARIBOR
Na pobudo predsednika mariborske
sekcije kovinarjev in
~lana Odbora za izobra`evanje
pri Obrtno-podjetni{ki zbornici
Slovenije (OZS) Alojza Vrbnja -
ka smo se v torek, 21. maja,
sestali s ~lani navedenega odbora,
ki mu v tem mandatu predseduje
Andrej ^u{. Sre~anja so
se udele`ili tudi vsi drugi ~lani
odbora: Neda Anton~i~, Milan
Pejnovi}, Zvonko Tuhtar in
strokovna sodelavka odbora
mag. Janja Megli~.
Namestnik sekretarja OOZ Ma ri -
bor Boris Li~en je gostom kronolo{ko
skr~eno predstavil dejavnost
OOZ Maribor na podro~ju poklicnega
izobra`evanja dijakov in
usposabljanja ~lanov mariborske
zbornice. Sicer je tudi pri OOZ
Maribor ustanovljen podoben od -
bor za izobra`evanje, vendar se je
glavnina nalog na tem podro~ju
prenesla na same strokovne sekcije
zaradi poznavanja posebnosti na
podro~ju poklicnega izobra`evanja
in usposabljanja ter neposrednega
povezovanja s posameznimi srednjimi
strokovnimi {olami v Ma ri -
boru. Ta na~in organizacije dela se
je potrdil kot najbolj umesten in to
dokazujejo rezultati posameznih
strokovnih sekcij. V nadaljevanju
smo goste opozorili {e na nekatere
nejasnosti dolo~il novele Obrtnega
zakona, ki obravnavajo poklicno
izobra`evanje, ter jih seznanili s
stali{~em mariborske zbornice, ki
zavra~a kakr{no koli nadaljnjo
deregulacijo obrtnih poklicev.
Posamezni predstavniki mariborskih
strokovnih sekcij: Ratimir
Krznari~ (predsednik sekcije frizerjev
in kozmetikov), Boris Dem{i~
(~lan IO sekcij kovinarjev in avtoserviserjev),
Du{an Knehtl (predsednik
sekcije elektrodejavnosti),
Janez [auperl (~lan IO sekcije za
gostinstvo in turizem ter ~lan IO
SIEM) ter Alojz Vrbnjak so goste
natan~neje seznanili z delom in
uspehi sekcij na podro~ju izo bra `e -
vanja.
V. d. direktorja [olskega centra
Maribor in v. d. ravnatelja Srednje
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Sre~anje s ~lani Odbora za izobra`evanje pri OZS
Boris Li~en Í Janez [auperl
Srecǎnje s cľani Odbora za izobrazěvanje OZS
strojne {ole Drago Kamenik se je
dotaknil reorganizacije (spojitve)
srednjih poklicnih in strokovnih
{ol na mariborskem obmo~ju,
izobra`evalnih programov centra,
delovanje Medpodjetni{kega izo -
bra `evalnega centra (MIC) in izstopajo~ih
uspehov, ki so jih dosegli
njihovi dijaki na razli~nih tekmovanjih.
Mag. Janja Megli~ nas je seznanila
z aktualnimi dogajanji, ki jih OZS
in odbor izvajata na podro~ju srednjega
poklicnega, strokovnega in
vi{je{olskega izobra`evanja. Pred -
vsem je izpostavila potrebno nadgradnjo
sedanjega mojstrskega izo -
bra`evanja, ki ni kompatibilen z
avstrijskim in nem{kim sistemom.
Po zaklju~ku sre~anja v Domu
obrtnikov Maribor so se gosti napotili
na ogled [C Maribor in MIC-a.
OOZ Maribor na ^ezmejnem zaposlitvenem sejmu
Í Breda Malen{ek
Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor se je na leto{njem
^ezmejnem zaposlitvenem sejmu Slovenija–Avstrija, ki je bil 22.
maja v Univerzitetnem {portnem centru Leona [tuklja v Mariboru,
predstavila s projektom Create-In. Prikaz frizerskih in viza`erskih
spretnosti dijakov Srednje {ole za oblikovanje Maribor in Frizerskega
studia Smiljana [karice je med iskalci zaposlitve naletel na velik
odziv. Predstavitveni prostor OOZ Maribor je obiskal tudi mariborski
`upan Andrej Fi{travec.
Na ~ezmejnem zaposlitvenem
sejmu, ki so ga organizirali Zavod
za zaposlovanje Slovenije, Obmo~ -
ni slu`bi Maribor in Ptuj ter
EURES Slovenija in ga je ozna~eval
slogan Moja prilo`nost za delo, je
sodelovalo 18 slovenskih in 6
avstrijskih delodajalcev ter slovenske
in avstrijske agencije za posre-
4

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZ OOZ MARIBOR
dovanje zaposlitev. Tudi tokratni
sejem je bil namenjen ~ezmejnemu
povezovanju Avstrije in Slovenije
ter vzpostavljanju neposrednih
povezav med iskalci zaposlitve ter
slovenskimi in avstrijskimi delodajalci.
Obiskalo ga je ve~ kakor 3000
iskalcev zaposlitve, ki jim je bilo
predstavljenih pribli`no 670 prostih
delovnih mest, med njimi pribli`no
280 avstrijskih delodajalcev
in agencij, pribli`no 260 slovenskih
delodajalcev in agencij, pribli`no
130 delovnih mest za zaposlitev
v Avstriji je ponujal EURES
Slovenija. Prosta delovna mesta so
predvsem s podro~ij kovinarstva in
strojni{tva, informacijske tehnologije,
proizvodnje, gostinstva in turizma.
na Avstrijskem [tajerskem letos v
primerjavi z letom prej nekoliko
pove~ala. Prizadeti so predvsem
podro~je gradbeni{tva, gostinstva,
trgovine in industrijske proizvodnje.
Iz sosednjih dr`av je v Avstriji
najve~ slovenskih delavcev. V
Avstriji dela 12.300 Slovencev, od
tega 7.200 na Avstrijskem [tajerskem,
5.600 se jih dnevno vozi iz
Slovenije na delo v Avstrijo.
Po zadnjih podatkih Statisti~nega
urada RS je bilo marca 2013 v
Podravju 111.907 delovno aktivnih
prebivalcev, to je za 3,4 odstotka
manj kot v enakem obdobju lani.
Konec aprila je bilo v Podravju
registrirano brezposelnih 20.882
oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti
je marca 2013 v Podravju
zna{ala 15,6 odstotka in je nad slovenskim
povpre~jem. Delodajalci
so v obdobju od januarja do aprila
2013 povpra{evali po varilcih,
orodjarjih in klju~avni~arjih, monterjih
kovinskih konstrukcij, elektroin{talaterjih,
zidarjih, voznikih
te`kih tovornjakov in vla~ilcev,
elektromehanikih, prodajalcih. V
Avstriji je stopnja brezposelnosti
najni`ja v Evropski uniji. Po
avstrijskih kazalnikih je 6,9-odstotna,
po merilih Evropske unije
zna{a 4,7 odstotka, kar je najmanj v
EU. Se je pa stopnja brezposelnosti
Stojnica OOZ Maribor
Pozdrav mariborskega `upana dr. Andreja Fi{travca
Telefonske {tevilke in naslovi e-po{tnih predalov OOZ Maribor:
02/330-35-00 Hi{na centrala / maribor@ozs.si
02/300-04-91 Telefaks
02/330-35-04 Boris Li~en / boris.licen@ozs.si
041/355-135
02/330-35-06 Viktorija Vodu{ek /
vika.vodusek@ozs.si
02/330-35-10 Leonida Polajnar /
leonida.polajnar@ozs.si
051/662-119
02/330-35-05 Majda Horvat /
majda.horvat-turk@ozs.si
5

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
POSLOVANJE
Obmo~na enota zavoda za
zapo slo vanje v Mariboru je na
Gregor ~i ~evi ulici 39 odprla
pisarno za delodajalce »Vse na
enem mestu«. Pisarna bo omo -
go ~ila celostno svetovanje in
delodajalcem pribli`ala sto rit -
ve zavoda za zaposlovanje.
Nudila bo {tevilne brezpla~ne
storitve, kot so informiranje o
mo`nostih sodelovanja, pomo~
pri objavi prostega delovnega
mesta, strokovni izbor pri mer -
nih in motiviranih kandidatov
za zaposlitev, sodelovanje pri
izvedbi zaposlitvenega razgovora,
informiranje o aktualnih
spodbudah za zaposlovanje in
usposabljanje. Delodajalcem
bo do pomagali pri izpolnjevanju
vlog in obrazcev, pri izvedbi
postopkov ob zaposlitvi novega
sodelavca in pri pravnih
vpra {an jih.
V Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, Obmo~ni slu`bi
Maribor, si prizadevajo za dobre
stike z delodajalci kot pomembnim
partnerjem zavoda na trgu dela,
zato so 29. maja v Izobra`evalni
dvorani Doma obrtnikov Maribor
pripravili strokovno sre~anje z
delodajalci. Vlasta Stojak, vodja
pisarne za delodajalce »Vse na
enem mestu«, je obrtnikom in podjetnikom
predstavila storitve nove
pisarne. Matja` Antolinc, stro kov -
ni sodelavec zavoda, je predstavil
novelo zakona o urejanju trga dela,
Daniel Dokl, prav tako strokovni
sodelavec zavoda, pa aktualne
ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Namen ukrepov aktivne
politike zaposlovanja je zmanj {an -
je neskladij med ponudbo in
povpra{evanjem na trgu dela.
Aktiv ni ukrepi, ki so trenutno v
izvajanju, so usposabljanje na
delovnem mestu, projekt Zaposli
me, spodbujanje zaposlovanja prejemnikov
denarne socialne pomo~i
ter 50plus. Vsi ukrepi oziroma povabila
delodajalcem k sodelovanju
so odprti do porabe sredstev oziroma
do dokon~nega roka za oddajo
ponudb delodajalcev. Zadnji od
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Odprta pisarna za delodajalce »Vse na enem mestu«
Vlasta Stojak je delodajalcem predstavila storitve pisarne za delodajalce Vse na enem
mestu.
objavljenih ukrepov je 50plus, ki
zajema subvencijo delodajalcem za
zaposlitev brezposelnih starej{ih
oseb, starih nad 50 let, v evidenco
zavoda prijavljenih vsaj 6 mesecev.
Subvencija za zaposlitev zna{a
8.000 evrov, delodajalec pa mora
tak{no brezposelno osebo, staro
nad 50 let, zaposliti za najmanj 18
mesecev s polnim delovnim
~asom. Seminar je zaklju~il @arko
Markovi~ iz EURES Slovenije.
Osnovna naloga omre`ja EURES je
podpora pospe{evanju prostega
pretoka delavcev v Evropski skupnosti.
Omre`je EURES zagotavlja
informiranje, svetovanje in pomo~
pri zaposlovanju tako iskalcem
zaposlitev kot delodajalcem, ki
`elijo izkoristiti prednosti prostega
pretoka oseb v EU.
Celov{ka cesta 71, 1000 Ljubljana • www.zdops.si
Aktivnosti ZDOPS – april 2013
Poro~ilo se nana{a na april
2013, to je bilo zelo intenzivno
obdobje, saj sta v tem mesecu
stopila v veljavo Zakon o delov -
nih raz me rjih in novela Zakona o
urejanju trga dela.
V mesecu aprilu smo opravili 16
predavanj na OOZ, ki se jih je
udele`ilo 497 slu{ateljev. Povpre~ -
no predavanje je dalj{e od 5 pedago{kih
ur in ga je obiskalo ve~ kot
30 slu{ateljev. Predavanja pa izkoristimo
tudi za to, da pozivamo
~lanstvo k enotnosti obrtnozbor -
ni~ nega sistema.
Sodelovali smo tudi v komisiji za
spremljanje izvajanja ZDR, ki `e
usklajuje prva stali{~a v zvezi z
nejasnostmi ZDR. Komisija se
sestaja pribli`no dvakrat na mesec.
Stali{~a in pojasnila bodo objavljena
tudi na spletni strani zdru`enja.
Predstavniki ZDOPS so se udele -
`ili dveh sej Ekonomsko socialnega
sveta. Na drugi seji je bil obravnavan
predlog nacionalnega reformnega
programa 2013–2014. Na seji
smo izpostavili stali{~e, da pro-
6

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
POSLOVANJE
gram ni tak, da bi zadovoljil
doma~e socialne partnerje in
evropsko komisijo, svetovno ban -
ko, mednarodni finan~ni sklad in
tudi investitorje. Vlada bo pripravila
predlog programa stabilnosti
in popravljen reformni program, ki
ga bo obravnaval ESS 8. 5. 2013.
G. Antauer se je udele`il sestanka
delodajalcev svetovalnega telesa
ACFMW (Svetovalni odbor za
prost pretok delavcev). Razprava je
bila usmerjena predvsem v enake
mo`nosti delavcev migrantov.
Obravnavan je bil tudi pristop
Hrva{ke v EU, vendar na tem
podro~ju ni bilo {e ni~ konkretnega
sprejeto. Nekatere dr`ave ~lanice
so napovedovale restrikcije pri
zaposlovanju hrva{kih dr`avljanov,
medtem ko slovensko stali{~e
pri tem {e ni bilo znano. Bi pa bilo
izredno smotrno glede na visoko
brezposelnost, da Slovenija uveljavi
prehodni re`im za zaposlovanje
hrva{kih delavcev v Slovenijo, to v
praksi pomeni, da bi ostal v veljavi
re`im, ki je vezan na delovna dovoljenja.
Stekle pa so tudi priprave na Javni
razpis za sofinanciranje projektov
socialnih partnerjev v 2013 in
2014, ki bo pomenil nadaljevanje
projekta DialogeM, hkrati pa se pripravljamo
tudi na projekt Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slo ve -
nije, ki bo namenjen ozave{~enju
in promociji zdravja in varstva pri
delu. Ti projekti bodo hkrati pomenili
tudi opravljanje osnovne
dejav nosti.
Sodelovanje z OZS je potekalo
predvsem pri usklajevanju stali{~
med sejo ESS, stali{~ v zvezi z
delom dr`avnega sveta kakor tudi
pri usklajevanju zahtev v zvezi z
interpretacijo nove zakonodaje na
trgu dela.
Igor Antauer,
generalni sekretar ZDOPS
Je moj dol`nik v ste~aju?
Kako preveriti in kako prijaviti svojo terjatev v
ste~ajno maso?
^e se je va{ dol`nik zna{el v ste -
~a ju, je edina mo`nost, da
pridete do popla~ila vsaj dela
va{e terjatve ta, da to terjatev prijavite
v ste~ajno maso.
Kot upnik morate namre~ sami
spremljati, ~e oz. kdaj se je za~el
ste~ajni postopek zoper va{ega
dol` nika. Hkrati pa ste sami odgovorni,
da pravo~asno prijavite svoje
terjatve v ste~ajno maso.
^e tega ne storite, va{a terjatev
ugasne in ni nikoli popla~ana.
Kako videti, da se je dol`nik
zna{el v ste~aju?
^e sumite, da je se je zoper va{ega
dol`nika za~el ste~ajni postopek,
lahko to preverite na spletni strani
AJPES-a (www.ajpes.si).
To najla`je storite tako, da v
iskalnik na prvi strani vpi{ete
naziv ali mati~no {tevilko dol` ni -
ka.
Ko se izpi{ejo zadetki v bazi
AJPES-a, ob va{em dol`niku pov -
sem na desni strani opazite rubriko
»eObjave«.
Naslednji korak je, da kliknete na
povezavo, kjer je navedeno, koliko
»eObjav« je v bazi AJPES-a.
Prika`e vam seznam »eObjav«,
povezanih z va{im dol`nikom.
^e je v bazi zavedena kak{na objava
povezana s ste~ajnim postopkom
(oz. kak{nim drugim postopkom
zaradi insolventnosti) va{ega
dol`nika, to pomeni, da obstajajo
velike mo`nosti, da se je res zna{el
v ste~ajnem postopku.
Kliknete na povezavo, kjer je navedeno,
koliko zadetkov je v bazi
AJPES-a na temo insolventnosti
va{ega dol`nika.
Prika`e se seznam objav, pove za -
nih s postopkom, ki se vodi zoper
va{ega dol`nika zaradi njegove
pla~ilne nesposobnosti. Tu so vam
na voljo vse trenutne informacije v
zvezi s ste~ajnim postopkom.
^e, denimo, kliknete na »oklic o
za~etku postopka«, se bo odprl
dokument (v .pdf obliki), v kate -
rem boste na{li informacije, kdaj se
je ste~ajni postopek pri~el in do
kdaj imate ~as, da prijavite svoje
terjatve.
7

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
POSLOVANJE
Nujno prijavite svoje terjatve!
^e se je va{ dol`nik zna{el v ste -
~ajnem postopku, morate svoje terjatve
nujno prijaviti v razpisanem
roku treh mesecev po objavi o
za~etku ste~ajnega postopka.
^e svoje terjatve v ste~ajni po sto -
pek ne boste prijavili, ne boste
pri{li niti do sorazmernega po pla -
~ila iz ste~ajne mase.
V tem primeru bo va{a terjatev
ugasnila in ne bo nikoli
popla~ana.
Prijavo svojih terjatev posredujete
pristojnemu sodi{~u, kjer se vodi
ste~ajni postopek, izdelate pa jo
lahko s pomo~jo posebnih e-
obrazcev:
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
• Prijava terjatev v ste~ajnem
postopku (~e je dol`nik pravna
oseba)
http://www.informiran.si/survey.aspx?docID=1187
• Prijava terjatev v osebnem ste ~a -
ju (~e je dol`nik fizi~na oseba)
http://www.informiran.si/survey.aspx?docID=1459
Tej prijavi pa morate predlo`iti tu -
di vse listine, na katere se sklicujete.
Zavod RS za zaposlovanje je na spletni strani
objavil novo javno povabilo 50plus, preko
katerega lahko delodajalci pridobijo subvencijo
za zaposlitev starej{ih brezposelnih.
V okviru povabila je predvidenih
770 zaposlitev, na voljo pa je
6,7 milijona evrov. 85 odstotkov
sredstev financira evropski
socialni sklad, 15 odstotkov pa
slovenski prora~un.
Kot pojasnjujejo na zavodu, se
lahko na povabilo prijavijo delodajalci,
ki so pravne in fizi~ne osebe,
in so za opravljanje dejavnosti v
Sloveniji registrirani najmanj eno
leto. Poleg tega morajo izpolnjevati
{e vse druge pogoje za prijavo.
Delodajalci lahko prek povabila
pridobijo subvencijo za zaposlitev
brezposelnih, ki so dopolnili 50 let
ali ve~ in so v evidenci brezposelnih
neprekinjeno prijavljeni najmanj
{est mesecev.
Delovno razmerje mora za polni
delovni ~as (40 ur na teden) oziroma
za kraj{i delovni ~as (v skladu z
odlo~bo o invalidnosti) neprekinjeno
trajati najmanj 18 mesecev.
Subvencija za zaposlitev s polnim
delovnim ~asom zna{a 8000 evrov,
za zaposlitev s kraj{im delovnim
~asom v skladu z odlo~bo o invalidnosti
pa sorazmerno manj.
Delodajalcem se izpla~a v dveh
enakih delih.
Prvi del subvencije v vrednosti
4000 evrov prejmejo po zaposlitvi
brezposelne osebe, in sicer skupaj s
povra~ilom stro{kov zdravni{kega
pregleda, ki ga mora opraviti oseba
pred za~etkom usposabljanja.
Drugi del subvencije, prav tako v
vrednosti 4000 evrov, dobijo po
osmih mesecih od zaposlitve. Vsa
sredstva so izpla~ana na podlagi
predlo`enega zahtevka in ustreznih
dokazil.
Kandidati morajo pred zaposlitvijo
opraviti enomese~no usposabljanje
na delovnem mestu. “Tako se
lahko vklju~ijo v delovno okolje,
pridobijo prakti~na znanja in delovne
izku{nje. Delodajalci pa lahko
{e pred zaposlitvijo spoznajo kandidata,
ga preizkusijo in usposobijo
za konkretno delo,” pravijo na
zavodu.
Usposabljanje sicer poteka na konkretnem
delovnem mestu, brez
delovnega razmerja, pod vodstvom
mentorja, ki ga mora zagotoviti
delodajalec. Za dejansko udele`bo
na usposabljanju se brezposelnim
izpla~ata dodatek za aktivnost in
dodatek za prevoz.
Povabilo je odprto od objave na
spletni strani do porabe
razpolo`ljivih sredstev, najdlje pa
do konca septembra.
Pred oddajo ponudbe na javno
povabilo morajo delodajalci prijaviti
prosto delovno mesto pri
obmo~ni slu`bi zavoda oziroma s
pomo~jo eStoritev na zavodovi
spletni strani. Nato lahko zavod k
delodajalcu napoti brezposelne
osebe iz ciljne skupine povabila
glede na zahteve delovnega mesta.
Na podlagi tega delodajalec izbere
ustreznega kandidata in predlo`i
ponudbo za subvencionirano zaposlitev
na pristojno obmo~no slu`bo
zavoda.
Dodatne informacije
http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=673
8

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
POSLOVANJE
Obrtno podjetni{ka-zbornica Ma ri bor uvaja
nove storitve za svoje ~lanice in ~lane
Povezali se bomo z ve~ za va -
rovalnicami in vam zagotovili
najugodnej{a pre mo `enjska, avto -
mobilska in osebna zava ro vanja
po konkuren~ni ceni.
S prihodki iz dejavnosti za va ro -
valnega zastopanja bo zbornica
financirala programe in nove de -
jav nosti za ~lane.
Pri sklenitvi zavarovanj preko
zbor nice boste pripomogli k {tevilnim
ugodnostim, ki jih bo lahko
zbornica nudila ~lanom:
• Del va{ih pla~anih premij se
vra ~a ~lanom v obliki dodatnih
brezpla~nih storitev in ugodnosti.
• Zavarovalni zastopnik zbornice
bo delal za va{ interes in ne za
interes zavarovalnice, saj ga ne
pla~uje zavarovalnica, ampak va -
{a zbornica.
• Neodvisno in strokovno svetovanje
vseh vrst zavarovanj glede
na va{e dejanske potrebe in
pomo~ pri re{evanju {kod.
• Ugodna premija in dodatni
popusti.
• Zavarovalnice na poziv zbornice
kot mo~nega pogodbenega partnerja
sofinancirajo ugodnosti za
~lane (strokovna predavanja in
ekskurzije, preventiva, razli~ne
akcije, pomo~ za solidarnostni
sklad, ipd.).
Veliko vas `e leta sodeluje z
dolo~enim zastopnikom in za va -
rovalnico. Veliko vas pa je tudi `e
ugotovilo, ko ste pridobili {e
kak{no zavarovalno ponudbo, da
ste leta pla~evali preve~. Pri hra -
nite si dvome in skrbi, ter do volite,
da vam posebej uspo sobljeni svetovalci
va{e zbornice pomagajo pri
izboru naj pri mernej{ih zavarovanj.
✃
Zanima nas va{e mnenje o novi storitvi zbornice – zavarovalno zastopanje. Prosim obkro`ite ali pod~rtajte
stavek, ki najbolj odra `a va{e mnenje ali zapi{ite svoje mnenje. Veseli bomo tudi va{ih predlogov in
`elja.
Podpiram namero zbornice, da raz{iri obseg storitev za ~lanstvo z uvedbo zavarovalnih storitev. ^e bodo
zavarovanja konkuren~na, jih bom sklepal preko zbornice.
Ne podpiram usmeritve zbornice za uvedbo zavarovalnih storitev za svoje ~lane.
Mnenja, predlogi in `elje:
Zahvaljujemo se vam za va{e mnenje!
Podpis:
Odgovore nam, prosim, posredujte na: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova c. 63, 2000
Maribor ali fax: 3000 491 ali v e-po{tni predal: leonida.polajnar@ozs.si
9

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
PROJEKTI
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Povezovanje kreativne industrije s kulturo
in turizmom
Í Boris Li~en
V okviru izvajanja mednarodnega
projekta CMC – Clusters Meet
Culture: an opportunity for de -
velop ment (Grozdi spoznavajo
kulturo: prilo`nost za razvoj),
smo se od 13. do 15. maja
udele`ili tridnevne delavnice, ki
je potekala v mad`arskem Pecsu.
Na delavnici so bili predstavljeni
primeri dobrih praks sinergije oziroma
povezovanja industrije in
kulture v vseh partnerskih ob mo~ -
jih (Italija, Slovenija, Slova{ka,
Mad`arska in Romunija). Potekala
je identifikacija mo`nih gospodarskih
sektorjev, ki bi bili najustreznej{i
za mednarodno sodelovanje
na podro~ju povezovanja proizvodnje
in kulture. Klju~ni cilj te
delavnice je bil postaviti temelje
oblikovanju mednarodnega protokola,
ki bi omogo~al vzpostavitev
povezovanja produkcijske sfere s
Maiborska ekipa na projektni delavnici CMC v mad`arskem Pecsu
kulturo in turizmom neodvisno na
regijo ter na osnovi javno-zasebnega
partnerstva. Na sre~anju so
mad`arski partnerji predstavili
obse`en priro~nik za povezovanje
posameznih gospodarskih in drugih
subjektov v grozde.
Mariborsko »ekipo« na tem sre~a -
nju so sestavljali Vladimir Rudl in
Jasna Mak (oba iz Mariborske razvojne
agencije), Tatjana Mileta in
Mia Mi{e (zunanja sodelavca OOZ
Maribor na tej delavnici) ter
Natalija Jelu{i~ Babi~ in Boris
Li~en (oba predstavnika OOZ
Maribor).
ZAKONODAJA
Vlada je sprejela novelo Zakona o finan~nem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
Poglavitni cilji predloga ZFPPIPP:
• zagotovitev ve~jih mo`nosti
u~inkovitega in realnega prestrukturiranja
insolventnih podjetij
(ohranjanja zdravih jeder
gospodarstva),
• prepre~itev in omejevanje vpliva
organov insolventnega dol`nika
na njegove odlo~itve, ki bi bile v
postopku prisilne poravnave v
nasprotju s cilji postopka, za{~ito
upnikov in novih vlagateljev,
• izbolj{anje polo`aja upni{kega
odbora in posameznega upnika,
• izbolj{anje polo`aja upnikov de -
lav cev insolventnega dol` ni ka,
• prepre~itev, da subjekti, ki so
interesno in statusno povezani z
10

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
dol`nikom, pristransko vplivajo
na postopke zaradi insolventnosti,
• ve~ja u~inkovitost postopkov
prodaje premo`enja na javnih
dra`bah,
• zagotovitev bolj{ega nadzora nad
delom upraviteljev, u~inkovitej{e
poslovanje dr`avnega pravobranilstva
za uveljavljanje pravic
dr`ave v postopkih zaradi
insolventnosti in odprava v praksi
ugotovljenih nedoslednosti.
Za zagotovitev ve~jih mo`nosti
u~inkovitega in realnega prestrukturiranja
insolventnih podjetij ter
ohranjanja zdravih jeder gospodarstva
se predlagajo:
• uzakonitev poenostavljene prisilne
poravnave za s. p. in mikropodjetja,
ki bo bistveno cenej{i in
hitrej{i postopek finan~nega prestrukturiranja
za te subjekte;
• dopolnitev ureditve glede po ve -
~an ja osnovnega kapitala insolventnega
dol`nika v postopku
prisilne poravnave na podlagi
sklepa upni{kega odbora, in sicer
tudi na primer konverzije terjatev
v lastni{ke dele`e;
• dolo~itev mo`nosti prenosa vo -
denja poslov insolventnega dol` -
ni ka na vpla~nika novih delnic;
• dopolnitev pravil o glasovanju o
prisilni poravnavi, in sicer se
dolo~a vi{ji koli~nik za glasovanje
o prisilni poravnavi glede terjatve,
ki jo upnik prenese na
dol`nika v postopku pove~anja
osnovnega kapitala z novimi
stvarnimi vlo`ki, ~e upnik hkrati
vpla~a tudi nov denarni vlo`ek;
• za~asna oprostitev obveznosti
dati prevzemno ponudbo ali
omo go~anje za~asnega uveljavljanja
glasovalnih pravic kr{ilcu
ob zagotavljanju kapitalske
ustreznosti podjetja, njegove dolgoro~ne
pla~ilne sposobnosti
oziroma finan~nega prestrukturiranja
Za prepre~itev in omejevanje vpliva
organov insolventnega dol`nika
na njegove odlo~itve, ki bi bile v
postopku prisilne poravnave v
nasprotju s cilji postopka, in zato
da se zagotovi bolj{a za{~ita upnikov
in novih vlagateljev, se predlaga
omejitev pristojnosti organa
nadzora in skup{~ine insolventnega
dol`nika in mo`nosti prenosa
vodenja poslov.
Za izbolj{anje polo`aja upni{kega
odbora, vseh upnikov in posameznega
upnika se {iri pravica upni{ -
kega odbora do vpogleda v dokumentacijo.
Dolo~ena je nova pristojnost
upni{kega odbora, da z
glasovi vseh svojih ~lanov brez
obrazlo`itve zahteva, da upniki
glasujejo o razre{itvi imenovanega
upravitelja, ~e upravitelj ne u`iva
ve~ njihovega zaupanja, in so~as -
nem glasovanju o imenovanju katerega
koli konkretnega novega upravitelja.
Pri dokazovanju pogojev za
za~etek ste~ajnega postopka se
dolo ~ajo dodatne izpodbojne domneve
insolventnosti oziroma trajnej{e
nelikvidnosti. Pri popla~ilu v
prisilni poravnavi se zakonsko
dolo~a vmesna pla~ilna dinamika
terjatev. S predlaganimi zakonskimi
spremembami in dopolnitvami
se dopu{~a ugovor zaradi kr{itve
pravice do enakega obravnavanja
upnikov, po katerem bo, ~e bo
uspe{en, sodi{~e odredilo potrebne
ukrepe za odpravo neenakopravne
obravnave upnikov, obi~ajno tako,
da bo upravitelju izdalo navodilo
za njegovo delo.
Za izbolj{anje polo`aja upnikov
delavcev insolventnega dol`nika
so dolo~ene nove prednostne terjatve:
nadomestilo za neizkori{~eni
dopust za teko~e leto. S predlaganimi
zakonskimi spremembami in
dopolnitvami se dolo~a oprostitev
zalo`itve predujma za pla~ilo
za~et nih stro{kov ste~ajnega po -
stopka. Dolo~en je tudi nov razlog
za ugovor proti vodenju prisilne
poravnave, in sicer ~e insolventni
dol`nik za ve~ kot 15 dni zamudi s
pla~ilom pla~ do vi{ine minimalne
pla~e ali s pla~ilom davkov in prispevkov,
ki jih mora izpla~evalec
obra~unati ali pla~ati hkrati s
pla~ilom pla~.
Za u~inkovit nadzor nad delom
upraviteljev, ki ga zagotovi ministrstvo,
pristojno za pravosodje, se
predlaga sprememba pri opravljanju
pregleda dokumentacije insolventnega
dol`nika, pogojev za
izdajo in odvzem dovoljenja,
za~asne ustavitve imenovanja
upravitelja pri novih zadevah,
spremembe sestave disciplinskih
organov in krepitve sodelovanja
med sodi{~i in ministrstvom za
pravosodje.
Eden izmed glavnih razlogov za
dolgotrajnost ste~ajnih postopkov
so pravdne zadeve, ki se nana{ajo
predvsem na izpodbijanje pravnih
dejanj, ter to`be na ugotovitev
obstoja prijavljenih terjatev, lo~it -
ve nih in izlo~itvenih pravic. V
predlogu novele se zato predlagata
dve novosti:
• ureditev obvezne mediacije v
postopkih zaradi insolventnosti
in sporazumna mediacija pred
vlo`itvijo to`be ter
• ureditev, ki bo izrecno predvidevala
sodno ali zunajsodno mirno
re{itev spora s poravnavo, h kateri
bo sodi{~e izdalo soglasje, ~e
bo ustanovljen upni{ki odbor, pa
tudi ta.
Novela ZFPPIPP-E je bila `e sprejeta
na vladi, njeno sprejetje v
dr`avnem zboru pa se pri~akuje `e
v prvi polovici 2013. Glede postopka
poenostavljene prisilne poravnave,
ki je namenjena predvsem
SME, pa je v predlogu dolo~eno, da
se bo nova ureditev za~ela uporabljati
v letu 2014, zato bodo prvi
merljivi podatki s tega podro~ja na
razpolago konec tega leta.
11

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
Uvedba prehodnega carinskega podra~una
za vpla~evanje dajatev, ki pripadajo dr`avnemu
prora~unu
Carinska uprava RS bo junija
2013 posodobila in poenostavila
na~in pla~evanja obveznih dajatev.
Ukinjenih bo ve~ podra ~u -
nov, ki jih bo nadomestil en prehodni
carinski podra~un. Nanj se
bodo vpla~evale dajatve, ki pripadajo
dr`avnemu prora~unu.
Carinska uprava RS danes uporablja
511 razli~nih podra~unov za
pla~evanje dajatev v dr`avni
prora~un in prora~une ob~in, izterjana
sredstva v postopkih izvr{b
nedav~nih terjatev za druge predlagatelje
in za deponiranje sredstev
za namen zavarovanja pla~il dajatev
ter hrambe zase`enih finan~nih
sredstev. 24. junija 2013 bo ukinjeno
26 vpla~ilnih podra~unov in en
prehodni podra~un. ^eprav ne gre
za ukinitev zelo velikega {tevila
podra~unov, se na te podra~une
vpla~uje kar 97 % vseh dajatev, ki
jih pobira slovenska carina.
Za pravilno identifikacijo pla~il pri
Carinski upravi RS bodo morali
zavezanci za vpla~evanje navajati v
referenco za prejemnika dav~no
{tevilko (ki pomeni pla~nika
davka) in {ifro obvezne dajatve (ki
pomeni vrsto davka – npr. vrsto
tro{arine ali okoljske dajatve).
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Ko bo Carinska uprava RS zavezancem
za pla~ilo dajatev poslala
izpolnjene pla~ilne naloge, bo
ustrezna referenca za prejemnika
na pla~ilnem nalogu `e natisnjena.
Za pravilno identifikacijo pla~il pri
Carinski upravi RS bodo morali
zavezanci za vpla~evanje navajati v
referenco za prejemnika podatke,
ki so predvideni po modelu 19 v
sklopu P1 in P2. Podatek P2, {ifra
obvezne dajatve, je za vsako vrsto
dajatve objavljen v spodnji tabeli.
Naziv podra~una po 24. 6. 2013 PCP - dr`avni prora~un
[tevilka podra~una po 24. 6. 2013 01100 9991000033
Model 19
P1: dav~na {tevilka (8 znakov), ki pomeni pla~nika davka
P2: {ifra obvezne dajatve (5 znakov), ki pomeni vrsto davka (npr. vrsta tro{arine ali okoljske dajatve)
P3: ni predviden
Vpla~ilni in prehodni podra~uni nadzornika CURS, ki bodo ukinjeni 23. 6. 2013
[tevilka
podra~una
Naziv podra~una
[ifra
obvezne
dajatve
01100-1003210893 Okoljska dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo CO 2 – od teko~ih goriv 8532
01100-1003211378 Okoljska dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo CO 2 – od plinastih goriv 8540
01100-1003212930 Okoljska dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo CO 2 – od trdih goriv 8559
01100-1008326576 Okoljska dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo CO 2 – od gorljivih organskih snovi 6963
01100-1008347043 Okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov 6963
01100-1003213415 Zamudne obresti od okoljskih dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo CO 2 8567
01100-1008328516 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in teko~in 7188
01100-1008328807 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in teko~in 8435
01100-1008346073 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil 8320
01100-1008346170 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil 8443
01100-1008346461 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum 8753
01100-1008346558 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum 8761
01100-1008346267 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja odpadne elektri~ne in elektronske opreme 8770
01100-1008346364
Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja odpadne elektri~ne in elektronske
opreme
8788
01100-1008346849 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja odpadne embala`e 8796
01100-1008346946 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja odpadne embala`e 8800
01100-1008346655 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin 8818
12

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
[tevilka
podra~una
Naziv podra~una
[ifra
obvezne
dajatve
01100-1008346752 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin 8826
01100-1008308146 Tro{arina od energentov in elektri~ne energije 8630
01100-1008309795 Tro{arina od alkohola in alkoholnih pija~ 8648
01100-1008310474 Tro{arina od toba~nih izdelkov 8656
01100-1008312511 Zamudne obresti od tro{arin 8664
01100-1008312608 Dajatve na sladkor 8419
01100-1008312705 Zamudne obresti od dajatev na sladkor 8427
01100-1008331232 Okoljska dajatev za onesna`evanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 9024
01100-1008331329 Zamudne obresti od okoljske dajatve za onesna`evanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 9032
01100-8450000706 Generalni carinski urad (vpla~evanje dajatev, obra~unanih s carinsko deklaracijo) 8508
V drugi fazi poenostavitve, predvidoma
v drugi polovici leta 2013,
bodo ukinjeni prehodni podra~uni,
na katere se vpla~ujejo dajatve iz
pristojnosti Carinske uprave RS in
zanje skrbijo carinski uradi. Spre -
menjen bo tudi sistem pla~evanja
dajatev za ob~inske blagajne. Na te
podra~une se vpla~a pribli`no 2,5
% pobranih dajatev Carinske uprave
RS. Sistem pla~evanja na posebne
prehodne podra~une za izvr{be
nedav~nih terjatev drugih predlagateljev
se ne bo spremenil, saj
izterjana sredstva ne pripadajo
nobeni od {tirih javnofinan~nih
blagajn, ampak jih je treba prerazporediti
na ra~une predlagateljev
izvr{b.
Vir: Carinska uprava Republike Slovenije
Dav~na obravnava nastanitve oziroma najema
lokala s strani zaposlenih
^lanek opisuje dav~ne pasti
izvajanja gostinske dejavnosti z
zaposlenimi, katerim se nudi
tudi nastanitev.
Vpra{anje
Prosimo za mnenje glede zara~unavanja
najemnine nastanitve delavcev.
Kot podjetje smo vzeli v najem
gostinski lokal in pripadajo~e na -
sta nitvene prostore v sklopu objekta,
v katerih so name{~ene de lav ke
v gostinskem lokalu. Za nastanitev
pla~ujemo posebej najemnino in
posebej stro{ke elektrike, vode,
plina …
Zaposlenim delavkam konec meseca
izstavimo ra~un za najemnino –
nastanitev po ceniku (npr. 90,00
evrov z vklju~enim 8,5-odstotnim
DDV), ki jo kot odbitek od osebnega
dohodka prika`emo na pla~ilni
listi (najemnino pla~ujejo delavke
od svojega osebnega dohodka);
hkrati opravimo pobot s terjatvami
do delavk.
Spra{ujemo troje:
1. Ali je tak na~in fakturiranja storitve
pravilen?
2. Ali lahko pora~unavamo DDV
od stro{kov nastanitve, ~e je
mogo~e, da je stro{ek pla~ila
najemnine vi{ji od prejete fakturirane
najemnine delavcem?
3. Ali bi bilo pravilno, da obra ~u -
namo boniteto, ker so stro{ki
najema vi{ji od prihodkov najema?
Ali bi bilo mogo~e, da bi vse stro{ -
ke najema vodili prek prehodnega
konta, na primer na kontu 165, za
obra~unane najemnine delavcev
po pla~ilni listi pa bi ta konto zapirali?
Kaj potem pomeni, ~e bi ostale
odprte terjatve na kontu 165, ker
so zara~unani stro{ki najema
delavcem ni`ji od prvotnih
stro{kov najema?
Mnenje
Pod 1)
Tak na~in fakturiranja je pravilen,
~e zaposlenim nudite nastanitve.
^e pa zaposleni najamejo sobo po
dolo~ilih Zakona o davku na
dodano vrednost (ZDDV-1), ta
obdav~itev ni pravilna, saj je
najem, pri katerem ne more biti
podpisana izjava o obdav~itvi po
45. ~lenu ZDDV-1, opro{~en pla~ i -
la DDV.
Dajanje nastanitvenih zmogljivosti
v najem v hotelih in podobnih
nastanitvenih obratih, vklju~no z
nastanitvenimi zmogljivostmi v
domovih in drugih nastanitvenih
obratih ter oddajanje prostorov za
{otore, prikolice in podobne
premi~ne objekte, je obdav~eno po
zni`ani dav~ni stopnji. V to to~ko
so vklju~ene naslednje nastanitvene
zmogljivosti:
• hoteli in podobni obrati pod {ifro
standardne klasifikacije dejavnosti
I/55.1;
13

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
• domovi, kampi in drugi nastanitveni
obrati pod {iframi standardne
klasifikacije dejavnosti I/55.2,
I/55.3 in I/55.9.
V tem delu je tako iz opisa zgornjih
{ifer dejavnosti v Standardni klasifikaciji
dejavnosti treba preveriti,
ali va{a nastanitev po vsebini
ustreza opisu iz te SKD 2008. Kot
boste razbrali iz SKD 2008, spada v
te razrede praviloma nudenje
nastanitev za kraj{i ~as.
Poleg tega je treba upo{tevati 2.
odstavek 136. ~lena Zakona o
delovnih razmerjih (ZDR-1), ki
dolo~a, da delodajalec ne sme brez
pisnega soglasja delavca pobotati
svoje terjatve do delavca s svojo
obveznostjo pla~ila. Naslednji
odstavek istega ~lena dodaja, da
delavec ne more dati omenjenega
soglasja pred nastankom delodajal~eve
terjatve.
Pod 2)
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
delodajalec delojemalcu zagotovi
nastanitev s pla~ilom najemnine
ali brez pla~ila najemnine in vrednosti
bonitete za nastanitev delojemalca
ni mogo~e dolo~iti v vi{ini
tr`ne vrednosti ali v vi{ini stro{kov
delodajalca, se vrednost bonitete
dolo~i mese~no v vi{ini 0,6 odstotka
tr`ne vrednosti premo`enja, s
katerim se zagotavlja nastanitev
delojemalca, na dan obra~una
bonitete.
Najem pa je po vsebini v ZDDV-1
opredeljen v 73. ~lenu Pravilnika o
izvajanju Zakona o davku na
dodano vrednost. Temeljna zna ~il -
nost pogodbe o najemu oziroma
zakupu nepremi~nin (vklju~no s
podnajemom) za namene uporabe
2. to~ke 44. ~lena ZDDV-1 je, da je
najemniku oziroma zakupniku za
dogovorjeno obdobje (za pla~ilo)
dana pravica neovirano zasedati
to~no dolo~eno nepremi~nino ali
njen del, kot da bi bil njen lastnik,
in da iz te pravice izklju~i vsako
drugo osebo.
Predlagamo, da glede na vsebino
dogovora med delodajalcem in
zaposlenimi preverite, ali gre v
va{em primeru sploh za nastanitve
(preverite torej obrazlo`itev v SKD
2008), ali zaposleni dejansko najamejo
sobo po zakonodaji DDV (76.
~len PZDDV-1) in je tako najemnina
opro{~ena pla~ila DDV.
Oddajanje nastanitvenih zmogljivosti
za dalj{i ~as za namene stalnega
ali za~asnega prebivali{~a po
vsebini ne {tejemo za nastanitev,
ne glede na to, ali je najemnina
mese~na ali letna.
Pravica do odbitka vstopnega DDV
se upo{teva glede na to, ali opravljate
z najetimi prostori obdav ~e -
no ali opro{~eno dejavnost, ki ne
daje pravice do odbitka vstopnega
DDV. ^e boste ugotovili, da »prodajate«
nastanitve, to {teje za
obdav~eno dejavnost, imate v tem
delu dejavnosti pravico do odbitka
vstopnega DDV, ne glede na to, da
s to dejavnostjo morda ustvarjate
izgubo, vendar to velja v primeru,
~e je bil DDV zara~unan upra vi -
~eno. Vpra{ati se je namre~ treba,
ali je pravilno, da je DDV obra ~u -
nan na prejetem ra~unu za najem.
Spet je treba upo{tevati, ali so bile
zara~unane nastanitve (obdav~eno)
ali najem, ki je opro{~en pla~ila
DDV. Po dolo~ilih ZDDV-1 prejemnik
nima pravice do odbitka vstopnega
DDV, ~e je DDV neupravi~eno
zara~unan (5. odstavek 67. ~lena
ZDDV-1).
Pod 3)
Pravna podlaga za dolo~anje vrednosti
bonitete oziroma dohodka v
naravi je 3. odstavek 43. ~lena
Zakona o dohodnini (ZDoh-2). ^e
^e je tako cena, ki jo zaposlenim
zara~una delodajalec, tr`na cena za
to nastanitev (najem), to ni boniteta
za zaposlene, saj te nastanitve
oziroma najema ne dobijo ni~
ugodneje kot kdor koli drug na
trgu.
Vendar naj omenimo, da razlika
med vi{jimi stro{ki za najem in
ni`jimi prihodki od tega najema ne
bo dav~no priznana, upo{tevajo~ 2.
in 3. odstavek 30. in 29. ~lena
Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (ZDDPO-2).
Po opisu iz va{ega vpra{anja razumemo,
da poslujete pri tej dejavnosti
v svojem imenu in za svoj
ra~un, zato bi bilo pravilno, da te
poslovne dogodke evidentirate v
skladu z Enotnim kontnim okvirom
za gospodarske dru`be, samostojne
podjetnike posameznike,
kme~ka gospodinjstva, zadruge,
nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava ter dru{tva
in invalidske organizacije.
In{titut za ra~unovodstvo
Novela Zakona o urejanju trga dela - prijava oseb, ki
opravljajo za~asno ali ob~asno delo v zavarovanje za
primer po{kodbe pri delu in poklicne bolezni
V Uradnem listu RS, {t. 21/13, je bila objavljena
novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki s
34. ~lenom dopolnjuje 12. to~ko 17. ~lena Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ) tako, da bodo po tej to~ki zavarovane za
po{kodbo pri delu in poklicno bolezen (prijava po
{ifri podlage za zavarovanje 050) tudi osebe, ki opravljajo
za~asno ali ob~asno delo po predpisih, ki urejajo
trg dela.
Prijave zavarovanja za po{kodbo pri delu in poklicno
bolezen za te osebe bo mogo~e vlagati s 1. 7. 2013,
saj se s tem datumom za~nejo uporabljati dolo~be
ZUTD, ki urejajo za~asna in ob~asna dela (27. a ~len
in naslednji).
Vir: ZZZS
14

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Pristop Hrva{ke k Evropski
uniji in poreklo blaga
Pristopna pogodba in prehodne
dolo~be, vezane na pristop
Hrva{ ke k Evropski uniji, so bile
objavljene v Uradnem listu EU L
112, z dne 24. aprila 2012.
Z vidika dokazil o poreklu blaga,
ki so bila izdana ali sestavljena
pred 1. 7. 2013 v trgovini med RS
in HR, so klju~ne dolo~be v zvezi z
dokazilom o statusu EU (trgovina v
raz{irjeni EU). Blago, ki je na dan
pristopa v raz{irjeni EU v za~asni
hrambi ali v carinski rabi in v
postopkih iz ~lenov 4(15)(b) in
(16)(b) do (h) uredbe Sveta (EGS)
{t. 2913/92 ali ki se preva`a v
raz{irjeni EU po opravljenih izvoznih
formalnostih, je ob sprostitvi v
prost promet v raz{irjeni EU
opro{~eno carin in drugih carinskih
ukrepov, ~e se predlo`i eno
izmed naslednjih dokazil:
• dokazilo o preferencialnem poreklu,
ki je bilo izdano ali sestavljeno
pred dnem pristopa v skladu s
stabilizacijsko-pridru`itvenim
sporazumom,
• katero koli dokazilo o statusu EU
iz 314. c ~lena uredbe Komisije
(EGS) {t. 2454/93,
• zvezek ATA, ki je bil izdan v
sedanji dr`avi ~lanici ali na
Hrva{kem pred dnem pristopa.
Pristop Hrva{ke k EU 1. 7. 2013
pomeni, da bo Hrva{ka s tem dnem
za~ela uporabljati vse obstoje~e
sporazume o prosti trgovini, ki jih
ima EU sklenjene s posameznimi
dr`avami ali skupinami dr`av partneric,
in enostransko sprejete preferencialne
tarifne ukrepe. 1. 7.
2013 izvoza na Hrva{ko ne bo ve~,
zato bodo dosedanja dokazila o
poreklu (potrdilo o gibanju blaga
EUR. 1, izjava na ra~unu, izjava
poobla{~enega izvoznika), ki so se
uporabljala pri trgovanju s
Hrva{ko, nadome{~ena z izjavo
dobavitelja, ki se uporablja na
notranjem trgu EU (uredba {t.
1207/2001, s spremembami), ~e bo
blago namenjeno izvozu zunaj
raz{irjene EU.
O izdelavi/izdaji izjav dobavitelja
velja naslednje:
• Po 1. 7. 2013 v izjavah dobavitelja
ne bo ve~ treba navajati, da
blago izpolnjuje pravila o poreklu,
ki urejajo preferencialno trgovino s
Hrva{ko, saj bo Hrva{ka del EU.
• V izjavah dobavitelja, ki so bile
izdane pred 1. 7. 2013, navedba
Hrva{ka ne more biti sporna, saj te
izjave slu`ijo za izdajo potrdil o
gibanju blaga EUR. 1 in izjav na
ra~unu ob izvozu na Hrva{ko. Po
vstopu Hrva{ke k EU izvoz na
Hrva{ko ne bo ve~ mogo~ (po
novem bo to dobava), zato bo
navedba Hrva{ke postala brezpredmetna.
Tak{ne izjave dobavitelja
ostanejo v veljavi tudi po pristopu
oz. jih ni treba zamenjati.
• ^e je dru`ba iz Slovenije uvozila
blago iz Hrva{ke pred 1. 7. 2013
(na Hrva{kem je bilo za to blago
izdano ali sestavljeno dokazilo o
poreklu) in bo `elela to blago po 1.
7. 2013 prodati v eno izmed dr`av,
s katerimi ima EU sklenjene sporazume
o prosti trgovini in NE pripadajo
sistemu SAP-kumulacije porekla
blaga (npr. [vica, Mehika,
Koreja, Peru itd.), bo morala od
Hrva{ke dru`be naknadno pridobiti
izjavo dobavitelja. ^e bo v izjavi
dobavitelja navedeno, da se je uporabila
kumulacija npr. s Srbijo
(SAP-kumulacija), blago ne bo
imelo ve~ preferencialnega porekla
za namene trgovanja npr. s [vico
(PEM-kumulacija).
• ^e je dru`ba iz Slovenije uvozila
blago Hrva{kega pred 1. 7. 2013 (na
Hrva{kem je bilo za to blago izdano
ali sestavljeno dokazilo o poreklu)
in bo `elela to blago po 1. 7. 2013
prodati v eno izmed dr`av SAPkumulacije,
naknadna pridobitev
izjavet dobavitelja od hrva{ke
dru`be ne bo potrebna, ampak bo
zadosti pridobljeno dokazilo o
poreklu.
ZAKONODAJA
Obra~un
DDV pred
1. julijem 2013
in po njem
Z 21. majem 2013 je dvig DDV
potrdil tudi dr`avni zbor. @e
obstoje~emu 60. ~lenu se dodaja
nov ~len, 60. a, ki se navezuje na
DDV.
Prvi in drugi odstavek se dotikata
dviga stopenj DDV. 20-%
stopnja se od vklju~no 1. julija
2013 dalje obra~unava in pla ~u -
je po stopnji 22 %. Obstoje~a
8,5-% stopnja pa se od 1. julija
2013 dalje obra ~u nava in
pla~uje po stopnji 9,5 %.
Kaj pa storitve, katerih del bo
opravljen pred 1. julijem 2013,
drugi del pa po tem datumu?
Kljub opravljanju dela storitve
pred 1. julijem 2013 bo zavezanec
za DDV, ki bo izdal ra~un po
tem datumu, dol`an obra~unati
DDV po stopnji, dolo~eni s tem
zakonom.
Zavezanec pa lahko na dan 30.
junija 2013 od dela storitev,
opravljenih pred 1. julijem
2013, obra~una DDV po starih
stopnjah, ~e je ra~un za `e opravljene
storitve izdan najkasneje
20. junija 2013.
Dav~ni zavezanec, ki prejme
celotno pla~ilo storitve pred 1.
julijem 2013, storitev pa bo v
celoti opravljena po tem datumu,
obra~una DDV po stopnjah,
ki veljata pred 1. julijem.
^e dav~ni zavezanec prejme
delno pla~ilo storitve, ki bo
oprav ljena po 1. juliju, obra~una
od zneska predpla~ila DDV po
stopnjah, veljavnih pred tem
datumom, od preostalega zneska
pa po stopnjah, ki za~neta
veljati s tem datumom.
15

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
Carinska slu`ba se 1. julija
2013 umika z mejnih prehodov
s Hrva{ ko. To bo velika sprememba
za ob~ane in podjetja.
Ca rin ska kontrola na meji med
Hrva{ ko in Slovenijo bo popolnoma
odpravljena, tudi v
notranjosti Slovenije ne bo blagovnega
carinjenja za blago, ki
prihaja iz Hrva{ke v Slovenijo
ali obratno. Blago za osebne
potrebe in ko mercialno blago
podjetij bo lahko potovalo
popolnoma prosto.
Spremembe zaradi vstopa Hrva{ke
v EU ne bodo imele bistvenega
vpliva na delovna podro~ja slovenske
carine. Njena glavna podro~ja
dela bodo tudi po 1. juliju 2013
ostala:
• odmera, obra~un in pobiranje
tro{arin in okoljskih dajatev,
uvoznih, izvoznih in drugih
dajatev;
• carinski in tro{arinski nadzor
nad blagom ter carinjenje blaga;
• in{pekcijski pregledi, predhodne
in naknadne kontrole v podjetjih,
udele`enih v carinskih po -
stop kih;
• prepre~evanje in odkrivanje ca -
rinskih in tro{arinskih prekr{kov
in drugih kaznivih ravnanj;
• izvr{ba denarnih dav~nih in
nedav~nih terjatev;
• kontrola vnosa, iznosa in tranzita
blaga, za katero so predpisani
posebni ukrepi zaradi interesov
varnosti, varovanja zdravja in
`ivljenja ljudi, `ivali in rastlin,
varstva okolja, varovanja kulturne
dedi{~ine ali varstva intelektualne
lastnine;
• zbiranje statisti~nih podatkov o
blagovni menjavi med dr`avami
~lanicami EU.
Spremembe za podjetja
Po vstopu Hrva{ke v EU slovenskohrva{ka
meje ne bo ve~ zunanja
meja carinskega obmo~ja EU. To
pomeni, da bo ~ez slovenskohrva{ko
mejo pretok blaga prost,
brez carinskih formalnosti.
To pa nikakor ne pomeni, da na
carinskem obmo~ju ne bo ve~ nadzora
nad tihotapljenjem blaga ali
drugimi nezakonitimi ravnanji.
Carinjenje blaga iz tretjih dr`av
(npr. iz Bosne in Hercegovine,
Srbije, ^rne gore, Makedonije)
Meja carinskega obmo~ja EU se bo
premaknila s slovensko-hrva{ke
meje na mejo med Hrva{ko in
Srbijo, med Hrva{ko in Bosno in
Hercegovino ter med Hrva{ko in
^rno goro. Pri vnosu blaga iz tretjih
dr`av (tudi iz Srbije, Bosne in
Hercegovine, ^rne gore, Make do -
nije) v EU oz. iznosu iz EU se bodo
carinske formalnosti izvajale tudi
po 1. juliju 2013.
Uvoz blaga v Slovenijo
Blago, ki bo po pristopu Hrva{ke
vstopilo v EU preko srbsko-hrva{ke
meje oz. meje med Bosno in
Hercegovino in Hrva{ko ali meje
med ^rno goro in Hrva{ko, se bo
lahko sprostilo v prost promet:
• na Hrva{kem (na meji oz. v
notranjih blagovnih izpostavah)
ali
• v Sloveniji oz. kateri koli drugi
dr`avi ~lanici EU.
^e se blago ne bo sprostilo v prost
promet na meji, se bo moral prevoz
do kon~nega cilja (npr. Izpostave
Terminal Ljubljana) opraviti pod
carinskim nadzorom, na zunanji
meji EU pa bo treba vlo`iti carinsko
deklaracijo za tranzitni postopek.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Vstop Hrva{ke v EU – Carinske spremembe
za podjetja
Izvoz blaga iz Slovenije
Izvoz blaga iz Slovenije v tretje
dr`ave (tudi v Srbijo, Bosno in
Hercegovino, ^rno goro, Ma ke -
donijo) se bo opravil tako, da se bo
blago dalo v izvozni postopek pri
pristojni carinski izpostavi v
Sloveniji glede na sede` podjetja.
Postopek izvoza se bo zaklju~il z
izstopom blaga na zunanji meji EU
(npr. na meji med Hrva{ko in
Srbijo, Bosno in Hercegovino, ^rno
goro).
Za blago do vrednosti 3.000 evrov
se bo lahko izvozni postopek v
celoti opravil pri carinski izpostavi
izstopa iz EU (npr. na meji med
Hrva{ko in Srbijo, Bosno in
Hercegovino, ^rno goro).
Izvozni postopki, za~eti pred pristopom
Hrva{ke v EU, za prejemnike
blaga na Hrva{kem, katerih
blago bo prestopilo slovenskohrva{ko
mejo po 1. juliju 2013, se
bodo morali ustrezno zaklju~iti.
Zato bo treba carinski izpostavi
izvoza predlo`iti dokazilo o iznosu
blaga na Hrva{ko.
^e bo hrva{ko blago na Hrva{kem
dano v tranzitni postopek za prejemnika
v EU pred 1. julijem 2013,
bo moral biti ta postopek ustrezno
zaklju~en, tudi ~e bo blago prispelo
k namembni carinski izpostavi
po tem datumu. Po vstopu Hrva{ke
v EU se za hrva{ko blago ne bo ve~
zahteval tranzitni postopek, saj bo
to blago samodejno dobilo status
skupnostnega blaga.
Slovenska carina bo nadzirala
vstop blaga iz tretjih dr`av v EU
oz. izstop iz EU v tretje dr`ave v
Luki Koper, na letali{~u Jo`eta
Pu~nika na Brniku in Po{ti
Slovenije. Blagovno carinjenje bo
potekalo enako kot doslej.
Tro{arinski izdelki
Slovenska podjetja se morajo
odlo~iti, na kak{en na~in bodo
16

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
poslovala s hrva{kimi podjetji.
Gibanje tro{arinskih izdelkov
lahko poteka v re`imu odloga pla -
~i la tro{arine ali kot gibanje tro -
{arinskih izdelkov, spro{~enih v
porabo (tro{arina pla~ana `e v
dr`avi odpreme).
Carinske postopke ter nadzor nad
uvozom in izvozom tro{arinskih
izdelkov bodo nadomestili postopki,
povezani z gibanjem (vnosom
in iznosom) tro{arinskih izdelkov
med dr`avami ~lanicami EU.
Odlog pla~ila tro{arine
Pri gibanju tro{arinskih izdelkov v
re`imu odloga pla~ila tro{arine
med Slovenijo in Hrva{ko bodo
morali udele`enci uporabljati elektronski
tro{arinski dokument na
podlagi ra~unalni{kega sistema
EMCS. Pred tem bodo morali pridobiti
ustrezno dovoljenje, na primer:
• tro{arinsko dovoljenje za odpremo,
skladi{~enje in prejem tro {a -
rinskih izdelkov v re`imu odloga
pla~ila;
• dovoljenje za poobla{~enega oziroma
za~asno poobla{~enega prejemnika
za prejem tro{arinskih
izdelkov v re`imu odloga pla~ila;
• dovoljenje za poobla{~enega
uvoznika za odpremo tro{arinskih
izdelkov v drugo dr`avo ~la -
nico takoj po sprostitvi teh v
prost promet.
Z dovoljenjem se dodeli t. i.
tro{arinska {tevilka kot identifikacijska
oznaka za sodelovanje v
sistemu EMCS. Uporabnik iz
gospodarstva mora pred za~etkom
uporabe EMCS skleniti tudi dogovor
o uporabi informacijskega
sistema za elektronsko poslovanje
s Carinsko upravo RS in pridobiti
ustrezno kvalificirano digitalno
potrdilo.
Sprostitev v porabo
Za gibanje tro{arinskih izdelkov,
`e spro{~enih v porabo med Slo -
venijo in Hrva{ko, bo treba upo {te -
vati postopkovna pravila obeh
nacionalnih zakonodaj, ki temeljijo
na evropski direktivi: najava
po{iljke, uporaba poenostavljenega
tro{arinskega dokumenta, ki
spremlja po{iljko, predlo`itev
instrumenta zavarovanja pla~ila
tro{arine in pla~ilo tro{arine v
namembni dr`avi ~lanici. Ob pravilno
opravljenih postopkih in
pla~ilu tro{arine v namembni
dr`avi ~lanici EU je mogo~e uveljavljati
vra~ilo tro{arine v dr`avi
~lanici odpreme.
Prevoz blaga
Licence in dovolilnice
Prevozniki s sede`em v Sloveniji
ali drugih dr`avah ~lanicah EU
bodo lahko po 1. juliju 2013 opravljali
mednarodni prevoz blaga iz
Slovenije in drugih dr`av ~lanic
EU na Hrva{ko in obratno na podlagi
licence EU. Tudi prevozniki s
sede`em na Hrva{kem bodo lahko
opravljali mednarodni prevoz
blaga med Hrva{ko in drugimi
dr`avami ~lanicami EU in med
dr`avami ~lanicami EU na podlagi
licence EU.
Prevozniki s sede`em v Sloveniji
bodo opravljali prevoz v tretje
dr`ave in iz tretjih dr`av na
obmo~ju Hrva{ke na podlagi dvostranskega
sporazuma o cestnem
prometu med Slovenijo in Hrva{ -
ko. Tudi prevozniki s sede`em na
Hrva{kem bodo opravljali prevoz v
tretje dr`ave in iz tretjih dr`av na
obmo~ju Slovenije na podlagi dvostranskega
sporazuma o cestnem
prometu med Slovenijo in Hrva{ -
ko. Tak prevoz bo potekal na podlagi
izmenjanih dovolilnic ali
dovolilnic CEMT.
Kabota`a
Kabota`a je vsak prevoz potnikov
ali blaga med posameznimi kraji v
Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik
EU ali tuji prevoznik, oziroma prevoz
potnikov ali blaga med posameznimi
kraji v drugi dr`avi, ki ga
opravlja prevoznik s sede`em v
Sloveniji.
Prevozniki s sede`em na Hrva{kem
v obdobju dveh let po pristopu
Hrva{ke k EU ne bodo opravljali
kabota`e v drugih dr`avah ~lanicah
EU. Dr`ave ~lanice se lahko
kadar koli v obdobju dveh let dogovorijo,
da bodo dovolile izvajanje
kabota`e prevoznikom s Hrva{kega
na podlagi recipro~nosti.
Prevoz potnikov
Licence in dovolilnice
Prevozniki dr`av ~lanic EU lahko
opravljajo mednarodni avtobusni
prevoz potnikov na podlagi licence
EU.
Linijski prevoz potnikov med
dr`avami ~lanicami EU ali med
dr`avo ~lanico EU in tretjimi
dr`avami poteka na podlagi dovoljenj
oziroma dvostranskega sporazuma
med dr`avo ~lanico in tretjo
dr`avo.
Posebni linijski prevoz (prevoz
delavcev med domom in slu`bo,
prevoz u~encev in {tudentov do
izobra`evalne ustanove in nazaj) se
lahko opravlja brez dovoljenja, ~e
je sklenjena pogodba med organizatorjem
in prevoznikom.
Ob~asni prevoz med dr`avami
~lanicami EU se opravlja brez
dovoljenj na podlagi potni{ke
spremnice EU, v tretje dr`ave in iz
tretjih dr`av pa na podlagi
potni{ke spremnice Interbus.
Kabota`a
Pri prevozu potnikov za prevoznike
iz drugih dr`av ~lanic EU ni
omejitev za opravljanje kabota`e,
zato jih tudi ne bo ve~ za hrva{ke
prevoznike. Kabota`a je dovoljena
za:
• posebni linijski prevoz, ~e je zanj
sklenjena pogodba med organizatorjem
in prevoznikom;
• ob~asni prevoz;
• linijski prevoz, ki ga izvaja prevoznik
nerezident dr`ave ~lanice
gostiteljice v okviru mednarodnega
linijskega prevoza, razen
17

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
prevoznih storitev za potrebe
mestnega sredi{~a ali urbane
aglomeracije ali potrebe po prevozu
med sredi{~em in okoli{ -
kimi obmo~ji.
Prevozniki potnikov, ki niso rezidenti
Slovenije, so dol`ni obra ~u -
navati in pla~evati DDV od storitev
vseh vrst prevoza potnikov v mednarodnem
cestnem potni{kem prometu.
Poreklo blaga
Hrva{ka bo z dnem vstopa v EU
za~ela uporabljati vse obstoje~e
sporazume o prosti trgovini, ki jih
ima EU sklenjene s posameznimi
dr`avami ali skupinami dr`av
partneric, ter enostransko sprejete
preferencialne tarifne ukrepe.
Dosedanja dokazila o poreklu
(potrdilo o gibanju blaga EUR. 1,
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
izjava na ra~unu, izjava poobla{ ~e -
nega izvoznika), ki so se uporabljala
pri trgovanju s Hrva{ko, bo
nadomestila izjava dobavitelja, ki
se uporablja na notranjem trgu EU,
~e je blago namenjeno izvozu iz
EU.
Vir:
Carinska uprava Republike Slovenije
Preoblikovanje s. p. v d. o. o.
Zgodba samostojnega podjetnika
se lahko hitro obrne na glavo,
zato je pogosto smiselno s. p.
preoblikovati v d. o. o. Kot samostojni
podjetnik v~asih tvegate
preve~! To velja posebej v primerih,
ko je teko~a likvidnost nujna
za servisiranje posojila ali odpla -
~ilo obveznosti do dobaviteljev,
zaposlenih, dr`ave in podobnih.
Nelikvidnost pa danes – ob visoki
stopnji pla~ilne nediscipline,
odpovedi pogodb in umrljivosti
podjetij – ni redek slu~aj in lahko
samostojnega podjetnika, ki
odgovarja z vsem svojim premo -
`en jem, privede v te`ko osebno
finan~no krizo.
Do finan~ne zagate lahko podjetnika
privedejo tudi od{kodninske
to`be zaposlenih, ki so se pri delu
ponesre~ili, to`be odpu{~enih
delavcev, pri katerih je v postopku
pri{lo do napake ali visoke globe
za storjene prekr{ke, ki jih ugotovijo
poobla{~enci z in{pekcijskim
pregledom.
Samostojni podjetnik se lahko tveganju
izgube osebnega premo`enja
izogne s preoblikovanjem podjetja
v dru`bo z omejeno odgovornostjo,
pri kateri bo odgovarjal le z
vlo`enim kapitalom oz. s sredstvi
dru`be in ne osebnim premo -
`enjem.
Primer:
Janez je za financiranje svojega
poslovanja od banke prejel posojilo
v vi{ini 50.000 EUR, katerega mora
sedaj mese~no odpla~evati. Po so -
jilo odpla~uje z denarjem, ki ga
ustvarja pri svojem poslovanju.
Kmalu se mu pripeti, da postane
njegova pomembna stranka nelikvidna.
Neka druga stranka preneha
s poslovanjem. Veliko manj{ih
strank ves ~as zamuja s pla~ili.
Zaradi nepla~il strank postane tudi
Janez nelikviden in nesposoben
odpla~evati svoj dolg banki.
a) ^e je Janez samostojni podjetnik,
lahko sledi:
Banka zarubi Janezovo opremo v
podjetju, jo proda pod ceno in
zaslu`i 10.000 EUR. Nato zarubi
Janezov avto, ki ga ponovno pod
ceno proda za 2.000 EUR. Preo sta -
nek dobi banka povrnjen s prodajo
Janezove hi{e.
b) ^e ima Janez dru`bo d. o. o.,
lahko sledi:
Banka zarubi Janezovo opremo v
podjetju, jo proda pod ceno in
zaslu`i 10.000 EUR. Ker Janez v
podjetju nima drugega premo`enja,
banka ni izpla~ana v celoti. ^eprav
gre podjetje v ste~aj, ostane Ja -
nezovo osebno premo`enje nedotaknjeno.
Poslovanje v obliki d. o. o. odpravlja
tveganje za izgubo osebnega
premo`enja, prina{a vi{ji ugled in
pri nekoliko vi{jih prihodkih tudi
ni`je davke in prispevke.
Zakaj poslovati v obliki d. o. o.?
Podjetnik tvega manj, saj ne odgovarja
z vsem svojim premo`enjem,
ampak le s premo`enjem dru`be.
Dru`be z omejeno odgovornostjo
u`ivajo vi{ji ugled kot status s. p.
in s tem ve~jo pripravljenost partnerjev,
da s podjetjem sodelujejo,
ali ve~jo pripravljenost strank, da
opravijo nakup.
Ob vi{jih prihodkih pla~uje d. o. o.
ni`je davke, saj je dobi~ek ob dav -
~en po stopnji 17 % (do leta 2015
se stopnja zmanj{uje na 15 %),
med tem ko je dobi~ek s. p. ob -
dav~en progresivno, tudi do 50 %.
V ve~osebni d. o. o. pla~uje direktor
ni`je prispevke za socialno varnost,
saj ti niso ve~ odvisni od
dobi~ka.
Postopek dedovanja podjetja, ki
deluje v obliki statusa s. p., je veliko
bolj zapleten kot postopek
dedovanja d. o. o.
18

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
Preoblikovanje s. p. v d. o. o.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika
se zgodi s prenosom podjetja
(ali prenosom dela podjetja) na
so~asno ustanovljeno dru`bo.
Okro` no sodi{~e in AJPES se pri
preoblikovanju uskladita do te
mere, da status samostojnega podjetnika
preneha to~no en dan pred
datumom ustanovitve novega d. o.
o., na katerega se s. p. prena{a, s
tem se zagotovi kontinuiteta. S prenosom
preidejo na dru`bo vse pravice
in obveznosti samostojnega
podjetnika, ki izhajajo iz opravljanja
dejavnosti. Dru`ba vstopi v vsa
pravna razmerja, ki izhajajo iz statusa
samostojnega podjetnika. Na
tem mestu velja opozoriti, da za
obveznosti, ki so nastale pred ustanovitvijo
d. o. o., podjetnik {e
vedno odgovarja z vsem svojim
premo`enjem.
S preoblikovanjem s. p. v d. o. o. ni
treba na novo skleniti vseh obstoje~ih
pogodb s strankami in ni tveganja,
da stranke odstopijo od
pogodbenega razmerja ali zahtevajo
nove pogoje.
Pri preoblikovanju se lahko zgodi,
da se nova dru`ba (d. o. o.) pra vo -
~asno ne identificira za DDV, to bi
lahko podjetju povzro~ilo te`ave.
Za tak{ne primere priporo~amo, da
podjetnik predhodno osebno obi{ -
~e DURS in se dogovori, kako po -
stopati, da bi se tak{ni te`avi izognil.
Namesto prenosa podjetja na d. o.
o. ima podjetnik na razpolago tudi
prenos podjetja na dru`bo, ki `e
obstaja, vendar v tem primeru ne
gre za preoblikovanje, ampak za
pripojitev.
Pomembne razlike med s. p. in d. o. o.
s. p. d. o. o.
Stro{ki postopka ustanovitve
0 EUR
Enostaven postopek 0 EUR
Zahtevnej{i postopek pri notarju:
od 300 EUR naprej oz. po notarski
tarifi
Osnovni kapital Ni dolo~en 7.500 EUR
Osebna odgovornost lastnika Z vsem svojim premo`enjem Ni osebne odgovornosti
Obdav~itev
Od 16 % do 50 % (s. p.)
z nominiranimi odhodki – 20 %
17 % (2013), 16 % (2014),
15 % (2015)
Prispevki za socialno varnost
odvisni od dobi~ka in `e pla~anih
prispevkov (vi{ji kot je dobi~ek,
vi{ji so prispevki)
Pri enoosebnih d. o. o. – odvisni od
osebnih dohodkov lastnika, pri ve~osebni
d. o. o. – minimalni oz.
dolo~i lastnik sam
Ugled Ne Da
[t. dru`benikov 1 Do 50
Primernost
Manj{i obseg poslovanja, majhno {t.
zaposlenih, netvegano poslovanje
Ve~ji obseg poslovanja, zaposlovanje,
zadol`evanje, tvegani posli ...
Najemnina prostora v stanovanju Ne Da
^as ustanovitve 1 dan Povpre~no 3 dni
Vodenje poslovnih knjig
(ra~unovodstvo)
Normirani odhodki – ni potrebno
voditi knjig.
Enostavno knjigovodstvo.
Dvostavno knjigovodstvo.
Dvostvano knjigovodstvo
19

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
Varnost in zdravje pri delu
Samozaposlene osebe
Osebe, ki opravljajo pridobitno ali
drugo poklicno dejavnost kot edini
ali glavni poklic, pa ne zaposlujejo
drugih oseb in jih tudi ne vklju ~u -
jejo v svoj delovni proces, poleg
teh pa tudi osebe, ki so zavarovane
kot kmetje in ne zaposlujejo delavcev
ter v svoj delovni proces ne
vklju~ujejo drugih oseb, se po
ZVZD-1 obravnavajo lo~eno od
delavcev in delodajalcev in so
opredeljene kot samozaposlene
osebe. Samozaposlena oseba mora
oceniti tveganje. ^e ugotovi, da ob -
sta jajo nevarnosti za nezgode,
poklicne bolezni in bolezni, povezane
z delom, mora izdelati pisno
izjavo o varnosti z oceno tveganja
ter dolo~iti ukrepe za zagotovitev
varnosti in zdravja pri delu. Sa mo -
zaposlena oseba mora tudi skladno
z vrsto in naravo dejavnosti, s katero
se ukvarja, sprejeti ukrepe za
zagotovitev varstva pred po`arom
v skladu s posebnimi predpisi. (55.
do 60. ~len ZVZD-1).
Izdelava »na~rta promocije zdravja«
Delodajalec mora izvajati sistemati~ne
ciljane aktivnosti in ukrepe
zaradi ohranjanja in krepitve telesnega
in du{evnega zdravja delavcev,
ki jih mora na~rtovati in izvajati
tako, da pripravi »na~rt promocije
zdravja«. Delodajalec mora za
na~rtovanje promocije zdravja na
delovnih mestih zagotoviti potrebna
sredstva in tudi na~in spremljanja
njenega izvajanja. ^e delodajalec
prenese strokovne naloge na
podro~ju varnosti pri delu na strokovnega
delavca ali zunanjo strokovno
slu`bo in strokovne naloge v
zvezi z izvajanjem zdravstvenih
ukrepov na izvajalca medicine
dela, ga to ne odvezuje odgovornosti
na tem podro~ju.
Revizija ocene tveganja
Delodajalec bo v oceni tveganja
mo ral po novem opredeliti tista
delovna mesta, na katerih obstaja
ve~ja mo`nost za nasilje s strani
tretjih oseb, in pa tista delovna
mesta, na katerih bo zaradi ve~je
nevarnosti za nezgode pri delu
delavcem prepovedano jemanje
zdravil, ki lahko vplivajo na njihove
psihofizi~ne sposobnosti.
K pisni oceni tveganja bo moral
delodajalec prilo`iti zapisnik o
posvetovanju z delavci oz. njihovimi
predstavniki kot dokazilo o
sodelovanju z njimi. Delodajalec
bo moral izjavo o varnosti z oceno
tveganja objaviti na obi~ajen na~in
in jo v delu, ki se na njih nana{a,
posredovati delavcem ob vsaki
spremembi ali dopolnitvi, prav
tako pa tudi vsem novozaposlenim
in vsem drugim navzo~im na de -
lovnem mestu ob za~etku dela. ^e
bo delavec to zahteval, mu bo
moral delodajalec omogo~iti vpogled
v veljavno izjavo o varnosti z
oceno tveganja.
Obvezno ravnanje delodajalca na
delovnih mestih, kjer obstaja ve~ja
nevarnost za nasilje s strani tretjih
oseb (na primer delovna mesta na
po{ti), bo skrb za tak{no ureditev
delovnega mesta in opremo, ki tveganje
za nasilje zmanj{a in ki
omogo~a dostop pomo~i na ogro `e -
no delovno mesto. Delodajalec
mora tudi na~rtovati postopke v
primeru nasilja na delovnem
mestu in seznaniti z njimi delavce,
ki na takih delovnih mestih delajo.
Mobbing
Obvezno ravnanje delodajalca v
primerih nasilja, trpin~enja, nadlegovanja
in psihosocialnih tveganj
na delovnih mestih (mobbing) pa je
sprejem ukrepov za prepre~evanje,
odpravljanje in obvladovanje
primerov mobbinga, ki lahko ogrozijo
zdravje delavcev. Glede na to,
da je dolo~ba o mobbingu vklju ~e -
na v ZVZD-1, bodo in{pektorji za
delo lahko nadzorovali izvajanje te
dolo~be s strani delodajalcev in v
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
primeru kr{itev ukrepali z izdajo
ureditvenih odlo~b.
Strokovni delavec
Strokovnega delavca mora delodajalec
dolo~iti med svojimi delavci.
^e sam nima primernega kadra,
strokovne naloge poveri zunanjim
strokovnim slu`bam. Strokovni
delavec ima zaupano novo strokovno
nalogo, in sicer bo usklajeval
ukrepe za prepre~evanje psihosocialnih
tveganj, ki jih bo delodajalec
dolo~il v oceni tveganja skladno
z zahtevo po prepre~evanju,
odpravljanju in obvladovanju primerov
mobbinga. Vklju~itev te
nove strokovne naloge v zakon je
dobrodo{la zaradi dejstva, da je
psihosocialnim tveganjem kot
dejavnikom v delovnem okolju, ki
povzro~ijo preobremenjenost in
stres zaradi socialnih in organizacijskih
razmer dela, v hitro spreminjajo~ih
se delovnih okoljih treba
nameniti posebno pozornost.
Izvajalec medicine dela
Delodajalec mora zagotoviti, da
zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo
in zdravjem pri delu izvaja
izvajalec medicine dela
Izvajalec medicine dela ima nekatere
naloge nekoliko druga~e
dolo~ene kot v ZVZD, sicer pa:
• sodeluje pri izdelavi strokovnih
podlag za izjavo o varnosti;
• izvaja zdravstvene preglede de -
lav cev;
• seznanja delavce s tveganji, po -
ve zanimi z njihovim delovnim
mestom in delovnim okoljem, ki
lahko privedejo do funkcionalnih
okvar, bolezni ali invalidnosti;
• spremlja in analizira stanje v
zvezi s poklicnimi boleznimi ter
boleznimi, povezanimi z delom,
ter odkriva vzroke;
20

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
• pripravlja poro~ila za delodajalce
glede na ugotovitve iz analiz
zdravstvenega stanja delavcev,
ugotovljenega na zdravstvenih
pre gledih, analiz funkcionalnih
okvar, nezgod pri delu, poklicnih
bolezni, bolezni, povezanimi
z delom, in delovne invalidnosti;
• sodeluje v procesu poklicne
rehabilitacije in svetuje pri izbiri
drugega ustreznega dela;
• sodeluje pri pripravi na~rta delodajalca
za dajanje prve pomo~i in
sodeluje pri usposabljanju delavcev
in delodajalcev za splo{ne in
posebne ukrepe prve pomo~i.
Obve{~anje, seznanjanje in usposabljanje
delavcev
Obve{~anje in seznanjanje delavcev
je ena najpomembnej{ih obveznosti
delodajalca v smislu prepre -
~evanja in obvladovanja tveganj za
varnost in zdravje pri delu. Namen
teh dolo~il je, da se delavce vklju~i
v postopek odlo~anja vsaj prek ob -
ve{ ~anja in posvetovanja – ~e so
delavci obve{~eni o nameravanih
ukrepih, vrstah nevarnosti, ki
lahko ogrozijo njihovo varnost in
zdravje ipd., se na to lahko ustrezno
pripravijo, izrazijo svoja
stali{~a in ponudijo predloge za
zmanj{anje oz. obvladovanje tveganj
v delovnem procesu in delovnem
okolju, hkrati pa to rezultira v
pozitivnem u~inku krepitve zaupanja
med delavci in delodajalci.
ZVZD-1 v zvezi s temi dolo~bami
ni prinesel bistvenih sprememb –
novost je edino ta, da mora delodajalec
delavce poleg tistega, o ~emer
jih je moral obve{~ati `e do sedaj,
obvestiti tudi o vrstah nevarnosti v
delovnem okolju, o delavcih, za -
dol `e nih za izvajanje ukrepov
prve pomo~i, ter delavcih oziroma
poobla{~enih osebah po posebnih
predpisih, zadol`enih za izvajanje
ukrepov po`arnega varstva in evakuacije.
Tudi dolo~be ZVZD-1 glede usposabljanja
delavcev za varno delo v
primerjavi z ZVZD niso spremenjene.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju
ZVZD-1 je glede na Zakon o sodelovanju
delavcev pri upravljanju
(ZSDU-UPB1, Ur. l. RS, {t.
42/2007, s spremembami) kot
osred nji predpis urejanja sodelovanja
delavcev pri upravljanju v slovenskem
pravnem redu specialni
zakon in vsebuje posebna dolo~ila
glede soupravljanja delavcev pri
obravnavi tistih vpra{anj, ki zadevajo
varnost in zdravje pri delu. V
zvezi s tem so se dolo~be zakona v
primerjavi z ZVZD nekoliko spremenile.
Najprej je glede tematike pomembno
sicer nespremenjeno temeljno
na~elo medsebojnega obve{~anja
in skupnega posvetovanja (13.
~len ZVZD-1) o vpra{anjih varnosti
in zdravja pri delu ter soodlo~anja
v skladu z ZVZD-1 in predpisi
glede sodelovanja delavcev pri
upravljanju. ZVZD-1 v obligatornem
delu nato dolo~a, da mora de -
lo dajalec v skladu z njim in drugimi
predpisi delavcem omogo~iti,
da sodelujejo pri obravnavi vseh
vpra{anj, ki zadevajo zagotavljanje
varnega in zdravega dela.
To svojo pravico delavci uresni ~u -
jejo neposredno s svojimi predstavniki
v svetu delavcev na podlagi
ZSDU ali z delavskim zaupnikom
za varnost in zdravje pri delu,
ki je v osnovnih pojmih zakona (3.
~len) opredeljen kot predstavnik
delavcev, ki ima polo`aj in vlogo
sveta delavcev. Delavski zaupnik
za varnost in zdravje pri delu je
torej v svoji funkciji izena~en s
sve tom delavcev, kar je v skladu z
dolo~bami Zakona o sodelovanju
delavcev pri upravljanju, po katerih
se delavski zaupnik za varnost
in zdravje pri delu tudi izvoli. (5.
to~ka 3. ~lena ZVZD-1:
ZVZD-1 dolo~a dol`nost posvetovanja
delodajalca z delavci ali njihovimi
predstavniki, to pomeni
izpeljavo iz temeljnega na~ela
med sebojnega obve{~anja in skupnega
posvetovanja delodajalcev in
delavcev (13. ~len). Delodajalec se
mora z delavci tako posvetovati o
vseh tistih zadevah, ki so pomembne
za zagotovitev njihove varnosti
in zdravja pri delu, teh pa je glede
na ureditev v ZVZD nekaj ve~
(novosti so ozna~ene le`e~e in v
mastnem tisku), in sicer o:
• oceni tveganja,
• vsakem ukrepu, ki lahko vpliva
na varnost in zdravje pri delu,
• izbiri strokovnega delavca,
• izbiri izvajalca medicine dela,
• izbiri delavcev za prvo pomo~ in
delavcev oz. poobla{~enih oseb
Prenehanje dejavnosti mora s. p. najaviti Ajpesu
Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali
od njega za ta namen poobla{~ena oseba prijaviti
Ajpesu najmanj 3 dni prej (75. ~len ZGD-1). Prav
tako mora podjetnik vsaj 3 mesece pred prijavo prenehanja
opravljanja dejavnosti objaviti, da bo z opravljanjem
dejavnosti prenehal, ter navesti tudi datum
prenehanja. Kot primeren na~in navaja zakon
mo`nost obve{~anja s pismi upnikom, preko sredstev
javnega obve{~anja ali z obvestili na poslovnih
prostorih. V praksi poteka postopek prenehanja oz.
ukinitve podjetja podjetnika (samostojnega) preko
VEM to~k, bodisi na Ajpesu kot mati~nem organu ali
preko e-VEM to~k, ki so na upravnih enotah ali na
obmo~nih obrtnih zbornicah.
21

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
22
ZAKONODAJA
po posebnih predpisih, zadol `e -
nih za varstvo pred po`arom in
evakuacijo,
• obve{~anju delavcev in
• organizaciji usposabljanja.
Poleg tega mora delodajalec predstavnikom
delavcev in sindikatom,
ki so organizirani pri njem, na
obi~ajen na~in posredovati izjavo o
varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo
o nezgodah pri delu, ki
jo delodajalec hrani v skladu s
pred pisi, s tem poskrbi, da so
delavci vedno seznanjeni z aktualnim
stanjem glede varnosti in
zdravja pri delu. Novost ZVZD-1
je, da ~e pri delodajalcu ni organiziranih
predstavnikov delavcev in
sindikatov, delodajalec opravi
svojo dol`nost obve{~anja delavcev
tako, da izjavo o varnosti z
oceno tveganja in dokumentacijo o
nezgodah pri delu javno objavi na
obi~ajen na~in, na primer na intranetu
ali oglasni deski.
ZVZD-1 vsebuje varovalne dolo~be
za:
• delavskega zaupnika za varnost
in zdravje pri delu, ko pravi, da
se mu mora omogo~iti enak
na~in dela in zagotoviti enake
pra vice, kot to velja za svet de -
lavcev
• in delavce ter njihove predstavnike,
ki zaradi uresni~evanja
svo je pravice do obravnave vseh
vpra {anj, ki se ti~ejo varnosti in
zdravja pri delu, ne smejo biti
postavljeni v neugoden polo`aj,
to je novo glede na ureditev v
ZVZD.
Dolo~ba glede pravic in obveznosti
sveta delavcev ali delavskega zaupnika
v primerjavi z ZVZD ostaja
dokaj podobna, novost je le to, da
bo lahko svet delavcev ali delavski
zaupnik za varnost in zdravje pri
delu zdaj tudi pripravil predloge
za odpravo in zmanj{anje tveganj
za varnost in zdravje pri delu,
medtem ko je z ZVZD lahko zahteval
od delodajalca samo, da sprejme
tak{ne ukrepe; nova pa je tudi
obveznost delodajalca, da za izvajanje
nalog predstavnikov delavcev
z zvezi z varnostjo in zdravjem pri
delu zagotavlja ustrezne oblike
usposabljanja.
Pravice in dol`nosti delavcev
Delavci morajo:
• spo{tovati in izvajati ukrepe za
zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu;
• opravljati delo s tolik{no pazljivostjo,
da varujejo svoje `ivljenje
in zdravje ter `ivljenje in zdravje
drugih oseb;
• uporabljati sredstva za delo, varnostne
naprave in osebno varovalno
opremo skladno z njihovim
namenom in navodili delodajalca,
pazljivo ravnati z njimi
in skrbeti, da so v brezhibnem
stanju.
V 51. ~lenu ZVZD-1 je posebej do -
lo~eno, da delavec ne sme delati
ali biti na delovnem mestu pod
vplivom alkohola, drog ali drugih
prepovedanih substanc (absolutna
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
prepoved). Prav tako delavec ne
sme delati ali biti pod vplivom
zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizi~ne
sposobnosti, na delovnih
mestih, na katerih je zaradi ve~je
nevarnosti za nezgode pri delu
tako dolo~eno z izjavo o varnosti z
oceno tveganja (relativna prepoved
– delodajalec bo moral dolo~iti
taka delovna mesta v oceni tveganja).
Stanje alkoholiziranosti, vpliva
zdravil oziroma prepovedanih
substanc bo delodajalec ugotavljal
po postopku, ki ga bo predpisal s
svojim notranjim aktom, s katerim
bo opredelil najmanj:
• elemente postopka preverjanja,
• osebo, ki bo izvajala postopek,
• kdaj gre za alkoholiziranost oziroma
stanje pod vplivom zdravil
ali prepovedanih substanc.
Trajna hramba dokumentacije
Vsa dokumentacija, ki se bo izvedla
po ZVZD-1 ali izvr{ilnih predpisih,
izdanih na njegovi podlagi, se
bo morala trajno hraniti pri delodajalcu.
Mejne vrednosti svetlobnega
onesna`evanja
Vlada Republike Slovenije je na 10. redni seji, ki je potekala 23. maja
2013, sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesna`evanja okolja.
Uveljavitev Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesna`evanja okolja bo imela pozitiven vpliv
na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja, saj dopolnitev
predpisa omogo~a celodnevno delovanje LED- in podobnih zaslonov,
ki so manj{i od 20 m2, zato poslovne dru`be in samostojni podjetniki,
ki se ukvarjajo z ogla{evanjem, ne bodo ob del dohodka zaradi omejitve
opravljanja svoje dejavnosti med svetlim delom dneva. Delovanje
LED- in podobnih zaslonov, ki so ve~ji od 20 m2, bo prav tako mogo~e
podnevi, omejitev njihovega delovanja pa je usklajena s trenutnim
re`imom delovanja objektov za ogla{evanje, ki so osvetljeni z zunanjimi
svetilkami, in sicer s prepovedjo delovanja med 24:00 in 5:00.
Delovanje LED- in podobnih zaslonov namre~ do zdaj ni bilo dovoljeno
v dnevnem ~asu od jutra do ve~era.
Vir: MKO

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
45 40 35 30 20 10
Objavljamo seznam ~lanov Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor, ki v tem letu ~asovno zaokro`ujejo
svojo dejavnost v obrti. Jubileji poslovanja se nana{ajo na 10, 20, 30, 35 in 40 let vpisa v obrtni register. Ker
na Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbornici Maribor nimamo vseh podatkov o svojih ~lanih (nekateri so imeli prej
obrt v drugi ob~ini, …), objavljamo seznam z namenom, da nam lahko tisti, ki v tem letu zaokro`ujejo obletnico
poslovanja in niso navedeni v seznamu, to sporo~ijo najkasneje do 31. julija po telefonu na {tevilko (02) 33-
03-506, (02) 33-03-500 ali faks (02) 30-00-491 ali elektronski naslov vika.vodusek@oz.si – Viktorija Vodu{ek.
Jubilante prosimo za razumevanje in sodelovanje.
45 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
HOELBL MIRA s.p. - PLETILJA
KERSNIKOVA ULICA 13, 2000 MARIBOR
NAJDEK HERMAN PETER s.p. - ELEKTRO NAJDEK
ERJAV^EVA ULICA 5, 2000 MARIBOR
VRE^KO ANTON s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
LETALI[KA ULICA 44, SPODNJE HO^E, 2311 HO^E
40 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
ARNU[ METKA s.p. - FRIZERSKI SALON METKA
RADVANJSKA CESTA 35, 2000 MARIBOR
CIZERL TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO d.o.o.
NASIPNA ULICA 61, 2000 MARIBOR
GREGURI] EDUARD s.p. - AVTOKAROSERIJA,
HO^KO POHORJE 1 E, 2311 HO^E
KIRBI[ IVAN, AGM KIRBI[, DRU@BA ZA GRADBENI[TVO IN
TRGOVINO, d.o.o.
NOVA ULICA 22, 2241 SPODNJI DUPLEK
POTE@ IVAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
LJUBLJANSKA ULICA 27A, 2000 MARIBOR
SAKSIDA DANIJEL s.p. - EKO ^ISTILNICE ENOTNA CENA
ULICA VITA KRAIGHERJA 5, 2000 MARIBOR
ZAVERSKI BRANKO s.p. - AVTO SERVIS
TITOVA CESTA 48, 2000 MARIBOR
35 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
AMETI NED@ATI s.p. - EXPRESNA IZDELAVA KLJU^EV IN
POPRAVILO VSEH VRST KLJU^AVNIC
SHAKESPEAROVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
FRAS FRANC s.p. - POGONSKA TEHNIKA
ULICA POHORSKEGA BATALJONA 64, 2000 MARIBOR
JAZBEC RUDOLF s.p. - PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE
ULICA DRAGA KOBALA 26, 2000 MARIBOR
KA^INARI LINA s.p. - ZLATAR - FILIGRAN
VETRINJSKA ULICA 8, 2000 MARIBOR
PARTLI^ DRAGO s.p. - TISKARSTVO PARTLI^
[ENTILJSKA CESTA 69, 2000 MARIBOR
SCHOENWETTER ALOJZ s.p. - URARSTVO LENT
USNJARSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR
[ELIGO VINKO s.p. - GRAVERSTVO IN ZLATARSTVO TER
PRODAJA NA DROBNO
PO[TNA ULICA 6, 2000 MARIBOR
30 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
DOBAJA ZVONIMIR s.p. - EKD - ELEKTRO KOVINSKA
DEJAVNOST
LOVSKA ULICA 13A, DRAVSKI DVOR, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
HED@ET CVETKA s.p. - FRIZERSKI SALON, POSREDOVANJE
ULICA STANETA SEVERJA 9B, 2000 MARIBOR
HERCOG PETER s.p. - REGULACIJA IN VZDR@EVANJE
OGREVALNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV,
PRU[NIKOVA ULICA 48, 2000 MARIBOR
HORVAT ANTON s.p. - STROJEGRADNJA HORVAT
NA PREHODU 32, 2000 MARIBOR
KOBLAR MARJAN s.p. - URARSTVO KOBLAR IN PRODAJA NA
DROBNO IN DEBELO Z URAMI, ZLATIM NAKITOM IN NAKITOM
IZ DRAGIH KAMNOV V TRANZITU
TRG REVOLUCIJE 9, 2000 MARIBOR
KOP[E ZVONIMIR s.p. - IZDELAVA IN POPRAVILO
OBDELOVALNIH STROJEV,
OBRTNI[KA ULICA 11, RADIZEL, 2312 OREHOVA VAS
LABA[ EMILIJA s.p. - KOZMETIKA OBRAZA IN TELESA
POD VINOGRADI 18, 2000 MARIBOR
LE[NIK BOJAN s.p. - GRADBENA MEZANIZACIJA,
AVTOPREVOZNI[TVO IN TLAKOVANJE
ZGORNJA KORENA 49F, 2242 ZGORNJA KORENA
PETROVI^ DRAGO s.p. - KAMNOSE[TVO
MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 57, 2206 MARJETA NA
DRAVSKEM POLJU
SEN^AR DU[AN s.p. - TISKARNA SEN^AR
OB BREGU 4, 2000 MARIBOR
SNE@I^ BRANKO s.p. - IZDELOVANJE PREPROSTIH DROBNIH
KOVINSKIH PREDMETOV
ROSINOVA ULICA 26, 2000 MARIBOR
[VEGL ZOFIJA s.p. - FRIZERSKI SALON SARA - @ENSKO
FRIZERSTVO
DRAVSKA POT 13, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
TAPEINER VLADO s.p. - BREZALKOHOLNA OKREP^EVALNICA
TRG GENERALA MAISTRA 1, 2000 MARIBOR
20 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
ABRAGO PROIZVODNO, STORITVENO IN TRGOVSKO
PODJETJE d.o.o.
PRU[NIKOVA ULICA 3A, 2000 MARIBOR
OOZ Maribor
N A { I L E T O { N J I J U B I L A N T I
23

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
24
ANTOLIN ZVONKA s.p. - SVE^ARSTVO IN LON^ARSTVO -
IZDELAVA IN PRODAJA SVE^ IN OKRASNE KERAMIKE
[NOFLOVA ULICA 15, 2000 MARIBOR
ANUBIS TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
RAZLAGOVA ULICA 9, 2000 MARIBOR
AVGUSTINI LEONARD s.p. - AL ZLATARNA
JUR^I^EVA ULICA 6, 2000 MARIBOR
AVTODUH STORITVENO, TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJET-
JE d.o.o.
ANTOLI^I^EVA ULICA 7, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
AVTOHI[A KOLMANI^ & CO PODJETJE ZA TRGOVINO IN
STORITVE d.o.o.
AVTOMOBILSKA ULICA 12, 2000 MARIBOR
BALA@I^ TIHOMIR s.p. - BATILES - MONTA@A IN POPRAVILO
LESENIH IZDELKOV NA TERENU
MELJSKI HRIB 31, 2000 MARIBOR
BEBER BRANKO s.p. - SPLO[NO KLEPARSTVO-ANIN
VINOGRADNI[KA POT 10, 2241 SPODNJI DUPLEK
BEDNJI^KI ZVONIMIR s.p. - HMT-NADZOR, PROJEKTIRANJE IN
IZGRADNJA ENERGETSKIH OBJEKTOV
KARDELJEVA CESTA 73, 2000 MARIBOR
BOSILJ SIMKI] ALENKA s.p. - CVETLI^ARNA NA VOGALU
CESTA OB GRAMOZNICI 8A, ROGOZA, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
CELINGER IRENA s.p. - PEDIKERSKI SALON
VESELOVA ULICA 3, 2000 MARIBOR
CIKA^ ANDREJ s.p. - ELEKTROINSTALACIJE
LAVTARJEVA ULICA 9C, 2000 MARIBOR
]ULUM MARINKO s.p. - GRADBENI[TVO, TRGOVINA,
NEPREMI^NINE
RUSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR
DAKTIL DRU@BA ZA TRGOVINO IN GRADBENI[TVO d.o.o.
PARTIZANSKA CESTA 3, 2000 MARIBOR
DALMASTROJ STAPI] GRADBENA MEHANIZACIJA,
PREVOZNI[TVO, NIZKE GRADNJE d.o.o.
DELAVSKO NASELJE 3, ROGOZA, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
DONAJ JERICA s.p. - BIRO DONAJ STORITVE IN TRGOVINA
VODOLE 7A, 2229 MALE^NIK
DROZG MARJAN s.p. - AVTOPREVOZNIK
ZGORNJI DUPLEK 156A, 2241 SPODNJI DUPLEK
EDER FRAN^I[EK s.p. - PLESKARSKA DELA
GVAJ^EVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
ELEKTRO ELVES, PROJEKTIRANJE, MONTA@A, MERITVE,
GRADBENA DELA d.o.o.
PEKRSKA CESTA 110, 2000 MARIBOR
FABIJAN PETER s.p. - AVTOSERVIS
ULICA MIHE ZIDAN[KA 3, 2341 LIMBU[
FEJZULI IBRAHIM s.p. - SLA[^I^ARNA IN TRGOVINA TILI
BESEDNJAKOVA ULICA 2, 2000 MARIBOR
FOSSOR, DRU@BA ZA GRADBENI[TVO IN TRGOVINO d.o.o.
BETNAVSKA CESTA 15, 2000 MARIBOR
GAUBE ANDREJA s.p. - KNJIGOVODSKI SERVIS
SVARUNOVA ULICA 9, 2000 MARIBOR
GRADBENI[TVO PETELIN GRADBENI[TVO, TRGOVINA IN
STORITVE d.o.o.
GLAVNI TRG 17 B, 2000 MARIBOR
GRADI, DRU@BA ZA GRADBENI[TVO, TRGOVINO IN
STORITVE, d.o.o.
PERHAV^EVA ULICA 31, 2000 MARIBOR
GRADI[NIK DANILO s.p. - AVTOSERVIS
ULICA SVOBODE 33, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
GRANDO[EK DORA s.p. - ADOR - IZDELAVA KONFEKCIJE TER
RAZNIH TEKSTILNIH IZDELKOV
PARTIZANSKA CESTA 77, 2000 MARIBOR
HADNER TOMA@ s.p. - SERVIS HADNER - SVETOVANJE IN
SERVIS RTV APARATOV IN OSTALE ELEKTRONIKE NA
TERENU,
ULICA 1. MAJA 15, HOTINJA VAS, 2312 OREHOVA VAS
HLADE ROMAN s.p. - VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE
IN[TALACIJE
BELOKRANJSKA ULICA 43, 2000 MARIBOR
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IVANOVI] MI]A s.p. - FINAN^NO KNJIGOVODSKE STORITVE,
TRGOVINA NA DROBNO, PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA
PECIVA
@ELEZNIKOVA ULICA 35, 2000 MARIBOR
JAN^I^ ZORAN s.p. - MEGA FINOMEHANIKA
CELESTRINA 12M, 2229 MALE^NIK
JE[OVNIK ZVONKO s.p. - SEN^ILA JE[OVNIK
LIMBU[KA CESTA 50 A, 2000 MARIBOR
KAJZER TADEJ s.p. - TABULA - EKONOMSKO PROPAGIRANJE
BELORUSKA ULICA 5, 2000 MARIBOR
KLEMEN^I^ DU[AN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
VINOGRADNI[KA CESTA 7, RADIZEL, 2312 OREHOVA VAS
KOLARI^ BENO s.p. - LECTAR, MEDI^AR IN SVE^AR
GLAVNI TRG 5, 2000 MARIBOR
KOREN BOJAN s.p. - KLI-MAX, IZVAJANJE KLIMATIZACIJ IN
ELEKTROINSTALACIJE
SLEKOV^EVA ULICA 18A, 2000 MARIBOR
KORO[EC DARJA s.p. - FOTOKOPIRANJE IN KOPIRANJE,
GLAVNI TRG 19C, 2000 MARIBOR
KOROTAJ TATJANA s.p. - CLAR - IZDELOVANJE DROBNIH
TEKSTILNIH IZDELKOV
ULICA MAROHOVIH 3, 2000 MARIBOR
KRAMARI^-PETEK TATJANA s.p. - SVE^ARSTVO, STORITVE IN
TRGOVINA
RO[NJA 4A, 2205 STAR[E
KRANER ALOJZ s.p. - KLIMA KRANER
GRAJSKI GRI^ 6, 2341 LIMBU[
KUKOVEC LADO s.p. - ACI SERVIS - ELEKTROTEHNI^NE
STORITVE
GER[AKOVA ULICA 11, 2000 MARIBOR
KURAJ MIROSLAV s.p. - AVTOKLEPARSTVO
ZRKOVSKA CESTA 88, 2000 MARIBOR
KURNIK RADO s.p. - RESTAVRACIJA & VILA EMEI,
DUPLE[KA CESTA 133, 2000 MARIBOR
LAH BO[TJAN s.p. - INTERNACIONAL TRANSPORT -
LAH TRUCK AVTOPREVOZNI[TVO-ZASTOPANJE IN
POSREDOVANJE,
ULICA 8. FEBRUARJA 62, DRAVSKI DVOR, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
LATRO MONT, DRU@BA ZA MONTA@O IN STORITVE d.o.o.
CESTA K TAMU 15, 2000 MARIBOR
LORBEK DARKO s.p. - SPLO[NO KLEPARSTVO
RAVNA ULICA 1, HOTINJA VAS, 2312 OREHOVA VAS
LOREN^I^ RADOVAN s.p. - ^EVLJARSTVO LOREN^I^
GOSPOSVETSKA CESTA 33, 2000 MARIBOR
MAGDALENI^ NENAD s.p. - SPLO[NO MIZARSTVO IN
KOVINARSTVO
BOROVNIKOVA ULICA 15A, 2000 MARIBOR
MARKOVI] GORDANA s.p. - STORITVE IN GOSTINSTVO
GORKEGA ULICA 41, 2000 MARIBOR
MBT-GRGA PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO
PODJETJE d.o.o.
SVEN[KOVA ULICA 5, DOGO[E, 2000 MARIBOR
MEDVED ZMAGA LINDE s.p. - PLASTIKA MEDVED
IZDELOVANJE PREDMETOV IZ PLASTI^NIH MAS,
BELOKRANJSKA ULICA 40, 2000 MARIBOR
MLINARI^ PETER s.p. - VZDR@EV. MERILNIH, KONTROLNIH IN
PREIZKU[EV. NAPRAV ZA LABORATORIJE PRI NARO^NIKIH
GUNDULI^EVA ULICA 6, 2000 MARIBOR
MORANDEL IVAN s.p. - MONTA@A IN POPRAVILO
OGREVALNIH IN VODOVODNIH SISTEMOV
ZIMICA 59, 2242 ZGORNJA KORENA
MURAUS BRANKO FRANC s.p. - MIZARSTVO-MONTOLES
POLANSKA CESTA 9, ^RETA, 2312 OREHOVA VAS
MURKO JO@EF s.p. - ^ISTO SLIKOPLESKARSTVO
IN ^ISTILNI SERVIS
PRU[NIKOVA ULICA 26, 2000 MARIBOR
NOVAK IGOR s.p. - GRADOMET ZIDARSTVO IN FASADERSTVO
VOSEK 26E, 2231 PERNICA
OBRTNA ZADRUGA TRGOKOOPERANT z.o.o.
TITOVA CESTA 44, 2000 MARIBOR
PAPIRNICA NADA PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN
ZALO@NI[TVO d.o.o.
GOSPOSVETSKA CESTA 13, 2000 MARIBOR

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
PETAN ANDREJ s.p. - ARTE-RESTAVRACIJA
SPLAVARSKI PREHOD 5A, 2000 MARIBOR
PIPAN BRANKO s.p. - CENTRALNA IN VODOVOD
PERNICA 66, 2231 PERNICA
PLANINC MIROSLAV s.p. - GOSTILNA PLANINC
RAZVANJSKA CESTA 32, RAZVANJE, 2000 MARIBOR
PLAZOVNIK ALOJZ s.p. - GRADBENI[TVO - ALTERNATIVNA
ENERGIJA
OSOJNIKOVA ULICA 17, 2000 MARIBOR
PREDAN DU[AN s.p. - STORITVE Z LAHKO IN TE@KO
GRADBENO MEHANIZACIJO
PRED NJIVAMI 16, 2327 RA^E
RA[^AN JELKA s.p. - OKREP^EVALNICA “PRI JELKI”
BEZJAKOVA ULICA 6, PEKRE, 2341 LIMBU[
RUME@ BRUNO s.p. - - RUMKO-KNJIGOVODSKE STORITVE
KOPALI[KA CESTA 15, 2310 SLOVENSKA BISTRICA
SANJA, PODJETJE ZA STORITVE IN TRGOVINO d.o.o.
TABORSKA ULICA 22, 2000 MARIBOR
SEKAR STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.
KR^EVINSKA ULICA 42, 2000 MARIBOR
SELIMOVI] MIDHAT s.p. - DENTAS - IZDELOVANJE STROJEV IN
PRIPOMO^KOV ZA DENTALNO TEHNIKO
CESTA K TAMU 70, 2000 MARIBOR
SERNC MIROSLAV s.p. - TAPETNI[TVO
U@I[KA ULICA 15, 2000 MARIBOR
STER@E PRIMO@ s.p. - PINOSAT ANTENSKI SISTEMI, ZABAVNA
ELEKTRONIKA, VLA@ILCI ZRAKA
PADE@NIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
[KERGET JAKOB s.p. - KERAMI^ARSTVO IN FINALNI PODI V
GRADBENI[TVU
OB RIBNIKU 101, 2000 MARIBOR
[TEHARNIK SAMO s.p. - IGLU SERVIS - SERVIS HLADILNIH
NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
PO^EHOVA 63B, 2000 MARIBOR
[TERBENC PETER s.p., - ROLETARSTVO SVIT,
KORO[KA CESTA 26, 2000 MARIBOR
[TERN KRALJ MATEJA s.p. - @AGA [TERN - @AGANJE LESA IN
IZDELOVANJE
GRAJSKI TRG 10, 2327 RA^E
TEMENT RAJKO s.p. - TEMENT GRADBENI[TVO, TRGOVINA,
STORITVE,
LJUBLJANSKA ULICA 42, 2000 MARIBOR
TOOLCO d.o.o. - PROIZVODNJA IN PRODAJA ORODJA
IN STROJEV
PAJKOVA ULICA 6, 2000 MARIBOR
VIP TEHNIKA TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE d.o.o.
ZGORNJI DUPLEK 30E, 2241 SPODNJI DUPLEK
VISION OPTIK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
KORO[KA CESTA 52, 2000 MARIBOR
VOGRIN DARKO s.p. - PREVOZI,
ELEKTROINSTALACIJE,POSREDNI[TVO,
ZGORNJI DUPLEK 100, 2241 SPODNJI DUPLEK
ZARIFOVI] JASMIN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
CIRIL-METODOVA ULICA 16, 2000 MARIBOR
@UNKO ZDENKA s.p. - EURO-AMEX CONSULTING -
ZUNANJETRGOVINSKO SVETOVANJE IN IN@ENIRING
ALE[EVA ULICA 17, PEKRE, 2341 LIMBU[
10 let
OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
AJDINI JETULA s.p. - SNE@INKA - PREMI^NI GOSTINSKI OBRAT
BETNAVSKA CESTA 16, 2000 MARIBOR
ALAGI] TOMA@ s.p. - VGRAJEVANJE STAVBNEGA IN DRUGEGA
POHI[TVA
POD VRHOM 29, 2000 MARIBOR
ALENC STANISLAV s.p. - ARMAS, UPRAVLJANJE KOTLOVNIC,
LOVSKA ULICA 18, 2000 MARIBOR
ANTON^I^ MARICA s.p. - KOZMETI^NI IN PEDIKERSKI SALON
AMIKA
KOREN^ANOVA ULICA 7, 2000 MARIBOR
AUDA ANDREJ s.p. - SLIKOPLESKARSTVO ANDRO
POLANSKA CESTA 26, SLIVNICA PRI MARIBORU,
2312 OREHOVA VAS
BANDUR PAVEL s.p. - KMETIJA BANDUR - PRIDELAVA HRANE
RO[NJA 14C, 2205 STAR[E
BAUMAN ALBERT s.p. - ELEKTROIN[TALATERSTVO AB
DRAGU^OVA 18, 2231 PERNICA
BO@I^ MIHAELA s.p. - MI[ELL FRIZERSKI SALON
BOLFEN[KA ULICA 5, 2000 MARIBOR
CEBE PATRICIJA s.p. - TRGOVINA IN STORITVE
ZGORNJI DUPLEK 34A, 2241 SPODNJI DUPLEK
CENTER PERKO SERVIS IN TRGOVINA d.o.o.
KOSARJEVA ULICA 5, 2000 MARIBOR
COKAN OSKAR s.p. - OKREP^EVALNICA EVITA
JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR
DEMIRI [ERIF s.p. - SLADOLEDNICA “LASTOVKA”
TRG REVOLUCIJE 9, 2000 MARIBOR
DRAVA PROMET, DRU@BA ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN
STORITVE d.o.o.
KORO[KA CESTA 5, 2000 MARIBOR
DROSERA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
DVORAKOVA ULICA 10C, 2000 MARIBOR
EL-TERM KAMNOSE[TVO IN OGREVALNA TEHNIKA,
PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
ZAGREB[KA CESTA 20, 2000 MARIBOR
EMER[I^ SLAVKO s.p. - FLORA MEDICO TRGOVINA IN
STORITVE
RO[POH - DEL 31, 2000 MARIBOR
ERIDAN, VARNOSTNI IN@ENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA
IN STORITVE d.o.o.
KARDELJEVA CESTA 69, 2000 MARIBOR
FRAS BORIS s.p. - CVETLI^ARNA ANJA TRGOVINA
NA DROBNO
STRELI[KA CESTA 23 A, 2000 MARIBOR
FRAS MIRAN s.p. - ELIM ELEKTROIN[TALATERSTVO
IN ELEKTROMERITVE
HRASTJE 56, 2341 LIMBU[
GALI] BOJANA s.p. - FRIZERSKI STUDIO SHINE
REZIJANSKA ULICA 23, 2000 MARIBOR
GLASER GABRIJELA s.p. - BRIVSKO FRIZERSKI SALON GABI
POHORSKA CESTA 81, SPODNJE HO^E, 2311 HO^E
GOLNAR VALTER s.p. - PREVOZNI[TVO,
ULICA STANETA SEVERJA 6, 2000 MARIBOR
GORIN[EK IN DRUGI, STORITVE, TRGOVINA IN PROIZVODNJA
d.n.o.
MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 7, 2206 MARJETA NA
DRAVSKEM POLJU
GRABU[NIK MARIJA s.p. - MAGRA, REKLAMNE STORITVE,
TRGOVINA NA DEBELO, ZASTOPANJE, ZALO@NI[TVO, TRG.
NA DROBNO
VZHODNA ULICA 7, 2000 MARIBOR
INSEM - ATMOS @ERJAVI IN DVI@NA TEHNIKA, PROIZVODNJA,
TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
SLIVNI[KA CESTA 6, SPODNJE HO^E, 2311 HO^E
IVERAL TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE d.o.o.
OB RIBNIKU 36, 2000 MARIBOR
JAKOPIN SA[A s.p. - AVTO-STORITVE
MARIBORSKA CESTA 37, 2327 RA^E
JAKOPIN TOMISLAV s.p. - AVTOMEHANI^NA DELAVNICA
DREVESNI[KA ULICA 50, 2327 RA^E
JECELJ JURIJ s.p. - ELEKTRO JECELJ ELEKTROINSTALATERSTVO
IN SERVIS
BETNAVSKA CESTA 92, 2000 MARIBOR
KOLOS, TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.
CANKARJEVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
KOS LAURA s.p. - FRIZERSKI STUDIO LAURA
JOCOVA ULICA 22, 2000 MARIBOR
KOVA^ DARKO s.p. - TRGOVINA, POSREDNI[TVO, MONTA@A
IN SERVISIRANJE
DVORJANE 104 A, 2241 SPODNJI DUPLEK
25

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
26
KRAJNC ZVONKO s.p. - MI[KO TISK - TISKANJE TER GRAD-
BENE IN NEGRADBENE STORITVE
SPODNJA GORICA 19, 2327 RA^E
KROJS TOMA@ s.p. - SKI-SNOWMOBILES IZPOSOJA [PORTNE
OPREME
ZELENA ULICA 5, 2000 MARIBOR
KU^ER BENO s.p. - ASTI-SUHOMONTA@A
RUPROVA ULICA 7, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
LAH SA[O s.p. - SLIKOPLESKARSTVO IN VZDR@EVALNA DELA
NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH
BOR[TNIKOVA ULICA 65, 2000 MARIBOR
LANG DANIJELA s.p. - SALON LEPOTE BELLA DONNA - FRIZER-
SKA DEJAVNOST
LESJAKOVA ULICA 3, 2000 MARIBOR
LJUBI^ BORIS s.p. - SKLADI[^ENJE, PAKIRANJE, ^I[^ENJE,
POSREDOVANJE IN DRUGE [PORTNE DEJAVNOSTI
LIMBU[KA CESTA 64 A, 2000 MARIBOR
LORBEK & CO. d.o.o. - PODJETJE ZA STORITVE, TRGOVINO IN
PROIZVODNJO,
VOLODJEVA ULICA 64, 2000 MARIBOR
LUKI] BILJANA s.p. - CVETLI^ARNA NUTRICIJA
POHORSKA ULICA 21, 2000 MARIBOR
MA^EK SIMON s.p. - M-LINE, FRIZERSTVO
PARTIZANSKA CESTA 36, 2000 MARIBOR
MADISON-SYSTEMS INFORMACIJSKI SISTEMI, PROIZVODNJA,
POSREDNI[TVO, NEPREMI^NINE, ZALO@NI[TVO, GOSTINST-
VO, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
KOSARJEVA ULICA 39, 2000 MARIBOR
MARBIRO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o.
MAJERI^EVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
MEDVED BOJAN s.p. - GOSTINSTVO IN PREVOZNI[TVO
POD POHORJEM 4, RAZVANJE, 2000 MARIBOR
MERNIK BENO s.p. - B2B - SERVIS, TRGOVINA, STORITVE
RADI^EVI]EVA ULICA 12, 2000 MARIBOR
MLAKAR SLAVKO s.p. - SPLO[NO STEKLARSTVO IN UOKVIR-
JANJE SLIK
PTUJSKA CESTA 61, 2000 MARIBOR
MOUSE d.o.o. - PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN
STORITVE
RADVANJSKA CESTA 54, 2000 MARIBOR
MO@I^ MOJCA s.p. - CVETLI^ARNA
PARTIZANSKA CESTA 35, 2000 MARIBOR
NAPAST ROBERT s.p. - MARO AVTO - AVTOPREVOZNI[TVO
AVTOSERVIS IN TRGOVINA NA DROBNO
ULICA BRATOV TURJAKOV 7, 2327 RA^E
NEUVIRT RENATO s.p. - [TRENE IZVAJANJE, SVETOVANJE IN
POSREDOVANJE DEL V GRADBENI[TVU
ROZMANOVA ULICA 5, 2000 MARIBOR
NEVTRINO PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, d.o.o.
ULICA ILIJE GREGORI^A 19, ROGOZA, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
NOVAK ROMAN s.p. - CRISPUS FRIZERSTVO
FRAMSKA ULICA 4, 2000 MARIBOR
OPTIKA ARENA, DRU@BA ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o.
POHORSKA ULICA 21, 2000 MARIBOR
ORG. TEND DRU@BA ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, POSRED-
NI[TVO, SVETOVANJE IN STORITVE d.o.o.
KRALJEVI^A MARKA ULICA 19, 2000 MARIBOR
ORNIK JANJA s.p. - STUDIO ANGELS FRIZERSKI SALON
PREPOLJE 33A, 2206 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU
ORO@ TRAUDA s.p.- - FRIZERSKI STUDIO T.I.M.
JEZDARSKA ULICA 1, 2000 MARIBOR
PAHI^ JO@ICA s.p. - FRIZERSKI SALON JO@ICA
USKO[KA ULICA 3, SKOKE, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
PEPELNIK MELITA s.p. - MELLY-TRGOVINA IN STORITVE
KORO[KA CESTA 58, 2000 MARIBOR
PFEIFER JO@KO s.p. PREVOZI
ALJA@EVA ULICA 26, 2000 MARIBOR
PLANINC BORIS s.p. - IBP-IN[TALACIJE
CIGLENCE 36 F, 2241 SPODNJI DUPLEK
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
POTO^NIK MIRAN s.p. - STORITVE Z GRADBENO IN KMETI-
JSKO MEHANIZACIJO
TAJNA 66, MORJE, 2313 FRAM
PREMZL BOJAN s.p. - DOBER - PRIPRAVA IN DOSTAVA JEDI -
CATERING
KOPITARJEVA ULICA 2, 2000 MARIBOR
PROTECT INFRA VARNOSTNI IN@ENIRING d.o.o.
PARTIZANSKA CESTA 36, 2000 MARIBOR
RIHARD DARKO s.p. - ADIP - IZDELAVA REKLAMNIH NAPISOV
VRAZOVA ULICA 44, 2000 MARIBOR
RITONIJA DAVID s.p. - GRADBENI[TVO, POSREDNI[TVO,
TRGOVINA
KLETARSKA ULICA 25, 2000 MARIBOR
RO@I^ MARJETKA s.p. - MOTEL & GOSTILNA DIVJAK
GLASERJEV TRG 7, SPODNJE HO^E, 2311 HO^E
RO@MAN TOMAS s.p. - FRIZERSKI STUDIO TOMAS
@IDOVSKA ULICA 10, 2000 MARIBOR
SLIKAR NOVA, DRU@BA ZA SLIKOPLESKARSTVO,
TISKARSTVO, TRGOVINO IN STORITVE d.o.o.
PRE[ERNOVA ULICA 26A, 2000 MARIBOR
SLUGA NATA[A s.p. - PIZZERIA “MARK”
KAMEN[KOVA ULICA 3A, 2000 MARIBOR
SONAL DRU@BA ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE
d.o.o.
GREGOR^I^EVA ULICA 56, 2000 MARIBOR
STINAKO - STORITVE, IN@ENIRING, NADZOR, KOMUNIKACIJE,
PROIZVODNJA IN TRGOVINA d.o.o.
CESTA K TAMU 62, 2000 MARIBOR
STIPLO[EK DANILO s.p. - PROIZVODNJA NAPRAV
ZA DISTRIBUCIJO IN KRMILJENJE ELEKTRIKE
KORBUNOVA ULICA 23, 2000 MARIBOR
[AMEC DANICA s.p. - OKREP^EVALNICA LOKOMOTIVA
GORKEGA ULICA 29, 2000 MARIBOR
[POLJAR IGOR s.p. - ELEKTROIN[TALACIJE, POSREDNI[TVO
PARTIZANSKA CESTA 5, 2000 MARIBOR
[PRICMETAL GRADBENI[TVO d.o.o.
NAD IZVIRI 72, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
[TRUCL MARKO s.p. - MOTO MARKO - VZDR@EVANJE IN
POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN STORITVE
CESTA OB LIPI 10, ZRKOVCI, 2000 MARIBOR
TEHNOMONTA@A, IN@ENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN
STORITVE d.o.o.,
ZAGREB[KA CESTA 20, 2000 MARIBOR
TISA SVETILA TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
LIMBU[KA CESTA 169, 2000 MARIBOR
TISKARNA SAJE, PODJETJE ZA TISKARSTVO IN DRUGE
STORITVE d.o.o.
NOVA ULICA 31, 2000 MARIBOR
TOMA@I^ SMILJAN s.p. - AVTO TOMA@I^ - AVTOVLEKA
GUNDULI^EVA ULICA 12, 2000 MARIBOR
VE^I] SINI[A s.p. - OLYMP - TRGOVINA, STORITVE,
GOSTINSTVO
RUSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR
VELKOSKI DRAGAN s.p. - SPLO[NA GRADBENA DEJAVNOST
NOVA ULICA 23, 2000 MARIBOR
VIDOVI^ NATALIJA s.p. - TIP TOP DEJAVNOST FRIZERSKIH
SALONOV
RAI^EVA ULICA 9, 2000 MARIBOR
VIKTORIJA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN
STORITVE d.o.o.
NA GORCI 33, ZRKOVCI, 2000 MARIBOR
VNUK NEVENKA s.p. - FRIZERSKI STUDIO 1
KORO[KA CESTA 54, 2000 MARIBOR
VODO[EK FREDI s.p. - MONTA@A IN VZDR@EVANJE
SVARUNOVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
VOLMAJER DARINKA s.p. - MO[KI IN @ENSKI FRIZERSKI
SALON DARINKA
VALVASORJEVA ULICA 70, 2000 MARIBOR

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Opravljanje za~asnega dela za
upokojence po 1. 7. 2013
Z reformo trga dela je vlada
zakonsko uredila tudi podro~je
dodatnega dela za upokojence,
to bo po ve~alo fleksibilnost
dela tudi delodajalcem. Na~in
sklepanja pogodb za za~asno
ali ob~asno delo z upokojenci
in omejitve ureja Zakon o urejanju
trga dela (Ur. l. RS, {t.
80/2010 in 21/2013) od 27. a
do 27. g ~lena.
Dolo~be, ki govorijo o ob~asnem
ali za~asnem delu, bodo stopile v
veljavo s 1. 7. 2013. Torej od tega
datuma dalje bosta delodajalec in
upokojenec lahko sklenila posebno
pogodbo o ob~asnem delu.
Naj pojasnimo, da gre izklju~no za
za~asno ali ob~asno delo oseb, ki
imajo status upokojenca v RS! Prav
tako ne gre za delovno razmerje,
ampak za posebno obliko pogodbe,
katere vsebina je definirana z
zakonom.
Vsebina pogodbe o ob~asnem ali
za~asnem delu
Pogodba mora vsebovati najmanj
naslednje podatke:
• naziv, sede`, mati~na in dav~na
{tevilka delodajalca
• ime in priimek upravi~enca, rojstni
datum, mati~na in dav~na {t.
• vrsta dela, ki ga bo upravi~enec
opravljal
• obdobje opravljanja dela
• predvideno {tevilo ur dela (max.
60 ur na mesec)
• datum sklenitve pogodbe
• urna postavka za opravljeno delo
(ki ne sme biti ni`ja od 4,20 EUR)
• predviden skupni znesek dohodka.
Delodajalec mora ob sklenitvi
pogodbe o ob~asnem ali za~asnem
delu delavca prijaviti tudi v obvezno
zavarovanje! Postopek prijave
{e ni ~isto znan, saj te dolo~be
zakona {e niso v uporabi. Vsekakor
pa bo to treba storiti z ustreznim
obrazcem, bodisi M-1 ali z obrazcem
M1-2/B za prijavo v zavarovanje
za primer po{kodbe pri delu in
poklicne bolezni.
Omejitve dela za upokojence
Da pri sklepanju pogodb o za~as -
nem ali ob~asnem delu ne bi prihajalo
do zlorab, je vlada z Zakonom
o urejanju trga dela dolo~ila nekaj
omejitev tako za upokojence kot za
delodajalce. Omejitve, ki jih je
treba pri tem upo{tevati, so predvsem:
• upokojenec lahko opravi najve~
60 ur v mesecu (ur ni mogo~e
prena{ati v naslednji mesec)
• urna postavka za delo ne sme biti
ni`ja od 4,20 EUR
• dohodek v koledarskem letu ne
sme presegati 6.300 EUR
• znesek se usklajuje z rastjo minimalne
pla~e RS.
Upokojenec lahko opravlja delo pri
ve~ delodajalcih hkrati z upo{tevanjem
zgornjih omejitev.
Omejitve za delodajalce
Opravljanje za~asnega ali ob~asnega
dela pri delodajalcu je omejeno
glede na {t. zaposlenih, in sicer, ~e
ima delodajalec:
• 0 zaposlenih – 60 ur/mesec
• od 1 do 10 delavcev–100 ur/
mesec
• od 11 do 30 delavcev–150 ur/
mesec
• od 31 do 50 delavcev–400 ur/
mesec
• od 51 do 100 delavcev–750 ur/
mesec
• ve~ kot 100 delavcev–1.050 ur/
mesec.
V {tevilo zaposlenih se {tejejo vse
pogodbe, sklenjene za polni delovni
~as pri delodajalcu, v ~asu
podpisa pogodbe z uporab ni -
kom. Delodajalec je za upokojenca
dol`an voditi dnevno evidenco prihoda
in odhoda ter {tevilo dejansko
opravljenih ur.
ZAKONODAJA
Izpla~ilo dohodka za opravljanje
dela
Delodajalec je dol`an dohodek od
za~asnega ali ob~asnega dela upokojencu
nakazati na njegov teko~i
ra~un do 18. v mesecu za pretekli
mesec. ^e je upokojenec opravil
manj kot 10 ur v mesecu in z delom
pri delodajalcu nadaljuje, pa se
lahko pla~ilo izvede za dva meseca
skupaj.
Od prejemkov, izpla~anih za opravljanje
tak{nega dela, je delodajalec
dol`an obra~unati dajatev v
vi{ini 25 %. Zavezanec za pla~ilo
teh dajatev je delodajalec, dajatev
pa je treba pla~ati na dan izpla~ila
dohodka.
Omenjene dajatve bo treba nakazovati
v prora~unski sklad iz 129.
~lena Zakona za uravnote`enje javnih
financ. Nakazilo prejemkov iz
naslova za~asnega ali ob~asnega
dela bo treba oddati poseben ob ra -
~un, ki ga bo moral delodajalec
predlo`iti dav~nemu organu najpozneje
na dan izpla~ila.
Podrobnej{a navodila o zbiranju in
odvajanju sredstev iz teh dajatev v
prora~unski sklad bo izdalo ministrstvo
za delo, dru`ino in socialne
zadeve.
Obveznost objave prostega dela
[e vedno obstaja nere{eno vpra -
{an je glede objave prostega dela, ~e
delodajalec »zaposli« upokojenca.
Novi Zakon o delovnih razmerjih
(Ur. l. RS, {t. 21/2013) sicer pravi,
da je objava prostega delovnega
mesta oziroma vrste dela obvezna,
razen v to~no dolo~enih primerih
(26. ~len istega zakona). Torej delodajalec,
ki zaposluje nove delavce,
mora prosto delo javno objaviti. Za
javno objavo se {teje objava v sredstvih
javnega obve{~anja, na spletnih
straneh delodajalca ali v javno
dostopnih poslovnih prostorih
delodajalca, lahko pa tudi pri
Zavodu RS za zaposlovanje. Pri ja -
va prostega mesta pri zavodu ni
ve~ obvezna.
Na podlagi te obrazlo`itve bi lahko
rekli, da objava prostega za~asnega
ali ob~asnega dela ne bo potrebna,
saj ne gre za zaposlitev oz. delovno
razmerje. Vsekakor pa bo treba
po~akati na za~etek uporabe opisanih
dolo~b ter dodatna pojasnila
ministrstva za delo, dru`ino in
socialne zadeve oz. drugih uradnih
institucij.
27

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Na podlagi ~etrtega odstavka 27. f ~lena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, {t.
80/10, 40/12 – ZUJF in 21/13, v nadaljevanju: + ZUTD) izdaja minister za finance
Navodilo za obra~un in pla~ilo dajatve
od za~asnega ali ob~asnega dela
1. ~len
Delodajalci, ki na podlagi pogodbe
o opravljanju za~asnega ali ob ~as -
nega dela izpla~ajo upravi~encu
dohodek na podlagi opravljenega
za~asnega ali ob~asnega dela,
obra~unavajo dajatev od za~asnega
ali ob~asnega dela na obrazcu, ki je
kot priloga 1 sestavni del tega
navodila.
2. ~len
Delodajalci, ki na podlagi pogodbe
o opravljanju za~asnega ali
ob~asnega dela izpla~ajo upravi -
~en cu dohodek na podlagi opravljenega
za~asnega ali ob~asnega
dela, predlo`ijo obra~un dajatve v
elektronski obliki po sistemu
eDavki na spletni naslov: http://
edavki.durs.si, in sicer najkasneje
na dan izpla~ila dohodka hkrati z
obra~unom dav~nega odtegljaja.
3. ~len
Obra~unana sredstva dajatve od
za~asnega ali ob~asnega dela se
naka`e na dan predlo`itve
obra~una pristojnemu dav~nemu
organu, in sicer:
(1) obra~unana sredstva koncesijske
dajatve na Prehodni dav~ni
podra~un – prora~un dr`ave
SI56 0110-0888-1000-030, z
referenco: SI19 dav~na {tevilka
zavezanca - 89001,
(2) v polje koda namena se vpi{e
TAXS,
(3) v polje BIC banke prejemnika se
vpi{e BSLJSI2X.
4. ~len
To navodilo za~ne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa
se pri~ne s 1. 7. 2013.
dr. Uro{ ^ufer
minister za finance
Obra~un dajatve od za~asnega ali ob~asnega dela
Podatki o delodajalcu, ki zagotavlja za~asna ali ob~asna dela upokojencem:
Firma oziroma ime in priimek
Naslov
Dav~na {tevilka
1. Osnova za obra~un dajatve od za~asnega ali ob~asnega dela
2. [tevilo oseb, za katere se predlaga obra~un dajatve od za~asnega
ali ob~asnega dela
3. Znesek obra~unane dajatve od za~asnega ali ob~asnega dela za
pla~ilo
Znesek v evrih s centi
Kraj in datum:
@ig in podpis odgovorne osebe:
(1) Osnova za obra~un dajatve od
za~asnega ali ob~asnega dela je vsako
posamezno bruto izpla~ilo fizi~ni osebi
– upokojencu za opravljeno za~asno ali
ob~asno delo na podlagi Zakona o urejanju
trga dela (Uradni list RS, {t.
80/10, 40/12 – ZUJF in 21/13).
Delodajalec vpi{e se{tevek vseh osnov
za izra~un dajatve od za~asnega ali
ob~asnega dela od dohodkov, izpla ~a -
nih upokojencem na posamezen dan,
za katere delodajalec predlaga tudi
obra~un dav~nega odtegljaja.
(2) [tevilo oseb za katere se predlaga
obra~un dajatve od za~asnega ali
ob~asnega dela delodajalec vpi{e {tevilo
oseb, za katere predlaga obra~un
dajatev od za~asnega ali ob~asnega
dela.
(3) Znesek obra~unane dajatve od
za~asnega ali ob~asnega dela za
pla~ilo je zmno`ek osnove za
obra~un dajatve od za~asnega ali
ob~asnega dela ter stopnje, ki skladno s
27. e ~lenom ZUTD zna{a 25 %.
28

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
[tudentje in dijaki, pozor – sprememba vi{ine
{tudentske/dija{ke olaj{ave v letu 2013!
Dr`avni zbor je 29. novembra
2012 sprejel Zakon o spremembah
in dopolnitvah Zakona o
dohodnini, ki med drugim spreminja
vi{ino {tudentske oziroma
dija{ke olaj{ave za leto 2013.
[tudente in dijake, ki so dr`avljani
Republike Slovenije, opozarjamo,
naj bodo pozorni na vi{ino
leto{njih dav~nih olaj{av.
Olaj{ave za leto 2013 torej zna{ajo:
• Splo{na olaj{ava, do katere ste
upravi~eni tisti {tudenti in dijaki,
za katere star{i ne uveljavljajo
posebne olaj{ave za vzdr`evanega
dru`inskega ~lana, v letu
2013 zna{a 3302,70 EUR.
• Dodatna splo{na olaj{ava, ki jo
lahko uveljavljate tisti {tudenti
in dijaki, ki vas star{i ne uveljavljajo
in va{i skupni obdav~ljivi
prihodki niso vi{ji od 12.570,89
EUR. In sicer v primeru, da znesek
va{ih obdav~ljivih prihodkov
v letu 2013 ne prese`e 10.866,37
EUR, zna{a dodatna splo{na
olaj{ava 3.217,12 EUR. V primeru,
da bo skupni znesek va{ih
obdav~ljivih prihodkov vi{ji od
10.866,37 EUR, vendar ni`ji od
12.570,89 EUR, pa 1.115,94 EUR.
^e prese`ete znesek 12.570,89
EUR, do dodatne splo{ne olaj {a -
ve niste upravi~eni.
• Posebna osebna olaj{ava velja
samo za delo preko napotnice
{tudentskega servisa.
Do posebne osebne olaj{ave ste
upravi~eni dijaki in {tudenti, stari
do 26 let oziroma starej{i od 26 let,
~e ste se vpisali na {tudij pred 26.
letom in ste na dodiplomski {tudij
vpisani manj kot 6 let oziroma
manj kot {tiri leta na podiplomski
{tudij. Prav tako velja doba 6 let za
{tudente enovitih magistrskih programov.
Tisti, ki boste v koledarskem
letu 2013 dopolnili 27 let in
ste se na dodiplomski {tudij vpisali
pred ve~ kot 6 leti ali pred ve~
kot 4 leti na podiplomski {tudij
oziroma pred ve~ kot 6 leti na enoviti
magistrski program, do posebne
osebne olaj{ave torej niste upravi~eni.
Za tiste, ki presegate dane ~asovne
omejitve, prav tako velja, da se
vam po 26. letu, v primeru da
prese`ete 88,88 EUR na enotno
nakazilo, sproti odvede 25-%
akontacija dohodnine, zato vam
priporo~amo da, ko dopolnite 26
let, na mati~nem {tudentskem servisu
preverite, do katerih olaj{av
ste {e upravi~eni in kdaj se vam
za~ne sproti odvajati akontacija
dohodnine za zneske, vi{je od
88,88 EUR.
Posebna osebna olaj{ava se je z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini zni`ala
iz 100-% zneska splo{ne olaj{ave
(to je veljalo {e v letu 2012), na 75
% zneska splo{ne olaj{ave v letu
2013. V letu 2012 je posebna osebna
olaj{ava tako zna{ala 3.228,45
EUR, v letu 2013 pa 2.477,03 EUR.
• Poleg vseh olaj{av pa ne pozabite
tudi na normirane stro{ke, ki
se vam za delo preko {tudentskega
servisa avtomatsko priznajo
kot 10-% olaj{ava.
Vir: www.skis-zveza.si
Informacije o verodostojnosti elektronskega
evidentiranja gotovinskega prometa
Nova pravila o verodostojnem
evidentiranju gotovinskega prometa
veljajo le v primeru, ko nek -
do evidentira promet s pomo~jo
elektronske blagajne.
V praksi se je namre~ dogajalo, da
so ra~unalni{ki programi za evidentiranje
prometa omogo~ali naknadno
brisanje, ~rtanje, dodajanje
in popravljanje podatkov na nepoobla{~en
na~in brez pu{~anja sledi
o takih popravkih. Zaradi odprave
mo`nosti takih nepoobla{~enih
posegov v evidentiran promet s
pomo~jo elektronskih naprav je
bila sprejeta novela dav~nih predpisov,
ki velja za vse zavezance, ki
so obdav~eni na podlagi dejanskih
prihodkov in evidentirajo promet
na omenjen na~in. Pravila elektronskega
ali druga~nega na~ina
evidentiranja prometa ne veljajo na
primer za kmete, ki prodajajo na
tr`nicah pridelke in so obdav~eni
na podlagi katastrskega dohodka.
Pravila zakonitega evidentiranja
prometa s prepovedjo nepoobla{ -
~e nih posegov v vpise so sicer
veljala `e v preteklosti, saj je nepoobla{~eno
brisanje, dodajanje ali
~rtanje podatkov o prometu `e vselej
veljalo kot dav~na utaja.
Zakonske novosti so prinesle le jasnej{a
pravila in navodila za
ra~unalni~arje.
Vsebinsko enaka pravila veljajo
tudi za vse tiste, ki evidentirajo
promet s pomo~jo paragonskih blo-
29

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
kov ali na drug, ro~ni na~in. Tudi
tam ni dovoljeno strokovno nepravilno
popravljati `e izdane ra~une,
seveda pa se napake lahko popravljajo
na zakonit na~in s pu{ ~an -
jem sledi o teh popravkih. Pri
dav~nem in{pekcijskem nadzoru
bodo morda ti dav~ni zavezanci
dav~ni organ le te`je prepri~ali in
mu dokazali, da so dejansko evidentirali
ves promet na zakonit
na~in. Zato svetujemo, da si organizirate
evidentiranje gotovinskega
prometa na tak na~in, ki vam bo
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
olaj{al dokazovanje pri morebitnem
pregledu gotovinskega poslovanja
in vam s tem zagotovil primerno
raven dav~ne varnosti.
Bo`ena Macarol,
dav~na svetovalka OZS SC
Avstrijci vabijo podjetnike s precej cenej{im
ustanavljanjem d. o. o.
Ustanavljanje podjetij v Avstriji se
bo pocenilo.
Vpla~ilo minimalnega osnovnega
kapitala za dru`bo z omejeno odgovornostjo
bo zna{alo pet tiso~
evrov. To je manj kot v Sloveniji,
kjer je minimalno vpla~ilo 7.500
evrov. Torej – ~e imate posel v
Avstriji in nameravate tam ustanoviti
podjetje, po~akajte do 1. julija,
ko pocenitve za~nejo veljati.
Kak{ne so napovedane spremembe
(potrditi jih morajo {e avstrijski
poslanci, v Avstriji pri tem ne pri -
~a kujejo zapletov) in komu se
spla~a ustanoviti podjetje v Av stri -
ji?
Komu se spla~a ustanoviti podjetje
v Avstriji?
Ustanovitev podjetja v Avstriji se
spla~a tistim podjetnikom, ki `elijo
(ve~ji del) svoje dejavnosti preseliti
v Avstrijo oziroma tam ve~inoma
`e poslujejo. ^e boste tudi zaposlili
lokalne delavce, se boste izognili
birokraciji v zvezi s prijavo dela
in delavcev, ki so le na za~asnem
delu v Avstriji. Poleg tega bi d. o. o.
s sede`em v Avstriji najverjetneje
precej la`e pridobil posojilo pri
avstrijski banki kot podjetje, ki je
registrirano v Sloveniji. Po pocenitvi
ustanovitve d. o. o. pri~akujejo
veliko novih podjetij, ki imajo slovenske
lastnike. [lo naj bi predvsem
za gradbena, transportna,
gostinska, ra~unalni{ka in kovinarska
podjetja.
Kako ustanovite podjetje?
Pogodbo o ustanovitvi (sami ali z
ve~ dru`beniki) sklenete pri notarju,
nato pa se morate tudi vpisati v
sodni register in ustanovitev podjetja
objaviti v avstrijskem uradnem
listu. Po 1. juliju objava v uradnem
listu sicer ne bo ve~ potrebna.
Podjetje lahko, ~e imate vso potrebno
dokumentacijo in denar, ustanovite
v nekaj dneh. Poleg osnovnih
podatkov za ustanovitev podjetja
(denimo ime podjetja in naslov)
potrebujete kot ustanovitelji tudi
potrdilo o nekaznovanosti, o dr -
`av ljanstvu EU in o bivanju. Za
nekatere dejavnosti boste potrebovali
{e dodatna dokazila. Zato se
pred ustanovitvijo o potrebnih
korakih in dokazih {e dodatno
pozanimajte ali posvetujte z odvetnikom
ali svetovalcem, specializiranim
za avstrijski trg. Tudi v
Avstriji je veliko svetovalcev, ki
sodelujejo s slovenskimi svetovalci
ali podjetji in govorijo slovensko.
Koliko stane ustanovitev d. o. o.?
Po 1. juliju boste za vpla~ilo minimalnega
osnovnega kapitala podjetja
potrebovali pet tiso~ evrov (zdaj
17.500 evrov). Uradno bo ustanovni
kapital zna{al dvakrat toliko
oziroma deset tiso~ evrov, a celotno
vpla~ilo ne bo potrebno. Celotni
osnovni kapital (torej dodatnih pet
tiso~akov) boste morali vpla~ati le,
~e boste {li v ste~aj. ^e tega ne
boste storili, boste za ta znesek
odgovarjali z osebnim pre mo -
`enjem.
Poleg denarja za osnovni kapital
boste morali pla~ati {e preostale
stro{ke, povezane z registracijo
podjetja. ^ez palec pa ra~unajte, da
boste za notarja potrebovali {e vsaj
okoli tiso~ evrov in {e nekaj sto
evrov za morebitnega poslovnega
oziroma dav~nega svetovalca.
Koliko boste morali od{teti za
enega zaposlenega v Avstriji?
Minimalna bruto pla~a je 1.300
evrov, pri nas pa 763 evrov.
Podjetje bo sicer za enega delavca
tako v Avstriji kot pri nas pla~alo
{e nekaj sto evrov na mesec ve~.
Dodatne stro{ke pomenijo {e prispevki,
tudi za socialno varnost na
bruto pla~o, ki se lahko razlikujejo
po panogah in podjetjih.
V Avstriji je treba za gradbene
delavce v poseben sklad za odpravnine
in dopuste pla~ati od 200 do
300 evrov na mesec. Pri nas pa je
denimo zaposlenemu treba pla~ati
{e stro{ke za malico in prevoz na
delo (okoli 140 evrov, ~e se delavec
vozi na delo iz bli`nje okolice). Po
navadi se v Avstriji izpla~ata {e trinajsta
in {tirinajsta pla~a, pri nas
imamo regres in ponekod
bo`i~nice.
Ali boste delavca, ki dela v
Avstriji, pla~ali manj, ~e bo redno
zaposlen v podjetju, ki je registrirano
v Sloveniji, kot ~e bi bil
zaposlen v podjetju s sede`em v
Avstriji?
Ne. Stro{ek je enak. Avstrijska
zakonodaja namre~ prepoveduje,
da bi bili delavci iz tujine pla~ani
manj kot delavci iz Avstrije, in s
tem prepre~uje cenej{o konkurenco
delovne sile, tudi iz Slovenije.
Torej, delavec, ki je zaposlen pri
delodajalcu v Sloveniji in le
za~asno dela v Avstriji, mora preje-
30

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
mati enako pla~o kot njegov
avstrijski kolega. Seveda le za tisti
~as, ko dela v Avstriji.
In {e splo{no opozorilo: fizi~na
oseba, ki je rezident Slovenije in
zavezanec za davek, mora slovenskemu
dav~nemu organu posredovati
podatke o svojih nalo`bah tako
doma kot v tujini. ^e kot Slovenec
odprete podjetje v tujini, tega ne
smete storiti samo zato, da bi svoje
premo`enje skrivali ali se izogibali
davkom, posle pa dejansko vodite
oziroma opravljate v Sloveniji. To
lahko pomeni dav~no utajo.
Pozor, lastniki spletnih strani, kazen pri
uporabi pi{kotkov brez privolitve uporabnika
je lahko do 20.000 EUR!
Lastniki spletnih strani! ^as
imate do 15. junija 2013, da svojo
uporabo pi{kotkov prilagodite
novim zahtevam zakonodaje, ki
je za~ela veljati v za~etku leta
2013.
Kaj so pi{kotki?
Pi{kotek je majhna datoteka, ki se
nalo`i na uporabnikov ra~unalnik,
ko obi{~e dolo~eno spletno stran.
Ob vsakem ponovnem obisku bo
spletna stran pridobila podatek o
nalo`enem pi{kotku in uporabnika
prepoznala. Sam pi{kotek ne vsebuje
informacij, vendar se na
va{em ra~unalniku shrani majhna
tekstovna datoteka, ki vsebuje
`ivljenjsko dobo pi{kotka, ime
stre`nika (oz ime domene) in generirano
unikatno {tevilo. Ob naslednjem
obisku istega spletnega mesta
spletna stran preveri in pridobi
vsebino pi{kota. Spletna stran prepozna
uporabnika in na podlagi
informacij izbolj{a uporabni{ko
izku{njo. Pi{kotki so pomembni za
delovanje spletnih strani in z njihovo
pomo~jo je mogo~e analizirati
promet (Google Analitics),
omogo~ajo napredno ogla{evanje,
ob ponovnem obisku se ni treba
ponovno prijavljati v spletno stran
itd.
Zakaj so pi{kotki lahko problemati~ni?
Pri uporabi pi{kotkov lahko pride
do zlorab, saj je mogo~e uporabniku
slediti, ustvariti profil in temu
prilagajati dolo~ene aktivnosti na
internetu, preferirati dolo~ena
iskanja ali pri uporabi ogla{evalskega
sledenja (npr.: Google remarketing).
To poteka brez vednosti in
privolitve uporabnika. Namestitev
pi{kotka v va{ internetni brskalnik
je povsem avtomati~na. Pi{kotke
izbri{ete ro~no, vendar ve~ina od
nas tega ne dela ali pa s~asoma to
opustimo.
Posameznik ima ustavno in zakonsko
pravico do varstva svojih podatkov
– pravico do samoodlo~anja o
svoji informacijski zasebnosti in v
tem smislu pi{kotki pomenijo
poseg v njegovo zasebnost.
Prav zato je bil sprejet Zakon o
elektronskih komunikacijah (Urad -
ni list, {t. 109/2012; ZEKom-1), ki
je za~el veljati v za~etku leta 2013.
Nova zakonodaja uporabe pi{kot -
kov ne prepoveduje, pa~ pa zaostruje
pravila – pod kak{nimi pogoji
in kako je pi{kotke ter podobne
tehnologije dovoljeno uporabljati.
Klju~no je, da morajo biti uporabniki
spletnih strani s pi{kotki
seznanjeni in da jim mora biti
ponujena izbira, ali `elijo, da spletna
stran na tak na~in spremlja njihove
aktivnosti na spletu.
Zadnji rok za implementacijo sprememb
je 15. junij 2013, kot to
dolo~a 250. ~len ZEKom-1. Do
takrat imajo upravljavci spletnih
mest ~as, da svoje prakse uporabe
pi{kotkov prilagodijo tako, da bodo
skladne z novimi zahtevami zakonodaje
– da obve{~ajo uporabnike
o uporabi pi{kotkov in pridobijo
privolitve za tiste pi{kotke, kjer je
to potrebno.
Pri katerih pi{kotkih je obvezna
privolitev uporabnika?
• Pi{kotki, vezani na vti~nike
dru`benih omre`ij, kadar so ti
uporabljeni kot sledilni pi{kotki
in ne prenehajo po tem, ko se
uporabnik izpi{e iz dru`benega
omre`ja
• Pi{kotki za namen analiziranja
prometa (npr. Google Analytics)
• Pi{kotki, vezani na namen
ogla{evanja in tr`enja
• Uporaba pi{kotov pri spletnem
vedenjskem ogla{evanju
Za kr{itelje so predvidene naslednje
kazni:
• do 20.000 evrov za pravno osebo,
ki velja za srednjo ali veliko
gospodarsko dru`bo
• 200 do 1.000 evrov za pravno
osebo, ki ne velja za srednjo ali
veliko gospodarsko dru`bo,
samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost;
• 100 do 500 evrov za odgovorno
osebo pravne osebe ali samostojnega
podjetnika posameznika, ki
stori prekr{ek.
Nadzor nad novimi pravili bo izvajal
informacijski poobla{~enec RS.
Zato preverite va{o spletno stran.
^e je potrebno, vstavite obvestilo
za uporabnike va{e spletne strani,
da lahko uporabljate pi{kotke.
Avtor: Borut Pegam
31

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
ZAKONODAJA
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Zakonodajne novosti na podro~ju cestnega prevoza
V Uradnem listu RS, {t. 44/13,
je objavljen Pravilnik o delih in
opremi vozil, ki stopi v veljavo
1. 10. 2013 (objavljen je na
spletni strani: http://www.
uradni-list.si/1/content?id
=113310#!/Pravilnik-o-delihin-opremi-vozil).
Nekatere izjeme stopijo v veljavo
malce kasneje, in sicer:
• od 1. 1. 2015 (besedilo ozna~eno
modro),
• od 1. 1. 2016 (besedilo ozna~eno
zeleno).
V prilogi pravilnika boste med drugim
na{li tudi naslednje priloge:
• Priloga I: Seznam vsebine prve
pomo~i (za motoriste in avtomobiliste:
http://www.uradni-list.si/
files/RS_-2013-044-01689-
OB~P001-0000.PDF#!/pdf )
• Priloga II: Mere in mase vozil v
cestnem prometu (http://www.
uradni-list.si/files/RS_-2013-
044-01689-OB~ P002-
0000.PDF#!/pdf )
• Priloga VI: Znak za ozna~itev
vozila, s katerim se preva`a skupina
otrok (http://www.uradni-
list.si/files/RS_-2013-044-01689-
OB~P006-0000.PDF#!/pdf )
Obvezna oprema vozil
(1) Obvezna oprema vozil v cestnem
prometu po tem pravilniku je:
• rezervno kolo ali ustrezna naprava
oziroma pripomo~ek (razen za
vozila kategorij O1, L, T, C, R, S
in vozila kategorij M2 in M3, ki
so namenjena mestnemu in linijskemu
prevozu, ter vozila kategorije
N z obliko nadgradnje
»SG« in dodatnim opisom »ko -
mu nalno«), kot je opredeljeno v
17. ~lenu tega pravilnika, in orodje
za zamenjavo;
• varnostni trikotnik za ozna~itev,
da je vozilo ustavljeno na ces ti{ ~u
(razen za vozila kategorij L1e, L2e
in L3e), ki mora biti homologiran
po Pravilniku UN/ECE R 27;
• gasilnik za vozila za javni prevoz
potnikov, avtobuse in tovorna
vozila (za vozila kategorij M1 in
N1 z gasilno sposobnostjo najmanj
8A, 55B, za druga vozila z
gasilno sposobnostjo najmanj
21A, 113B) – velja od 1. 1. 2015;
• komplet za prvo pomo~ za avtomobiliste
za vozila kategorij M,
N, T in C, ki je opredeljen v
Prilogi I tega pravilnika;
• komplet za prvo pomo~ za motoriste
za vozila kategorij L (razen
za vozila kategorij L1e, L2e), ki je
opredeljen v Prilogi I tega pravilnika;
• rezervne `arnice, kot so opredeljene
v 10. ~lenu tega pravilnika
(razen za vozila kategorij L1e,
L2e, L3e, L4e, L5e, T in C);
• zimska oprema, kot je opredeljena
v 20. do 22. ~lenu tega pravilnika.
(2) Obvezna oprema tovornih vo -
zil, priklopnih vozil in avtobusov
je poleg opreme iz prej{njega
odstavka {e:
• podlo`ne zagozde (najmanj 2
kosa), razen za vozila kategorije
N1, O1 in O2;
• dodatni varnostni trikotnik za
ozna~itev, da je vozilo ustavljeno
na cesti{~u, ki mora biti homologiran
po Pravilniku UN/ECE R 27
– samo za tovorna vozila in avtobuse,
~e vle~ejo priklopno vozilo,
in motorno vozilo, ki vozi na
koncu kolone, ~e motorna vozila
vozijo v organizirani koloni;
• kladivo za razbijanje stekla –
samo za vozila kategorij M2 in
M3 (najmanj 2 kosa).
(3) Obvezna oprema traktorjev,
traktorskih priklopnikov in
vle~enih traktorskih priklju~kov je
poleg opreme iz prvega odstavka
tega ~lena {e:
• podlo`ne zagozde (najmanj 1
kos) - velja od 1. 1. 2015.
Rezervne `arnice
Komplet rezervnih `arnic mora
vsebovati `arnice z `arilno nitko za
najmanj polovico `arni~nih mest
podvojenih zunanjih svetlobnih in
svetlobno-signalnih naprav in po
eno `arnico z `arilno nitko za
zunanja nepodvojena `arni~na
mesta, pri katerih je mogo~a zamenjava
samih `arnic.
Dodatne zahteve za pnevmatike
Pnevmatike na vozilu morajo po
velikosti, nosilnosti in kategoriji
hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki
so v potrdilu o skladnosti vozila ali
v soglasju k registraciji vpisane v
rubriki »dovoljene pnevmatike« ali
v drugem ustreznem dokumentu o
vozilu. Uporaba druga~nih pnevmatik
je mogo~a le po dodatni
odobritvi vozila.
Na vozilih z najve~jo dovoljeno
maso do vklju~no 3,5 tone, ki dosegajo
hitrost nad 40 km/h, morajo
biti, poleg zahtev v prvem odstavku
tega ~lena, vse pnevmatike
enake velikosti (~e izdelovalec
vozila ni predvidel razli~nih pnevmatik
na razli~nih oseh), vrste
(poletne, zimske, terenske) in
zgradbe (diagonalne, prepasane
diagonalne, radialne), na isti osi pa
tudi iste nosilnosti, kategorije
hitrosti ter istega proizvajalca in
dezena (vzorec tekalne povr{ine).
Na vozilih z najve~jo dovoljeno
maso nad 3,5 tone in dosegajo
hitrost nad 40 km/h, morajo biti,
poleg zahtev v prvem odstavku
tega ~lena, pnevmatike na isti osi
enake velikosti, vrste, zgradbe,
nosilnosti in kategorije hitrosti ter
istega proizvajalca in dezena.
Pnevmatike morajo biti vgrajene na
vozilo v skladu z navodili proizvajalca
pnevmatik oziroma vozila.
Rezervno kolo
Izjema k dolo~ilom prvega odstavka
prej{njega ~lena so rezervne
pnevmatike tipa T za za~asno uporabo,
s katerimi so originalno
oprem ljena rezervna kolesa. Pri
tem mora voznik upo{tevati naj -
32

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
ve~ jo dovoljeno hitrost uporabljane
pnevmatike, njihova uporaba pa
je omejena le na ~as do zamenjave
po{kodovane pnevmatike.
Rezervno kolo lahko nadomesti
ustrezna naprava ali pripomo~ek,
ki ga je predvidel izdelovalec vozila,
ali pnevmatika, ki omogo~a
vo`njo tudi ob predrtju.
Zimska oprema vozil
Zimsko opremo motornih vozil
kategorij M(1), N(1), L(5)e, L(6)e in
L(7)e sestavljajo:
• zimske pnevmatike na vseh kolesih
ali
• poletne pnevmatike in v priboru
ustrezno velike sne`ne verige za
pogonska kolesa ali verigam enakovredni
pripomo~ki. Vozila s
{ti rikolesnim pogonom morajo
imeti v primeru stalnega pogona
sne`ne verige vsaj za eno os, v
primeru priklopljivega pogona
vsaj za stalno vklopljeno os.
Zimsko opremo motornih vozil
kategorij N(2), N(3), M(2) in M(3)
sestavljajo:
• zimske pnevmatike najmanj na
pogonskih kolesih ali
• poletne pnevmatike in v priboru
ustrezno velike sne`ne verige za
pogonska kolesa ali verigam enakovredni
pripomo~ki. Vozila s
{tirikolesnim pogonom morajo
imeti v primeru stalnega pogona
sne`ne verige vsaj za eno os, v
primeru priklopljivega pogona
vsaj za stalno vklopljeno os.
Poleg tega morajo imeti ta vozila v
opremi {e lopato.
Glavni kanali dezena pnevmatik,
ki {tejejo v zimsko opremo, morajo
biti globoki najmanj 3 mm. Zimske
pnevmatike, ki imajo glavne kanale
dezena globoke manj kot 3 mm,
pri{tevamo k poletnim pnevmatikam.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike,
ki imajo na boku proizvajal~evo
oznako »M + S« ali »M. S«
ali »M & S«.
Ne glede na dolo~ilo prvega in drugega
odstavka tega ~lena {tejejo za
zimsko opremo vozil, ki so v prometu
na priobalnem obmo~ju
Republike Slovenije, tudi samo
poletne pnevmatike z globino glavnih
kanalov dezena pnevmatik najmanj
3 mm. Priobalno obmo~je je v
skladu s tem pravilnikom del
ozem lja Republike Slovenije, ki ga
omejuje obala Jadranskega morja,
meja z Republiko Italijo, meja z
Republiko Hrva{ko in naslednje
ceste (ki niso vklju~ene v to
obmo~je):
• R3 627 – odsek 3761 mejni prehod
Osp–^rni Kal;
• R1 208 – odsek 1434 ^rni
Kal–Aver;
• R2 208 – odsek 1059
Aver–Gra~i{~e;
• R3 626 – odsek 3726
Gra~i{~e–mejni prehod
Brezovica pri Gradinu.
V cestnem prometu ni dovoljeno
uporabljati pnevmatik z `eblji.
Posebni pogoji za vozila, s katerimi
se preva`ajo skupine otrok
(ostaja nespremenjen tudi pri
oznakah)
Motorno vozilo, s katerim se v cestnem
prometu preva`a skupina
otrok, mora imeti:
• napravo, ki med zaviranjem prepre~uje
blokiranje koles,
• elektri~no ali hidravli~no oja~an
krmilni mehanizem (naprava za
upravljanje vozila),
• varnostne pasove na vseh se -
de`ih,
• naslonjala za glavo na vseh
sede`ih in
• zapisovalno opremo v cestnih
pre vozih (tahograf).
Dolo~bi tretje in ~etrte alineje
prej{njega odstavka se ne uporabljata
za avtobuse, s katerimi se
preva`ajo skupine otrok. Avtobusi
morajo imeti varnostne pasove in
naslonjala za glavo, vgrajene v
skladu s predpisi o homologaciji.
Pri prevozu skupine otrok v ob -
~asnem in posebnem linijskem prevozu
v naselju in na relaciji najve~
10 kilometrov iz naselja, v katerem
se je prevoz za~el, se sme uporabljati
tudi avtobus, razreda 1 oziroma
razreda A (mestni avtobus).
Avtobusi morajo pri prevozu skupine
otrok v ob~asnem prevozu
pot nikov v cestnem prometu na
razdaljah, dalj{ih od 50 km, ali pri
vo`nji skupine otrok po avtocesti
in cesti, rezervirani za motorna
vozila, ne glede na dolo~be drugega
odstavka tega ~lena, obvezno
imeti vgrajene varnostne pasove na
vseh sede`ih.
Vozila, s katerimi se preva`ajo skupine
otrok, morajo biti ozna~ena s
predpisanim znakom, kot je opredeljen
v Prilogi VI, ki je sestavni
del tega pravilnika.
25. ~len – ozna~evanje po~asnih
vozil – velja od 1. 1. 2015.
Vozila (razen enoslednih vozil),
katerih konstrukcijsko dolo~ena
hitrost ne presega 40 km/h, kot
tudi njihova priklopna vozila,
morajo imeti na zadnji strani tablo
za ozna~evanje po~asnih vozil, ki
mora biti homologirana v skladu s
Pravilnikom UN/ECE R 69.
Pri skupini vozil velja zahteva iz
prej{njega odstavka samo za zadnje
vozilo v skupini.
Dodatne zahteve za vozila s posebno
obliko nadgradnje oziroma s
posebnim namenom (za postopek
posami~ne odobritve predelanega
vozila in za vozila, ki se prvi~ registrirajo
v Republiki Sloveniji) –
velja od 1. 1. 2015.
• bivalna vozila
• re{evalna vozila
• NMP vozilo urgentnega zdravnika
• NMP re{evalno motorno kolo
• NMP vozilo za vodenje, podporo
in komunikacije
• NMP vozilo za prevoz osebja
• pogrebna vozila
• vozilo – premi~na delavnica
• vozilo, v katerem se izvaja neka
dejavnost
• vozilo – premi~na prodajalna
• tovorna vozila z nakladalno stranico:
33

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
Tovorna vozila, ki imajo na zadnji
strani vgrajeno nakladalno stranico,
morajo imeti na tej stranici dve
opozorilni zavesici.
Mere zavesic morajo biti najmanj
200 mm x 300 mm ({ x v). Na teh
zavesicah se morajo izmenjavati 50
mm {iroki odsevni beli in rde~i
pasovi, ki potekajo pod kotom 45°.
Zavesici morata biti pritrjeni s svojim
zgornjim robom na zadnjo stranico
tako, da ob spu{~eni stranici
prosto visita in sta vidni od zadaj.
Mesto pritrditve sme biti najve~
500 mm oddaljeno od zgornjega
roba stranice in 100 mm od stranskega
roba stranice. Name{~eni
morata biti simetri~no glede na
vzdol`no srednjo ravnino vozila.
• cestni turisti~ni vlak
Varnostni elementi traktorjev
(prvi, drugi in tretji odstavek 27.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
~lena pravilnika) – od 1. 1. 2016.
Ozna~evanje {ir{ih traktorjev in
delovnih strojev in opremljenost
traktorskih priklopnikov in vle ~e -
nih traktorskih priklju~kov z zavorami
(za vozila, ki se prvi~ registrirajo
v Republiki Sloveniji) – od 1.
1. 2016.
Natalija Repan{ek
Strokovna sodelavka za
javna pooblastila OZS
RAZPISI
Nepovratna sredstva in ugodna posojila
Í Breda Malen{ek
V Izobra`evalni dvorani Doma
obrtnikov Maribor je Ekonomski
in{titut Maribor v okviru projekta
e-VEM izvedel 20. maja brezpla~no
informativno delavnico,
na kateri sta direktorica Eko nom -
skega in{tituta Maribor Viljenka
Godina in strokovna sodelavka
in{tituta Suzana Triplat obrtnike
seznanili z aktualnimi razpisi
Slovenskega podjetni{kega sklada,
ponudbo in pogoji za pridobitev
posojila pri nekaterih bankah,
in pomo~jo, ki jo pri pripravi
na javne razpise nudi Eko -
nom ski in{titut Maribor.
Slovenski podjetni{ki sklad bo
predvidoma junija objavil razpis za
subvencioniranje tehnolo{ke opreme
za podjetja do 50 %, prav tako
bo predvidoma v septembru ponovil
razpis za mikrokredite v vi{ini
do 25.000 evrov, s fiksno obrestno
mero v vi{ini 3,5 %. Ker sta oba
razpisa {e v pripravi, roki za oddajo
vlog pa bodo kratki, je bil poudarek
na pripravi potrebne dokumentacije
in vloge za te razpise. Za razpis
P1 – garancija posojila in subvencionirana
obrestna mera sta
predstavili tudi ponudbe in pogoje
nekaterih bank.
Seznanili sta tudi z drugimi razpisi
Slovenskega podjetni{kega sklada,
in sicer P1 – garancije posojila
s subvencionirano obrestno mero,
P4 – subvencije podjetjem za
nakup tehnolo{ke opreme (do 50
%), P7 – ugodne mikrokredite s
fiksno obrestno mero, ki jih daje
Slovenski podjetni{ki sklad.
Predstavili sta tudi pripravo
poslovnega na~rta in druge dokumentacije
ter ponudbo in pogoje
nekaterih bank, ki sodelujejo v razpisu
Slovenskega podjetni{kega
sklada pri razpisu P1. Ekonomski
in{titut Maribor je razvojna institucija,
v kateri podjetnikom pomagajo
pri pripravi dokumentacije za
pridobitev ban~nih posojil in prijavah
na javne razpise.
Brezpla~no informativno delavnico o nepovratnih sredstvih in ugodnih posojilih sta
v okviru projekta e-VEM izvedli direktorica Ekonomskega in{tituta Maribor Viljenka
Godina in strokovna sodelavka in{tituta Suzana Triplat
34

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
RAZPISI
Mestna ob~ina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za
izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS, {t. 50/07, 61/08 in 3/13) in Pravilnika o dodeljevanju dr`avnih pomo~i,
pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja pode`elja v Mestni ob~ini Maribor (MUV, {t. 14/07) ter
Odloka o prora~unu Mestne ob~ine Maribor za leto 2013 (MUV, {t. 4/13)
Razpis za dodelitev pomo~i de minimis za razvoj
pode`elja v Mestni ob~ini Maribor za leto 2013
I. Predmet javnega razpisa in
vi{ina sredstev
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih finan~nih sredstev
za razvoj kmetijstva in pode`elja,
ki se dodeljujejo s pravili o dodeljevanju
pomo~i »de minimis«.
Sredstva so zagotovljena v pro ra -
~unu za leto 2013 v okvirni vi{ini
25.000 EUR na prora~unski postavki
161004 »Dopolnilne dejavnosti«
za nalo`be v predelavo in tr`enje
kmetijskih proizvodov, dopolnilno
in nekmetijsko dejavnost.
Glede na to, da so prora~unska
sredstva omejena, bo dejanska
vi{ina sredstev, ki jih bo pridobil
posamezni upravi~enec, odvisna
od skupne vi{ine zahtevkov prosilcev,
ki bodo izpolnjevali pogoje
tega razpisa. V primeru, da bo
zapro{eno za ve~ sredstev, kot je
zagotovljeno v prora~unu, se bodo
sredstva razdelila v sorazmernem
dele`u po ukrepu.
Zgornja vi{ina dodeljenih sredstev
za posamezno nalo`bo je do 5.000
EUR.
Bruto intenzivnost pomo~i je za
vsak ukrep do 100 % upravi~enih
stro{kov.
II. Upravi~enci
Za nepovratna sredstva finan~ne
pomo~i po tem razpisu lahko
zaprosijo pravne in fizi~ne osebe,
ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko
dejavnostjo, predelavo ali
tr`enjem kmetijskih proizvodov na
kmetijskem gospodarstvu, ki je
vpisano v register kmetijskih
gospodarstev s sede`em in kmetijskimi
povr{inami na obmo~ju
ob~ine oziroma njihovi dru`inski
~lani ali v njihovem imenu
poobla{~eni vlagatelji.
III. Ukrepi
Nalo`be v predelavo in tr`enje
kmetijskih proizvodov, dopolnilno
in nekmetijsko dejavnost
Upravi~eni stro{ki (natan~neje so
dolo~eni v razpisni dokumentaciji):
• stro{ki izdelave projektne dokumentacije
za nalo`bo v dopolnilne
in nekmetijske dejavnosti,
predelavo in tr`enje kmetijskih
proizvodov,
• stro{ki nakupa nove opreme in
naprav za dopolnilne in nekmetijske
dejavnosti, predelavo in
tr`enje kmetijskih proizvodov,
• stro{ki materiala za gradnjo ali
obnovo objekta za dopolnilne in
nekmetijske dejavnosti, predelavo
in tr`enje kmetijskih proizvodov.
Pogoji za pridobitev sredstev za
vse navedene upravi~ene stro{ke
(natan~neje so dolo~eni v razpisni
dokumentaciji):
• potrdilo o registraciji dopolnilne
oziroma nekmetijske dejavnosti
ali
• ~e kandidira upravi~enec, ki {e
nima registrirane dejavnosti, jo
mora registrirati v dveh letih od
prejema pomo~i ali
• odlo~ba o vpisu dejavnosti v
dav~ni register,
• dejavnost se mora izvajati na
kmetiji {e vsaj 2 leti po za klju -
~eni nalo`bi,
• poslovni na~rt,
• projektna dokumentacija nalo` -
be,
• ra~un oz. dokazila o pla~ilu
stro{kov, za katere se uveljavlja
pomo~, z datumom opravljene
storitve od 1. 1. 2013 do 10. 9.
2013. Dokazilo o pla~ilu ra~una
je pla~ana polo`nica, dokazilo o
ban~nem nakazilu ali potrjen
blagajni{ki prejemek.
IV. Rok in na~in prijave
Razpis je odprt do 10. 9. 2013.
Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano
dokumentacijo je treba v zaprti
ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ
VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO –
DE MINIMIS« dostaviti na naslov
Mestna ob~ina Maribor, Urad za
gospodarske dejavnosti, Sektor za
gospodarstvo, Ul. heroja Staneta 1,
2000 Maribor. Upo{tevale se bodo
vloge, oddane na sede`u Mestne
ob~ine Maribor, Ulica heroja
Staneta 1, v sobi 14, do vklju~no
10. 9. 2013 do 15. ure oziroma
poslane po po{ti s po{tnim `igom
do vklju~no 10. 9. 2013. Na hrbtni
strani ovojnice morata biti naziv in
polni naslov prijavitelja.
Vloge bo obravnavala strokovna
komisija, ki jo imenuje `upan.
Odpiranje vlog bo najkasneje do
20. 9. 2013. Odpiranje vlog ni
javno. Prepozno prispele vloge bo -
do zavr`ene, neutemeljene pa zavrnjene.
^e vloga ne bo popolna, bo
prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja
vlog pisno obve{~en s pozivom
na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki
jih prijavitelji ne bodo dopolnili v
dolo~enem roku, bo komisija zavrgla.
O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji
obve{~eni v roku 60 dni od
odpiranja vlog.
Brezpla~no razpisno dokumentacijo
lahko zainteresirani dvignejo na
Mestni ob~ini Maribor, Ul. heroja
Staneta 1, v sobi 14, pritli~je.
Objavljena je tudi na spletnih straneh
Mestne ob~ine Maribor,
www.maribor.si, rubrika »razpisi
in javne objave«. Za dodatne informacije
lahko pokli~ite go. Petro
Klari~, tel. 22 01 387 ali pi{ete na
elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si
z navedbo »razpis
kmetijstvo – de minimis«.
Dr. Andrej Fi{travec
@upan
35

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
IZOBRA@EVANJE
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Prijavnica za ~etrto (4.) redno usposabljanje
voznikov potnikov ali blaga
Podatki o kandidatu/ki:
Ime in priimek:
Datum, kraj, dr`ava rojstva:
EM[O:
Tel:
Bivali{~e (ulica, hi{na {tevilka, {tevilka po{te, kraj po{te):
✃
Obvezna priloga: kopija veljavnega vozni{kega dovoljenja s kodo 95, kopija osebnega dokumenta (velja
samo za tiste, ki se prvi~ izobra`ujejo preko sistema OZS).
Prijavljam se za termin: sobota, 22. junij 2013, s pri~etkom ob 8. uri
Kraj izvedbe usposabljanja: OOZ Maribor, Titova c. 63 v Mariboru
Pla~nik usposabljanja (ustrezno obkro`i):
A. Samopla~nik
B. Pla~nik je podjetje
Naziv podjetja:
Telefon:
E-po{ta:
Naslov podjetja:
Dav~na {tevilka: Zavezanec za DDV: DA NE
^lan Sklada za izobra`evanje delavcev pri s. p. Maribor (ustrezno obkro`i): DA NE
Datum:
Podpis odgovorne osebe ali samopla~nika:
Cena in prijava:
Kotizacija za ~lane OZS in pri njih
zaposlene voznike zna{a 35,00
EUR, za druge pa 48,00 EUR po
osebi (DDV je vklju~en).
Znesek kotizacije naka`ite na
TRR: 25100– 9703432115, sklic
9520130209 pri Probanki, d. d.
Prijavnico in dokazilo o pla~ilu
kotizacije nam pred izobra`evanjem
po{ljite:
• po faksu: 02/3000 491 ali
• po po{ti: Obmo~na obrtno-podjetni{ka
zbornica Maribor, Tito -
va c. 63, 2000 Maribor ali
• na e-naslov: boris.licen@ozs.si
Splo{ni pogoji
U~na delavnica bo izvedena ob prijavi
najmanj 35 udele`encev.
Znesek vpla~ane kotizacije vrnemo
v primeru, da se pisno odjavite vsaj
5 dni pred izvedbo delavnice!
Kotizacijo povrnemo tudi v pri -
meru, da razpisane u~ne delavnice
ne izvedemo, o tem vas bomo
pravo~asno obvestili, zato vas pro -
simo, da navedete elektronski
naslov, kamor lahko sporo~imo
mo rebitne spremembe oziroma
odpoved seminarja.
Povra~ilo stro{kov usposabljanja:
Sklad za izobra`evanje Maribor
svojim ~lanom povrne neto stro{ke
usposabljanja v skladu z veljavnim
pravilnikom. Dodatne informacije
dobite na naslovu:
Sklad za izobra`evanje Maribor
Ul. heroja [landra 17,
2000 Maribor
T: 02 66 28 002 in 041 654 153
E: sklad@siol.net
I: www.sidsp-mb.si
OOZ Maribor, Sekcija za promet
36

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZOBRA@EVANJE
Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po
{tipendistih za {olsko/{tudijsko leto 2013/2014
in vklju~itev v enotno regijsko {tipendijsko
shemo (R[S za Podravje)
Predmet javnega poziva je izbor
delodajalcev za vklju~itev v
Regijsko {tipendijsko shemo za
Podravje v {olskem/{tudijskem
letu 2013/2014. Na osnovi izbora
bodo delodajalci vklju~eni v
instrument izvajanja enotnih R[S,
ki delodajalcem omogo~a 50-%
sofinanciranje kadrovskih {tipen -
dij, dodeljenih v skladu s Pra vil -
nikom o izvajanju enotnih Re gij -
skih {tipendijskih shem. [tipenditor
bo na podlagi izkazanih potreb
delodajalcev po {tipendistih predvidoma
jeseni objavil javni razpis
{tipendij za {olsko/{tudijsko leto
2013/2014, delodajalci pa bodo po
zaklju~enem javnem razpisu
{tipen dij izbrali {tipendiste, ki jih
bodo {tipendirali in po koncu
{olanja tudi zaposlili.
Operacijo regijskih {tipendijskih
shem delno financira Evropska
unija, in sicer iz Evropskega socialnega
sklada. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa
razvoja ~love{kih virov za obdobje
2007–2013, 1. razvojne prioritete
»Spodbujanje podjetni{tva in prilagodljivosti«;
3. prednostne usme -
ritve »[tipendijske sheme«.
Sredstva za {tipendije so v okviru
navedenega programa zagotovljena
do konca {olskega/{tudijskega leta
2014/2015.
Na javni poziv se lahko prijavijo
delodajalci, ki so pravne osebe za -
sebnega prava, pravne osebe javnega
prava ali fizi~ne osebe, s
sede`em ali poslovno enoto na
obmo~ju podravske regije in izpolnjujejo
pogoje, navedene v javnem
pozivu.
Pogoji za vklju~itev, na~in prijave
in postopek izbire delodajalcev so
natan~no opredeljeni v javnem
pozivu.
Rok za oddajo
31. 7. 2013
Izdajatelj
Fundacija za izbolj{anje zapo slit -
venih mo`nosti PRIZMA, ustanova
Ve~ informacij:
www.fundacija-prizma.si,
v rubriki »Aktualno«
Fundacija za izbolj{anje
zapo slit ve nih mo`nosti
PRIZMA, ustanova
Sede`:
Pobre{ka cesta 20
2000 Maribor
r
T: +386 (0)2 333 13 33
F: +386 (0)2 333 13 46
info@fundacija-prizma.si
Mali oglasi
Ste samostojni podjetnik ali podjetje in opravljate
ali `elite opravljati storitve tudi v Avstriji ali
Nem~iji ...
Nudim Vam:
• prijavo storitev v Avstriji in Nem~iji,
• prijave delavcev pri finan~ni policiji,
• prijave podjetja in delavcev pri skladu za gradbeni{tvo,
• pogodbe o zaposlitvi v skladu s slovensko in
avstrijsko oz. nem{ko zakonodajo (v slovenskem
in nem{kem jeziku),
• delovna dovoljenja za tujce
• svetovanje pri pravnih problemih, ki se pojavljajo
pri napotitvah.
Za ve~ informacij sem dosegljiva po telefonu
041/311-593 ali preko e-naslova:
leontina.steflic@gmail.com
Leontina [tefli~, s. p.,
pravno in poslovno svetovanje
37

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
SEJMI
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Posredovanje interesa za skupinsko udele`bo
na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2014
SPIRIT Slovenija, javna agencija
na podro~ju aktivnosti za internacionalizacijo
slovenskih podjetij,
med drugim `e vrsto let
uspe{no izvaja skupinske predstavitve
slovenskega gospodar -
stva na sejmih v tujini.
Gle de na velik interes in zadovoljstvo
podjetij v leto{njem in
preteklih letih bo SPIRIT Slo ve -
nija, javna agencija, tudi v prihodnjih
letih nadaljevala z izvajanjem
skupinskih predstavitev sloven ske -
ga gospodarstva na sejmih v tujini.
Obve{~amo vas, da je SPIRIT
Slovenija, javna agencija, 14. maja
2013 objavila javno vabilo podjetjem
za posredovanje interesa za
skupinsko udele`bo na mednarodnih
sejmih v tujini v letu 2014.
Rok za posredovanje interesa se
zaklju~i v petek 19. julija 2013.
Izra`en interes podjetij bo osnova
za pripravo programa SPIRIT
Slovenija za skupinske sejemske
predstavitve v letu 2014.
Javno vabilo za posredovanje
interesa za skupinsko udele`bo na
mednarodnih sejmih v tujini v letu
2014 je objavljeno tudi na spletni
strani www.japti.si in portalu za
izvoznike www.izvoznookno.si.
Vabilo in obrazec za posredovanje
interesa vam posredujemo tudi v
priponki tega sporo~ila.
SPIRIT Slovenija, javna agencija
Javna agencija Republike Slove ni -
je za podjetni{tvo in tuje investicije
(JAPTI)
Matja` Rovan
Podro~ni sekretar
Posebna ponudba za oglaševanje na LED prikazovalniku
postavljenem na zgradbi OOZ MARIBOR - Titova cesta 63 v Mariboru za:
za člane/stranke OOZ MARIBOR
CENIK OGLAŠEVANJA :
Najem v
mesecih
Dolžina
spota
Min št.
predvajanj
na dan
(264 krat)
Min št.
predvajanj
skupaj
Cena
skupaj
v EUR
Popust
Cena za
člane/stranke
OOZ MARIBOR
V EUR
1 mesec 10 sekund 264 7.920 980 EUR -50 % 490 EUR
Verov{kova ulica 60, SI-1000
Ljubljana
Tel.: 01 530 98 28
Faks.: 01 589 18 77
E-po{ta: matjaz.rovan@japti.si
Spletna stran: www.japti.si;
www.izvoznookno.si
38
Cene ne vsebujejo DDV.
Časovno obdobje oglaševanja: Posebna ponudba velja za vsa naročila sklenjena do 31.08.2013.
Kontakt: (041) 337 - 935
info@bigscreen.si ali boris.licen@ozs.si

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Posebej pomembne in obetavne
tehnologije za na{o prihodnost
Í Janez [krlec
Kot top deset nastajajo~ih in
obetajo~ih tehnologij so na svetovnem
gospodarskem forumu
(Global Agenda Council on
Emerging Technologies 2013)
izpostavili po naslednjem vrst -
nem redu: elektri~na vozila z
daljinskim polnjenjem, 3D-tiskanje,
materiali, ki se sami popravijo,
energetsko u~in ko vito ~i{~e nje
vode, skladi{~enje ogljikovega
dioksida in njegova uporaba, prehranska
biotehnologija, {iritev
rabe senzorjev, nano in`e-niring
in ciljno zdravljenje, organska
elektronika in fotovoltaika ter
~etrta generacija jedrskih reaktorjev.
Elektri~na vozila z daljinskim
polnjenjem – gre za brez`i~no tehnologijo,
zanjo je zna~ilno, da je
mogo~e vozila napajati z energijo
kar med vo`njo. Naslednja generacija
elektri~nih vozil bo imela na
podvozju name{~eno napravo, ki
bo omogo~ala daljinsko polnjenje
prek elektromagnetnega polja iz
napeljave pod vozi{~em. Tehno lo -
gijo so razvili v Korea Advanced
Institute of Science and Techno -
logy (KAIST). 3D-tiskanje je tridimenzionalno
tiskanje oziroma gre
za tako imenovane »dodajalne tehnologije«,
ki bi lahko povsem spremenile
ekonomiko proizvodnje.
Izdelke bomo lahko oblikovali kjer
koli na svetu in datoteke z na~rti
po{iljali kamor koli. Materiali, ki
se sami popravijo – znanstveniki
pospe{eno razvijajo materiale in
strukture, ki imajo sposobnost
obnove, ~e jih prere`emo ali
po{kodujemo. Materiali, ki lahko
sami popravijo po{kodbo, bodo
omogo~ili dalj{o uporabnost izdelkov,
zmanj{ali povpra{evanje po
surovinah in izbolj{ali varnost, na
primer v vozilih ali letalih.
Nekatere po{kodbe materiala ali
razpoke so lahko mikroskopsko
majhne in jih je te`ko odkriti, lahko
pa pomenijo varnostno tveganje; v
takih primerih je samozdravljenje
materiala {e zlasti pomembno.
Energetsko u~inkovito ~i{~enje
vode – pomanjkanje vode je ~edalje
ve~ja te`ava zaradi treh skupin
porabnikov: v rasto~ih velemestih,
v kmetijstvu in industriji. Poznamo
tehnologije pridobivanja sladke
vode iz morja, vendar so trenutno
energetsko potratne. Nove tehnologije
~i{~enja od pad nih vod ali razsoljevanja
morja so precej bolj energetsko
u~inkovite in temu bo v prihodnosti
dan najve~ji poudarek.
Skladi{~enje ogljikovega dioksida
in njegova uporaba – tehnologije
za podzemno skladi{~enje
ogljikovega dioksida in njegovo
pretvarjanje v energijo v elektrarnah
{e niso ekonomsko vzdr`ne.
Zelo hiter pa je razvoj tehnologij za
preoblikovanje odve~ nega ogljikovega
dioksida, med drugim biolo{ki
in`eniring, pri katerem z bakterijami
spreminjajo ogljikov dioksid v
teko~e gorivo ali kemikalije. S tem
postopkom bi bilo mogo~e pridobivati
ogljikova goriva za pogon vozil
in za drugo rabo. Prehranska biotehnologija
– tudi v razvitih
dr`avah so ljudje podhranjeni,
zaradi pomanjkanja dolo~enih hranil
v prehrani. Z novimi genomskimi
tehnikami lahko prek genskih
analiz ugotavljamo, katere beljakovine
v prehrani primanjkujejo. Z
biotehnologijo je mogo~e izdelovati
beljakovine, ki spodbujajo razvoj
mi{ic, omejujejo sladkorno bolezen
in debelost ter krepijo zdravje. [iritev
rabe senzorjev – zaradi
raz{irjenosti senzorjev se bomo
za~eli druga~e odzivati na okolje,
zlasti na podro~ju zdravja. @e zdaj
se uporabljajo senzorji, ki nenehno
spremljajo telesne funkcije, od bitja
srca do kisika in sladkorja v krvi, in
po potrebi spro`ijo ustrezen odziv,
denimo odmerjajo inzulin. Senzorji
se pospe{eno uvajajo v avtomobile,
na primer na podro~ju komuniciranja
med vozili zaradi ve~je varnosti,
pa tudi drugje v prometu.
Nanoin`eniring in ciljno zdravljenje
– zdravila, ki jih lahko
PREJELI SMO
natan~no odmerjamo na ravni
molekul in usmerimo to~no tja, kjer
so te`ave, omogo~ajo u~inkovitej{e
zdravljenje in manj stranskih
u~inkov. V fazi medicinskih preizku{anj
je zdravljenje z nanodelci, ki
se osredoto~ijo na bolno tkivo in ne
po{kodujejo zdravega. Po desetletju
raziskovanj naj bi bile nove metode
kon~no uporabne v klini~ni praksi.
Organska elektronika in fotovoltaika
– organska elektronika je v
bistvu uporaba organskih materialov,
kot so polimeri za ustvarjanje
elektri~nih vezij in naprav. Druga~e
od klasi~nih silicijevih polprevodnikov,
ki jih je treba izdelovati z
dragimi postopki, je tiskanje organske
elektronike ob~utno cenej{e, to
pomeni, da so manj{i tudi kapitalski
vlo`ki za zagon proizvodnje. Za
zdaj organska elektronika {e ne
more tekmovati s klasi~no v hitrosti
in zmogljivosti, v prihodnje pa bo
seveda druga~e. Z laserskimi nanotiskalniki
je `e zdaj mogo~e tiskati
solarne fotovoltai~ne kolektorje in
to bi lahko pospe{ilo prehod k
obnovljivim virom energije. ^etrta
generacija jedrskih reaktorjev – v
klasi~nih jedrskih reaktorjih uporabljajo
zgolj odstotek potencialne
energije iz uranovih jeder, ostanek
gre med radioaktivne odpadke. Z
novo tehnologijo pa je mogo~e `e
uporabljeni uran dodatno predelati
in po zagotovilih znanstvenikov je
goriva dovolj za nekaj stoletij. Tako
jasne tehnolo{ke usmeritve
najve~jega svetovnega gospodarskega
foruma so sporo~ilo tudi
Sloveniji in na{emu gospodarstvu,
{e zlasti pa smo dol`ni pravo~asno
ukrepati in se odzvati na potrebe
svetovnih ekonomskih procesov,
predvsem tam, kjer izpolnjujemo
zahtevane pogoje.
Vedno bolj aktualne natisljive tehnologije,
{e zlasti na podro~ju elektronike
39

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
SEKCIJE
Mladi kuharji na tekmovanju
za Zlato kuhalnico
Í Breda Malen{ek
Na regijskem tekmovanju v
kuhanju za osnovne {ole Zlata
kuhalnica, ki je bilo 21. maja na
Srednji {oli za gostinstvo in turizem
Mari bor, se je letos v kuhanju
pomerilo 54 u~encev iz 18
osnovnih {ol iz Maribora in okolice.
Marjan Vido vi~, predsednik
sekcije gostincev na{e zbornice
in ~lan komisije za ocenjevanje
jedi, ki so jih pripravili osnovno{olci,
jim je ob zaklju~ni razglasitvi
rezultatov in podelitvi
srebrnih in zlatih priznanj ~estital
ter jim izro~il nagrade, ki so
jih prispevali gostinci iz Po -
dravja. Pou da ril je, da je kakovost
tekmovanja iz leta v leto
bolj{a, da med mladimi nara{~a
zanimanje za kuharski poklic in
da tekmovanje Zlata kuhalnica
prispeva tudi k ve~jemu vpisu v
gostinske poklice.
Zlata kuhalnica je tekmovanje
osnovno{olcev, eden od odli~nih
na ~inov promocije gostinskih po -
kli cev in na~inov, kako mlade
navdu{iti za poklic kuharja, hkrati
pa jim pribli`ati zdravo in pristno
slovensko hrano, namen tekmovanja
pa je tudi medsebojno spoznavanje
in dru`enje. Tudi leto{nje
regijsko tekmovanje za osnovne
{ole z obmo~ja Maribora in okolice
so organizirali Turisti~na zveza
Slovenije, [tajerska turisti~na zve -
za in Ob~inska turisti~na zveza
Maribor v sodelovanju s Sekcijo za
gostinstvo in turizem pri Obmo~ni
obrtno-podjetni{ki zbornici Mari -
bor ter Srednjo gostinsko {olo
Maribor, ki je tekmovanje gostila
`e ~etrti~. Zanimanja za sodelovanje
na tekmovanju je iz leta v leto
ve~. ^e se je lani pomerilo 12 ekip,
jih je bilo letos `e 18, tako da je v
kuhinji kar mrgolelo mladih kuharjev.
Osnovno{olci so po svojih
receptih v skupinah po trije iz
vsake {ole pripravili testenine z
raz li~nimi omakami in polnjena
jabolka. V kuhinji so se odli~no
zna{ li, pripravljene jedi pa je ocenila
posebna komisija. Najbolj{e tri
ekipe, ki so prejele zlato priznanje,
in sicer ekipa O[ Maj{perk, O[
Toneta ^ufarja Maribor in ekipa
O[ Sladki Vrh se bodo konec leta
pomerile z zmagovalci drugih re -
gij skih tekmovanj na dr`avnem
tekmovanju, ki bo novembra v
sklopu Gostinsko-turisti~nega zbo -
ra v Termah Olimia v Pod~etrtku.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Na podelitvi priznanj na regijskem
tekmovanju na Srednji {oli za
gostinstvo in turizem Maribor je
vsem ekipam ~estital tudi Marjan
Vidovi~, predsednik Sekcije go -
stin cev pri na{i zbornici, ki si `e
vrsto let prizadeva za promocijo
gostinskega poklica. Ekipam mladih
kuharjev je izro~il tudi prakti~ne
nagrade, ki so jih prispevali
gostinci iz Podravja.
Vsem ekipam mladih kuharjev je ~estital
tudi Marjan Vidovi~ in jim izro~il prakti~ne
nagrade, ki so jih prispevali gostinci
iz Podravja.
Sponzorji tekmovanja:
Zlata kuhalnica
Nagrade za prejemnike »zlate
kuhalnice« je podelil predsednik
sekcije za gostinstvo in turizem
Maribor Marjan Vidovi~. Nagrade
so prispevali:
Picerija ^rni baron iz Male~nika
Gostilna »29« iz Lenarta
Restavracija Vnukec iz Limbu{a
Gosti{~e pri Antonu iz
Cerkvenjaka
Okrep~evalnica Pri An~ki iz
Maribora
Marjan Vidovi~, ~lan komisije za ocenjevanje jedi, je skrbno spremljal delo mladih
kuharjev.
40

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Bronasta medalja v stre`nih ve{~inah
Coupe Georges Baptiste
SEKCIJE
Í Breda Malen{ek
Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo
in turizem Maribor je aprila
znova slavila pomemben mednarodni
uspeh. Njihov {tudent Lu -
ka Klemen~i~ je na zahtevnem
evropskem tekmovanju v stre` -
nih ve{~inah Coupe Georges
Baptiste, ki je potekalo 18. in 19.
aprila 2013 v Lizboni na Portu -
gal skem, pod mentorstvom in -
{truk torice Lidije [ijanec v konkurenci
10 dr`av osvojil bronasto
medaljo.
Zadnjega v dolgi vrsti mednarodnih
uspehov so na {oli javnosti
predstavili na tiskovni konferenci
14. maja in goste razvajali s kulinari~nimi
specialitetami. Ob tem je
mag. Helena Cvikl, ki `e slabih
petnajst let uspe{no vodi Visoko
strokovno {olo za gostinstvo in
turizem Maribor, povedala, da so
na {oli kljub slabim pogojem zaradi
prostorske stiske drzni in se
pojavljajo marsikje. Osvojiti bronasto
medaljo v konkurenci desetih
evropskih dr`av je izreden dose -
`ek, je poudarila. Presti`no tekmovanje
Coupe Georges Baptiste
obstaja `e od leta 1961. Tekmo -
vanje se z namenom motiviranja
mladih gostincev in ohranjanja ter
poudarjanja kulture stre`nih ve{ -
~in organizira v spomin na ~loveka,
ki ima v stroki gostinstva izjemen
pomen. Evropsko ali svetovno
tekmovanje Coupe Georges Baptis -
te, ki med vsemi tekmovanji v
stre`nih ve{~inah {e vedno velja za
enega najte`jih preizkusov, se
vsako leto organizira v drugi
dr`avi. Iz vsake dr`ave se ga lahko
na povabilo zdru`enja udele`ita
dva tekmovalca, en {tudent in en
profesionalec iz stroke. Tra dicio -
nalno zasnovano tekmovanje, merjenje
spretnosti in znanj, poteka po
merilih klasi~ne francoske stre`be
v osmih disciplinah, na katerih
temelji svetovna gastronomija.
Posamezni tekmovalec mora pred
gosti prikazati obvladovanje {tevilnih
ve{~in – flambiranje, razkosavanje,
mariniranje, filiranje, me -
{anje koktajlov, svetovanje in kombiniranje
vina k jedem. Direk torica
mag. Helena Cvikl se je ob tej
prilo`nosti {e zahvalila predstavnikom
gospodarstva in obrti ter turisti~nih
organizacij in institucij v
regiji za vso podporo in dobro
sodelovanje, saj se njihovi {tudentje
kot odli~en gostinsko-turisti~en
kader najve~ zaposlujejo prav pri
njih. Izrazila je {e upanje, da se bo
kmalu zaklju~il tudi njihov najpomembnej{i
projekt, preselitev v
nove prostore.
V preteklih letih so {tudenti Vi{je
strokovne {ole za gostinstvo in
turizem Maribor na tekmovanju
Coupe Georges Baptiste dosegli `e
zlato, srebrno in tri bronaste medalje
in to dokazuje, da je {ola primerljiva
z gostinsko-turisti~nimi
{olami ne le v evropskem, ampak
tudi v svetovnem merilu. Z ude -
le`bo na {tevilnih priznanih mednarodnih
tekmovanjih v evropskem
in svetovnem prostoru dosega
{ola izjemne rezultate ter s svojim
strokovnim in izobra`evalnim
delom kot pomemben ~len oblikuje
strokovne standarde in samozavest
pomembnemu delu slovenskega
gostinskega kadra.
[tudentje Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Maribor z direktorico mag.
Heleno Cvikl, mentorico Lidijo [ijanec in Lukom Klemen~i~em z bronasto medaljo s
tekmovanja Coupe Georges Baptiste
http://www.ponudba-obrti.com/maribor/
41

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
SEKCIJE
Kulinarika avstrijske Štajerske
Í Leonida Polajnar
Sekcija za gostinstvo in turizem
OOZ Maribor v sodelovanju s
Skladom za izobra`evanje Ma -
ribor je za svoje ~lane znova
organizirala zelo uspe{no enodnevno
kulinari~no popotovanje,
tokrat po sosednji Avstrijski
[tajerski. Namen je bil spoznati
dobro bu~no olje in kulinariko
sosednje de`ele, odkrili pa so
tudi ~okoladnico.
V ponedeljek, 27. maja, so se zbrali
~lani sekcije za gostinstvo in
turizem pred mariborsko zbornico
in ob 9. uri krenili na pot. Sekcija
je znova pripravila dober strokovni
program in po besedah predsednika
sekcije Marjana Vidovi~a je to
nadaljevanje popotovanja po Istri,
ko so spoznavali olj~no olje. Ob
pozdravnih besedah predsednika
sekcije in vodi~a turisti~ne agencije
Euroval iz Maribora so se vozili
mimo [entilja proti Lebringu, kjer
je bil prvi postanek. Franz Labug -
ger, priznani oljar, je vse prisr~no
pozdravil, tudi v slovenskem jeziku.
Pohvalil se je, da je predsednik
zdru`enja oljarjev Avstrijske [ta -
jerske in da je bil prav on pobudnik
za za{~ito blagovne znamke [tajersko
bu~no olje. Nadaljnja predstavitev
je potekala v nem{kem jeziku
G. Walter je predstavil svojo izredno zanimivo doma~ijo: Steirisch Ursprung.
Udele`enci pred oljarno Franza Labuggerja v Lebringu
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
in za prevod so poskrbeli kar
udele`enci sami. Po kratkem uvo -
du in predstavitvi podjetja so si
ogledali kratki film, nato pa je sledil
ogled mlina in stiskalnice.
Poku{ali so olja in razli~na bu~na
semena, ki so jim bili dodani raz -
li~ni okusi, od pomaran~e do ~okoladnega
obliva. Na koncu pa je {e
sledilo presene~enje: postregli so
jim z ume{animi jajci z bu~nim
oljem. Po slovesu in skupinski
fotografiji so se odpravili proti kra -
ju Bergl, kjer se nahaja te`ko
pri~akovana ~okoladnica Zotter.
Ogled filma V ~okoladnem teatru
je bilo mogo~e poslu{ati tudi v slovenskem
jeziku. Predstavili so jim
projekt Od kvalitetnega bio kakavovega
zrna do kon~nega po tro{ -
nika. Dobra ideja z veliko noto
dobrodelnosti in ohranjanja narave.
Najbolj fascinanten pa je bil
prav gotovo obhod tovarne ~okolade,
tam so spoznali vse korake pri
razvoju od kakava do kon~nega
produkta ~okolade. Vmes je bilo
veliko prilo`nosti za poku{anje
{tevilnih vrst ~okolade. Najbolj
izviren je bil kozarec tople ~okolade,
ki si si ga lahko sam pripravil.
Vo`nja proti gradu Riegersburg po
razvajanju s ~okolado je bila prava
sprostitev. Zaradi slab{ega vremena
je bil vzpon na grad z `i~nico
ve~ kot primeren. Nato je sledil
kratek sprehod do impozantnega
gradu in ogled njegove zunanjosti.
Po spustu v dolino je sledila kratka
vo`nja do Brodersdorfa, tam so go -
stinci v zaklju~ku strokovnega
popotovanja obiskali {e Steirisch
Ursprung, izredno uspe{no podjetje,
ki je pravi primer dobre prakse.
Gospod Walter je z veseljem predstavil
svojo izredno zanimivo
doma~ijo, na kateri so najve~ji
~ebelnjak na svetu, hotel, pivovarna
in restavracija. Zanimiva je bila
poku{ina medovine ali druga~e
povedano, son~no pivo z medom.
Prijeten dan se je zaklju~il z
odli~nim doma~im kosilom in
seveda medovino. Polni lepih vtisov
in prijetno utrujeni so po kratki
enourni vo`nji udele`enci prispeli
v Maribor. Celodnevno popotovanje
in spoznavanje kulinarike,
turizma in poslovnih idej je doseglo
svoj namen.
42

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
Obra~un obveznosti za zasebnike
za mesec maj 2013
Bruto
zavarovalna
osnova
1. Minimalna pla~a:
Prispevki
PIZ
(24,35 %)
Prisp. za zdrav. zav.
zdr. po{. pokl. bol.
(13,45 %)
2. Zavarovalna osnova - 60 % povpre~ne pla~e:
3. Zavarovalna osnova - 90 % povpre~ne pla~e:
4. Zavarovalna osnova - 120 % povpre~ne pla~e:
5. Zavarovalna osnova - 150 % povpre~ne pla~e:
6. Zavarovalna osnova - 180 % povpre~ne pla~e:
7. Zavarovalna osnova - 210 % povpre~ne pla~e:
8. Zavarovalna osnova - 240 % povpre~ne pla~e:
Prisp. za por.
var. in zaposl.
(0,40 %)
783,66 EUR 190,82 EUR 105,40 EUR 3,13 EUR
912,05 EUR 222,09 EUR 122,67 EUR 3,65 EUR
1.368,07 EUR 333,12 EUR 184,01 EUR 5,48 EUR
1.824,10 EUR 444,17 EUR 245,34 EUR 7,28 EUR
2.280,12 EUR 555,21 EUR 306,68 EUR 9,12 EUR
2.736,14 EUR 666,25 EUR 368,01 EUR 10,95 EUR
3.192,17 EUR 777,30 EUR 429,35 EUR 12,77 EUR
3.648,19 EUR 888,33 EUR 490.68 EUR 14,60 EUR
Dose`ena osnova
v EUR
za leto 2012
Do vklju~no
9.156,72**
Nad 9.156,72 do
vklju~no 18.305,64***
Nad 18.305,64 do
vklju~no 27.458,46
Nad 27.458,46 do
vklju~no 36.611,28
Nad 36.611,28 do
vklju~no 45.764,10
Nad 45.764,10 do
vklju~no 54.916,92
Nad 54.916,92 do
vklju~no 64.069,74
Nad 64.069,74
Dose`ena osnova
v EUR
za leto 2011
Do vklju~no
8.977,20**
Nad 8.977,20 do
vklju~no 18.295,80***
Nad 18.295,80 do
vklju~no 27.443,70
Nad 27.443,70 do
vklju~no 36.591,60
Nad 36.591,60 do
vklju~no 45.739,50
Nad 45.739,50 do
vklju~no 54.887,40
Nad 54.887,40 do
vklju~no 64.035,30
Nad 64,035,30
Zavezanec pla~a prispevke do 15. 6. 2013. V enakem roku mora dav~nemu organu predlo`iti obra~un prispevkov na predpisanem
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega
dav~nega urada, od 1. 10. 2011 na nove vpla~ilne ra~une.
S 1. 10. 2011 velja v Republiki Sloveniji nov na~in pla~evanja
davkov in prispevkov za socialno varnost.
Ve~ o tem si lahko preberete na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_dav
kov_s_1_10_2011/.
Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja
dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani
obrtne zbornice
S 1. 10. 2011 veljajo novi transakcijski ra~uni za pla~ilo
obveznosti zasebnikov, ki opravljajo dopolnilno dejavnost
(niso zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti).
Mese~ne obveznosti zna{ajo:
Od 1. aprila 2013 dalje – PIZ: 32,17 EUR vpla~ane na ra~un:
0110 0888 2000 003, sklic: D[–44008 (D[ je va{a dav~na {tevilka)
Od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 zna{a zdravstvo: 4,55 EUR
mese~no. Vpla~ane na ra~un 0110 0888 3000 073, sklic:
D[–45004 (D[ je va{a dav~na {tevilka)
Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in umetnostne
obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj.
Povpre~na bruto pla~a za mesec marec 2013:
1.520,08 EUR
Mesec maj 2013 je imel
20 delovnih dni (160 ur) 2 dni praznik (16 ur).
Predhodna akontacija dohodnine za leto 2013
(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
dose`enega z opravljanjem dejavnosti)
Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a,
da se predhodna akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine
po zadnjem obra~unu akontacije dohodnine od tega
dohodka, pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400
evrov) ali trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov).
Obroki dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se
nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti.
S 1. 10. 2011 novi vpla~ilni ra~un za pla~ilo akontacije dohodnine,
in sicer: 0110 0888 1000 030 sklic: SI 19 D[-40002 (D[ je
va{a dav~na {tevilka).
* Povpre~na bruto pla~a za marec 2013 (PP), v EUR (kon~ni podatki)
** Minimalna pla~a za leto 2012
*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2012, v EUR (kon~ni
podatki)
43

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
SEKCIJE
Gostinci so osve`ili lokalne
napitke in jedi
Í Leonida Polajnar
V ponedeljek, 20. maja 2013, ob
10. uri je v prostorih Vi{je {ole za
gostinstvo in turizem Maribor
(VSGT) potekala delavnica z
naslovom »Trendovska osve`itev
lokalnih kulinari~nih vsebin za
gostince Podravja«. Namen de -
lav nice je bil predstavitev novih
trendov v ponudbi hrane in
pija~e s sodobnimi pristopi glede
na sezonsko ponudbo.
Najprej je Lidija [ijanec osve`ila
znanje pri postre`bi kave. Podala je
nekaj pravil, ki jih je treba
upo{tevati, da bo gost dobil res
dobro kavo. Pravilna postre`ba na
pladnju, ~isto~a aparata za kavo in
kakovost kave so pomembni, {e
preden se kava nalije v skodelico.
Demonstrirala je tri najbolj pogoste
razli~ice kave, in sicer kratko kavo,
kavo z mlekom in kapu~ino. V
nadaljevanju je predstavila pripravo
osve`ilnih in preprostih lokalnih
napitkov. O tem, da so bili zelo
okusni, pa so se udele`enci lahko
prepri~ali sami. Napitki so bili pripravljeni
iz {ipkovega, metinega in
zelenega ~aja, ingverja, doma~ega
jabol~nega soka, mete, doma~ega
bezgovega sirupa in limone. Marsi -
ka teri gostinec je bil nad okusi tako
navdu{en, da jih bo vklju~il v svojo
ponudbo.
Mojca Polak je v drugem delu
delavnice predstavila trendovsko
osve`itev lokalnih kulinari~nih
vsebin. Povedala je, kako pomemb -
no je, da gost ob~uti gostoljubje ob
trenutkih, ko tega ne pri~akuje, da
se spomnimo prehranskih navad
gosta, da pripravimo jedi, namenjene
le otrokom, da poka`emo skrb
za po~utje gostovih `ivali …
Primerni pa so tudi pozdrav~ki iz
kuhinje, predvsem, da so sve`i, ne
pretirano aromati~ni, dobro je, da
so povezani s hi{no in lokalno tradicijo,
in najpomembnej{e, da so
prijetni na oko in okusni. Veliko
lahko naredimo tudi s ponudbo
kruha, predlagala je, da naj bo
sezonska (kruh z velikono~no {un -
ko, kostanjev kruh, krompirjev
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
kruh, ~ema`ev kruh …). Pogled v
eno od restavracij je zado{~al, da
so se vsi strinjali, da se je za~elo
obdobje masla. V nadaljevanju so
maslo vklju~evali v pripravo vseh
vrst jedi, ponudi se ga tudi kot
samostojno jed z razli~nimi dodatki
(zeli{~i). Najbolj zanimiva za
gostince je bila omemba mesa iz
tunke. Premalo lokalno poudarjamo
in cenimo to specialiteto. Pr{ut
{e dale~ ne presega vsega truda, ki
ga je treba vlo`iti za dobro doma~o
tunko. Nasveti o tem, da bi bilo
dobro na [tajerskem v priloge
vklju~evati namesto ri`a ka{e, da
moramo izvirati iz {tajerske tradicije
priprave testenin, izkoristiti
doma~e sladkovodne ribe in dodajati
razli~ne zeli{~ne prelive, so bili
zelo dobro sprejeti in potrjeni v
prakti~nem delu delavnice. Ko -
ristno pa je bilo tudi ekonomi~no
planiranje ponudbe: sledenje sezoni,
uporaba shrankov, celostna
raba `ivil, izko{~i~enje `ivil, priprava
lastnih polizdelkov, uporaba
Lidija [ijanec iz VSGT je najprej predstavila postre`bo in pripravo kave in napitkov.
Pripravljen kro`nik: hladna predjed.
Vklju ~ena nekultivirana in sezonska
`ivila.
Mojca Polak in {tudentje VSGT pri demonstraciji priprave razli~nih jedi
44

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
SEKCIJE
nekultiviranih `ivil (bezeg, koprive,
akacija, ~ema` ...).
Po kon~anem drugem teoreti~nem
delu delavnice je sledila demonstracija
priprave jedi in degustacija.
Pripravili so `likrofe s prekajeno
postrvjo, zvitek z belu{i in skuto,
po~asi pe~eno stegno odojka s
hitrim ajvarjem, poletno solato s
proseno ka{o, za sladico pa cmoke
s temno ~okolado in omako iz
rabarbare in jagod. Vse jedi so pripravljali
pred udele`enci, ki so
lahko opazovali razli~ne tehnike
priprave jedi in prilog (dimljen
pire, sadna omaka …).
Spo{tovani ~lani sekcije za gostinstvo in turizem!
Vabimo vas na redno izobra`evanje
24. junija 2013 – izobra`evanje o higieni
`ivil, smernice dobre higienske prakse in
uporabe na~el HACCP v gostinstvu.
Ob 14. uri v sejni sobi OOZ
Maribor, Titova c. 63. Cena izobra`evanja
za ~lane 19,00 EUR
po osebi brez DDV. Cena za
ne~lane je 56,00 EUR brez DDV.
Za ~lane Sklada za izobra`evanje
Maribor (delavce in delodajalce, ki
pla~ujejo prispevek tudi zase) bo
stro{ek izobra`evanja in delavnice
poravnal Sklad za izobra`evanje.
Prijavnica / sekcija za gostinstvo in turizem
Drugi ~lani sekcije bodo prejeli
ra~un po po{ti.
Marjan Vidovi~, predsednik sekcije
Peter Raj{ek, imenovani predstavnik
za izobra`evanje
✃
Naziv firme
Naslov
Kontaktna oseba Telefon D[
Prijavljam na izobra`evanje: 20. 5. 2013 HACCP – IZOBRA@EVANJE O HIGIENI @IVIL
1. GSM
2. GSM
3. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
^lani sklada in drugi prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2,
2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-naslov: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si ali na OOZ Maribor,
Titova c. 63, 2000 Maribor, faks: 02 30 00 491, e-naslov: leonida.polajnar@ozs.si (GSM 051 662 119)
Regijski zbor sekcije frizerjev in kozmetikov
Í Leonida Polajnar
Zadnji majski ponedeljek so se v veliki Izobra`evalni dvorani na
Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbor nici Maribor zbrali ~lani sekcije frizerjev
in kozmetikov, to krat tudi iz regije. V polni dvorani je po
pozdravu predsednika sekcije Ratimirja Krznari~a predsednik mariborske
zbornice Ale{ Pulko predstavil SMERNICE DE LOVANJA
MARIBORSKE ZBOR- NICE V PRIHODNJE IN RE GIJ SKO SODELO-
VANJE.
Predsednik Ale{ Pulko je z nekaj
besedami pojasnil situacijo, v kateri
je sedaj obrtnozborni~ni sistem
po sprejetju novega obrtnega zakona,
ki med drugim prina{a tudi
prostovoljno ~lanstvo. Poudaril je
pomen bran`nega oziroma sekcij-
45

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
SEKCIJE
Udele`enci regijskega zbora frizerjev in kozmetikov v Izobra`evalni dvorani
skega delovanja, kar se je `e pokazalo
v preteklosti za zelo pomembno
in v prihodnje bo {e toliko
bolj. Ni`ja dav~na stopnja za frizersko
dejavnost, vpliv na ugodnej{e
spremembe zakonodaje in vedno
ve~ja potreba po izobra`evanju in
inovativnosti je {e kako pomembna
za frizersko in kozmeti~no dejavnost.
Storitvene dejavnosti so res
ob~utile krizo med zadnjimi, vendar
situacija danes za nikogar ni
ravno ro`nata. Za nadaljnje
uspe{ne aktivnosti sekcije bo {e
kako potrebno mo~no ~lanstvo in
dodaja, da se `e vseskozi zavzema,
da bo ~lanarina ni`ja, dostopnej{a.
Ni`ja ~lanarina bi bila tudi po
besedah ~lanic in ~lanov dobro
sprejeta in to so tudi glasno povedali.
V nadaljevanju zbora je
Toma` Bernik iz Zdru`enja obrtnikov
in podjetnikov predaval o
NOVOSTIH V DELOVNOPRAVNI
ZAKONODAJI. Novi Zakon o
delovnih razmerjih in novela
Zakona o urejanju trga dela sta
celovita REFORMA TRGA. Oba
zakona mo~no vplivata na poslovanje
obrtnikov, zato je poznavanje
njune ureditve bilo zelo pomembno.
Frizerji in kozmetiki so tako
izvedeli veliko ve~ o novostih
zaposlovanja, spremembah postopkov
pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
druga~ni ureditvi odpravnin
in odpovednih rokov, ob~asnem in
za~asnem delu upokojencev, spremembah
za nosilce dejavnosti
(samozaposlene), pravicah iz zavarovanja
za brezposelnost ter drugih
novostih. V nadaljevanju so se se -
zna nili z novim pravilnikom o
RA^UNALNI[KIH PROGRAMIH
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IN ELEKTRONSKIH NAPRAVAH
ZA BLAGAJNE. Pravilnik je bil
objavljen v Uradnem listu RS in
pri~ne veljati s 1. 7. 2013. Veliko je
bilo vpra{anj v zvezi s tistimi, ki
nimajo blagajn in ra~une pi{ejo
ro~no; za njih se ni~ ne spremeni.
Pomembno je le, da tisti, ki imajo
blagajne, nimajo programov, ki
omogo~ajo brisanje in to morajo
urediti programerji. V zaklju~ku
zbora so izvedeli {e, da frizerskim
in drugim salonom, ki ne uporabljajo
avtorskih del iz repertoarja
ZAMP, ni treba pla~evati avtorskih
honorarjev. V gradivu so prejeli
navodila, kako to uredijo. Seveda
pa so poudarili, da bi bilo nujno
potrebno urediti {e pla~ila ZAMP,
IPF in RTV. ^e se{tejejo vse skupaj,
je velik stro{ek, in to samo zato, ker
imajo v salonu en sam radio.
Veliko je bilo {e pobud in predlogov
za nadaljnje delo sekcije, in ~e
ne bomo naredili ni~, se tudi spremenilo
ne bo ni~, so bili enotni ob
zaklju~ku. Predstavnik MyHair -
Dressers.com je predstavil {e brezpla~no
enomese~no naro~nino na
to spletno stran, ki je za frizerje
enkratna prilo`nost, predstavnik
podjetja MATRIX pa je vsem razdelil
brezpla~ne vzorce {amponov
in drugih produktov in jih povabil
na prireditev, ki jo organizirajo v
Mariboru.
Na Startup Ljubljana 2013
zmagal Smiljan [karica s ColorCoctailom
Í Breda Malen{ek
Na drugem Ljubljana Startup
2013, ki je bil zadnji konec tedna
v maju, je s poslovno idejo Co -
lorCoctail zmagal mladi mariborski
frizer Smiljan [karica. Na -
prava ColorCoctail bo z na tan~ no
odmero potrebnih komponent za
sestavo barve za barvanje las
zni`ala stro{ke materiala, prihranila
~as in zmanj{ala vnos strupenega
amonijaka v frizerskih
salonih.
Smiljan [karica na dogodku Funk Seminas 2013
46

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
SEKCIJE
Startup Ljubljana 2013 se je odvijal
zadnji majski vikend v prostorih
Tehno lo{kega parka v Ljubljani.
Cilj projekta je zdru`evati ambiciozne
posameznike na osnovi podjetni{ke
ideje. Dogodek je namenjen
zdru`evanju mladih iz razli~nih
strok in ustvarjanju zametkov
uspe{nih »startup zgodb«. Tokrat
je svoje poslovne ideje predstavilo
27 udele`encev. Izbranih je bilo 10
najbolj{ih, okoli katerih so se oblikovale
skupine udele`encev z
razli~nimi znanji, ki so iz osnovne
zamisli razvile prototip in ga ob
koncu dogodka predstavile strokovni
komisiji. Zmagala je ekipa
ColorMix, ki je razvila podjetni{ko
idejo Smiljana [karice, mladega
ambicioznega frizerja iz Maribora.
Tako je bil za najbolj obetavno ide -
jo izbran prototip izdelka Color -
Cocktail. Gre za izdelek, ki
natan~no odmeri vse koli~ine komponent
barve za barvanje las in s
tem mo~no zni`uje stro{ke barv za
lase za frizerke salone, poleg tega
pa zmanj{uje vnos strupenega
amonijaka v prostor.
Smiljan Skarica, vodja ekipe Color -
Mix, se s frizerstvom ukvarja `e
ve~ kot deset let. Idejo za Color -
Coctail, me{alnik komponent za
barvanje las, ki bo frizerjem olaj{al
delo, prihranil ~as in material, je
razvijal `e dalj ~asa. »Ko sem izvedel
za Startup, za pomo~ mladim
podjetnikom oziroma mladim s
poslovnimi idejami, sem njem prepoznal
nov podjetni{ki izziv in se
prijavil. Verjel sem, da ima moja
poslovna ideja potencial in da izvira
iz potreb frizerskih salonov. Pri
razvijanju ideje sem imel odli~no
ekipo, ki je verjela v mojo zamisel.
Dobro smo sodelovali, zdru`ili
smo znanja razli~nih strok in
ustvarili prototip pripomo~ka
ColorCoctail. Deluje tako, da se
barva za lase stisne v posodico,
pod katero je tehtnica, ki barvo
stehta, hkrati pa naprava, ki je
elektronsko povezana, barvo tudi
zme{a. Frizerjem bo pomagala
zagotoviti bolj kakovostno in
cenej{e barvanje las in bolj zdravo
delovno okolje. Na~eloma frizerji
za stiskanje in me{anje barve za
lase porabimo tri do pet minut, ta
Smiljan [karica z zmagovalnim pokalom na Startup Ljubljana 2013
Zmagovalna ekipa ColorMix z avtorjem nagrajene podjetni{ke ideje Smiljanom
Škarico (foto: Dejan Zerdin)
pripomo~ek pa barvo zme{a v eni
minuti, torej prihrani ~as, obenem
pa tudi material. Poleg tega smo v
sklopu tekmovanja opravili analizo
pri 100 frizerjih. Ve~ina jih je potrdila,
da prihaja do tega, da se
preve~ barve zlije v odtok in da ni
nadzora nad samo porabo, » pravi
Smiljan [karica. Dodaja {e: »Pred -
nost je tudi v tem, da ko barvo
me{a{ ro~no, vdihuje{ amonijak, v
na{em primeru pa jo namesto frizerja
me{a me{alnik. Frizer se v
tem ~asu lahko posveti stranki in ji
nudi bolj kakovostno storitev.«
Naslednji korak bo iskanje potencialnega
investitorja. [e prej pa bo
ColorCoctail testiralo {e pet frizerskih
salonov, da ugotovijo prednosti
in slabosti produkta.
Smiljan [karica je v frizerski stroki
`e dobrih 10 let in izhaja iz
obrtni{ke dru`ine. Delal je v
Zagrebu in Ljubljani, zdaj si z
o~etom delita prostore frizerskega
salona na Partizanski cesti v Ma -
riboru. Ima Frizerski studio
Smiljan [karica. Je mlad, odprt,
povezujo~, strokoven in razmi{lja -
jo~. Zanima ga podjetni{ko povezovanje.
In ker je Slovenija majhen
trg, ga vle~e tudi v tujino. Skratka,
Smiljan [karica je `e dolgo raz -
mi{ljal, kaj bi se lahko v frizerski
stroki spremenilo, izbolj{alo,
poenostavilo, prihranilo. Ideja za
ColorCoctail se je porodila iz potrebe
na tr`i{~u. Verjel je v svojo po -
slovno idejo in zmagal. Iskrene
~estitke!
47

{t.
6
Na{ poro~evalec
Junij 2013
[PORT
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
VI. {portne igre
instalaterjev-energetikov
Slovenije
Í Leonida Polajnar
V soboto, 25. 5. 2013, ob 10. uri so se na Pla nin -
skem domu OBRTNIK (Tojzlov vrh, [ober 27,
Bresternica) za~ele leto{nje `e 6. {portne igre instalaterjev-energetikov
Slovenije. Sodelovalo je 7 ekip
in kljub slabemu vremenu so bili udele`enci nad
dogodkom navdu{eni.
[portne igre so se za~ele s kolesarjenjem po 11, 4 km
dolgi progi s 400 m vi{inskega vzpona. Prvi je ciljno
~rto prevozil Matej Prelog iz podjetja SELTRON. Igre
so se nadaljevale v {tirih panogah. V streljanju z
zra~no pu{ko je najve~ to~k dosegla ekipa podjetja
ECO FUTURA. Pri podiranju kegljev na ruskem
keglji{~u so bili naj uspe{ nej{i iz podjetja SELTRON,
d. o. o, nih~e jim ni bil kos tudi pri vleki vrvi, ko so
premagovali nasprotnike na mokrem in spolzkem
terenu. V najpomembnej{i panogi, v kateri so se ekipe
pomerile v spretnosti pri in{talaterskem delu, pa je bil
izid zelo tesen med ekipama Termoservis Danilo
Brdnik, s. p., in DA BO MONT, d. o. o. Zmaga v tej
disciplini je bila odlo~ilna za skupno prvo mesto 6.
iger instalaterjev-energetikov. V skupnem se{tevku je
tako slavila ekipa podjetja DA BO MONT, d. o. o.,
drugo mesto je zasedla ekipa TERMOSERVIS in tretje
SELTRON, d. o. o. Prve tri ekipe so prejele priznanja,
v skupnem se{tevku pa so prvi trije prejeli pokale.
Sponzorji HERZ, d. d., Vailland, Seltron, d. o. o., in
Viessmann so tekmovalce razveselili tudi z bogatimi
prakti~nimi nagradami. Ves dan je potekal bo gat in
zanimiv program z `ivo glasbo. Poskrbljeno je bilo za
pija~o in dobro hrano. Kot je bilo obljubljeno, so se
prav vsi sprostili in pozabili na vsakodnevne te`ave.
Letos je praznovala revija ENERGETIK 20 let. Tudi to
je bilo obele`eno prav na tem dogodku, saj so vsi
udele`enci prejeli kape z napisom Energetik, ki so
pri{le {e kako prav, ko je malo zapihalo oziroma ko je
z neba padla kak{na de`na kaplja.
Tekmovanje v vleki vrvi
V skupnem se{tevku je zmago slavila ekipa podjetja
DA BO MONT, d. o. o.