Številka 25 - Odvetniška Zbornica Slovenije

ZDoh-1 in odškodnine za
izgubljen dohodek po OZ
Jernej Podlipnik
Sveženj nove davčne zakonodaje bo imel vpliv ne samo na obdavčitev
odvetnikov, temveč tudi pri vsakdanjem delu s strankami. Ob tem se pojavljajo
nekatera odprta vprašanja in nejasnosti. Eno od njih bo kratko predstavljeno.
Davčna zakonodaja do sedaj ni predvidevala obdavčitve odškodnin za
izgubljeni dohodek po Obligacijskem zakoniku (OZ - Ur. 1. RS, št. 83/01,
32/04). 1 Novi Zakon o dohodnini (ZDoh-1; Ur. 1. RS, št. 54/04, 56/04,
62/04, 63/04 - popr.), 80/04), ki se bo začel v celoti uporabljati 1. 1. 2005
ima povsem spremenjen koncept opredelitve dohodka, kar pomeni, da bodo
po novem obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen tistih, ki jih zakon izrecno
izvzema. Zato je zelo pomembno poznati vse oprostitve in dohodke,
od katerih se ne plačuje dohodnine.
Predstavil bom oprostitev (oz.
njen del), določeno v 7. točki 20.
člena ZDoh-1 in nekatere možne
rešitve. Dokončnega odgovora sicer še
ne bo mogoče dati, saj Ministrstvo za
finance (kljub večkratnim obljubam,
daje skrajni rok 1. 12. 2004) še ni objavilo
vseh podzakonskih aktov, čeprav
se začetek uporabe nezadržno
bliža.
Trenutno stanje obdavčitve je s
stališča enake davčne obravnave vseh
dohodkov nepravično. S tem imam v
mislih, da bi bil tovrsten dohodek obdavčen,
če bi bil prejet prej in ne šele
kot odškodnina. 2 Po vsebini gre torej
za nadomestilo dohodka. Menim, da
nadomestilo dohodka, kot ga opredeljuje
ZDoh-1, cilja na dve obliki premoženjske
škode po OZ - odškodnina
za izgubljen zaslužek in odškodnina
za izgubljen dobiček.
1 Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju
VS RS) Sklep II Ips 554/96, Sklep II Ips
345/97, Sklep II Ips 17/2003.
Nekoliko drugačne so bile davčno obravnavane
nekatere odškodnine po zakonu o delovnih razmerjih,
kar izhaja iz Sodbe VS RS, Ur 14/94, ki
bo predstavljena v nadaljevanju.
2 Ravno tako se izkaže, da je npr. nadomestilo
plače, ki ga izplača delodajalec za čas bolezni
delavca ali poškodbe pri delu, bilo obdavčeno
z dohodnino; če pa je bila v enaki višini izplačana
odškodnina na podlagi sodbe za izgubljen
| zaslužek, pač ne.
Poznavanje vsaj te vsebine
ZDoh-1 bo za odvetnike postalo
nuja, ker bodo po novem letu morali
pravilno postavljati zahtevke, saj se bo
v nasprotnem primeru zgodilo, da bo
njihova stranka prejela manj, kajti tovrstna
odškodnina bo po novem obdavčena.
Zahtevki pa bodo (vsaj v pretežnem
delu odškodnin za izgubljen
zaslužek) po mojem mnenju podobni
tistim, kot jih poznamo iz delovnega
prava in s katerimi se zahteva plačilo
zaostalih plač. 3 Saj bo od teh zneskov
najbrž potrebno plačati tudi prispevke
za socialno varnost. 4 O tem bi lahko
sklepali iz vsebine tretjega odstavka
15. člena ZDR, vendar pa bo najbrž
več jasno, ko bo znana vsebina obljubljenih
podzakonskih aktov.
3 Pa tudi v vseh ostalih primerih bo potrebno
zahtevati plačilo akontacije dohodnine.
4 Od dohodkov se plačujejo tudi prispevki, vendar
se postavlja vprašanje, ali je potrebno tudi
od te odškodnine obračunati prispevke. Glede
na to, da doslej ta znesek odškodnin ni bil obdavčen,
tudi prispevki niso bili plačani. Vsekakor
pa gre na neke vrste nadomestilo dohodka
in npr. 206. in 207. člen ZP1Z-1 (UPB2, Ur. 1.
RS, št. 20/04, 54/04 (56/04, 62/04, 63/04 -
popr.) določata, da se prispevki plačajo od nadomestila
plače; ali sodi v to kategorijo tudi odškodnina
za izgubljen dohodek, pa je že novo
vprašanje. Na podlagi 51. člena ZZVZZ (UPB,
Ur. 1. RS, št. 20/04) velja ta osnova tudi za prispevke
iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega
zavarovanja.
5 Povsem normalno je, da ni mogoče povrnitve
navadne škode (zmanjšanje premoženja) šteti za
obdavčljiv dohodek v skladu z ZDoh-1, kajti
premoženje davčnega zavezanca se je zmanjšalo
in sedaj mu povzročitelj "izgubo" povrne. V
vsakem primeru pa bi bila davčna osnova nič.
V 7. točki 20. člena ZDoh-1 je določeno,
da se dohodnina ne plačuje od:
"odškodnine na podlagi sodbe sodišča
zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb,
bolezni ali smrti) ali poškodovanja
osebnega premoženja, vključno z
zamudnimi obrestmi, 5 razen odškodnine,
ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni
dohodek, vključno z zamudnimi
obrestmi. Med navedene odškodnine
je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi
osebnih poškodb ali poškodovanja
osebnega premoženja, izplačane na
podlagi sodne ali izven sodne poravnave,
ki ni sklenjena zaradi prikritja
pravega namena strank, in če odškodnina
ne presega utemeljenega in razumnega
zneska, ki je običajen za odškodnine,
izplačane na podlagi sodb
sodišča v podobnih primerih;"
1. Katere odškodnine bodo
obdavčene?
Omenjena oprostitev torej deli obdavčljive
odškodnine na tiste, ki temeljijo
na sodbi sodišča, in tiste, ki so
izplačane na podlagi sodne ali izvensodne
poravnave.
Ne glede na temelj je obdavčena
odškodnina, ki predstavlja (i) nadomestilo
za izgubljen dohodek,
vključno z zamudnimi obrestmi. V
primeru odškodnine na podlagi sodne
ali izvensodne poravnave pa so obdavčene
tudi tiste (ii) odškodnine, ki prikrivajo
pravi namen strank, poleg
teh pa tudi tiste, katerih (iii) višina
presega utemeljen in razumen znesek,
ki je običajen za odškodnine, izplačane
na podlagi sodb sodišča v
podobnih primerih. 6
Glede na tematiko tega članka se
bom omejil le na tiste, ki predstavljajo
nadomestilo za izgubljen dohodek.
Bo pa verjetno potrebno tej tematiki
kdaj v prihodnosti posvetiti več prostora,
saj se poraja veliko vprašanj.
Nadomestila za izgubljen dohodek v
večini primerov ne bo sporno obdavčiti,
kar izhaja iz ugotovitve, da če bi
bil izviren dohodek obdavčen, je prav,
da je obdavčeno tudi njegovo nadomestilo.
Toda kaj pa če izviren dohodek
ne bi bil obdavčen? V mislih nimam
davčnih utaj in služenja dohodkov
v primerih, ko oškodovanec ni prijavil
svoje dejavnosti ali je delal na
črno. 7 Bolj je smiselno vprašanje dohodkov,
ki ne bi bili nikoli obdavčeni,
ker jih ZDoh-1 uvršča med oprostitve.
Kot primer naj navedem 1. točko
66. člena ZDoh-1, ki določa da se dohodnine
ne plačuje od oddajanja pre-
6 Ne znam si predstavljati, na kakšen način bo
Davčna uprava RS (v nadaljevanju DURS) ugotavljala
višino utemeljenega in razumnega zneska,
ki je običajen za odškodnine na podlagi sodbe.
7
Tudi v teh primerih namreč sodišče prizna
pravico do izgubljenega dobička oz. izgubljenega
dohodka. Davek pa se je upošteval le pri izračunu
višine odškodnine. Sodišče je višino izračunalo,
kot če bi oškodovanec plačeval davek,
čeprav ga dejansko ni (znesek dohodnine
se je odštel od prihodkov) - npr. Sklep V S RS
II Ips 17/2003.