Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
URADNE URE ZBORNICE:<br />
Ponedeljek 8 – 12<br />
Sreda 8 – 16<br />
Petek 8 – 12<br />
PREDSTAVITEV<br />
DEJAVNOSTI<br />
ČLANOV<br />
V Obvestilih in<br />
Tržičanu je možna<br />
predstavitev<br />
dejavnosti firme.<br />
Predstavitev članov,<br />
ki imajo poravnano<br />
članarino zbornici<br />
je brezplačna.<br />
Izdaja:<br />
OBMOČNA<br />
OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />
ZBORNICA TRŽIČ<br />
Predilniška cesta 8<br />
4290 Tržič<br />
tel.: +386(0)4 592 33 40<br />
+386(0)4 5961 183<br />
gsm: 031/365 842<br />
fax: +386 (0)4 596 30 20<br />
davčna št.: 78405408<br />
transakcijski račun pri<br />
ABANKI D.D. Ljubljana<br />
št. 05100-8010006221<br />
e-pošta:<br />
aleksandra.kojic@ozs.si<br />
Izhaja enkrat mesečno v<br />
nakladi 380 izvodov.<br />
Glasilo je brezplačno za<br />
člane zbornice.<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
Tadej Femc<br />
Tisk:<br />
Tiskarna Uzar Tržič<br />
Iz vsebine<br />
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov...............5<br />
Z e-obvestili do novih kupcev....................................6<br />
Kakšen je dober marketing v recesiji?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9<br />
Imate izdelan prodajni načrt?....................................9<br />
Leto <strong>2009</strong> prinaša davčne razbremenitve podjetij. . . . . . . . . . . . . . . . . 12<br />
Osnovno o dohodnini......................................... 13<br />
Razpis za letovanje v Termah Olimia <strong>2009</strong> .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />
Predstavlja se steklarstvo Papler.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16<br />
Zahteve obrti in podjetništva <strong>2009</strong> (Zahteve cestnih prevoznikov) .. 19<br />
Predlogi ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov finančne in<br />
gospodarske krize na obrt in mala podjetja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21<br />
Novo srečanje tržiških obrtnikov in podjetnikov .. . . . . . . . . . . . . . . . . 24<br />
Poškodbe in prva pomoč na delovnem mestu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25<br />
Razpis za mojstrske izpite.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27<br />
Pravilniko določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine.. . . . . . 28<br />
Olajšava za investiranje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29<br />
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30<br />
Križanka.................................................... 31<br />
Spoštovani stanovski kolegi, obrtnice in<br />
obrtniki.<br />
V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim<br />
kot predsednik Območne <strong>obrtno</strong>-podjetniške<br />
zbornice Tržič.<br />
Nekoč je bil Tržič znan kot obrtniško mesto,<br />
kar se je dolgo odražalo v velikem razcvetu<br />
industrije v mestu. Sedaj, v času gospodarske<br />
krize obrtniki ponovno lahko dokažemo<br />
svojo podjetnost in prilagodljivost, zato je<br />
pomembno, da se med seboj povezujemo z<br />
vizijo prihodnosti na domačem in evropskem<br />
trgu in uspešno pripomoremo k zaposlovanju<br />
v naši občini in njeni okolici.<br />
Kot obrtnik menim, da se mi ni potrebno<br />
posebej predstavljati, saj sem s svojo<br />
dejavnostjo v Tržiču prisoten že 15 let. Moje<br />
poznavanje obrtniške problematike izhaja tudi<br />
iz dela na Obrtni zbornici Slovenije, kjer sem<br />
v preteklem mandatu kot predsednik vodil<br />
Fotografsko sekcijo v Ljubljani. S pridobljenimi<br />
izkušnjami se zavezujem, da bom kot<br />
predsednik OOZ Tržič deloval v splošno<br />
dobrobit podjetništva in obrtništva.<br />
Z nekaterimi člani upravnega odbora OOZ Tržič<br />
sem sodeloval tudi v v preteklem mandatu,<br />
ko sem opravljal funkcijo predsednika<br />
upravnega odbora, zato se veselim uspešnega<br />
sodelovanja tudi v prihodnje. Skupaj in<br />
povezani lahko dosežemo več, kot vsak<br />
zase. Zato vas ob tej priliki pozivam,<br />
da s svojimi predlogi pomagate<br />
izboljšati delovanje naše in vaše<br />
stanovske organizacije.<br />
<br />
<br />
Toni Čebron<br />
Predsednik OOZ Tržič<br />
Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški<br />
zbornici Slovenije objavlja<br />
RAZPIS<br />
za sodelovanje na 10. državnem prvenstvu<br />
mladih kleparjev in krovcev Slovenije, ki bo<br />
na sejmu MEGRA v Gornji Radgoni,<br />
2. do 3. aprila <strong>2009</strong><br />
Pogoji sodelovanja:<br />
1. Prijavijo se lahko ekipe kleparjev in krovcev – nosilcev<br />
dejavnosti in zaposlenih delavcev iz posameznih<br />
obratovalnic oz. podjetij, združenih iz posameznih<br />
obratovalnic, Območnih obrtnih zbornic, posameznih<br />
regij in šol.<br />
2. Ekipa šteje 2 (dva) tekmovalca, ki nista starejša od<br />
24 let (da do novembra <strong>2009</strong> ne bosta dopolnila 24<br />
let), da sta redno zaposlena kot kleparja krovca, ali<br />
obiskujeta izobraževalni program za kleparja krovca,<br />
ter mentor, ki ne sodeluje v tekmovanju.<br />
3. Prijave za 10. državno prvenstvo mladih kleparjev<br />
in krovcev pošljite na naslov Obrtno-podjetniška<br />
<strong>zbornica</strong> Slovenije, Sekcija kleparjev in krovcev,<br />
Celovška 71, 1000 Ljubljana, zadnji rok prijave je 20.<br />
02. <strong>2009</strong>. Obrazec za prijavo se nahaja tudi na spletni<br />
strani OZS - Sekcija kleparjev in krovcev http://www.<br />
ozs.si/prispevek.asp?IDpm=108 Ob prijavi je potrebno<br />
obvezno navesti tudi številko – velikost delovne<br />
obleke.<br />
4. Tekmovalna komisija izbere maksimalno 6 (šest)<br />
prijavljenih ekip (v primeru več kot 6 prijavljenih<br />
ekip bodo izvedeni regijski predizbori). Ekipam nato<br />
komisija pošlje navodila za sodelovanje (vrste in način<br />
izvajanja del, materiali, predpisana orodja in pribor,<br />
skice tekmovalnih panojev z dimenzijami in delovnimi<br />
materiali itd).<br />
5. Člani izbranih ekip in mentorji morajo pred<br />
tekmovanjem tekmovalni komisiji predložiti<br />
dokumente o veljavnih opravljenih preizkusih iz<br />
varstva pri delu in požarni varnosti.<br />
6. Tekmovalne ekipe ocenjuje komisija na ocenjevalnih<br />
listih. Kriteriji ocenjevanja so: natančnost izdelave,<br />
optimalna poraba časa, izraba materialov, ročne<br />
spretnosti, izvedba določene naloge, čistoča in red na<br />
delovišču, upoštevanje predpisov iz varstva pri delu in<br />
požarne varnosti in končni izgled.<br />
7. Vse morebitne dodatne informacije na OZS, Sekcija<br />
kleparjev in krovcev, Janko Rozman, tel.: 01/58 30 540<br />
ali 031 347 201, e pošta: janko.rozman@ozs.si<br />
Prijavnice so na voljo na OOZ Tržič.<br />
Predsednik Organizacijskga odbora tekmovanja<br />
Ludvik Šinko l.r.<br />
3
Prispevki<br />
Podatki za obračun plač<br />
OB R AČ UN PR I SPE V K OV ZA SOC I A L NO V A R NOST ZA ZASE B NI K E ZA J A NUA R <strong>2009</strong><br />
DOSE ŽE NA OSNOV A V L E T U 2007<br />
do minimalne od minimalne plače od povprečne plače od 1,5-kratne od 2-kratne od 2,5-kratne od 3-kratne nad 3,5-kratno<br />
plače za leto 2007 do povprečne plače do 1,5-kratne do 2-kratne do 2,5-kratne do 3-kratne do 3,5-kratne povprečno plačo<br />
zaposlenih v R S povprečne plače povprečne plače povprečne plače povprečne plače povprečne plače zaposlenih v R S<br />
Minimalna plač a za leto 2007= 6.345,46 E UR za leto 2007 zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih za leto 2007<br />
P ovpreč na plač a v R S za leto 2007=15.417,48 E UR za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007<br />
do 6.345,46 od 6.345,46 od 15.417,48 od 23.126,22 od 30.834,96 od 38.543,70 od 46.252,44 nad 53.961,18<br />
v E UR do 15.417,48 do 23.126,22 do 30.834,96 do 38.543,70 do 46.252,44 do 53.961,18<br />
Povprečna mesečna plača v R S za november 2008 v E UR -začasni podatki 1.550,29<br />
I II III IV V V I V II V III<br />
Minimalna plača 60% 90% 1,2 1,5 1,8 2,1 2,4<br />
povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za<br />
november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008<br />
B R UT O ZA V A R OV AL NA OSNOV A 589,19 930,17 1.395,26 1.860,35 2.325,44 2.790,52 3.255,61 3.720,70<br />
PR I SPE V K I ZA SOC I A L NO V A R NOST ST OPNJA<br />
prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 91,32 144,18 216,27 288,35 360,44 432,53 504,62 576,71<br />
prispevek delodajalca za PIZ 8,85 52,14 82,32 123,48 164,64 205,80 246,96 288,12 329,28<br />
prispevek za zavarovalno dobo s pove anjem<br />
Skupaj pr ispevki za pokojninsko in invalidsko zavar ovanje 143,46 226,50 339,75 452,99 566,24 679,49 792,74 905,99<br />
prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 37,47 59,16 88,74 118,32 147,90 177,48 207,06 236,64<br />
prispevek delodajalca za ZZ 6,56 38,65 61,02 91,53 122,04 152,55 183,06 213,57 244,08<br />
prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 3,12 4,93 7,39 9,86 12,32 14,79 17,25 19,72<br />
Skupaj pr ispevki za zdr avstveno zavar ovanje 79,24 125,11 187,66 250,22 312,77 375,33 437,88 500,44<br />
prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,59 0,93 1,40 1,86 2,33 2,79 3,26 3,72<br />
prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,59 0,93 1,40 1,86 2,33 2,79 3,26 3,72<br />
prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 0,82 1,30 1,95 2,60 3,26 3,91 4,56 5,21<br />
prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,35 0,56 0,84 1,12 1,40 1,67 1,95 2,23<br />
Skupaj pr ispevki za star ševsko var stvo in zaposlovanje 2,35 3,72 5,59 7,44 9,32 11,16 13,03 14,88<br />
Pr ispevki skupaj 225,05 355,33 533,00 710,65 888,33 1.065,98 1.243,65 1.421,31<br />
Znes ki pris pevkov za s oc ialno varnos t s o informativne narave.<br />
Zas ebniki predložijo davčnemu organu obračun pris pevkov za s ocialno varnos t za mes ec januar <strong>2009</strong> in za nadaljnje mes ece izključno v elektrons ki obliki prek s is tema eDavki, v okviru katerega s e ob vnos u zavarovalne os nove tudi<br />
avtomats ko izračunajo vs i predpis ani pris pevki za s ocialno varnos t.<br />
Mesečni podatki za<br />
obračun plač in drugih<br />
prejemkov<br />
obračunski mesec: januar <strong>2009</strong><br />
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />
Delovni dnevi 20 2 22<br />
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 160 16 176<br />
Osnovni podatki za obračun plač<br />
Povprečna bruto plača v RS za november 2008<br />
1,550,29 EUR<br />
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.1.<strong>2009</strong><br />
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)<br />
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />
Minimalni znesek za prehrano med delom<br />
Najnižja pokojninska osnova<br />
np<br />
254,28 EUR<br />
6,12 EUR<br />
3,56 EUR<br />
796,61 EUR<br />
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000<br />
Minimalna plača<br />
Zajamčena plača<br />
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />
Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Maksimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />
589,19 EUR<br />
237,73 EUR<br />
360,61 EUR<br />
686,00 EUR<br />
1.085,20 EUR<br />
Podatki veljajo za splošno kolektivno pogodbo!<br />
razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />
1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />
2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR<br />
3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR<br />
4 5
e-obvestila<br />
e-obvestila<br />
Z e-obvestili<br />
do novih<br />
kupcev<br />
Pri oglaševanju prek elektronske pošte<br />
ni univerzalnih receptov. Vendar lahko<br />
z upoštevanjem dobrih praks in s<br />
poskušanjem dosežete nadpovprečno<br />
odzivnost glede na vložena sredstva.<br />
Množično razpošiljanje oglasnih vsebin prek<br />
elektronske pošte ima v primerjavi s klasično<br />
pošto vsaj dve pomembni prednosti. Prvič je<br />
izjemno poceni, saj ne potrebujete znamk,<br />
kuvert ter tiskanja. Hkrati pa nam informacijska<br />
tehnologija omogoča bistveno boljše spremljanje<br />
učinkov akcije.<br />
Kako se lotiti oglaševanja prek<br />
e-pošte<br />
Prednosti oglaševanja prek e-pošte je podjetje<br />
deležno le, če upošteva nekaj pravil za tovrstno<br />
oglaševanje. Po besedah Mateja Bajžlja, direktorja<br />
podjetja Infonova, ki ponuja storitev množičnega<br />
razpošiljanja elektronske pošte za namene<br />
trženja, je v prvi vrsti pomembno, da vemo, kdo<br />
so naši prejemniki in kakšni so naši cilji s tovrstno<br />
akcijo. S tem se strinja tudi Martin Lisec, direktor<br />
Inštituta za mediacijo Concordia. »Pomembno<br />
je imeti jasno idejo o tem, kaj želiš sporočati in<br />
komu ter imeti dobro in široko bazo strank, ki jih<br />
bo dejavnost zanimala. V tem primeru postane<br />
tovrstno oglaševanje v primerjavi s preostalimi<br />
oblikami izredno poceni,« trdi Lisec. Ravno<br />
zbiranje naslovov elektronske pošte je ena izmed<br />
zahtevnejših nalog. Pridobiti moramo ne le čim<br />
več naslovov, temveč predvsem prave naslove<br />
– od ljudi, ki jih želimo nagovoriti in za katere<br />
verjamemo, da so naše prave potencialne stranke.<br />
Oblikujte sporočilo in ga testirajte<br />
Prvi stik prejemnikov z vašim sporočilom je njegov<br />
naslov. »Nekatere raziskave navajajo, da odločitev,<br />
ali nas sporočilo zanima ali pa ga bomo zavrgli,<br />
sprejmemo že v prve pol sekunde,« pravi Matej<br />
Bajželj in predlaga, da si »za osnovno predstavo o<br />
učinkovitem načinu pisanja naslova elektronske<br />
pošte vzamemo časopis in smo pozorni na<br />
naslove, ki nas pritegnejo.«<br />
Naslov mora biti kratek (na primer do 7 besed), a<br />
hkrati naj bo iz njega razvidna vsebina sporočila.<br />
Podobno kot pri pošiljanju klasične direktne pošte<br />
je tudi tu smiselno testirati več vrst naslovov in<br />
ugotoviti, kateri daje najboljše rezultate. Če imate<br />
veliko bazo naslovnikov, najprej pošljite sporočila<br />
z različnimi naslovi in vsebino manjšim skupinam<br />
prejemnikov. Ko boste točno vedeli, katera<br />
različica se je odrezala najbolje, jo uporabite še<br />
za preostale naslovnike. Tako boste z vsakim<br />
pošiljanjem imeli več informacij o tem, kateri<br />
naslovi in vsebine delujejo in kateri ne.<br />
Kdaj poslati sporočilo?<br />
Navadno je najbolje poslati sporočilo tedaj, ko<br />
bo večina vaših prejemnikov za računalnikom.<br />
Za prejemnike v podjetjih so tako najprimernejši<br />
dnevi od torka do četrtka med 9. in 14. uro. Dobro<br />
se je izogniti terminom, ko večji delež prejemnikov<br />
ravno prihaja na delo in jih bo v nabiralniku<br />
elektronske pošte že čakala kopica sporočil. Pri<br />
branju slednjih bodo namreč dosti bolj selektivni<br />
in bodo posameznemu sporočilu posvetili manj<br />
pozornosti, z namenom, da se čim prej prebijejo<br />
skozi. Prav tako ni najprimernejši trenutek v<br />
popoldanskih urah, saj so tedaj ljudje že utrujeni<br />
in mnogi končujejo delo.<br />
Nekoliko drugače je pri sporočilih, ki so<br />
namenjena končnim uporabnikom in niso<br />
poslovne narave. Slednja je smiselno poslati<br />
pozno popoldne oziroma zvečer. Vendar pa<br />
poskusite poslati svoje sporočilo ob različnih urah<br />
in dnevih in odkrijte, kateri termin je optimalen<br />
za vas. Vsak segment prejemnikov je namreč<br />
nekoliko specifičen.<br />
»Spoštovani g. Janez Novak«<br />
Množično razposlana elektronska pošta bo v<br />
očeh prejemnikov nekoliko manj množična, če jih<br />
boste nagovorili z njihovimi imeni. »Personalizacija<br />
v naslovu lahko bistveno poveča odstotek<br />
prebranih sporočil. Sistem, ki ga uporabljate<br />
za trženje z elektronsko pošto, bi vam to<br />
moral omogočati,« svetuje Matej Bajželj. Tudi<br />
nadaljnjo vsebino sporočila je koristno prilagoditi<br />
posameznemu prejemniku. Če je smiselno, lahko<br />
poleg imena in priimka vključite v besedilo še<br />
druge informacije, ki se bodo natančneje nanašale<br />
na prejemnike, kot so kraj bivanja, države, s<br />
katerimi poslujejo, spol in tako naprej.<br />
Uporabite sisteme za razpošiljanje<br />
e-pošte<br />
Sporočilo lahko pošljete večjemu številu<br />
prejemnikov sicer tudi sami, na primer iz Outlooka,<br />
vendar obstaja velika verjetnost, da bodo filtri<br />
neželene pošte tako razposlano sporočilo zavrnili.<br />
Zato je bolj smiselno uporabiti posebej za ta<br />
namen pripravljene storitve v obliki spletnih<br />
aplikacij. Te vam omogočajo tudi preprostejše<br />
urejanje stikov, razvrščanje teh v skupine in<br />
samodejno dodajanje novih naročnikov na<br />
e-obvestila kar neposredno z vaše spletne strani.<br />
Izmerite uspešnost poslanega<br />
sporočila<br />
Vedno preverite, kolikšen delež prejemnikov<br />
je vaše sporočilo odprl, katere povezave so<br />
prejemniki kliknili in koliko povpraševanj oziroma<br />
naročil ste prejeli, če je bil namen prodaja<br />
izdelkov in storitev. Po nekaj pošiljanjih boste<br />
že vedeli, v katerem rangu se vrtijo povprečni<br />
odstotki odzivnosti. »Odzivnost je različna glede<br />
na dejavnost, vsebino sporočil in podobno. Pri<br />
izključno komercialnih sporočilih se v praksi<br />
izkaže rezultat nekje med 10 in 30 odstotkov.<br />
Pomembnejše od samih odstotkov pa je, da svoj<br />
rezultat izboljšujemo z neprestanim testiranjem,«<br />
pravi Matej Bajželj.<br />
Morda boste želeli tistim, za katere veste, da<br />
vašega sporočila še niso odprli, poslati še eno<br />
sporočilo z drugačno vsebino, ki jih bi pozvala k<br />
ukrepanju. Vendar je treba biti previden, da ne<br />
bomo s tem moteči.<br />
Navezava sporočila s spletno stranjo<br />
Uspešnost sporočila je treba izmeriti v navezavi<br />
na spletno stran, na katero se nanaša – povezave<br />
iz posameznih delov vsebine sporočila naj bodo<br />
usmerjene na točno določene dele vaše spletne<br />
strani, ki so po potrebi pripravljene prav za ta<br />
namen. Nato pa spremljajte še gibanje tako<br />
prispelih obiskovalcev po svoji strani in preverite,<br />
na kateri točki jih največ izgubite in kako lahko<br />
te odstotke popravite. Pri tem so vam lahko v<br />
pomoč orodja za merjenje statistike obiskanosti<br />
(na primer Google Analytics), ki bodo beležila poti<br />
posameznih obiskovalcev po vaši spletni strani.<br />
Kako pogosto pošiljati<br />
Časovni razmik med sporočili naj ne bo moteč za<br />
prejemnike, sicer tvegate večje število odjav od<br />
nadaljnjega prejemanja vaših sporočil. Prilagojeno<br />
mora biti vsebini sporočila, priporoča Matej<br />
Bajželj: »Za ponudbe 'last minute' v turističnih<br />
storitvah gotovo ni primerno pošiljanje enkrat<br />
mesečno, ampak vsaj enkrat tedensko, medtem<br />
ko gledališče programa ne bo sporočalo tedensko,<br />
saj so dogodki lahko že bistveno prej razprodani.«<br />
Tempo pošiljanja pa lahko tudi sproti spreminjate.<br />
»Pri nas pošiljanje e-obvestil prilagajamo glede na<br />
število dogodkov in vsebin, ki jih lahko ponudimo<br />
potencialnim strankam. Poleti je tako e-obvestil<br />
ustrezno manj, sicer pa jih pošiljamo dvakrat<br />
mesečno,« opisuje svoje izkušnje Martin Lisec.<br />
Oglaševanje prek e-pošte kot del širše<br />
strategije<br />
Četudi je elektronska pošta zaradi hitrosti in<br />
fleksibilnosti predvsem primerna za direktno<br />
trženje, je po mnenju Mateja Bajžlja ustrezna<br />
tudi za področja, kjer je za dejansko prodajo sicer<br />
potreben osebni stik. V tem primeru je cilj trženja z<br />
e-pošto usmerjen v gradnjo zaupanja. Povezovati<br />
pa jo je smiselno tudi z drugimi trženjskimi<br />
aktivnostmi v različnih kombinacijah.<br />
Nasveti za oblikovanje sporočila<br />
■■ Logotip naj bo v zgornjem levem kotu (vendar<br />
je smiselno preizkusiti še druge možnosti).<br />
■■ Sporočila naj bodo kratka. Pri mesečnih<br />
novicah naj bo v sporočilu le prvi odstavek,<br />
nato pa dodajte povezavo do celotne novice<br />
na spletni strani.<br />
■■ Izogibajte se pretirani uporabi različnih barv in<br />
vrst pisave.<br />
■■ Poziv k dejanju naj bo jasen, da bodo<br />
prejemniki vedeli, kaj od njih želite.<br />
■■ Vse slike v sporočilu naj imajo tudi povezave<br />
na spletne strani.<br />
■■ Sporočilo naj ne bo nikoli le ena velika slika<br />
– vedno vključite besedilo, da se izognete<br />
6 7
Subvencioniranje<br />
Marketing v recesiji<br />
filtrom neželene pošte.<br />
■■ Sporočilo naj bo sestavljeno čim bolj kreativno<br />
oziroma tako, da se posamezne besede čim<br />
manjkrat ponavljajo.<br />
■■ Pri pisanju besedila upoštevajte podobne<br />
smernice, kot veljajo za druga prodajna<br />
besedila.<br />
■■ Sporočila, ki so izjemne narave, naj bodo<br />
oblikovana nekoliko drugače kot redna<br />
e-obvestila.<br />
■■ V nogo vsakega sporočila vključite možnost<br />
preproste odjave od nadaljnjega prejemanja<br />
sporočil.<br />
Ideje za pospeševanje prodaje prek<br />
e-poštnih sporočil<br />
■■ Sporočilu dodajte kupon oziroma kodo za<br />
popust ob nakupu izdelka.<br />
■■ Obveščajte o posebnih akcijah, razprodajah…<br />
■■ Dodajte poziv za posredovanje sporočila<br />
prijateljem in znancem prejemnika, pri čemer<br />
slednjemu ponudite dodaten popust ali<br />
drugo ugodnost, če njegovi znanci na podlagi<br />
posredovanega sporočila (oziroma povezav v<br />
njem) opravijo nakup.<br />
■■ Pri naslovnikih zbirajte mnenja in želje o<br />
oblikovanju ponudbe podjetja.<br />
Vir in informacije: Podjetnik, Januar <strong>2009</strong>, www.podjetnik.si,<br />
Avtor: Stanko Levičar<br />
DENARNA POMOČ<br />
DELODAJALCEM ZA KRAJŠI<br />
DELOVNI ČAS PRIDE MAJA<br />
Delno subvencioniranje polnega delovnega<br />
časa bodo delodajalci lahko uveljavili za marec,<br />
če bodo vlogo oddali do 10. <strong>februar</strong>ja. Nakazilo<br />
lahko pričakujejo najpozneje do konca maja. O<br />
pravici za pridobitev subvencije bodo odločali v<br />
centralni službi zavoda. Predvidoma v 15 dneh<br />
in najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega<br />
zahtevka bo zavod delodajalca pozval k<br />
podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije.<br />
Podpisana pogodba bo podlaga za mesečno<br />
izdajanje zahtevkov za izplačilo subvencije.<br />
Da bi postopek tekel čim hitreje, na zavodu<br />
svetujejo, naj delodajalci na njihovi spletni<br />
strani pregledajo najpogostejša vprašanja in<br />
odgovore ter druga gradiva in naj vlogo za<br />
pridobitev subvencije in zahtevek za izplačilo<br />
vlagajo prek spletne aplikacije eStoritve na<br />
spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje .<br />
Tistim, ki niso vešči uporabi računalnika, je v<br />
vložišču zavoda za zaposlovanje na voljo vloga<br />
v tiskani obliki.<br />
Vir in informacije: Finance, 27.1.<strong>2009</strong>, www.finance.si,<br />
Avtor: Lojze Javornik<br />
Kakšen<br />
je dober<br />
marketing v<br />
recesiji?<br />
Gverilski marketing je skoraj nujen za<br />
mala podjetja. Kaj pa pozneje, ko podjetje<br />
raste in ima na voljo več denarja tudi za<br />
dražje marketinške aktivnosti?<br />
Gverilski marketing pomaga malim podjetje zrasti,<br />
in ko ta zrastejo, ne nehajo uporabljati gverilskih<br />
orodij, ker so se prepričala, da zares delujejo.<br />
Mnoga podjetja, ki obračajo milijone, jih še vedno<br />
uporabljajo. Ljudje se vprašajo, zakaj bi prenehali<br />
uporabljati nekaj, kar zares deluje. Za marketing<br />
imajo na voljo milijone, a jih nočejo zapraviti.<br />
V recesiji se usmerite na obstoječe<br />
kupce<br />
V vsaki recesiji nekatera podjetja propadejo,<br />
druga zrastejo. Zrastejo tista, ki nadaljujejo z<br />
marketingom. Vedo, da mnogi njihovi konkurenti<br />
zaradi krize zmanjšujejo vlaganja v marketing.<br />
Toda kupci zelo hitro pozabijo nate, če prenehaš<br />
komunicirati z njimi, ali pa si mislijo, da nisi več<br />
tako uspešen, kot si bil. Pametna podjetja morda<br />
res zmanjšajo proračun za klasično oglaševanje<br />
po televiziji ali radiu, vendar več vložijo v cenejše<br />
oblike oglaševanja. Drugo, kar storijo, je, da se bolj<br />
posvetijo svojim obstoječim kupcem. Prodajati<br />
obstoječemu kupcu je namreč šestkrat ceneje<br />
kot iskati novega kupca. Večino proračuna zato<br />
porabijo za komuniciranje s kupci.<br />
Imate<br />
izdelan<br />
prodajni<br />
načrt?<br />
Dobro pripravljen prodajni načrt<br />
je danes še posebno pomemben za<br />
uspešnost podjetja. Z njim lahko<br />
spremljate vse aktivnosti prodajalcev<br />
in ne samo rezultatov. Podjetje, ki gradi<br />
na dolgoročni uspešnosti, potrebuje<br />
poleg drugih strateških dokumentov<br />
tudi dobro pripravljen prodajni načrt. Če<br />
slednjega nimate, boste posle sklepali<br />
zgolj naključno, kar pa ne zagotavlja<br />
dolgoročne uspešnosti podjetja.<br />
Brez načrta ne vemo, kam gremo<br />
Prodaja sama postaja zaradi zahtevnosti trga in<br />
kupcev čedalje pomembnejše strateško vprašanje<br />
vodstva podjetja. Prodaja je bila še do nedavnega<br />
obravnavana kot neke vrste črna skrinjica. Ko<br />
so prodajalci dobili cilje, so se rezultati nekje<br />
beležili, dejansko pa se ni vedelo, kaj točno počne<br />
prodajna ekipa, kaj šele posameznik. To je zdaj<br />
precej jasnejše, pravi Jože Urh, direktor razvoja v<br />
svetovalni družbi Mercuri International.<br />
Dobro pripravljen prodajni načrt mora danes dati<br />
konkretne odgovore na vprašanje, kako lahko na<br />
določenem trgu zgradite konkurenčno prednost<br />
oziroma kako lahko zagotovite, da bo v trenutku<br />
odločanja kupec pomislil prav na vašo ponudbo.<br />
Podjetja naj bi v normalnih okoliščinah 60<br />
Podjetje brez prodajnega načrta pravzaprav<br />
odstotkov marketinškega proračuna porabila za sploh ne ve, kam je namenjeno, saj je ta neke<br />
komunikacijo z obstoječimi kupci. V recesiji je vrste smerokaz v podjetju. Tehten premislek<br />
ta delež višji in znaša tudi do 90 odstotkov za in precejšnja mera previdnosti sta zato nujna<br />
komuniciranje z obstoječimi kupci in samo 10 elementa pri njegovi pripravi, opozarja naš<br />
odstotkov za iskanje novih kupcev.<br />
sogovornik. Zlasti morate biti previdni pri<br />
postavljanju, ciljev, da ti ne bodo previsoki,<br />
Vir in informacije: Podjetnik, Januar <strong>2009</strong>, www.podjetnik.si, Avtor: poudarja Urh.<br />
Primož Kaučič<br />
8 9
Prodajni načrt<br />
Prodajni načrt<br />
»Ljudje morajo dosegati uspeh, sicer se<br />
demotivirajo. Zato ni pametno delati načrtov tako,<br />
da jih ljudje nikoli ne dosežejo. Prav nasprotno,<br />
treba je delati ambiciozne, vendar dosegljive<br />
načrte. Zato morajo biti načrti narejeni po tako<br />
imenovani metodi SMART, ki pravi, da morajo<br />
biti cilji: specifični, merljivi, ambiciozni, realni in<br />
terminsko določeni.« Vse, kar je v načrtu, mora<br />
ustrezati tem kriterijem. Potem vsak prodajalec<br />
ve, kako mora delati, saj pozna ambicije in cilje<br />
podjetja.<br />
Najprej petletni načrt, nato letni<br />
V pripravo poslovnega načrta mora biti vključeno<br />
vodstvo podjetja. Vodstvo mora za začetek zbrati<br />
določene zunanje informacije (kakšni so tržni<br />
trendi, kaj se dogaja na trgu, kdo so konkurenti,<br />
kaj pričakujejo kupci) in notranje (pogledati<br />
morate, kaj imate znotraj podjetja, kakšna je vaša<br />
ponudba, kakšni so ljudje in kakšni so drugi viri).<br />
Na podlagi teh informacij lahko določi cilje in<br />
strategije podjetja (kaj želi doseči na trgu, kje<br />
vidi svoje mesto, kaj razume kot svojo ponudbo,<br />
kje vidi svoje razvojne priložnosti …) v okviru<br />
širšega tri- do petletnega prodajnega načrta. V<br />
tem načrtu so jasno opredeljena tudi izhodišča<br />
za vsako leto posebej. Na podlagi slednjega in<br />
na podlagi vsakoletne kratke analize razmer na<br />
trgu se opredelijo glavni cilji in načini njihovega<br />
doseganja na letni ravni.<br />
Izkušnje kažejo, pravi naš sogovornik, da<br />
v podjetjih pogosto pripravljajo le letne<br />
načrte prodaje, kar ni najboljše za doseganje<br />
dolgoročnega uspeha. V praksi vodstvo določi<br />
glavne cilje in strategije za prihodnja leta, nato<br />
pa vodja prodaje pregleda pretekle rezultate<br />
po kupcih in po ponudbi ter ugotovi, koliko<br />
so prodali. Na podlagi te analize pripravi načrt<br />
prodaje. Če ostane na tej ravni, pravimo tej obliki<br />
vodenja »menedžment na podlagi upanja«.<br />
»Nobenega zagotovila ni, da se bo zapisano tudi<br />
res zgodilo,« trdi Jože Urh.<br />
Načrtujte aktivnosti, ne samo<br />
rezultatov<br />
Realnost na slovenskem trgu je žal taka, da večina<br />
letnih načrtov obravnava le rezultate, ki bi jih radi<br />
dosegli, ne pa aktivnosti, ki so potrebne za to.<br />
Dober primer takšnega ravnanja, navaja Urh, je<br />
atlet, ki si zastavi cilj, da mora skočiti 8,3 metra.<br />
Dejstvo je, da lahko naredi še tisoč kopij tega cilja,<br />
pa ne bo skočil 8,3 metrov, če ne bo opredelil še<br />
poti, kako priti do tega cilja. Ko mu trener pove, da<br />
bo moral za to trenirati osem ur na dan, se lahko<br />
ustraši. Morda je to preveč, morda se mu ne ljubi<br />
toliko trenirati in bi raje počel kaj drugega.<br />
Načrt prodaje, če želi biti uspešen, mora biti<br />
najprej načrt aktivnosti, ne pa rezultatov. »Jasno je,<br />
da morajo biti opredeljeni tudi rezultati kot ciljne<br />
točke, a ključna težava in hkrati ključna prednost<br />
pri načrtovanju je ta, da morate opredeliti, kaj bo<br />
delal vsakdo znotraj prodajne ekipe, kaj bodo<br />
delali timi in kaj bo delala celotna organizacija, da<br />
bo načrt dosežen.« In takemu načinu vodenja, ki v<br />
prodajnem načrtu opredeli rezultate in potrebne<br />
aktivnosti, pravimo »menedžment na podlagi<br />
strahu«. Kar tudi ni najboljša oblika vodenja za<br />
dolgoročni poslovni uspeh. Zaposlene namreč<br />
v glavnem prevzame strah, ko jim vodja na<br />
prodajnem sestanku pove, da bodo morali še več<br />
delati, če želijo doseči zastavljeni cilj. Zato je zelo<br />
zaželeno, da prodajni načrt vključuje še tretji nivo,<br />
to pa je razvoj kadrov, pravi Urh.<br />
»Dejstvo je, da katerokoli strategijo že izberete, je<br />
vsaka omejena s strokovnostjo prodajne ekipe.<br />
Vedno se morate vprašati, kakšni so vaši viri.<br />
Temeljito morate analizirati zaposlene in njihove<br />
kompetence. Pripraviti morate načrt razvoja<br />
kompetenc, se pravi znanj, veščin, odnosov,<br />
obnašanja in talentov. Šele ko to naredite, imate<br />
pripravljen celovit prodajni načrt«, pravi Jože Urh.<br />
Zaposlene morate usposobiti, preden od njih<br />
zahtevate rezultate. »Ideja, da jih bomo vrgli v<br />
morje in videli, ali znajo plavati, preveč stane,<br />
ker običajno potonejo. Če kupite kopirni stroj, se<br />
vam zdi povsem logično, da ga morate priklopiti<br />
na elektriko, da bo deloval, ko pa dobite novega<br />
prodajalca, se vam zdi, da bi moral že vse znati.<br />
Napaka! Treba ga je 'priklopiti' na filozofijo<br />
podjetja, na način dela, načrtovanja … Narejenih<br />
prodajalcev na trgu v bistvu ni,« trdi Jože Urh.<br />
Zato mora prodajni načrt opredeljevati tudi<br />
usposabljanje, ki bo potrebno, da dosežemo<br />
načrtovane rezultate.<br />
Rezultate in aktivnosti morate<br />
spremljati<br />
Ko ste opredelili prodajni načrt, morate po isti<br />
metodologiji narediti tudi sistem zasledovanja in<br />
poročanja o doseženem. Vse, kar ste načrtovali,<br />
morate namreč tudi spremljati. Minimalno<br />
poročanje mora biti razdeljeno tako, kot je<br />
razdeljen prodajni načrt. Letni načrt prodaje<br />
je običajno razdeljen na krajše časovne izseke,<br />
odvisno od panoge. Zelo pogosti so četrtletni ali<br />
mesečni načrti, v nekaterih panogah (blago široke<br />
potrošnje ali farmacija …) so običajni tudi tedenski<br />
načrti.<br />
Dober vodja vedno spremlja predvsem uresničitev<br />
aktivnosti. Kar pomeni, da lahko v krizi ustrezno<br />
odreagira. Če se osredotočite zgolj na rezultate,<br />
ste zgodovinar, ker gledate, kar se je že zgodilo,<br />
in ne morete nič več popraviti. Ključ uspeha je v<br />
pogostem in v aktivnosti usmerjenem preverjanju<br />
rezultatov, ponovno poudarja Urh.<br />
Kaj potegne za seboj načrt prodaje<br />
V svetovalnem podjetju Mercuri Internatinal<br />
verjamemo v »dvosmerno načrtovanje«, pravi Jože<br />
Urh. »Kar pomeni, kot že rečeno, da je vodstvo<br />
zadolženo, da pripravi osnovne analize in da zariše<br />
osnovne ambicije za leto, ki prihaja. Konkretne<br />
načrte prodaje pa je treba narediti od spodaj<br />
navzgor. Naša ideja je, da bi moral vsak prodajalec<br />
narediti lastni letni načrt prodaje in ga zagovarjati<br />
pri vodji. Takšen načrt je neke vrste letna pogodba<br />
med vodstvom in prodajalcem. Jasno je, da<br />
morata oba v pogajanjih zagotoviti, da so številke<br />
zdrave in realne.«<br />
Kdaj načrtovati<br />
Dobro podjetje začne pripravljati letni prodajni<br />
načrt še pred letnimi dopusti. Takrat lahko že<br />
naredite prve analize, kaj se na trgu dogaja, in<br />
vidite, kaj kažejo trendi prihodnosti. Junija se<br />
lahko objavijo že prvi sklopi ambicij za prihodnje<br />
leto. Resnejše analize pa se začnejo septembra,<br />
kjer se lahko že uporabijo konkretne številke in se<br />
natančneje opredeli cilje. Oktobra in novembra<br />
je tako že marsikaj znano in opredeljeno za<br />
prihodnje leto. »Če ne morete definirati načrta<br />
prodaje vsaj toliko vnaprej, potem očitno nekaj<br />
ni v redu z informacijami, ki jih imate na voljo,<br />
oziroma morda ne gledate pravih informacij ali<br />
pa se na trgu zares dogaja nekaj neobičajnega,<br />
kar je tudi pomembna informacija,« pravi naš<br />
svetovalec.<br />
Načrtovanje prodaje v kriznih časih<br />
V obdobju krize, ko začne prodaja padati,<br />
podjetja pogosto reagirajo panično in naredijo<br />
nekaj osnovnih napak, ki bi se jim lahko z nekaj<br />
premisleka vendarle izognila. Ključne napake, ki jih<br />
naredi vodstvo, so:<br />
■■ močno okrepi pritisk na prodajalce;<br />
■■ začne pripravljati »velike« analize;<br />
■■ poveča nadzor;<br />
■■ predvsem začne veliko razmišljati o rezultatih;<br />
■■ nekateri se na vrat na nos lotijo sprememb<br />
v izdelkih, ker želijo spremeniti svoj splet<br />
izdelkov.<br />
Na ravni prodaje se vse to odraža tako, da<br />
prodajalci začnejo z večjo vnemo in v večjem<br />
številu kot dotlej napadati nove kupce in iskati<br />
nove priložnosti … Kar pa je, kot pravi Urh,<br />
prav tako napaka. »V krizi je prvi zakon kriznega<br />
načrtovanja: Oprimite se obstoječih kupcev, ker<br />
vam zaupajo in ker imate z njimi že vzpostavljen<br />
dober partnerski odnos. Usmeriti se morate na<br />
uspeh obstoječega kupca. Vprašati se morate,<br />
kako bi bil lahko vaš kupec še uspešnejši z vašo<br />
ponudbo. Seveda lahko 'napadete' tudi nove<br />
kupce in razvijete novo ponudbo, a previdno.«<br />
Vir in informacije: Podjetnik, Januar <strong>2009</strong>, www.podjetnik.si,<br />
Avtor: Nives Pahor<br />
10 11
Razbremenitev podjetij<br />
Leto <strong>2009</strong> prinaša davčne<br />
razbremenitve podjetij<br />
Po dvanajstih letih in pol z letom <strong>2009</strong> dokončno odhaja v zgodovino davek na<br />
izplačane plače. Hkrati se za odstotno točko znižuje stopnja davka od dohodkov<br />
pravnih oseb, ki je še pred leti znašala 25 odstotkov. Z letom <strong>2009</strong> se znižuje na 21<br />
odstotkov.<br />
zavezanci, se je z 2959,60 evra, kolikor je znašala za<br />
leto 2008, letos zvišala na 3051,35 evra. Zvišali sta<br />
se tudi dodatni splošni olajšavi, ki jih je mogoče<br />
uveljavljati na plače v višini do 8557,30 oz. 9897,60<br />
evra, in sicer na 2062 ter 1031 evrov, prav tako<br />
ostale olajšave, ki jih je mogoče uveljavljati po<br />
zakonu o dohodnini. Nove vrednosti neto davčnih<br />
osnov in olajšav morajo izplačevalci dohodkov<br />
upoštevati pri vseh izplačilih po 1. januarju <strong>2009</strong>.<br />
Objavljeno: Finance, 2.1.<strong>2009</strong>, www.finance.si<br />
Dohodnina<br />
Slovenija je davek na izplačane plače uvedla sredi<br />
leta 1996 kot delno nadomestilo za zmanjšanje<br />
stopnje prispevkov delodajalca za pokojninsko<br />
in invalidsko zavarovanje. Davek, ki so ga<br />
morali delodajalci obračunavati na plače nad<br />
določeno višino, je bil kmalu deležen očitkov,<br />
da onemogoča zaposlovanje visoko šolanih<br />
strokovnjakov in je stimulativen izključno za<br />
najnižje plačne razrede.<br />
Davek na izplačane plače ukinila<br />
Janševa vlada<br />
Vlada je opozorilom podjetij, da se jim zaradi<br />
tega davka bolj splača zaposlovati delavce z<br />
nedokončano osnovno šolo kot magistre, ki bi<br />
delali v razvoju, prisluhnila pred tremi leti. V skladu<br />
z novelo zakona o davku na izplačane plače so<br />
tako delodajalci z letom 2006 na plače v višini<br />
nad takratnih 165.000 tolarjev začeli obračunavati<br />
za petino nižje stopnje davka. Te so se dodatno<br />
znižale tudi v letu 2007 in 2008, s 1. januarjem<br />
<strong>2009</strong> pa je obveznost plačevanja tega davka<br />
prenehala.<br />
Razbremenitev gospodarstva poleg tega<br />
prinaša tudi dodatno znižanje stopnje davka od<br />
dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko.<br />
Potem ko se je stopnja tega davka z davčno<br />
reformo v letu 2007 znižala s 25 na 23 odstotkov<br />
od davčne osnove, je v letu 2008 znašala 22<br />
odstotkov, za leto <strong>2009</strong> pa je določena v višini 21<br />
odstotkov. Še zadnje znižanje je predvideno v letu<br />
2010, in sicer na 20 odstotkov.<br />
Investicijska olajšava bo višja<br />
V prvem odzivu na svetovno finančno krizo je<br />
prejšnja vlada predlagala še hitrejše zniževanje<br />
splošne davčne stopnje, tako da bi že za leto 2008<br />
znašala 20 odstotkov in se do leta 2010 znižala na<br />
18 odstotkov, vendar nova vlada Boruta Pahorja<br />
tega predloga ni vključila v prvi, sredi decembra<br />
sprejeti 800 milijonov evrov vreden paket ukrepov<br />
za odpravo posledic krize.<br />
Prav tako je Pahorjeva vlada zavrnila tudi<br />
predlagano zvišanje deleža investiranega<br />
zneska, ki ga lahko pravne osebe uveljavljajo kot<br />
investicijsko olajšavo, pristala pa je na zvišanje<br />
investicijskih olajšav za vlaganja v raziskave<br />
in tehnološki razvoj obrtnikom in malim<br />
podjetnikom ter samozaposlenim. Z novelo<br />
zakona o dohodnini se je tako investicijska<br />
olajšava že za leto 2008 zvišala na 30 odstotkov<br />
investiranega zneska. Hkrati se je ukinila omejitev<br />
v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče<br />
izkoristi do višine davčne osnove v petih letih po<br />
letu vlaganja.<br />
Bodo pa podjetja likvidnostno razbremenjena<br />
zaradi nove ureditve pri določitvi višine akontacij<br />
davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s<br />
konec lanskega decembra sprejeto novelo zakona<br />
o davčnem postopku se bo namreč za leto <strong>2009</strong><br />
upoštevala stopnja davka, ki je veljala leta 2008 -<br />
to je 21 odstotkov - in ne predlanska, ko je znašala<br />
22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako<br />
lahko letos plačevali akontacije v zmanjšani višini.<br />
Za fizične osebe bistvenih sprememb<br />
ne bo<br />
Za fizične osebe leto <strong>2009</strong> ne prinaša bistvenih<br />
sprememb na področju davčne zakonodaje. V<br />
skladu z zakonom o dohodnini so na finančnem<br />
ministrstvu proti koncu leta 2008 izračunali nove<br />
zneske olajšav in meje treh davčnih razredov.<br />
Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi<br />
Osnovno o<br />
dohodnini<br />
Davke je treba plačevati, s tem se vsi<br />
strinjamo. Strinjamo pa se tudi s tem,<br />
da jih ni treba plačevati preveč, ampak<br />
samo toliko, kolikor smo res dolžni. Z<br />
davki v tej ali oni obliki se srečujemo<br />
praktično vsakodnevno. Ko pa se bliža<br />
čas oddaje dohodninske napovedi ali po<br />
novem prejetja informativnega izračuna,<br />
začnemo o dohodnini še bolj intenzivno<br />
razmišljati.<br />
Dohodnina obdavčuje šest virov dohodka:<br />
■■ dohodek iz zaposlitve,<br />
■■ dohodek iz dejavnosti,<br />
■■ dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne<br />
gozdarske dejavnosti,<br />
■■ dohodek iz oddajanja premoženja v najem in<br />
iz prenosa premoženjske pravice,<br />
■■ dohodek iz kapitala,<br />
■■ drugi dohodki (nagrade, darila, dobitki od<br />
nagradnih iger).<br />
Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta,<br />
pridobljenih v davčnem letu, je vsota vseh<br />
zgoraj naštetih virov dohodka. Dohodnina se<br />
odmeri od neto letne davčne osnove po sledečih<br />
progresivnih davčnih stopnjah:<br />
■■ če znaša neto letna davčna osnova do 7.410,42<br />
€, znaša dohodnina 16 % neto davčne osnove<br />
■■ če znaša neto letna davčna osnova nad<br />
7.410,42 € in do 14.820,83 €, znaša dohodnina<br />
1.185,67 + 27% nad 7.410,42<br />
■■ če znaša neto letna davčna osnova nad<br />
14.820,83 €, znaša dohodnina 3.186,48 + 41%<br />
nad 14.820,83<br />
Od dohodkov zavezanca se med letom plačuje<br />
akontacija dohodnine. Akontacija se davčnemu<br />
zavezancu odšteje od dohodnine, odmerjene<br />
za posamezno davčno leto. Preveč ali premalo<br />
plačana dohodnina se zavezancu vrne ali pa se<br />
mu jo obračuna. Nerezident je zavezan za plačilo<br />
dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v<br />
Sloveniji. Zavezanec za dohodnino je rezident<br />
Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če<br />
v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih<br />
pogojev:<br />
■■ ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v<br />
Sloveniji;<br />
■■ biva izven Slovenije zaradi zaposlitve<br />
(diplomatsko predstavništvo, konzulat,<br />
mednarodna misija Republike Slovenije ali<br />
stalno predstavništvo Republike Slovenije<br />
pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z<br />
diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je<br />
zakonec ali vzdrževani družinski član takega<br />
javnega uslužbenca in prebiva s to osebo)<br />
■■ je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju<br />
preteklega ali tekočega leta in biva izven<br />
Slovenije zaradi zaposlitve:<br />
■■ je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten<br />
v Sloveniji skupno več kot 183 dni.<br />
Splošna davčna olajšava se je v letošnjem letu<br />
povečala na 3.051,35 eura.<br />
Vir in informacije: Ministrstvo za finance, www.business-zones.si,<br />
www.dohodnina.com<br />
12 13
Terme Olimia - razpis<br />
Razpis za<br />
letovanje v<br />
Termah<br />
Olimia <strong>2009</strong><br />
Za letovanje v apartmaju za 4 osebe in enim<br />
pomožnim ležiščem v TERMAH OLIMIA v<br />
Podčetrtku za leto <strong>2009</strong>.<br />
Na razpis se lahko prijavijo vsi člani naše zbornice,<br />
njihovi zaposleni in družinski člani ter upokojeni<br />
obrtniki. Kriteriji za določanje prioritete, plačilo<br />
stroškov in obveznosti uporabnikov apartmaja<br />
so določeni s Pravilnikom o oddajanju prostih<br />
kapacitet apartmaja, katerega si lahko ogledate v<br />
tajništvu zbornice. Kriteriji pa so:<br />
■■ dosedanja uporaba apartmaja<br />
■■ doba članstva v zbornici<br />
■■ če je član tudi zakonec<br />
■■ v času sezone in šolskih počitnic imajo<br />
prednost člani s šoloobveznimi otroci.<br />
CENIK LETOVANJA: Cene za najem apartmaja na<br />
dan (brez kopalnih kart): ZA ČLANE, DELAVCE IN<br />
UPOKOJENE OBRTNIKE (cene so v EUR) :<br />
■■ Počitnice, prazniki, maj, junij, prva polovica<br />
avgusta - 35,10 €<br />
■■ Februar, sredina marca in sredina aprila, julij,<br />
druga polovica avgusta, september, oktober -<br />
31,50 €<br />
■■ Januar, začetek in konec marca, začetek aprila,<br />
november in december ( dnevi brez počitnic<br />
in praznikov)- 29,70 €<br />
Cenik velja do prve nove objavljene<br />
spremembe. Cenik z datumi terminov je v<br />
prilogi razpisa.<br />
ZA ZUNANJE KORISTNIKE so cene :<br />
1) 39 EUR, 2) 35 EUR, 3) 33 EUR<br />
Čas letovanja: 7 dni, t.j. Od 12. ure v<br />
soboto, do 10. ure naslednje sobote.<br />
Koristnik mora najmanj en mesec pred odhodom<br />
na letovanje plačati Območni <strong>obrtno</strong>-podjetniški<br />
zbornici Tržič najemnino apartmaja, kjer prejme<br />
napotnico z navodili za letovanje . Turistično<br />
takso in druge stroške plača koristnik sam na kraju<br />
letovanja.<br />
V kolikor se letovanje odpove brez utemeljenega<br />
vzroka (izjema so bolezen, smrt v ožji družini) se<br />
vplačani znesek ne vrne oz. se zaračuna polna<br />
cena najema apartmaja za določeno izmeno.<br />
Koristnik je na letovanju dolžan upoštevati hišni<br />
red in odgovarja za škodo, ki jo povzroči on ali<br />
njegovi sokoristniki apartmaja, na objektu ali na<br />
inventarju apartmaja. Vse pomanjkljivosti in okvare<br />
morate javiti v pisarno uprave Atomske vasi, kjer se<br />
lahko nabavi tudi razbiti drobni inventar. Vodenje<br />
domačih živali v apartmaje ni dovoljeno.<br />
Prilagamo PRIJAVO ZA LETOVANJE V ATOMSKIH<br />
TOPLICAH, katero izpolnjeno vrnite na naš naslov<br />
Območna <strong>obrtno</strong>-podjetniška <strong>zbornica</strong> Tržič,<br />
Predilniška c. 8, 4290 Tržič.<br />
Da bo OOZ Tržič čimbolj ugodila vašim željam, vas<br />
prosimo, da navedete vsaj 2 termina za letovanje.<br />
O rezervaciji vas bomo pismeno obvestili, da<br />
boste lahko planirali dopust v letu <strong>2009</strong>.<br />
<br />
<br />
OBVESTILO<br />
Predsednik UO<br />
Tomo Smolej, l.r.<br />
Obveščamo vas, da je UO OOZ Tržič na svoji<br />
26.redni seji podal sklep o odpovedi tečaja<br />
za voditelja čolnov preko OOZ Tržič zaradi<br />
premalo oddanih prijav.. Tečaj bo kljub temu<br />
organiziran preko Ljudske univerze, kjer se<br />
lahko prijavite.<br />
proste kapacitete v<br />
OLIMIA<br />
PODČETRTEK<br />
Cenik in razpored letovanja<br />
v Termah Olimia <strong>2009</strong><br />
MESEC CENA(€)<br />
JANUAR<br />
03.1.-10.1. 29,70<br />
10.1.-17.1. 29,70<br />
17.1.-24.1. 29,70<br />
24.1.-31.1. 29,70<br />
FEBRUAR<br />
31.01.-07.02. 31,50<br />
07.02.-14.02. 31,50<br />
14.02.-21.02 31,50<br />
21.02.-28.02. 35,10<br />
MAREC<br />
28.02.-07.03. 29,70<br />
07.03.-14.03. 35,10<br />
14.03.-21.03. 35,10<br />
21.03.-28.03. 31,50<br />
APRIL<br />
28.03.-04.04. 29,70<br />
04.04.-11.04. 31,50<br />
11.04.-18.04. 31,50<br />
18.04.-25.04. 35,10<br />
MAJ<br />
25.04.-02.05. 35,10<br />
02.05.-09.05. 35,10<br />
09.05.-16.05. 35,10<br />
16.05.-23.05. 35,10<br />
23.05.-30.05. 35,10<br />
JUNIJ<br />
30.05.-06.06. 35,10<br />
06.06.-13.06. 35,10<br />
13.06.-20.06. 35,10<br />
20.06.-27.06. 35,10<br />
MESEC CENA(€)<br />
JULIJ<br />
27.06.-04.07. 31,50<br />
04.07.-11.07. 31,50<br />
11.07.-18.07. 31,50<br />
18.07.-25.07. 31,50<br />
25.07.-01.08. 35,10<br />
AVGUST<br />
01.08.-08.08. 35,10<br />
08.08.-15.08. 35,10<br />
15.08.-22.08 31,50<br />
22.08.-29.08. 31,50<br />
SEPTEMBER<br />
29.08.-05.09. 31,50<br />
05.09.-12.09. 31,50<br />
12.09.-19.09. 31,50<br />
19.09.-26.09. 31,50<br />
OKTOBER<br />
26.09.-03.10. 31,50<br />
03.10.-10.10. 31,50<br />
10.10.-17.10. 31,50<br />
17.10.-24.10. 31,50<br />
24.10.-31.10. 31,50<br />
NOVEMBER<br />
31.10-07.11. 29,70<br />
07.11.-14.11. 29,70<br />
14.11.-21.11. 29,70<br />
21.11.-28.11. 29,70<br />
DECEMBER<br />
28.11.-05.12. 31,50<br />
05.12.-12.12. 31,50<br />
12.12.-19.12. 35,10<br />
19.12.-26.12. 35,10<br />
26.12.-02.01. 35,10<br />
Cene iz razpisa za leto 2008 veljajo le do prve<br />
spremembe v ceniku za leto <strong>2009</strong>. UO OOZ Tržič<br />
se dogovarja o nakupu kopalnih kart. V tem primeru<br />
bodo cene najema višje! O spremembah vas bomo<br />
pravočasno obvestili.<br />
Hvala za razumevanje!<br />
Tržič, 30.1.<strong>2009</strong><br />
14 15
Steklarji so od nekdaj veljali za<br />
umetnike, katerih izdelki krasijo stene,<br />
police, danes celo kuhinjske elemente.<br />
Eden izmed tistih inovativnih in<br />
nadarjenih mojstrov te stroke je tudi g.<br />
Papler, steklar iz Križev, ki je odgovarjal<br />
na vprašanja za tokratno številko<br />
Obvestil.<br />
Zdravko je svojo pot v danes zelo iskani<br />
obrti začel v Komunalnem podjetju Tržič,<br />
kjer je kar tri leta delal kot vajenec na<br />
področju steklarstva. Že iz osnovne šole<br />
ga je namreč spremljala ljubezen do<br />
stekla, ki jo je po končanem vajenskem<br />
obdobju nadgradil z obiskovanjem<br />
srednješolskega programa steklarstva<br />
v Centru strokovnih šol. Ob ponovni<br />
zaposlitvi v Komunalnem podjetju Tržič<br />
je tu ostal kar 5 let, vendar enostavno<br />
oblikovanje ravnih stekel in izdelava<br />
preprostih okvirjev nista zadostila<br />
njegovih poslovnih vizij.<br />
V tem času je steklarska dejavnost v KPT<br />
tudi dokončno zamrla in g. Papler je v<br />
Komunalnem podjetju Kranj zaprosil<br />
za odobritev samostojen obrti, vendar<br />
njegovi prošnji niso ugodili. Tako je bil<br />
ambiciozen obrtni mojster prepuščen<br />
le svoji iznajdljivosti, ki se je 1.1.1983<br />
odrazila v začetku samostojnega dela,<br />
sprva v Mallyjevi hiši, kasneje pa še v<br />
Perkovi hiši ob cerkvi svetega Andreja.<br />
V obdobju desetih let so Tržičani<br />
spoznali talent in kreativnost<br />
steklarskega mojstra, ki je svoje znanje<br />
stalno dopolnjeval z obdelavo novih<br />
stekel, spoznavanjem novih tehnologij in<br />
dodatnim izobraževanjem. V Ljubljani se<br />
je udeležil programa za multiplikatorje,<br />
ki mu sledil še tridnevni obisk Nemčije.<br />
Tudi mojstrski izpit je opravil med<br />
prvimi, a se vseeno na pobudo grosistov,<br />
ki uvažajo stroje iz Italije in Nemčije,<br />
redno izobražuje o novostih v tehniki in<br />
postopkih.<br />
Leta 1993 pa je Zdravko storil<br />
pomemben korak. Svojo obrt je preselil<br />
na nov naslov v Križah. Sprva je seveda<br />
obstajala bojazen, da bo izgubljal<br />
stranke, saj je hiša, kjer danes obratuje<br />
Steklarstvo Papler, preprosto povedano<br />
»bogu za hrbtom«. V delavnici je Zdravko<br />
sprva delal sam, nato pa zaposlil še dva<br />
delavca, ki mu pomagata konkurirati<br />
vse večjemu povpraševanju po steklenih<br />
izdelkih. Surovine za izdelke uvažajo iz<br />
Italije, kamor prihajajo praktično iz vseh<br />
predelov Evrope. V Sloveniji namreč,<br />
razen steklenic in brušenega stekla<br />
iz Rogaške, uporabnega materiala ni<br />
mogoče dobiti.<br />
In če se posvetimo končno tudi izdelkom,<br />
ki jih ustvarjajo v Paplerjevi delavnici,<br />
govorimo o raznoraznih steklenih<br />
podstavkih, vazah, skledah, svečnikih,<br />
urah in drugi okrasni steklovini, za<br />
katero mojster najde ideje na sejmih,<br />
revijah, internetu, ali pa so preprosto<br />
plod lastne domišljije. Papler letno<br />
obiskuje sejme za steklarstvo in novitete<br />
v Milanu in Düsseldorfu, vsakega<br />
<strong>februar</strong>ja pa še tematske o uokvirjanju<br />
slik. Tu dobiva dragocene izkušnje,<br />
ki mu omogočajo uresničitev še tako<br />
nenavadne ideje slehernega kupca.<br />
V kolikor se odločite za naročilo in<br />
nakup kakovostnega okrasnega stekla,<br />
ste lahko stoodstotno prepričani, da v<br />
roke dobite izrecno unikatne izdelke,<br />
ki v delavnici v Križah nastajajo z veliko<br />
mero ljubezni in občutka za obdelavo<br />
tega občutljivega materiala. Med<br />
svojimi mojstrovinami pri Paplerju<br />
posebej poudarjajo fusing oziroma<br />
taljenje stekla. Prednost te metode je v<br />
učinkoviti porabi ostankov steklovine,<br />
ki se stopi na temperaturi 830°C, nato pa<br />
zatali v večjo površino. Izgled končnega<br />
izdelka nekoliko spominja na vitrage, le<br />
da kosi stekla med seboj niso zacinjeni.<br />
Podoben postopek omogoča tudi<br />
nastajanje posodja. Taljeno steklo se<br />
namreč enostavno oblikuje v trakove,<br />
ploskve, kroglice in druge oblike in<br />
vodoravno tudi speče. Sledi tako le še<br />
oblikovanje po modelu in morebitno<br />
naknadno barvanje.<br />
Marsikdo si v svojem domu želi imeti vsaj<br />
kakšen kos iz Paplerjeve delavnice, če<br />
ne drugega vsaj sliko z ličnim okvirjem.<br />
Za izdelke je veliko povpraševanja tudi<br />
v tujini, še posebno v sosednji Avstriji,<br />
od koder prihajajo tudi naročila za<br />
izdelavo zimskih vrtov, zasteklitev ipd.<br />
Seveda pa steklarska dejavnost lahko<br />
tudi odlično dopolnjuje nekatere druge<br />
panoge. Papler že sodeluje z izdelovalci<br />
kuhinjskih elementov in mizarji pri<br />
dekorativni okrasitvi izdelkov, zanimiva<br />
je tudi kombinacija z izdelovalko<br />
unikatnih svečk, ki se lično skladajo s<br />
steklenim podstavkom.<br />
In kako naprej? Zdravko pravi, da<br />
ima še kar nekaj delovne dobe in da o<br />
nasledniku še ni razmišljal, vsekakor pa<br />
se zaveda, da v steklarski stroki zadnjih<br />
pet let ni bilo novega mojstra in da je<br />
to eden izmed poklicev, za katerega<br />
je čedalje manj zanimanja. In ravno iz<br />
tega razloga se Zdravko Papler na vso<br />
moč trudi, da bi njegova dejavnost<br />
obstala. V prihodnosti ima težnje celo<br />
po učenju oblikovanja iz gline, kar bi<br />
vodilo v samostojno izdelavo kalupov in<br />
posledično še večjo pestrost izdelkov, ki<br />
človeku dobesedno jemljejo dih.<br />
<br />
Neža Kralj
Tema strani<br />
www.hairfashion.si<br />
Od nedelje, 1. marca<br />
<strong>2009</strong> dalje, bo aktiven<br />
najbolj vroč frizersko -<br />
lepotni portal v srednji<br />
Evropi in morda širše:<br />
www.hairfashion.si<br />
Dostop do vseh<br />
vsebin na portalu bo<br />
brezplačen!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Zahteve<br />
obrti in<br />
podjetništva<br />
<strong>2009</strong><br />
(Zahteve cestnih<br />
prevoznikov)<br />
1.Zagotavljanje najnižje trošarine za<br />
gorivo pri prevozniških storitvah<br />
Z namenom okrepitve konkurenčnosti Evropskega<br />
gospodarskega prostora je treba znižati stroške<br />
prevoza blaga in potnikov. Zaradi tega je<br />
potrebno sprejeti takšne predpise, po katerih bi<br />
lahko prevoznikom, ki opravljajo prevoze blaga in<br />
potnikov na transportnem lahko vračali 50 % del<br />
trošarine ali najmanj to, da se za takšne namene<br />
zaračunava najnižja možna trošarina, ki je še<br />
dovoljena po evropski direktivi.<br />
2.Zakon o varnosti cestnega prometa<br />
V zvezi z zakonom je potrebno:<br />
■■ znižati visoke globe za nekatere prekrške,<br />
ki so predpisane poklicnim voznikom in<br />
prevoznikom in bistveno ne vplivajo na<br />
varnost cestnega prometa (npr. 26. člen, 59.<br />
člen, 115. člen …);<br />
■■ obravnavati lokalni prevoz v najširšem<br />
možnem pomenu (112. člen);<br />
■■ odpraviti dodatne polletnih tehničnih<br />
pregledov za vozila za prevoze nevarnega<br />
blaga in javnega prevoza potnikov (211. člen);<br />
■■ uskladiti in sprejeti Pravilnik o posebnih<br />
pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo<br />
skupine otrok in s tem povezanega Pravilnika o<br />
spremljevalcih skupin otrok.<br />
Zahteve cestnih prevoznikov<br />
3.Zakonodaja o prevozih v cestnem<br />
prometu<br />
Potrebno je sprejeti odločitev o bodočem načinu<br />
izvajanja javnega (cestnega) potniškega prometa,<br />
ki bo temeljila na usklajenih interesih države,<br />
potnikov in prevoznikov.<br />
V zvezi z tem zakonom je potrebno tudi razrešiti<br />
problematiko zaposlovanja tujih voznikov, ki<br />
se kaže v povezavi s pridobivanjem temeljne<br />
kvalifikacije in izdajanjem ustrezne izkaznice.<br />
4.Zakon o dohodnini in Zakon o davku<br />
od dobička pravnih oseb<br />
Spremeniti Zakon o dohodnini in Zakon o davku<br />
od dobička pravnih oseb na način, da se davčne<br />
olajšave za tovorna motorna vozila z motorjem,<br />
ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V<br />
uveljavijo za daljše obdobje (ne le za leto 2008)<br />
ter olajšavo razširiti na vozila za prevoz oseb<br />
(avtobuse) z EURO IV motorji.<br />
5.Zakonodaja o javnih cestah<br />
Spremeniti pravila, ki omejujejo prevoze tovornih<br />
vozil nad 7,5 NDM na nekaterih cestah tako, da ne<br />
bodo ovirali prevoza blaga domačih prevoznikov<br />
(46. člen).<br />
6.Vzpostaviti sistem, ki naj omogoči<br />
večjo pretočnost tovornega in<br />
avtobusnega prometa na slovenskih<br />
avtocestah ter z določenimi ukrepi<br />
pospeševati uporabo teh prometnic za<br />
tovrstna vozila<br />
Vzpostavitev elektronskega cestninjenja vseh<br />
gospodarskih vozil na avtocestnem omrežju, ki<br />
bo omogočalo elektronsko cestninjenja brez<br />
ustavljanja, ob pogoju najnižje možne cestnine za<br />
uporabnike cest. Delati tudi v smeri zagotavljanja<br />
pogojev za uvedbo cestninjenja v prostem toku<br />
za vsa vozila. Prav tako je potrebno omogočiti<br />
popuste pri plačevanju avtocest za bolj ekološka<br />
in varna gospodarska vozila (Euro III, Euro IV<br />
in Euro V) ter popuste za uporabo avtocest v<br />
nočnem času.<br />
Do končne rešitve glede cestninjenja, ki bo v<br />
skladu s standardi EU je potrebno zagotoviti<br />
vožnjo z ABC tablicami na vseh cestninskih<br />
postajah za 3. in 4. cestninski razred.<br />
19
Zahteve cestnih prevoznikov<br />
Ukrepi v finančni krizi<br />
7.Potrebno je omogočiti neoviran<br />
dostop tovornih vozil na vse ceste<br />
znotraj države na carinske terminale<br />
in v luko Koper.<br />
Ker je prometna infrastruktura že v preteklosti<br />
služila tovornemu prometu in ker se sedaj na<br />
posameznih cestah promet z gospodarskimi<br />
vozili omejuje ter ureja različno od primera do<br />
primera ter neenakopravno glede na prevoznike<br />
in na skupino vozil, predlagamo odpravo vseh<br />
omejitev na infrastrukturi, ki jo morajo uporabljati<br />
prevozniki, da prepeljejo blago od pošiljatelja do<br />
prejemnika. Predlagamo, da se tovornim vozilom<br />
omogoči tudi neoviran in brezplačen dostop do<br />
naklada in razklada v luki Koper.<br />
8 Na mejnih prehodih, je potrebno<br />
zagotoviti večjo pretočnost<br />
gospodarskih vozil<br />
Ker so v posameznih dnevih na posameznih<br />
mejnih prehodih izredno dolgi čakalni časi<br />
predlagamo, da se za prevoznike Evropske Unije<br />
uredijo posebni vstopno/izstopni pasovi kakor<br />
tudi posebni pasovi za prazna vozila. Pri izvedbi<br />
tega vprašanja je potrebno izvesti konkretne<br />
dogovore z tujimi pristojnimi organi, ki lahko<br />
vplivajo na rešitev teh težav na meji.<br />
9.Zagotoviti takojšnje in stalno<br />
delovanje različnih služb na<br />
mejnih prehodih, ki so potrebne za<br />
opravljanje običajnih carinskih ali<br />
posebnih pregledov služb, kot so<br />
fitopatološki, sanitarni in veterinarski<br />
Ker je na določenih mejnih prehodih problem<br />
samo občasna prisotnost fitopatoloških, sanitarnih<br />
in veterinarskih delavcev, predlagamo delovne<br />
čase teh služb prilagoditi zahtevam prevoznikov<br />
pri prevozu blaga in živali. S tem bi lahko cestni<br />
prevozniki brez odvečnega čakanja v najkrajšem<br />
možnem času opravili vse potrebne postopke pri<br />
pregledu tovora.<br />
10.Na področju mednarodnega<br />
cestnega prometa je potrebno<br />
zagotoviti zadostno število kritičnih<br />
dovolilnic in pomagati pri reševanju<br />
težave, ki jih imajo cestni prevozniki<br />
v tujini<br />
Ker dogovorjena količina hrvaških dovolilnic za in<br />
iz tretjih držav ne zadošča potrebam slovenskih<br />
cestnih prevoznikov, je s strani vladnih organov<br />
potrebno pridobiti dodatno kvoto tovrstnih<br />
dovolilnic. Prav tako je nujno rešiti težave<br />
slovenskih prevoznikov v Italiji, ki se kažejo pri<br />
ovirah pri prevažanju z CEMT dovolilnicami in<br />
pri začasnem zadrževanju gospodarskih vozil,<br />
če vozniki naredijo cestno prometne prekrške ali<br />
obstaja sum glede tehnične popolnosti vozil.<br />
11.Aktivna dejavnost Ministrstva za<br />
promet in ostalih državnih organov<br />
pri zadevah, ki se urejajo in rešujejo<br />
doma, na nivoju EU in v povezavi z<br />
drugimi državami:<br />
■■<br />
■ ■<br />
■■<br />
Usklajevanje postopkov nadzorov in<br />
kaznovanja<br />
Na ozemlju naše države je potrebno zagotoviti<br />
učinkoviti načina nadzora in sankcioniranja<br />
tujih prevoznikov, ki mnogokrat pri prevozu v<br />
državo ali iz države ter v tranzitu kršijo cestno<br />
prometna pravila.<br />
Na nivoju EU uskladiti postopke nadzora in<br />
kazni prevoznikov ter njihovih voznikov med<br />
prevozom blaga in potnikov v vseh državah<br />
EU z ciljem, da se zagotovi učinkovit nadzor in<br />
minimalno omejevanje dejavnosti cestnega<br />
prevozništva.<br />
Omejitve in prepoved vožnje<br />
Omejitve prevoza blaga v nekaterih državah,<br />
ki so časovno in teritorialno neusklajene, tako<br />
da prevozniki ne morejo opravljati prevoza<br />
blaga v najkrajših rokih in po najkrajših<br />
poteh, evropskim cestnim prevoznikom<br />
povzročajo velike težave. Na podlagi analiz<br />
prevozov in njihovega vpliva na okolje,<br />
varnost na cesti in prebivalce se določi, kje<br />
je treba uvesti omejitve dnevne ali sezonske<br />
vožnje. Predlagamo sprejetje nove direktive o<br />
pomembnem cestnem omrežju ter uskladitev<br />
tedenskih in sezonskih omejitev.<br />
Sprememba predpisov glede časa vožnje<br />
in delovnega časa<br />
Za izboljšanje učinkovitosti in gospodarskega<br />
značaja cestno prevoznih podjetij predlagamo<br />
tudi ponovno proučitev pravil omejitve časa<br />
vožnje in delovnega časa voznih delavcev.<br />
<br />
Ocenjujemo, da je treba določiti fleksibilnejši<br />
čas vožnje in delovni čas poklicnih voznikov,<br />
ker povečevanje števila osebnih vozil na<br />
evropskem cestnem omrežju preprečuje<br />
učinkovito nadaljnje opravljanje prevozov<br />
blaga ob dosledni uporabi strogih pravil glede<br />
časa vožnje in delovnega časa prevoznikov.<br />
Predlagamo proučitev sedanjih pravil v zvezi<br />
z omejevanjem dnevnih in tedenskih časov<br />
vožnje za poklicne voznike.<br />
Pripravil: Bojan Pečnik, mag. logistike<br />
Predlogi<br />
ukrepov<br />
za zmanjšanje<br />
negativnih vplivov<br />
finančne in<br />
gospodarske krize na<br />
obrt in mala podjetja<br />
I. FINANCE IN LIKVIDNOST PODJETIJ:<br />
1. Zagotavljanje in omogočanje garancijskih<br />
sredstev in subvencij za novo tehnološko opremo<br />
malim in srednjim podjetjem, ki investirajo ter<br />
pomoč izvoznikom. Za leto 2008 zagotoviti 50<br />
mio EUR, za leto <strong>2009</strong> 60 mio EUR (Slovenski<br />
podjetniški sklad).<br />
Pojasnilo: Stanje v Sloveniji: Vodstvo SPS nam je<br />
sporočilo, da je v teh dneh denarja za ta namen<br />
zmanjkalo oz. ga je bistveno premalo (le 18,78 mio<br />
EUR).<br />
Nemčija: nemška vlada je poleg ukrepov na<br />
finančno – bančnem področju (480 mrd EUR)<br />
namenila 15 mrd EUR posojil z jamstvom države<br />
za premagovanje likvidnostnih težav podjetij.<br />
2. Skrajšanje plačilnih rokov države (na 30 dni) do<br />
dobaviteljev in izvajalcev del (vsa javna uprava,<br />
javne finance).<br />
Pojasnilo: Po nam znanih podatkih je okoli 40%<br />
sredstev takih, ki bi morala izvirati iz plačil iz<br />
javnih sredstev (plačil države), zato predlagamo<br />
skrajšanje plačilnih rokov.<br />
3. Razpisovati javna naročila na način, da bodo<br />
dela in storitve ali dobava materiala omogočena<br />
tudi malim in srednjim podjetjem, brez rigoroznih<br />
pogojev ali omejitev. (Javne institucije... pod<br />
Zakonom o javnih naročilih)<br />
4. Čim hitrejša odobritev (na začetku leta <strong>2009</strong>!)<br />
novih sredstev ter zagotavljanje večjega obsega<br />
sredstev za izdajanje in financiranje VAVČERSKEGA<br />
svetovanja na področju razvojnih programov,<br />
investicijskih načrtov, uspešne priprave razpisnih<br />
dokumentacij, podjetniškega svetovanja in<br />
marketinških načrtov (preko JAPTI).<br />
Pojasnilo: Sredstva, namenjena za namen<br />
vavčerskega svetovanja, dodeljena preko JAPTI, so<br />
se porabila že avgusta 2008.<br />
5. Omogočiti podporo ali financiranje bankam,<br />
da bodo v bolj zanesljivem sistemu lahko še<br />
vedno nudile podjetjem ustrezne kredite pod<br />
sprejemljivimi realnimi pogoji in ne prevelikimi<br />
hipotekarnimi oz. jamstvenimi zahtevami (vlada,<br />
banke).<br />
6. Vzpostaviti dodeljevanje spodbud občutljivim<br />
sektorjem (če se bo izkazalo, da kriza vpliva<br />
izrazito na določeno dejavnost ali podjetje glede<br />
na velikost).<br />
Pojasnilo: Predlagamo periodično spremljanje<br />
stanja v različnih sektorjih in po potrebi<br />
omogočanje reprogramiranja kreditov ter nudenje<br />
pomoči pri prestrukturiranju dejavnosti.<br />
II. DAVKI: (vlada, MF, DURS)<br />
1. V Zakonu o dohodnini (ZDoh-2B) in Zakonu<br />
o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO-2B)<br />
odpraviti vse omejitve: ukiniti zaposlitveni kriterij<br />
in ukiniti omejitev v absolutnem znesku pri<br />
20 21
Ukrepi v finančni krizi<br />
Ukrepi v finančni krizi<br />
uveljavljanju olajšav za investicije. Povečati davčno<br />
olajšavo iz 20% na 30% investiranega zneska.<br />
2. Uvesti dodatno spodbujanje investiranja v<br />
osnovna sredstva (davčna olajšava za R&R naj<br />
se dvigne iz 20 na 40% ter regijska olajšava za<br />
dodatnih 10% oz. 20%).<br />
3. Spremeniti Zakon o dohodnini (ZDoh-2B) in<br />
Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO-<br />
2B) na način, da se davčne olajšave za tovorna<br />
motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj<br />
emisijskim zahtevam EURO V uveljavijo za daljše<br />
obdobje (ne le za leto 2008) ter olajšavo razširiti na<br />
vozila za prevoz oseb (avtobuse).<br />
4. Ponovno uvesti 10% olajšavo za rezervacije za<br />
nabavo osnovnih sredstev.<br />
5. Uvesti davčno olajšavo za zaposlovanje<br />
brezposelnih oseb.<br />
6. Zvišati amortizacijske stopnje.<br />
Pojasnilo: V okviru finančne krize bo v Nemčiji s<br />
1. januarjem <strong>2009</strong> najvišja amortizacijska stopnja<br />
25%.<br />
Še citat iz članka »Opozicija predlagala dopolnitev<br />
področja osebnih olajšav« 24. oktober 2006 -<br />
MMC RTV SLO/STA:<br />
Opozicijski poslanci so predlagali dopolnitev<br />
k členu zakona, ki govori o osebnih olajšavah.<br />
Poslanske skupine LDS-a, SD-ja in SNS-a se niso<br />
strinjale z razlago državnega sekretarja za davke<br />
Andreja Širclja, ki je pojasnil, da je vlada predlagala<br />
takšne rešitve, ker se spreminja progresivna<br />
lestvica in zato zaradi znižanja olajšave nihče<br />
ne bo v slabšem položaju. Posebne olajšave se<br />
iz dohodnine izključujejo, na ta način pa se bo<br />
povečala splošna olajšava in nadomestil izpad pri<br />
davčnih zavezancih.« V LDS-u in SD-ju so se zavzeli<br />
za ohranitev amortizacijskih stopenj za gradbene<br />
objekte pri petih odstotkih in amortizacijskih<br />
stopnjah za opremo, vozila in mehanizacijo pri<br />
25 odstotkih. Vlada predlaga znižanje stopnje<br />
za objekte na tri odstotke, za opremo pa na 20<br />
odstotkov, Šircelj pa je pojasnil, da vlada ne more<br />
sprejeti opozicijskega predloga, saj se, kot kažejo<br />
analize, pri gradbenih objektih življenjska doba<br />
daljša. S tem pa vlada ne razširja davčne osnove,<br />
ampak jo z različnimi ukrepi celo zmanjšuje.«<br />
7. Skrajšati rok za vračilo preplačanega DDV s 60<br />
na 10 dni v primerih, ko zavezanec na podlagi<br />
obračuna DDV izkazuje terjatev do države (DURS).<br />
8. Poenostaviti dokumentiranje in pospešiti<br />
reševanje zahtevkov za zmanjšanje plačevanja<br />
akontacije davka med letom v primeru<br />
ugotovljenega bistvenega zmanjšanja prihodkov<br />
ali obsega poslovanja (DURS).<br />
9. Povečati limit za plačevanje DDV po plačani<br />
realizaciji na 400.000 EUR.<br />
10. Ponovno vpeljati možnost davčnih olajšav za<br />
reševanje stanovanjskega vprašanja, za plačljive<br />
zdravstvene storitve in zdravila ter druge izdelke<br />
in storitve (s tem bi se zmanjšal problem sive<br />
ekonomije) ali povečati splošno olajšavo pri<br />
dohodnini.<br />
11. Vpeljati diferencirane stopnje DDV ali razširiti<br />
nižjo stopnjo (8,5%) tudi na delovno intenzivne<br />
dejavnosti (npr. domača in umetnostna obrt,<br />
frizerji, cvetličarji, ipd.).<br />
12. Znižati davčne stopnje na kapitalske dobičke.<br />
Pojasnilo »V Sloveniji so bili v preteklosti kapitalski<br />
dobički po 3 letih neobdavčeni. Sedaj je davčna<br />
stopnja na kapitalske dobičke 20% v prvih 5 letih<br />
ter po 20 letih 0%. Predlaga se znižanje davčne<br />
stopnje na kapitalske dobičke za več naložb v<br />
realni sektor, spodbudi se vlaganja v nepremičnine<br />
in vpliva se na dotok tujih investicij tudi v mala in<br />
srednja podjetja.«<br />
III. PRIJAZNEJŠI POGOJI<br />
ZAPOSLOVANJA, SOCIALNA<br />
VARNOST:<br />
1. Modernizirati delovno pravno zakonodajo v<br />
smeri večje fleksibilnosti, konkurenčnosti in socialne<br />
varnosti, spremeniti Zakon o delovnih razmerjih na<br />
način, da se vanj vključi sledeče zahteve:<br />
a) pri odpovedih iz poslovnih razlogov, ki naj bi<br />
bile skrajen ukrep, ko drugi ukrepi delodajalca<br />
ne zaležejo: krajši odpovedni roki in manjše<br />
odpravnine za manjše delodajalce (preostanek<br />
odpravnine naj pokrije država);<br />
b) ponovno uvesti institut čakanja na delo - t.i. “ČD”<br />
z nižjim nadomestilom plače (včasih je bilo 70 %,<br />
zdaj je 100%), ko delavec začasno ne more delati<br />
iz razloga na strani delodajalca, delodajalec pa še<br />
noče odpovedati pogodbe, ker npr. upa, da bodo<br />
težave trajale le par mesecev;<br />
c) omogočiti delo po podjemni ali kaki drugi<br />
pogodbi civilnega prava (možnost upokojenska<br />
pogodba) v manjšem obsegu (npr. 40 ur na mesec<br />
ne glede na to, za kakšno delo bi se izkazala<br />
potreba, torej tudi za delo iz osnovne dejavnosti<br />
delodajalca);<br />
d) podjetniku omogočiti nadaljnje delo po<br />
upokojitvi takoj ko izpolni siceršnje pogoje za<br />
upokojitev;<br />
e) čimprejšnja realizacija odločbe ustavnega<br />
sodišča - uzakonitev delne upokojitve tudi za s.p.-je;<br />
f) odpraviti neenakopraven in diskriminatoren<br />
položaj s.p.-jev pri uveljavljanju nekaterih pravic iz<br />
invalidskega zavarovanja;<br />
g) priznati možnost zaposlitve direktorja v svojem<br />
podjetju na podlagi delovnega razmerja in<br />
posledično vključitev v socialno zavarovanje na tej<br />
podlagi.<br />
Pojasnilo: Družbenik v enoosebni družbi, če je<br />
istočasno tudi poslovodna oseba, se mora vključiti<br />
v zavarovanje kot samozaposleni. S sklenitvijo<br />
delovnega razmerja bi se namreč njihov položaj<br />
dodatno socialno zavaroval, saj bi bili le tako lahko<br />
deležni vrste pravic iz delovnega razmerja, ki sicer<br />
veljajo le za delavce.<br />
2. Zagotoviti soglasje k pokojninskemu načrtu<br />
Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP) in izplačilo<br />
nespornega dela sredstev v skladu z določili Zakona<br />
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.<br />
3. Voditi aktivno politiko zaposlovanja in<br />
zagotavljanja sredstev države za nove zaposlitve,<br />
samozaposlitve in podjetnike začetnike (MDDSZ,<br />
Zavod za zaposlovanje).<br />
4. Vzpodbujanje in vodenje konstruktivnega<br />
socialnega dialoga.<br />
<br />
<br />
Dr. Viljem Pšeničny<br />
Generalni sekretar OZS<br />
OBVESTILO DURS<br />
PRESTAVLJEN ROK ZA ODDAJO<br />
OBRAČUNOV ZA JANUAR <strong>2009</strong><br />
Davčna uprava Republike Slovenije obvešča<br />
vse zavezance za oddajo obračunov za<br />
prispevke za socialno varnost – zasebnike<br />
(OPSVZ) in lastnike podjetij (OPSVL), da<br />
bo davčna uprava obračune za mesec<br />
januar <strong>2009</strong> izjemoma sprejemala do<br />
konca <strong>februar</strong>ja <strong>2009</strong> (in ne samo do<br />
15. <strong>februar</strong>ja <strong>2009</strong>). Eden od razlogov za<br />
podaljšanje roka je dejstvo, da imajo nekateri<br />
zavezanci težave z novostjo – obveznim<br />
elektronskim oddajanjem obračunov, drug<br />
razlog pa je, da vse aplikacije za oddajo<br />
obračunov prek sistema eDavki ne bodo<br />
stestirane in objavljene do konca januarja.<br />
Prepričani smo, da bo s podaljšanjem roka<br />
za oddajo obračunov zavezancem dodatno<br />
olajšana prilagoditev na novo zakonsko<br />
zahtevo obvezno oddajanje obračunov po<br />
elektronski poti, prek sistema eDavki. Davčna<br />
uprava bo seveda vsem zavezancem za<br />
oddajo obračunov še naprej pomagala z<br />
informacijami in napotki. Davčne zavezance<br />
obveščamo, da bodo posamezne aplikacije<br />
na sistemu eDavki vzpostavljene v naslednjih<br />
predvidenih terminih: 6.2.<strong>2009</strong> oddaja<br />
obračunov prispevkov za socialno varnost<br />
zasebniki (OPSVZ) in 13.2.<strong>2009</strong> oddaja<br />
obračunov prispevkov za socialno varnost –<br />
lastniki podjetij.<br />
O podrobnostih oddajanja obračunov prek<br />
sistema eDavkov smo nazadnje javnost<br />
obvestili 16. decembra 2008 (http://www.<br />
durs.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/<br />
article/12727/5498/).<br />
22 23
Sejem IHM<br />
VABIMO VAS NA OBISK<br />
NAJVEČJEGA MEDNARODNEGA<br />
OBRTNEGA SEJMA<br />
www.ihm.de<br />
MÜNCHEN, 11.–15. 3. <strong>2009</strong><br />
Odhod: . . . . . . . . . . . . . četrtek, 12. 3. <strong>2009</strong><br />
Čas potovanja: . . . . . . . . 2 dni<br />
Čas za prijavo: . . . . . . . . 19. 2. <strong>2009</strong><br />
Najmanjše št. potnikov: . 7, 30 ali 40<br />
CENA ARANŽMAJA:<br />
129 €, ob udeležbi 40 oseb<br />
148 €, ob udeležbi 30 oseb<br />
169 €, ob udeležbi 7 oseb<br />
1. dan, 12. 3. <strong>2009</strong>, četrtek: LJUBLJANA–MÜNCHEN<br />
Odhod avtobusa ob 4.00 uri z zbirnega mesta, ter vožnja<br />
v smeri Jesenic skozi karavanški predor po Turski avtocesti<br />
mimo Salzburga ter s krajšimi vmesnimi postanki do<br />
Münchna. Obisk obrtnega sejma IHM <strong>2009</strong>, ki že več kot pol<br />
stoletja velja za enega pokazateljev razvoja in uspešnosti<br />
obrtniške dejavnosti v srednji in zahodni Evropi. Na tem<br />
sejmu so prav gotovo zastopana vsa področja obrtne<br />
dejavnosti, njeni proizvajalci opreme in dobavitelji. Na<br />
sejmu se bo na 107.000 m2 površine predstavilo preko<br />
2000 razstavljalcev iz Nemčije in tujine. Popoldne vožnja do<br />
hotela in namestitev. Prenočevanje.<br />
2. dan, 13. 3. <strong>2009</strong>, petek: MÜNCHEN - LJUBLJANA<br />
Po zajtrku vožnja na sejmišče in ogled sejma do poznih<br />
popoldanskih ur. Po končanem ogledu vrnitev po isti poti v<br />
domovino s prihodom v poznih večernih urah.<br />
Cena vključuje: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji,<br />
nočitev z zajtrkom v prijetnem hotelu v okolici Munchna,<br />
cestne in druge pristojbine, osnovno nezgodno<br />
zavarovanje, strošek spremljevalca (pri avtobusnem<br />
prevozu), organizacijo potovanja, DDV.<br />
Doplačila:<br />
- enoposteljna soba 30 €,<br />
- enodnevna sejemska vstopnica 9,50 €,<br />
- doplačila za odhode (Maribor 10 €, Celje 7 €).<br />
Zainteresirani lahko prijavnico dobite na OOZ Tržič..<br />
V poslu so potrebne hitre a premišljene<br />
odločitve. Zato bomo kot izziv za<br />
razvojni preboj tržiške obrti in Tržiča<br />
kot celote pripravili<br />
SREČANJE<br />
na temo:<br />
PRENOVA BIVŠE UPRAVNE<br />
STAVBE „PEKO“<br />
ZA POTREBE<br />
TRŽIŠKIH OBRTNIKOV<br />
IN PODJETNIKOV<br />
KJE:<br />
19.02.<strong>2009</strong><br />
(ČETRTEK)<br />
OB 18.URI<br />
V SEJNI DVORANI OBČINE TRŽIČ<br />
Še posebej vabimo vse<br />
zainteresirane bodoče uporabnike<br />
poslovnih površin na tej lokaciji.<br />
Na vaša vprašanja bodo<br />
odgovarjali:<br />
predstavniki občine povezani s<br />
projektom<br />
predstavniki bank<br />
predsednik OOZ Tržič<br />
g. Toni Čebron<br />
predsednik upravnega odbora OOZ Tržič<br />
g. Tomo Smolej<br />
Datum srečanja je informativne narave. Ker<br />
trenutno še usklajujemo podrobnosti v zvezi<br />
s tem srečanjem vas bomo o točnem datumu in<br />
uri srečanja obvestili z osebno pošto.<br />
Vljudno vabljeni!<br />
Poškodbe in<br />
prva pomoč<br />
na delovnem<br />
mestu<br />
Na delovnem mestu, sploh pri delu s stroji,<br />
se večkrat lahko srečamo s poškodbami.<br />
Večkrat minute odločajo o bodočem<br />
stanju poškodovanca, zato nam osnovno<br />
znanje prve pomoči na delovnem mestu<br />
lahko zelo koristi v življenjskih situacijah.<br />
S tečajem prve pomoči se je večina izmed<br />
vas najbrž že srečala, kljub temu pa<br />
obnova znanja nikoli ne škodi.<br />
Iz zavarovalnega vidika se za poškodbo pri delu<br />
šteje poškodba, ki je posledica neposrednega<br />
in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali<br />
kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica<br />
hitre spremembe položaja telesa, nenadne<br />
obremenitve telesa ali drugih sprememb<br />
fiziološkega stanja organizma, če je takšna<br />
poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali<br />
dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec<br />
zavarovan. Za poškodbo pri delu zavarovalnica<br />
šteje tudo poškodbo, ki jo poškodovanec utrpi na<br />
redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali<br />
nazaj, na službeni poti.<br />
Dejavniki tveganja poškodbe na delovnem mestu<br />
so različni. Med glavne spadajo organizacijski,<br />
psihosocialni, kemični, ergonomski in biološki.<br />
Pri organizacijskih dejavnikih gre za upoštevanje<br />
dogovorjenih pravil in norm v delovnem okolju,<br />
med psihosocialne dejavnike štejemo tiste,<br />
ki povzročajo stres in preobremenjenost, ta<br />
dva dejavnika pa imata pomembno vlogo pri<br />
zbranosti in previdnosti pri delu. Pri kemičnih<br />
dejavnikih gre za prisotnost nevarnih snovi, kot so<br />
kisline, strupene ali alergične snovi, kancerogene,<br />
iritativne snovi... Pod ergonomske dejavnike pa<br />
štejemo temperaturo, svetlobo, hrup, sevanje ipd.<br />
na delovnem mestu.<br />
Varnost pri delu je v veliki meri odvisna od<br />
možnih pripomočkov, ki to zagotavljajo, veliko pa<br />
k varnosti pripomore tudi znanje in obveščenost<br />
posameznika. Marsikaj o tem se lahko naučimo na<br />
seminarjih o varstvu pri delu. Pogledali si bomo<br />
nekaj pogostejših preprostih in težjih poškodb<br />
in omenili nekaj preprostih postopkov, kako<br />
takšnega poškodovanca oskrbeti.<br />
1.Opekline, opekline z električnim<br />
tokom<br />
Pri opeklinah ljudje, ki pomagajo, velikokrat<br />
delajo napako, da opečenemu skušajo sleči<br />
obleko. Obleko slečemo le pri opeklinah z npr.<br />
vročim oljem (da ga odstranimo s telesa – v<br />
kolikor se je poškodovanec opekel z ognjem,<br />
se je obleka najbrž sprijela s kožo, zato obleke<br />
ne odstranjujemo, da ne potegnemo stran<br />
še kože). Najpreprostejša oskrba kakršnekoli<br />
opekline je ohlajanje z veliko količino vode in pa<br />
sterilna zaščita z gazo. Pri opeklinah z električnim<br />
tokom moramo biti izredno pozorni, da preden<br />
pomagamo, odstranimo vir toka. Prizadeti bo imel<br />
opeklino tako na mestu, kjer je tok vstopil v telo,<br />
kot na mestu, kjer je tok izstopil. Oskrbimo obe<br />
mesti na prej opisan način. Pri močnješem stiku<br />
telesa z električnim tokom pa ponavadi pride tudi<br />
do zastoja srca, zato je takšnega človeka potrebno<br />
oživljati.<br />
Slika prikazuje pravilen položaj pri masaži srca.<br />
Prva pomoč<br />
24 25
Prva pomoč<br />
Mojstrski izpiti - razpis<br />
2.Ureznine, globlje rane<br />
Tipična napaka pri globljih ranah, pri katerih je<br />
opazna venska krvavitev, je spiranje ran z raznimi<br />
razkužili, posipanje s praški in podobno. Globljo<br />
rano je nesmiselno razkuževati, saj so bakterije<br />
zašle globoko v podkožje in zaradi polivanja z<br />
razkužilom ne bodo šle ven. Za prvo pomoč je<br />
pomembno, da rano sterilno obvežemo s čisto<br />
gazo in povojem. Pri hujših arterijskih krvavitvah,<br />
kjer kri brizga iz žile, pa je pomembno, da<br />
krvavitev zaustavimo s pritiskom na ustrezno<br />
glavno žilo (ki se mora nahajati med rano in srcem<br />
– če je rana npr na zapestju, pritisnemo arterijo<br />
pod pazduho), sledi pa kompresijska obveza<br />
(obveza, kjer poleg gaze uporabimo še dodaten<br />
zvitek povoja, ki močno pritiska na rano – zato je<br />
tesnost obveze tu večja, ravno toliknšna, da kri<br />
še pride do ostalega dela poškodovanega uda,<br />
ki je pod prevezo). Če povojev nimamo pri sebi,<br />
pritisnemo neposredno na rano, da krvavitev<br />
ustavimo. Pomembno je tudi, da ukrepamo hitro,<br />
saj pri arterijski krvavitvi lahko človek v 5min<br />
izkrvavi.<br />
Kompresijska obveza z dodatnim zvitkom<br />
3.Odtrganine<br />
Odtrganine so ena izmed ran, ki niso preveč<br />
pogoste, kljub temu pa je pomembno, da si takrat<br />
ne zatisnemo oči in zbežimo stran, temveč da<br />
pomagamo, saj tako še lahko rešimo vsaj tisti del<br />
uda, ki je ostal. Pomembna je močna preveza tik<br />
nad odtrganino, ki zaustavi krvavitev. Vsekakor<br />
pa je pri takšnih poškodbah nujna čimprejšnja<br />
pomoč zdravnikov, zato ne pozabimo na številko<br />
112.<br />
Slika prikazuje, kako prevezo pri odtrganini še dodatno zategnemo<br />
z navijanjem paličice.<br />
1.Poškodbe s kemičnimi snovmi<br />
Opekline s kislinami ali poškodbe kože z drugimi<br />
strupenimi kemičnimi snovmi je pomembno<br />
izpirati z ogromno količino vode, kjer moramo<br />
paziti na obleko, ki lahko poškodbe prenese še<br />
na druga mesta telesa in pa na svoje roke, ki<br />
jih moramo pred pomočjo zaščititi, saj bomo<br />
sicer poškodovani še mi. V kolikor je snov<br />
poškodovancu zašla v oči, oko razpremo in<br />
izpiramo – če izpiramo zaprto oko, učinka ne bo.<br />
Poškodbo (razen na obrazu) po izpiranju sterilno<br />
obvežemo.<br />
<br />
Martina Vučko<br />
OBVESTILO SEKCIJE VRTNARJEV<br />
IN CVETLIČARJEV<br />
Če se želite prijaviti za sodelovanje na<br />
14. sejmu FLORA v Celju morate prijavnico<br />
oddati najkasneje do 10.02.<strong>2009</strong><br />
na naslov: Obrtno-podjetniška <strong>zbornica</strong><br />
Slovenije, Sekcija cvetlicarjev in vrtnarjev,<br />
Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana ali po fax-u<br />
št. 01/5830-596).<br />
Več informacij dobite na naslovu<br />
www.florist.si<br />
Razpis za<br />
mojstrske<br />
izpite<br />
Razpisni rok začne teči 12.1.<strong>2009</strong> in traja do<br />
31.12.<strong>2009</strong>.<br />
Pogoji za opravljanje mojstrskega izpita:<br />
V skladu z določili 28. člena Obrtnega zakona (ObrZ)<br />
ima pravico do opravljanje mojstrskega izpita, kdor:<br />
■■ je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima<br />
vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi<br />
opravljati mojstrski izpit,<br />
■■ je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima<br />
vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi<br />
opravljati mojstrski izpit,<br />
■■ ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj<br />
eno leto izkušenj na področju, na katerem želi<br />
opravljati mojstrski izpit.<br />
Prijava k opravljanju mojstrskega<br />
izpita:<br />
Pisne prijave za pristop k opravljanju mojstrskega<br />
izpita pošljejo kandidati skupaj z dokazili o<br />
izpolnjevanju pogojev in ostalo zahtevano<br />
dokumentacijo, na predpisanem obrazcu, ki ga<br />
dobijo na območnih <strong>obrtno</strong>-podjetniških <strong>zbornica</strong>h,<br />
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali si ga<br />
natisnejo iz dokumenta, ki se nahaja na dnu tega<br />
prispevka. Vlogo za pristop k mojstrskemu<br />
izpitu lahko kandidati od 12.<br />
januarja <strong>2009</strong> dalje pošljejo<br />
na Obrtno-podjetniško<br />
zbornico Slovenije, Celovška<br />
cesta 71, 1000 Ljubljana, s<br />
pripisom 'Mojstrski izpiti', ali<br />
jo prinesejo osebno.<br />
Kandidat mora ob vložitvi<br />
prijave na razpis za<br />
opravljanje mojstrskega<br />
izpita plačati prijavnino za<br />
opravljanje mojstrskega<br />
izpita, ki znaša 381,30<br />
EUR in se nakaže na<br />
poslovni račun. V okviru 11. razpisa so določeni trije<br />
pristopni roki. Prvi pristopni rok na tem razpisu je<br />
20. april <strong>2009</strong>. Kandidati, ki bodo oddali popolne<br />
vloge do 10. aprila <strong>2009</strong> bodo pred pristopnim<br />
rokom povabljeni na informativni dan in bodo z 20.<br />
aprilom lahko pričeli opravljati izpite. Drugi pristopni<br />
rok je 4. september <strong>2009</strong> in bo veljal za kandidate, ki<br />
bodo oddali popolne vloge do 28. avgusta <strong>2009</strong>.<br />
Tretji pristopni rok je 21. december <strong>2009</strong>; rok za<br />
oddajo popolne vloge je 14. december <strong>2009</strong>.<br />
Za vse dodatne informacije se obrnite na službo<br />
za mojstrske izpite Obrtno-podjetniške zbornice<br />
Slovenije po telefonu 01/5830-500, 5830-544, 5830-<br />
565 ali 5830-552.<br />
Z opravljenim mojstrskim izpitom si kandidat:<br />
■■ pridobi srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja),<br />
ob opravljeni razliki do poklicne mature, možnost<br />
nadaljevanja izobraževanja na višjih strokovnih<br />
šolah,<br />
■■ izpolnjuje kvalifikacijski (izobrazbeni) pogoj<br />
za opravljanje obrtne dejavnosti, določene<br />
z Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in<br />
mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti,<br />
■■ izpolnjen kvalifikacijski (izobrazbeni) pogoj za<br />
izobraževanje vajencev. Z mojstrskim izpitom je<br />
oseba kvalificirana prenašati svoje praktično in<br />
strokovno znanje na vajence,<br />
■■ pri poklicih, ki so vezani na Zakon o graditvi<br />
objektov, pa mojstrski naziv prinaša pravico, da je<br />
mojster lahko odgovorni vodja del na objektu.<br />
Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktični del,<br />
strokovno-teoretični del, poslovodnoekonomski<br />
del, pedagoško-andragoški del.<br />
Oseba, ki opravi mojstrski izpit, pridobi naziv mojster,<br />
kar je v državah z razvito obrtjo častni naziv.<br />
Obrtni zakon tako<br />
določa, da sme naziv<br />
mojster uporabljati le<br />
tisti, ki je za opravljanje<br />
posamezne obrtne<br />
dejavnosti opravil<br />
mojstrski izpit.<br />
<br />
Martina Vučko<br />
26 27
Pravilnik o določitvi olajšav<br />
Pravilnik<br />
o določitvi olajšav in lestvice za odmero<br />
dohodnine za leto <strong>2009</strong><br />
1. člen<br />
Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugem<br />
odstavku 112. člena, 114. členu in v prvem odstavku 117. člena<br />
ter zneski skupnega dohodka, ki so določeni v drugem in<br />
tretjem odstavku 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list<br />
RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08; v nadaljnjem besedilu ZDoh-2) se<br />
za leto <strong>2009</strong> uskladijo tako, da znašajo<br />
1. splošna olajšava 3.051,35 €<br />
1.1. dodatna splošna olajšava za zavezance s<br />
skupnimi dohodki do 8.557,30 €<br />
1.2. dodatna splošna olajšava za zavezance s<br />
skupnimi dohodki nad 8.557,30 € do<br />
9.897,60 €<br />
2. osebne olajšave:<br />
– invalidu s 100% telesno okvaro <br />
– po dopolnjenem 65. letu starosti <br />
3. posebna osebna olajšava za rezidenta, ki<br />
se izobražuje in ima status dijaka ali<br />
študenta<br />
4. posebna olajšava za prvega <br />
vzdrževanega otroka<br />
5. posebna olajšava za vzdrževanega otroka,<br />
ki potrebuje posebno nego in varstvo<br />
6. za vsakega nadaljnjega vzdrževanega<br />
otroka se olajšava za prvega vzdrževanega<br />
otroka oziroma olajšava za otroka, ki<br />
potrebuje posebno nego in varstvo poveča<br />
za:<br />
– drugega vzdrževanega otroka za <br />
– tretjega vzdrževanega otroka za <br />
– četrtega vzdrževanega otroka za<br />
– petega vzdrževanega otroka za<br />
– vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede<br />
na višino olajšave za predhodnega<br />
vzdrževanega otroka<br />
7. posebna olajšava za vsakega drugega <br />
vzdrževanega družinskega člana<br />
8. olajšava za prostovoljno dodatno .<br />
pokojninsko zavarovanje<br />
2.062,00 €<br />
1.031,00 €<br />
16.314,90 €<br />
1.313,17 €<br />
3.051,35 €<br />
2.251,46 €<br />
8.157,99 €<br />
196,16 €<br />
1.830,81 €<br />
3.465,46 €<br />
5.100,11 €<br />
1.634,65 €<br />
2.251,46 €<br />
2.604,54 €<br />
2. člen<br />
Zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka 122.<br />
člena ZDoh-2 se za leto <strong>2009</strong> uskladijo tako, da znašajo:<br />
če znaša neto letna<br />
davčna osnova v eurih<br />
nad do<br />
7.410,42 16%<br />
znaša dohodnina v<br />
eurih<br />
7.410,42 14.820,83 1.185,67 + 27% nad<br />
7.410,42<br />
14.820,83 3.186,48 + 41% nad<br />
14.820,83<br />
3. člen<br />
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja <strong>2009</strong>.<br />
SEMINAR S PODROČJA DAVČNE<br />
ZAKONODAJE<br />
Obveščamo vas, da bo OOZ Kranj v<br />
sodelovanju z OOZ Tržič organizirala seminar<br />
s področja davčne zakonodaje in aktualnih<br />
novostih. Nanj se lahko prijavite po telefonu<br />
045923340 ali s prijavnico, ki jo dobite na OOZ<br />
Tržič.<br />
Naslov seminarja: Davčni obračun 2008<br />
Predavatelj: Iztok Mohorič<br />
Datum in kraj seminarja: 13.02.<strong>2009</strong> ob<br />
8. uri v konferenčni dvorani OOZ Kranj.<br />
Cena predavanja znaša 108,00 € (90,00 € +<br />
20% DDV 18,00 €)<br />
Za člane OOZ Kranj in OOZ Tržič znaša 48,00<br />
€ vključno z DDV( Razliko do polne cene krije<br />
OOZ Kranj oz. OOZ Tržič.) – 40,00 € + 8,00 €<br />
DDV.<br />
Olajšava za<br />
investiranje<br />
66.a člen<br />
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove<br />
v višini 20% investiranega zneska v opremo in v<br />
neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu,<br />
vendar ne več kot v znesku 20.000 eurov. Znižanje<br />
davčne osnove po tem odstavku znaša lahko največ<br />
10.000 eurov v davčnem letu vlaganja in 10.000 eurov v<br />
davčnem letu po letu vlaganja.<br />
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:<br />
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške<br />
opreme, in<br />
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na<br />
hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni<br />
ali električni pogon in razen tovornih motornih vozil<br />
z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam<br />
EURO VI.<br />
(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega<br />
odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in<br />
usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna<br />
sredstva.<br />
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne<br />
osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja<br />
zavezanec, ki opremo oziroma neopredmeteno<br />
dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega<br />
najema.<br />
(5) Znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega<br />
člena lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma<br />
v vsem davčnem letu zaposlenega najmanj enega<br />
delavca za polni delovni čas.<br />
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko znižanje davčne<br />
osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja tudi<br />
zavezanec, ki zaposli najmanj enega delavca za polni<br />
delovni čas vsaj tri mesece pred koncem davčnega leta<br />
in je delavec pri zavezancu zaposlen za poln delovni<br />
čas nepretrgoma še najmanj eno davčno leto po<br />
letu, za katerega zavezanec uveljavlja znižanje davčne<br />
osnove.<br />
(7) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz<br />
prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo<br />
v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja,<br />
vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v<br />
posameznem davčnem letu skupaj z zmanjšanjem za<br />
Olajšava za investiranje<br />
ta vlaganja v tekočem davčnem letu in največ v višini<br />
davčne osnove.<br />
(8) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna<br />
oseba oziroma prevzemna pravna oseba proda<br />
oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno<br />
dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno<br />
olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu<br />
vlaganja po tem členu, oziroma pred dokončnim<br />
amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek<br />
od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,<br />
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati<br />
davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma<br />
od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje<br />
oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega<br />
dolgoročnega sredstva.<br />
(9) Za odtujitev po osmem odstavku tega člena<br />
se šteje tudi izguba pravice do uporabe opreme<br />
oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva v<br />
primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma<br />
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja<br />
v gospodinjstvo ter tudi odtujitev opreme oziroma<br />
neopredmetenega dolgoročnega sredstva, kot je<br />
določena s prvim odstavkom 51. člena tega zakona.<br />
(10) Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se<br />
ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni<br />
pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega<br />
zakona, lahko prenese na novega zasebnika oziroma<br />
novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.<br />
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma<br />
nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba,<br />
pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.<br />
(11) Če zavezanec po letu, za katero uveljavlja znižanje<br />
davčne osnove, ni imel zaposlenega delavca v<br />
skladu s šestim odstavkom tega člena, mora za<br />
znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo<br />
dohodka iz dejavnosti za davčno leto, v katerem ni<br />
imel zaposlenega delavca v skladu s šestim odstavkom<br />
tega člena. Določba tega odstavka se ne uporablja<br />
pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če se uveljavlja<br />
davčna obravnava po četrtem odstavku 51. člena tega<br />
zakona, za delavce, ki jih prevzame novi zasebnik ali<br />
nova pravna oseba ali prevzemna pravna oseba. Šteje<br />
se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova<br />
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod<br />
pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.<br />
(12) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za<br />
investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz<br />
sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,<br />
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU,<br />
če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.«.<br />
28 29
Vici<br />
Vici<br />
V gostilni je bilo hrupno. Ljudje<br />
so pili, jedli, se veselili in poslušali<br />
glasbo. Naenkrat je na točilnem<br />
pultu pozvonil mobilni telefon. Nek<br />
moški je vzel telefon v roke in se<br />
oglasil. “Halo, dragi moj!” se je slišalo<br />
na drugi strani, “jaz sem v mestu in<br />
v butiku sem videla tako lep kostim,<br />
toda veš, je tak iz visoke mode, zato<br />
stane 700 evrov. Ali ga, muci moj,<br />
lahko kupim?” “Seveda, draga, kar<br />
kupi si ga, saj veš, da rad vidim, da<br />
si lepo oblečena.” “Pa veš kaj še.<br />
Peljala sem se mimo tiste trgovine<br />
s športnimi kabrioleti, ki sva jih že<br />
prejšnji teden gledala, pa si mi takrat<br />
rekel, da boš še premislil, če ga lahko<br />
kupiva. Ali ga zdaj lahko naročim?”<br />
“Seveda draga! Ti ga kar naroči!”<br />
“Muci moj, pa samo še nekaj te<br />
bom prosila. Ali lahko rezerviram<br />
dopust za naju na Maldivih? Veš, v<br />
turistični agenciji so mi rekli, da so<br />
na nekem manjšem otočku odprli<br />
popolnoma nov hotel izven vseh<br />
kategorij, tako je dober. Res stane<br />
za vsakega tri tisočake za teden dni,<br />
ampak to si menda lahko privoščiva,<br />
kajne dragi?” “Seveda, draga! Ti kar<br />
rezerviraj počitnice!” “Hvala dragi, se<br />
vidiva zvečer doma!” je rekla ženska<br />
in prekinila zvezo. “Adijo!” je dejal<br />
moški, dvignil telefon visoko v zrak<br />
in močno zavpil, da so ga slišali vsi<br />
gostje v lokalu:<br />
“Halo! Čigav je tale telefon?”<br />
Podjetnik z večjim številom<br />
zaposlenih je v podjetju za raziskavo<br />
javnega mnenja zaprosil, naj med<br />
delavci izvedejo anketo in ugotovijo,<br />
koliko delavcev ga podpira.”Mislim,<br />
da me podpira 90% vseh delavcev,<br />
toda to dejstvo bi rad preveril!” je<br />
še povedal podjetnik. Uslužbenci<br />
podjetja za raziskavo javnega<br />
mnenja so anketirali vse zaposlene<br />
v podjetju. Nato so poročali<br />
podjetniku: “Žal vsi anketirani sodijo<br />
v tistih 10 procentov, ki vas ne<br />
podpirajo!”<br />
Nova uslužbenka nemočno stoji<br />
ob rezalcu papirja. “Ali vam lahko<br />
pomagam?” vpraša sodelavec.<br />
“Kako ta zadeva funkcionira?” “Zelo<br />
enostavno!” reče sodelavec, ji iz rok<br />
vzame spise in jih vtakne v rezalec<br />
papirja. “Hvala” reče novinka. “In kje<br />
pridejo kopije ven?”<br />
Poslovodja gradbišča je<br />
delavcu naročil naj nekje poišče<br />
samokolnico in mu jo pripelje. Po<br />
dolgem času poslovodja zagleda<br />
delavca ki pelje samokolnico<br />
naloženo v drugi samokolnici. “Zakaj<br />
si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil<br />
samo eno?!” “Pa menda niste mislili,<br />
da jo bom nosil na ramenih?”<br />
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi podatki po navadni ali elektronski pošti<br />
(aleksandra.kojic@ozs.si). Izžrebali bomo nagrado, ki jo prispeva Gostilna Pr’ Krvin.<br />
Vodoravno: ZIMA, AGENS, GL, ANIT, PŽ, RUR,<br />
OTO, ANTOINE, URBAR, KIP SVOBODE, LT, OK, LL,<br />
LOGGIA, VIDA JUVAN, EJ, UDENC, JONAS,JAKNA,<br />
KARENI, OLAJ, BF, ARIJ, BR, JEKA, ODA, ADAM,<br />
ILEGALKA, BAROKA, PO, SOT, INESA, SINATRA,<br />
CEKINČEK, SVAK, ACA, UZDA, TONA.<br />
Geslo: POSLADKAJMO SI ŽIVLJENJE<br />
30<br />
31