Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti

More documents

Recommendations

Info

{t. 9 Na{ poro~evalec September 2012 POSLOVANJE • z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • zaposli tujca ali osebo brez dr - àv ljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, • omogo~i delo dijaka ali {tudenta brez ustrezne napotnice poobla{ - ~e ne organizacije za posredovanje dela, ali ~e omogo~i, da to napotnico uporabi za delo druga oseba. Za zaposlovanje na ~rno se {teje tu - di, kadar posameznik v svojem ime nu in za svoj ra~un zaposli de - lavca, ki zanj opravlja delo na ~rno. Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor V primeru, da prijavitelj ve, da je nekdo zaposlil osebo na ~rno ali je bil sam zaposlen na ~rno, naj se obrne na In{pektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem ZPDZC glede zaposlovanja na ~rno. Prijavo lahko poda tudi po elektronski po{ti na naslov gp.irsd@gov.si. § Finan~ni najem - prodaja blaga Vpra{anje: Na{a stranka se ukvarja z izdelavo in montaò var~nih industrijskih svetil. V bodo~e bi èlel svojim stran kam ponuditi odkup in montaò na lizing. Okvirno pogodbo vam posredujem v predogled. Zanima me, ali lahko opravlja lizing storitve brez licence oziroma ker ni finan~na institucija, ampak zgolj gospodarska dru`ba, d.o.o. Potem me zanima, kdaj se obra ~u - na DDV in kdaj se pripoznajo prihodki. Ali mora DDV podjetje takoj pla~ati oziroma ali ga sploh za ra - ~una, ker gre za 76. a ~len ZDDV-1? Kako je s prihodki? Ali podjetje takoj pripozna prihodek glede na to, da gre za nakup materiala in storitve na “odlog”? Menim, da je to zgolj odlog pla~ila in mora podjetje DDV takoj pla~ati, prav tako se prihodki pripoznajo v celoti. Iz prihodkov bi morebiti lahko izvzeli le dolo~en odstotek, ker ima podjetje pravico do blaga do popla~ila obveznosti. Mnenje: V nadaljevanju podajamo: 1. V prvem delu se vpra{anje na - na{a na tematiko, ki je zunaj do - me ne na{ega delovnega pod ro~ - ja, zato vam podajamo le okvirne informacije, ki smo jih v zvezi z va{im vpra{anjem pridobili ustno na Banki Slovenije, pri AJPES in Ministrstvu za gospodarstvo. Na podlagi telefonskih pogovorov z Ministrstvom za gospodarstvo smo dobili informacijo, da gospodarska dru`ba lahko opravlja dejavnost finan~ - ne ga zakupa po {ifri 64.910 Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008). V zvezi z opravljanjem te dejavnosti se je treba obrniti tudi na Urad za varstvo potro{nikov, ki je pristojen za dajanje dovoljenj pri opravljanju potro{ni{kega kreditiranja po Zakonu o potro{ni{kih kreditih, pri ~emer je bilo pojasnjeno, da se dolo~be tega zakona vsebinsko nana{ajo tudi na finan~ni zakup, pri katerem lastninska pravica na koncu zakupa preide na lizingojemalca. Slednje velja za primer, ko je lizingojemalec potro{nik, ki je po prej omenjenem zakonu fizi~na oseba, ki v poslih po tem zakonu deluje zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. 2. Pravila za nastanek obveznosti za obra~un davka na dodano vrednost dolo~ajo, da pri izro ~it - vi blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za dolo~eno ob - dobje, ki dolo~a, da se ob normalnem poteku dogodkov last - ni{tvo prenese najpozneje ob pla~ilu zadnjega obroka, nastane obveznost obra~una DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem dav~nem obdobju, v katerem je bilo blago izro~eno (36. ~len ZDDV-1 v povezavi s 33. ~lenom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Tudi pri prodaji na obroke so za - konska dolo~ila zapisana tako, da velja, da obveznost obra~una DDV nastopi ob izro~itvi blaga, saj je zapisano, da rok pla~ila, odlog pla~ila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obra~una DDV (30. ~len Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Obdav~ljivi dogodek nastane in s tem tudi obveznost obra~una DDV, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. [teje se, da je blago pri prodaji blaga z odloènim pla~ilom, ki dolo~a, da se ob normalnem poteku lastni{tvo prenese najpozneje ob pla~ilu zadnjega obroka, dobavljeno takrat, ko je to blago dejansko izro~eno kupcu. Nadalje {e omenimo, da je v 39. ~lenu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 dolo~eno, da pri fi nan~ - nem najemu obresti in stro{kov financiranja ni treba v{tevati v dav~no osnovo blaga, ~e sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obravnavani lo~e - no. Vendar ima tak{na dav~na obravnava posledice tudi pri (del - ni) omejitvi pravice do odbitka vstopnega DDV, ker bi dru`ba v tem primeru opravljala tudi opro{ - ~e ne transakcije po dolo~ilih DDV zakonodaje (63., 65. ~len ZDDV-1 20
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor POSLOVANJE in s tem povezani ~leni Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Zgoraj zapisano velja za finan~ni najem, ki predstavlja dobavo blaga. V va{em primeru pa omenjate, da bi va{a stranka po tej pogodbi o finan~nem najemu opravljala de - jav nost dobave in vgradnje svetil, ki se po dolo~ilih DDV zakonodaje obravnava kot enotna dobava gradbene storitve. V primeru, da so grad bene storitve opravljene s strani dav~nega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV drugemu dav~nemu zavezancu z ID {tevilko za namene DDV v Sloveniji (razen v primerih izjem po 127. a ~lenu ZDDV-1), se uporabi posebno pravilo iz 76. a ~lena ZDDV-1. To pomeni, da DDV obra~una prejemnik, ne pa izvajalec te storitve. V primeru opravljanja gradbenih storitev obveznost obra~una DDV nastane, ko je gradbena storitev oprav ljena. V zvezi s priloèno pogodbo o finan~nem najemu predlagamo, da jo daste v pregled tudi pravniku (v primeru, da je ni pripravil strokovnjak s podro~ja prava), ki bo lahko presodil, ali je priloèna pogodba o finan~nem najemu ustrezna glede na dolo~ila Stvarnopravnega zakonika, saj bo dru`ba opravljala vgradnjo svetil na tuji ne pre mi~ - nini. 3. Ra~unovodska obravnava pri finan~nih najemih Po dolo~ilih SRS izkaè najemodajalec opredmetena osnovna sredstva, dana v finan~ni najem, kot dolgoro~ne terjatve (to izhaja iz SRS 1.4.). Iz SRS 18.33. pa izhaja, da pri finan~nem najemu najemodajalec pretvori svoja sredstva v finan~no nalo`bo v najemnika, pri ~emer se ta nalo`ba izkaè kot razlika med se{tevkom dogovorjene najemnine in nezajam~ene preostale vrednosti sredstva in se{tevkom v najemnino zajetih finan~nih prihodkov. Na podlagi SRS 18 menimo, da se prihodki od prodaje po priloèni pogodbi o finan~nem najemu pripoznajo v celoti ob prodaji v vrednosti glavnice, ~e so izpolnjeni splo{ni pogoji za pripoznanje prihodkov, ki so zapisani v SRS 18.11. Prihodki iz naslova obresti po finan~nem najemu pa se pripoznavajo v sorazmerju s prete~enim obdobjem ter glede na neodpla~ani del glavnice (npr. mese~no pre na - {an je med finan~ne prihodke). Tudi prodaja blaga na obroke je z vidika pripoznavanja prihodkov obravnavana vsebinsko enako. ê se namre~ blago prodaja na obroke, se prihodki od prodaje pripoznajo samo v velikosti prodajne cene v trenutku prodaje. Obresti, v{tete v posamezne obroke, se v{tevajo med finan~ne prihodke v sorazmerju s prete~enim obdobjem (SRS 18.41.) Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v ~asu izdaje strokovnega mnenja: Slovenski ra~unovodski standardi, Ur. l. RS, {t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.); spremembe: Ur. l. RS, {t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, {t. 117/2006, Spremembe: Ur. l. RS, {t. 33/2009, 85/2009, 10/2010- UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur.l. RS, {t. 141/2006 Spremembe: Ur. l. RS, {t. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, Stvarnopravni zakonik (SPZ), Ur. l. RS, {t. 87/2002; spremembe: Ur. l. RS, {t. 18/2007 Skl.US: U-I-70/04- 18, Zakon o potro{ni{kih kreditih (ZPotK-1), Ur. l. RS, {t. 59/2010, spremembe: Ur. l. RS, {t. 77/2011. Avtor: In{titut za ra~unovodstvo (Ljubljana, 30. 7. 2012) Osebna varovalna oprema - Obvestilo o popravku sporo~ila Komisije v zvezi s harmoniziranim standardom EN ISO 20345:2004 Od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prejeli obvestilo, da je na predlog nekaterih dràv ~lanic Evropska komisija 28. 6. 2012 sprejela odlo~itev o podalj{anju roka, po katerem uporaba nadome{~enega harmoniziranega standarda EN ISO 20345:2004 Osebna varovalna oprema – za{~itna obutev ne ustvarja ve~ domneve o skladnosti proizvoda z zahtevami Direktive 89/686/EGS o osebni varovalni opremi. Prvotno dolo~en rok (datum), po katerem uporaba navedenega standarda ne bi ustvarjala ve~ domneve o skladnosti, se tako s 30. 6. 2012 podalj{a do 30. 6. 2013. Popravek sporo~ila Komisije v okviru izvajanja Direktive 89/ 686/EGS je bil objavljen v OJ EU C 196 dne 4. 7. 2012. (http://www. mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/ pageuploads/DNT/SETB/novi_pri stop/OVO/Popravek_sporocila_K omisije_v_zvezi_z_EN_20345__4. 7.2012_.pdf). 21
Page 1 and 2: NA[ POROÊVALEC [t.: 9, september,
Page 3 and 4: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
Page 19: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
Page 47: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z

Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?