od 1. aprila 2013 - ponudba obrti
od 1. aprila 2013 - ponudba obrti
od 1. aprila 2013 - ponudba obrti
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
NA[<br />
[t.: 4, april, <strong>2013</strong><br />
PORO^EVALEC<br />
REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR<br />
Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor<br />
Manj zbornice –<br />
mocnejsa<br />
drzavna oblast<br />
v<br />
v v<br />
Zbornica za nove ~ase<br />
Sklep o dolo~itvi prispevkov za<br />
posebne primere zavarovanja -<br />
<strong>od</strong> <strong>1.</strong> <strong>aprila</strong> <strong>2013</strong><br />
Odli~ni raziskovalni dose`ki<br />
dijakov [olskega centra Maribor<br />
Revija Energetik ob 20-letnici<br />
prejela priznanje
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
IZ OOZ MARIBOR<br />
4. redna seja Skup{~ine OOZ Maribor v mandatu 2010–2014<br />
Zbornica za nove ~ase<br />
?Í Breda Malen{ek<br />
»Ne glede na to, ali bo jutri<br />
(~etrtek, 28. 3. <strong>2013</strong>) v Dr`avnem<br />
zboru R Slovenije sprejeta novela<br />
Obrtnega zakona (ObrZ-E) s<br />
prostovoljnim ~lanstvom ali ne,<br />
se bo morala na{a stanovska<br />
organizacija korenito spremeniti.<br />
Postati mora vitka, bolj u~inkovita<br />
in tr`no naravnana, s storitvami,<br />
ki jih b<strong>od</strong>o obrtniki prepoznali<br />
za tak{ne, da b<strong>od</strong>o tudi po<br />
<strong>od</strong>pravi obvezne ~lanarine ostali<br />
~lani obrtne zbornice«, je na<br />
~etrti seji skup{~ine OOZ Mari -<br />
bor, ki je bila 27. marca v<br />
Izobra`evalni dvorani Doma<br />
obrtnikov Maribor, ob obravnavi<br />
novele obrtnega zakona poudaril<br />
njen predsednik Ale{ Pulko.<br />
Skup{~ina je na seji obravnavala<br />
in soglasno potrdila finan~no<br />
poro~ilo o poslovanju OOZ Ma -<br />
ribor v letu 2012 in finan~ni plan<br />
za leto <strong>2013</strong>, poro~ilo o delu<br />
OOZ Maribor v letu 2012 ter<br />
predlog programa dela zbornice<br />
za letos.<br />
Najprej so delegati skup{~ine<br />
potrdili poro~ilo o realizaciji sklepov<br />
3. redne seje skup{~ine OOZ<br />
Maribor, ki je bila marca lani.<br />
Sledila je obravnava finan~nega<br />
poro~ila OOZ Maribor za leto<br />
2012. Na prih<strong>od</strong>kovni strani je bilo<br />
dose`enih ve~ prih<strong>od</strong>kov, kot je<br />
bilo planirano, in to za 11,06<br />
indeksne to~ke ve~. Manj <strong>od</strong><br />
na~rtovanih prih<strong>od</strong>kov je bilo sredstev,<br />
pridobljenih iz naslova ~lanarin,<br />
manj je bilo tudi doh<strong>od</strong>kov <strong>od</strong><br />
najemnin v Domu obrtnikov, kar je<br />
tudi <strong>od</strong>raz splo{nih gosp<strong>od</strong>arskih<br />
razmer. Finan~no poro~ilo je potrdilo,<br />
da je uprava zbornice dobro<br />
delala, pove~ala sredstva zbornice<br />
in upravi~ila zaupanje. Temu je<br />
pritrdilo tudi poro~ilo nadzornega<br />
<strong>od</strong>bora. Poro~ilo o delu OOZ<br />
Maribor za leto 2012 je p<strong>od</strong>al Boris<br />
Li~en, namestnik sekretarja zbornice.<br />
Na{tel je {tevilo izdanih javnih<br />
pooblastil, obrtnih dovoljenj in<br />
izstopajo~e {tevilo postopkov za<br />
izdajo evropskih potrdil, ki ga<br />
obrtniki potrebujejo za delo v drugih<br />
~lanicah Evropske unije.<br />
Navedel je tudi {tevilne poslovne<br />
dog<strong>od</strong>ke, svetovalne storitve,<br />
obve{~anje ~lanov, sre~anja ob<br />
posebnih prilo`nostih, na primer<br />
ob novem letu, jubilejna priznanja<br />
in uspe{no izvedene zimske {portne<br />
igre 2012. Uspe{no je bil<br />
zaklju~en tudi projekt e-p<strong>od</strong>jetnik<br />
s postavitvijo p<strong>od</strong>pornega okolja za<br />
p<strong>od</strong>jetja, predvsem za za~etnike.<br />
Lani oktobra se je OOZ Maribor<br />
vklju~ila v mednar<strong>od</strong>ni projekt<br />
Grozdi se seznanijo s kulturo<br />
(CMC). Izpostavil pa je tudi bogato<br />
delo 18 strokovnih sekcij. Delegati<br />
so soglasno potrdili poro~ilo o delu<br />
OOZ Maribor v letu 2012, predlog<br />
programa dela OOZ Maribor za<br />
leto <strong>2013</strong> ter predlog finan~nega<br />
plana OOZ Maribor za leto <strong>2013</strong>.<br />
Tako predlog programa dela kot<br />
predlog finan~nega plana za leto<br />
<strong>2013</strong> izhajata iz predpostavke<br />
manj{e ~lanarine. Plan <strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov<br />
je zni`an za 20 <strong>od</strong>stotkov, neokrnjen<br />
ostaja le finan~ni plan sekcij,<br />
ki so osnovna celica zbornice.<br />
Nadaljevalo se bo z var~evalnimi<br />
ukrepi, ki pa ne b<strong>od</strong>o posegali v<br />
sredstva, namenjena delu sekcij.<br />
Plan dela <strong>2013</strong> je vezan na razvoj,<br />
s<strong>od</strong>elovanje s p<strong>od</strong>pornim okoljem,<br />
z razli~nimi institucijami ter<br />
pove~ano poslovno p<strong>od</strong>poro ~lanstvu,<br />
zastopanje ~lanstva v lokalnem<br />
okolju, pove~evanju vpliva na<br />
spreminjanje zakon<strong>od</strong>aje in povezovanju<br />
s partnerskimi institucija-<br />
Ale{ Pulko, predsednik OOZ Maribor in delovno predsedstvo Skup{~ine:<br />
Marko Bab{ek, Du{an Fidler in Natalija Jelu{i~ Babi~<br />
Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki <strong>od</strong>bor: Nata{a Matijevi~, glavna in <strong>od</strong>govorna urednica;<br />
Boris Li~en, koordinator – strokovni s<strong>od</strong>elavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta:<br />
pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravski tisk d.o.o., Linhartova ul. 6,<br />
2000 Maribor. Naklada: 3100 izv<strong>od</strong>ov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ka zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon:<br />
(02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 504; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.<strong>ponudba</strong>-<strong>obrti</strong>.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec s<strong>od</strong>i med informativne<br />
publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in `e upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost.<br />
3
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
IZ OOZ MARIBOR<br />
^lani skup{~ine OOZ Maribor<br />
mi. Med pomembnimi nalogami je<br />
tudi oblikovanje bolj pozitivnega<br />
javnega mnenja o obrtni{tvu. Smer -<br />
nice so usmerjene v krepitev poslovne<br />
p<strong>od</strong>pore ~lanstvu, pove~evanju<br />
tr`nega dele`a storitev zbornice,<br />
informiranju ~lanstva.<br />
Na dnevnem redu skup{~ine je bila<br />
tudi obravnava novele obrtnega<br />
zakona. »Kronologija, ki je pripeljala<br />
do oblikovanja te novele, je<br />
znana«, je poudaril predsednik<br />
OOZ Maribor Ale{ Pulko. Pri~elo<br />
se je s pobudo za referendum, na<br />
katerem so se obrtniki <strong>od</strong>lo~ili za<br />
prostovoljno ~lanstvo v sistemu<br />
OZS, to je v nadaljevanju privedlo<br />
do tega, da je politika pripravila<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
osnutek novele obrtnega zakona<br />
(teh osnutkov je bilo kar 13), ki<br />
uvaja prostovoljno ~lanstvo.<br />
Zbornica tudi po tej noveli zakona<br />
ostaja skrbnik obrtni{tva, za{~iteno<br />
pa je tudi premo`enje OOZ. Na<br />
`alost pa je v paketu storitev, ki jih<br />
opravlja zbornica s pomo~jo obvezne<br />
~lanarine, poleg tistih vidnih,<br />
kot so izobra`evalni dog<strong>od</strong>ki,<br />
sejmi, svetovanja in p<strong>od</strong>obno, veliko<br />
tak{nih, ki niso vidne, imajo pa<br />
globlji pomen za obrtnike, kot je<br />
vpliv na zakon<strong>od</strong>ajo v prid obrtnikom.<br />
Vseh teh storitev brez obvezne<br />
~lanarine ne bo mogo~e opravljati<br />
v sedanjem obsegu.<br />
Alojz Vrbnjak je skup{~ino obvestil,<br />
da je sekcija kovinarjev pri<br />
OOZ Maribor pridobila organizacijo<br />
sre~anja slovenskih kovinarjev,<br />
ki bo 23. in 24. novembra <strong>2013</strong> v<br />
Mariboru, in k obisku tega dog<strong>od</strong>ka<br />
povabil tudi obrtnike drugih sekcij.<br />
§<br />
Skladnost izdelkov<br />
?Í Breda Malen{ek<br />
Sredi marca je bil v Izobra`evalni<br />
dvorani Doma obrtnikov v<br />
Mari boru organiziran strokovni<br />
seminar o zakon<strong>od</strong>aji in obveznostih<br />
proizvajalcev o skladnosti<br />
proizv<strong>od</strong>ov <strong>od</strong> proizv<strong>od</strong>nje do<br />
trga. Izvedla ga je Emilija Brato`,<br />
svetovalka specialistka za tehni~ -<br />
no zakon<strong>od</strong>ajo in standarde.<br />
vanje in garancijo. Prvi del seminarja<br />
je bil tako namenjen zakon<strong>od</strong>aji<br />
in ugotavljanju skladnosti za<br />
tehni~no zahtevnej{e proizv<strong>od</strong>e,<br />
drugi del tehni~nim zahtevam in<br />
ugotavljanju skladnosti, tretji del<br />
splo{ni varnosti proizv<strong>od</strong>ov, v<br />
~etrtem delu pa tr`nemu nadzoru.<br />
Kak{ne proizv<strong>od</strong>e lahko posredujemo<br />
na trg? Tak{ne, ki so skladni z<br />
zahtevami zakon<strong>od</strong>aje in standardov.<br />
Torej tak{ne, ki so varni, z<br />
ustreznimi lastnostmi in funkcijami,<br />
tehni~nimi zna~ilnostmi, z<br />
ustreznimi oznakami, deklaracijo,<br />
z ustreznimi oznakami na emba la -<br />
`i, s prilo`enimi nav<strong>od</strong>ili za sestavljanje,<br />
monta`o, uporabo, vzdr`e -<br />
Seminar o skladnosti izdelkov na trgu je izvedla mag. Emilija Brato`, svetovalka specialistka<br />
za tehni~no zakon<strong>od</strong>ajo in standarde.<br />
4
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
Popravek <strong>od</strong>bitka DDV<br />
pri prenehanju identifikacije za namene DDV<br />
Pojasnilo DURS, {t. 4230-748814/2012-6, 4. 3. <strong>2013</strong><br />
Dav~ni zavezanec, identificiran<br />
za namene DDV, je <strong>od</strong> nabav<br />
blaga, opreme in nepremi~nin v<br />
letu 2012 <strong>od</strong>bijal DDV. Spra{uje,<br />
ali bo moral ob prenehanju identifikacije<br />
za namene DDV zaradi<br />
spremembe praga za vstop v<br />
sistem DDV obra~unati DDV <strong>od</strong><br />
zalog blaga, opreme in nepremi~nin,<br />
saj je pri njihovi nabavi<br />
<strong>od</strong>bil DDV. Zanima ga tudi, ali<br />
bo moral opraviti popravek<br />
<strong>od</strong>bitka DDV <strong>od</strong> teh zalog blaga,<br />
opreme in nepremi~nin.<br />
V nadaljevanju pojasnjujemo:<br />
Dav~ni zavezanec, ki mu bo prenehala<br />
identifikacija za namene DDV<br />
zaradi preh<strong>od</strong>a na posebno ureditev<br />
za male dav~ne zavezance,<br />
mora <strong>od</strong> osnovnih sredstev in<br />
nepremi~nin, <strong>od</strong> katerih je ob<br />
nabavi <strong>od</strong>bijal DDV, opraviti<br />
popravek <strong>od</strong>bitka DDV, ~e obdobje<br />
popravka {e ni poteklo.<br />
Od zalog blaga mora dav~ni zavezanec<br />
obra~unati DDV, in sicer na<br />
dan pred prenehanjem identifikacije<br />
za namene DDV.<br />
V skladu s 63. ~lenom Zakona o<br />
davku na d<strong>od</strong>ano vrednost –<br />
ZDDV-1 (Uradni list RS, {t.<br />
3/11–UPB3, 18/11, 78/11, 38/12,<br />
40/12 – ZUJF in 83/12) ima dav~ni<br />
zavezanec pravico, da <strong>od</strong> DDV, ki<br />
ga je dol`an pla~ati, <strong>od</strong>bije DDV, ki<br />
ga je dol`an pla~ati ali ga je pla~al<br />
pri nabavah blaga oziroma storitev,<br />
~e je to blago oziroma storitve uporabil<br />
oziroma jih bo uporabil za<br />
namene svojih obdav~enih transakcij.<br />
Na tej p<strong>od</strong>lagi dav~ni zavezanec,<br />
ki mu bo prenehala identifikacija<br />
za namene DDV zaradi preh<strong>od</strong>a<br />
na posebno ureditev za male<br />
dav~ne zavezance in ima na zalogi<br />
blago oziroma osnovna sredstva,<br />
teh ne bo ve~ uporabil za namene<br />
svojih obdav~enih transakcij, zato<br />
mora <strong>od</strong>bitek DDV ustrezno popraviti.<br />
V skladu s prvim <strong>od</strong>stavkom<br />
68. ~lena ZDDV-1 mora dav~ni<br />
zavezanec namre~ prvotni <strong>od</strong>bitek<br />
popraviti, ~e je <strong>od</strong>bitek vi{ji ali<br />
ni`ji <strong>od</strong> <strong>od</strong>bitka, do katerega je bil<br />
dav~ni zavezanec upravi~en.<br />
Dav~ni zavezanec, ki mu bo prenehala<br />
identifikacija za namene DDV<br />
na p<strong>od</strong>lagi tretjega <strong>od</strong>stavka 27.<br />
~lena Zakona o spremembah in<br />
dopolnitvah Zakona o davku na<br />
d<strong>od</strong>ano vrednost – ZDDV-1G<br />
(Uradni list RS, {t. 83/12), v povezavi<br />
z 80. ~lenom ZDDV-1, mora<br />
<strong>od</strong> zalog blaga, za katere je uveljavil<br />
<strong>od</strong>bitek DDV in ki jih je nabavil<br />
pred preh<strong>od</strong>om na posebno ureditev<br />
za male dav~ne zavezance,<br />
obra~unati DDV v skladu s 132.<br />
~lenom Pravilnika o izvajanju<br />
Zakona o davku na d<strong>od</strong>ano vrednost<br />
– pravilnik (Uradni list RS, {t.<br />
141/06, 52/07, 120/07, 21/08,<br />
123/08, 105/09, 27/10, 104/10,<br />
110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in<br />
102/12), in sicer obra~una DDV na<br />
dan pred prenehanjem identifikacije<br />
za namene DDV. Poleg tega<br />
mora dav~ni zavezanec ob tem<br />
obra~unati DDV tudi <strong>od</strong> vsega prometa,<br />
ki ga je opravil do dneva prenehanja<br />
identifikacije za namene<br />
DDV.<br />
Dav~ni zavezanec, ki je pri preh<strong>od</strong>u<br />
iz splo{ne ureditve na posebno<br />
ureditev za male dav~ne zavezance<br />
opravil dobave blaga oziroma storitev<br />
pred datumom preh<strong>od</strong>a, ra~un<br />
pa izda po datumu preh<strong>od</strong>a, mora<br />
v skladu s tretjim <strong>od</strong>stavkom 16<strong>1.</strong><br />
~lena pravilnika obra~unati DDV.<br />
Ra~un mora v teh primerih izdati<br />
najpozneje do roka za predlo`itev<br />
obra~una DDV za dav~no obdobje,<br />
za katero se sestavlja obra~un DDV.<br />
^e pa je dav~ni zavezanec pred<br />
datumom preh<strong>od</strong>a na posebno ureditev<br />
za male dav~ne zavezance<br />
prejel celotno predpla~ilo za dobave<br />
blaga oziroma storitve, ki b<strong>od</strong>o<br />
opravljene po datumu preh<strong>od</strong>a, v<br />
skladu s ~etrtim <strong>od</strong>stavkom 16<strong>1.</strong><br />
~lena pravilnika obra~una DDV <strong>od</strong><br />
prejetega predpla~ila. V primeru<br />
prejema delnega predpla~ila za<br />
dobave blaga oziroma storitve, ki<br />
b<strong>od</strong>o v celoti opravljene po datumu<br />
preh<strong>od</strong>a, obra~una DDV le <strong>od</strong><br />
tega dela predpla~ila.<br />
Dav~ni zavezanec mora zaradi preh<strong>od</strong>a<br />
na posebno ureditev za male<br />
dav~ne zavezance v skladu z 69.<br />
~lenom ZDDV-1 opraviti popravek<br />
<strong>od</strong>bitka DDV tudi v zvezi z nabavljenimi<br />
osnovnimi sredstvi, ~e<br />
obdobje popravka iz prvega <strong>od</strong>stavka<br />
69. ~lena {e ni poteklo. Obdobje<br />
popravka <strong>od</strong>bitka DDV je za~elo<br />
te~i z za~etkom uporabe osnovnega<br />
sredstva, pri ~emer se za za~etek<br />
uporabe {teje dav~no obdobje, v<br />
katerem je bil izvr{en <strong>od</strong>bitek<br />
DDV, in sicer se {teje, da je obdobje<br />
popravka za~elo te~i na dan, ko<br />
je dav~ni zavezanec v svojem knjigov<strong>od</strong>stvu<br />
ugotovil znesek <strong>od</strong>bitka<br />
DDV. Za osnovna sredstva se<br />
popravek <strong>od</strong>bitka DDV razporedi<br />
na obdobje 5 let, razen pri nepremi~ninah,<br />
ki so bile pridobljene<br />
kot osnovna sredstva, za katere se<br />
popravek razporedi na obdobje 20<br />
let. Letni popravek zna{a 1/5 oziroma<br />
1/20 zneska DDV, ki je bil<br />
zara~unan na osnovna sredstva.<br />
Popravek se izvede na p<strong>od</strong>lagi<br />
sprememb do upravi~enosti do<br />
<strong>od</strong>bitka DDV v naslednjih letih<br />
glede na upravi~enost v letu, v<br />
katerem je bilo blago prvi~ upora-<br />
5
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
bljeno. Na tej p<strong>od</strong>lagi mora torej<br />
dav~ni zavezanec v dav~nem<br />
obdobju, v katerem je pre{el na<br />
posebno ureditev za male dav~ne<br />
zavezance, ugotoviti znesek<br />
popravka <strong>od</strong>bitka DDV. Znesek<br />
popravka <strong>od</strong>bitka DDV dav~ni<br />
zavezanec dolo~i na na~in, kot je<br />
predviden v 11<strong>1.</strong> ~lenu pravilnika<br />
v letu, v katerem je pri{lo do spremembe<br />
pogojev in tudi za preostanek<br />
obdobja popravka. Glede<br />
izvedbe popravka se smiselno uporabi<br />
~etrti <strong>od</strong>stavek 70. ~lena<br />
ZDDV-1, in sicer tako, da se popravek<br />
<strong>od</strong>bitka DDV izvede le enkrat<br />
za celotno preostalo obdobje<br />
popravka, torej v dav~nem obdobju,<br />
v katerem je pri{lo do spremembe<br />
pogojev.<br />
Iz navedenega izhaja, da mora<br />
dav~ni zavezanec, ki je ob nabavi<br />
osnovnih sredstev <strong>od</strong>bijal DDV,<br />
opraviti popravek <strong>od</strong>bitka DDV v<br />
zvezi s temi nabavljenimi osnovnimi<br />
sredstvi, ~e obdobje popravka<br />
<strong>od</strong>bitka iz 69. ~lena ZDDV-1 {e ni<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
poteklo. Od zalog blaga pa bo<br />
moral obra~unati DDV na dan pred<br />
prenehanjem identifikacije za<br />
namene DDV.<br />
S tem pojasnilom preneha veljati<br />
pojasnilo DURS, {tevilka 4230-<br />
34/2007-2 z dne 4. 6. 2007, v delu,<br />
ki pojasnjuje obveznosti dav~nega<br />
zavezanca v primeru prenehanja<br />
identifikacije za namene DDV, pri<br />
~emer dav~ni zavezanec nadaljuje<br />
z opravljanjem dejavnosti kot mali<br />
dav~ni zavezanec.<br />
§<br />
13 <strong>od</strong>govorov na 13 vpra{anj o normirancih<br />
S. p. in d. o. o. se lahko glede na<br />
naravo svoje dejavnosti in mo` -<br />
nosti kori{~enja dav~nih olaj{av<br />
do konca meseca <strong>od</strong>lo~ijo, ali<br />
b<strong>od</strong>o v b<strong>od</strong>o~e ugotavljali dav~ -<br />
no osnovo na normirani p<strong>od</strong>lagi.<br />
<strong>1.</strong> Kdo lahko postane normiranec<br />
– torej pav{alni dav~ni zavezanec,<br />
ki ugotavlja dav~no osnovo z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki?<br />
Dav~ni zavezanec, ki pav{alno<br />
ugotavlja dav~no osnovo, lahko po -<br />
sta ne samostojni p<strong>od</strong>jetnik, d. o. o.<br />
ali posameznik, ki priglasi izvajanje<br />
dejavnosti na tej osnovi do<br />
konca meseca marca za teko~e leto<br />
in izpolnjuje zakonske pogoje:<br />
• v preteklem letu iz naslova opravljanja<br />
dejavnosti ni dosegel<br />
50.000 evrov prih<strong>od</strong>kov,<br />
• je dav~no obdobje pri zavezancu<br />
enako koledarskemu letu,<br />
• v zadnjih 18 mesecih ni ponovno<br />
za~el opravljati dejavnosti.<br />
2. V ~em je prednost ugotavljanja<br />
dav~ne osnove z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki?<br />
Kot ime pove, se pri ugotavljanju<br />
dav~ne osnove z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki priznajo normirani <strong>od</strong> -<br />
h<strong>od</strong> ki v vi{ini 70 % poslovnih prih<strong>od</strong>kov,<br />
to pomeni, da je dav~na<br />
osnova normiranca v vi{ini 30 %<br />
prih<strong>od</strong>kov, ne glede na dejanski<br />
obseg stro{kov.<br />
3. Kak{ne so slabosti pav{alne<br />
obdav~itve?<br />
Dav~ni zavezanec, ki ugotavlja<br />
dav~no osnovo z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki, ne glede na to, ali gre za<br />
s. p. ali za d. o. o., ne more<br />
zmanj{evati dav~ne osnove z<br />
dav~nimi olaj{avami, niti s pla ~a -<br />
ni mi prispevki za socialno varnost<br />
(izjema so kme~ka gosp<strong>od</strong>injstva).<br />
4. Kak{na je dav~na obremenitev?<br />
V skladu z 59. ~lenom Zakonom o<br />
doh<strong>od</strong>nini (ZDoh-2) je samostojni<br />
p<strong>od</strong>jetnik, ki ugotavlja dav~no<br />
osnovo z normiranimi <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki,<br />
obremenjen z 20%-dav~no stopnjo,<br />
d. o. o. pa po veljavni dav~ni stopnji<br />
za leto <strong>2013</strong> v skladu z<br />
dolo~bami 5. ~lena Zakona o spremembah<br />
in dopolnitvah Zakona o<br />
davku <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>kov pravnih oseb<br />
(ZDDPO-2H) – torej s 17 %.<br />
5. Ali normirancu res ni treba<br />
v<strong>od</strong>iti poslovnih knjig?<br />
Normirancu po dolo~bah Zakona o<br />
gosp<strong>od</strong>arskih dru`bah (ZGD-1) ni<br />
treba predlo`iti letnega poro~ila, v<br />
skladu z dolo~bami Pravilnika o<br />
poslovnih knjigah in drugih dav~ -<br />
nih evidencah za fizi~ne osebe, ki<br />
opravljajo dejavnost, pa mora<br />
v<strong>od</strong>iti najmanj evidence, kot so<br />
opredeljene za v<strong>od</strong>enje enostavnega<br />
knjigov<strong>od</strong>stva – torej evidenco<br />
knjigov<strong>od</strong>skih listin, evidenco<br />
osnovnih sredstev in druge evidence,<br />
ki se nana{ajo na posebne uporabnike,<br />
ter evidence, kot jih<br />
dolo~ajo predpisi pri obra~unavanju<br />
in pla~evanje davka na d<strong>od</strong>ano<br />
vrednost ter slovenski ra~unov<strong>od</strong>ski<br />
standard SRS 39.<br />
6. Kako priglasiti izvajanje dejav -<br />
nosti z normiranimi <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki?<br />
Priglasitev mora biti izvedena do<br />
konca meseca marca (za leto <strong>2013</strong><br />
do 2. <strong>aprila</strong>) na obrazcih, ki sta<br />
posebej za d. o. o. in posebej za s.<br />
p. objavljena na spletni strani<br />
DURS. Novoustanovljeni s. p. ali d.<br />
o. o. pa bo priglasitev opravil `e ob<br />
registraciji svoje dejavnosti, npr.<br />
preko ene izmed to~k eVEM.<br />
6
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
7. Komu se spla~a ugotavljati<br />
dav~ no osnovo z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki?<br />
Dav~no osnovo z normiranimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki se spla~a uporabljati vsem<br />
tistim dav~nim zavezancem, ki<br />
opravljajo dejavnost, in sicer te`ko<br />
dosegajo ve~ kot 70 % dav~no priznanih<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov (npr. storitvena<br />
dejavnost), te`ko koristijo dav~ne<br />
olaj{ave (ne zaposlujejo, ne vlagajo<br />
v razvoj, nimajo d<strong>od</strong>atnih vlaganj)<br />
in je njihova dav~na osnova obremenjena<br />
z ve~ kot 20%-dav~no<br />
stopnjo. Glede na razli~no naravo<br />
in posebnosti poslovanja vsakega<br />
dav~nega zavezanca si mora<br />
izra~un sedanjih in potencialnih<br />
obremenitev po eni ali drugi osnovi<br />
ugotoviti dav~ni zavezanec sam.<br />
8. Ali lahko s. p. spremeni na~in<br />
ugotavljanja dav~ne osnove?<br />
Tudi `e registrirani s. p. lahko<br />
spremeni na~in ugotavljanja dav~ -<br />
ne osnove, ~e svojo <strong>od</strong>lo~itev v<br />
zakonskem roku sporo~i DURS.<br />
Vsak s. p., ne glede na to, ali je do<br />
sedaj ugotavljal dav~no osnovo z<br />
normiranimi <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki ali na p<strong>od</strong>lagi<br />
dejanskih prih<strong>od</strong>kov in priznanih<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov, sam pres<strong>od</strong>i, koliko<br />
olaj{av je lahko koristil in kolik{na<br />
je bila njegova dav~na obremenitev<br />
do sedaj, ter se na p<strong>od</strong>lagi tega<br />
<strong>od</strong>lo~i za pav{alno obdav~itev ali<br />
pa preide na »klasi~en« na~in ugotavljanja<br />
dav~ne osnove (z dejanskimi<br />
prih<strong>od</strong>ki in priznanimi<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki).<br />
9. Je lahko normiranec tudi po pol -<br />
danski s. p.?<br />
Tudi pri normirancih se lahko<br />
koristijo vse oblike registracije<br />
dejavnosti – torej kot samozaposlitev<br />
v obliki opravljanja samostojne<br />
dejavnosti, kot opravljanje edine<br />
dejavnosti ali kot »popoldanski s.<br />
p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne<br />
dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi,<br />
upokojitvi ipd.<br />
10. So spremembe tudi pri iz pla -<br />
~evalcih doh<strong>od</strong>kov normirancem?<br />
V skladu s Pojasnilom DURS, {t.:<br />
4212-1358/<strong>2013</strong>-1-(01-640-03) normiranec<br />
sam izpolnjuje svoje<br />
dav~ne obveznosti in obveznosti iz<br />
naslova pla~ila prispevkov, to<br />
pomeni, da izpla~evalci doh<strong>od</strong>kov,<br />
ki so morali pred uveljavitvijo<br />
novele Zakona o spremembah in<br />
dopolnitvah Zakona o doh<strong>od</strong>nini<br />
(ZDoh-2L) hkrati z obra~unom<br />
doh<strong>od</strong>ka iz dejavnosti izra~unati in<br />
<strong>od</strong>tegniti dav~ni <strong>od</strong>tegljaj, s <strong>1.</strong> <strong>1.</strong><br />
<strong>2013</strong> za normirance ve~ ne<br />
obra~unajo in dav~nemu organu<br />
ve~ ne predlagajo obra~una<br />
dav~nega <strong>od</strong>tegljaja - REK 2,<br />
temve~ zavezancem, ki ugotavljajo<br />
dav~no osnovo z upo{tevanjem<br />
normiranih <strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov, doh<strong>od</strong>ek<br />
izpla~ajo v bruto znesku.<br />
1<strong>1.</strong> Kako normiranec izpolnjuje<br />
svoje obveznosti iz naslova pla~ila<br />
akontacije davka?<br />
S. p. poravna svoje obveznosti iz<br />
naslova pla~ila akontacije doh<strong>od</strong>nine<br />
mese~no do 10. v mesecu za<br />
minuli mesec na p<strong>od</strong>lagi ugotovljene<br />
akontacije doh<strong>od</strong>nine po zadnjem<br />
predlo`enem dav~nem obra -<br />
~u nu, pri novoustanovljenih s. p.<br />
pa na p<strong>od</strong>lagi planirane dav~ne<br />
osnove ob priglasitvi, ~e predvidena<br />
letna akontacija presega 400<br />
evrov, sicer pa v ~etrtletnih obrokih.<br />
Obroke akontacije oziroma<br />
obveznost doh<strong>od</strong>nine <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>ka<br />
iz dejavnosti zavezanci »normiranci«<br />
vpla~ujejo v prora~un dr`ave:<br />
SI56 0110 0888 1000 030, s sklicem<br />
SI19 D[ zavezanca-40002.<br />
12. Kako samostojni p<strong>od</strong>jetniki<br />
izpolnjujejo svoje obveznosti iz<br />
naslova pla~ila prispevkov?<br />
V letu <strong>2013</strong> s. p. pla~ujejo prispevke<br />
<strong>od</strong> zavarovalnih osnov, do lo -<br />
~enih v skladu s 209. ~lenom<br />
Zakona o pokojninskem in invalidskem<br />
zavarovanju (ZPIZ-1), `e v<br />
letu 2014 pa b<strong>od</strong>o pla~evali prispevke<br />
<strong>od</strong> zavarovalnih osnov,<br />
dolo~enih s 145. ~lenom ZPIZ-2<br />
(minimalno <strong>od</strong> osnove v vi{ini 60<br />
% povpre~ne pla~e v RS). S. p.<br />
pla~uje prispevke sam, in sicer do<br />
15. v mesecu za minuli mesec,<br />
~eprav ta mesec ni dosegel nobenih<br />
doh<strong>od</strong>kov. Ob pla~ilu prispevkov<br />
samozaposleni s. p. tudi izpolni<br />
ustrezen obrazec preko sistema<br />
eDavki.<br />
Popoldanski s. p., torej tisti, katerim<br />
izvajanje dejavnosti ni edini<br />
vir doh<strong>od</strong>kov, pla~ujejo pav{alne<br />
prispevke v skupnem znesku 36,69<br />
evra, in sicer:<br />
• na ZPIZ, znesek 32,14 naka`e na<br />
ra~un SI56 0110 0888 2000 003, s<br />
sklicem SI 19, va{a dav~na<br />
{tevilka – 44008<br />
• na ZZZS, znesek 4,55 naka`e na<br />
ra~un SI56 0110 0888 3000 073, s<br />
sklicem SI 19, va{a dav~na<br />
{tevilka – 45004,<br />
vendar pa jim preko sistema<br />
eDavki ni treba tudi posredovati<br />
obra~una oz. obrazca, ker zanj le-ta<br />
ni predviden.<br />
Pri izvajanju popoldanskega s. p.<br />
upokojenca le-ti pla~ujejo poleg<br />
pav{alnega zneska za ZPIZ polni<br />
znesek prispevkov za potrebe<br />
zdravstvenega zavarovanja, ki v<br />
tem trenutku zna{a 105,40 evra,<br />
glede na ~as izvajanja d<strong>od</strong>atne<br />
dejavnosti pa se jim v skladu s 3.<br />
<strong>od</strong>stavkom 116. ~lena ZPIZ-2<br />
lahko izpla~uje sorazmerna pokojnina.<br />
13. So za novoustanovljene s. p.<br />
predvidene kak{ne ug<strong>od</strong>nosti pri<br />
pla~ilu dajatev?<br />
V skladu s 430. ~lenom ZPIZ-2<br />
b<strong>od</strong>o novoustanovljeni samozaposleni<br />
s. p. (zavarovani na p<strong>od</strong>lagi<br />
15. ~lena ZPIZ-2) <strong>od</strong> <strong>1.</strong> 7. <strong>2013</strong> v<br />
prvih 12 mesecih opro{~eni pla~ila<br />
50 % prispevkov, v drugih 12<br />
mesecih delovanja pa v vi{ini 30 %<br />
prispevkov.<br />
Avtorica: mag. Mojca Kun{ek<br />
7
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
Evidenca in knji`enje zalog v cvetli~arstvu<br />
Blagovno knjigov<strong>od</strong>stvo mora<br />
biti organizirano tako, da p<strong>od</strong>jetniki<br />
obvladujejo poslovne<br />
procese. V primeru razli~ne<br />
vrste pr<strong>od</strong>aje istega nabavnega<br />
materiala pa bi lahko pr<strong>od</strong>ajo<br />
evidentirali z novimi vrstami<br />
izdajnic oz. dobavnic.<br />
Vpra{anje:<br />
Kako v<strong>od</strong>iti oziroma obra~unavati<br />
zaloge v cvetli~arni, ki je zavezanec<br />
za DDV? Imamo program za<br />
blagovno knjigov<strong>od</strong>stvo, za katerega<br />
pa smo ugotovili, da ni najbolj<br />
primeren. Da bi kupili kaj zahtevnej{ega,<br />
imamo premalo prometa.<br />
Te`ava je v tem, da se v cvetli~arni<br />
pogosto iz blaga sestavljajo artikli<br />
in se nato pr<strong>od</strong>ajo; npr. iz cvetja<br />
naredimo ikebano, venec, iz sve~<br />
paket sve~, iz darilnega programa<br />
darilo ipd. Prevzamemo cvetje ali<br />
sve~e, pr<strong>od</strong>amo pa venec ali paket.<br />
Na ta na~in program ne more <strong>od</strong>pisati<br />
pravega blaga. Kot smo informirani,<br />
posameznih artiklov ni<br />
mogo~e preknji`evati: s tem, ko se<br />
npr. ro`e sestavijo v venec, se tudi<br />
spremeni pr<strong>od</strong>ajna vrednost, ni ve~<br />
taka, kot je bila ob prevzemu posameznega<br />
cvetja.<br />
Mnenje:<br />
Slovenski ra~unov<strong>od</strong>ski standardi<br />
nimajo natan~nega predpisa o tem,<br />
kako se v<strong>od</strong>ijo zaloge, katere evidence<br />
je treba izpolnjevati, niti ne<br />
vsebujejo izrecne zahteve, da je<br />
treba v<strong>od</strong>iti materialno oziroma<br />
blagovno knjigov<strong>od</strong>stvo. Zato si<br />
p<strong>od</strong>jetja organizirajo poslovne<br />
knjige skladno s SRS 22 tako, kot<br />
jim to najbolje ustreza, oziroma<br />
tako, da dobijo p<strong>od</strong>atke, ki jih<br />
potrebujejo za knji`enje v glavni<br />
knjigi, in tako, da lahko poslovanje<br />
tudi ustrezno kontrolirajo, nadzirajo<br />
in na~rtujejo.<br />
Blagovno knjigov<strong>od</strong>stvo torej p<strong>od</strong>jetja<br />
in p<strong>od</strong>jetniki organizirajo<br />
predvsem za lastne potrebe, da<br />
obvladujejo poslovne procese, jih<br />
nadzirajo in na~rtujejo prih<strong>od</strong>nje<br />
poslovne <strong>od</strong>lo~itve kot dobri<br />
gosp<strong>od</strong>arji, ne pa zato, ker bi bila to<br />
izrecna zahteva slovenskih ali<br />
mednar<strong>od</strong>nih ra~unov<strong>od</strong>skih standardov.<br />
Ob tem je treba glede na<br />
va{o opisano situacijo (in stanje v<br />
cvetli~arstvu kot panogi) in velikost<br />
va{ega p<strong>od</strong>jetja spomniti tudi<br />
na na~elo gosp<strong>od</strong>arnosti v ra~unov<strong>od</strong>stvu<br />
(na~elo 18 iz K<strong>od</strong>eksa<br />
ra~unov<strong>od</strong>skih na~el), ki dolo~a:<br />
»Zbiranje ra~unov<strong>od</strong>skih p<strong>od</strong>atkov<br />
in njih spreminjanje v ra~unov<strong>od</strong>ske<br />
informacije morata potekati<br />
tako, da pri zahtevani kakovosti<br />
ra~unov<strong>od</strong>skih informacij povzro~ata<br />
~im manj{e stro{ke. Opu -<br />
sti ti je treba tak{no obdelovanje<br />
p<strong>od</strong>atkov, ki ni za nikogar koristno,<br />
pri oblikovanju novih ra~u -<br />
no v<strong>od</strong>skih informacij pa je treba<br />
skrbeti, da dajejo koristi, ki so<br />
ve~je <strong>od</strong> stro{kov zanje.«<br />
^e boste zaloge v<strong>od</strong>ili z ra~unalni{kim<br />
programom za blagovno<br />
knjigov<strong>od</strong>stvo, priporo~amo, da v<br />
okviru programa:<br />
• evidentirate vse nabave osnovnega<br />
materiala oziroma blaga (brez<br />
pomo`nega materiala, kot je na<br />
primer lepilo), torej p<strong>od</strong>atke o<br />
nabavni vrednosti zalog;<br />
• evidentirate vse porabe oziroma<br />
pr<strong>od</strong>aje blaga, torej p<strong>od</strong>atke o<br />
nabavni vrednosti pr<strong>od</strong>anega<br />
blaga;<br />
• evidentirate druge izredne poslovne<br />
dog<strong>od</strong>ke, kot so na primer<br />
inventurni primanjkljaji, inventurni<br />
vi{ki, kalo.<br />
V okviru evidentiranja porabe oziroma<br />
pr<strong>od</strong>aje blaga (v prej{njem<br />
<strong>od</strong>stavku druga alineja) pri po ro -<br />
~amo, da kreirate dve vrsti dokumentov,<br />
torej dva tipa izdajnic oziroma<br />
dobavnic:<br />
a) dobavnice, po katerih boste<br />
zni`evali pr<strong>od</strong>ano blago (torej tisti<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
del cvetja, lon~nic in p<strong>od</strong>obno, pri<br />
katerih ste poslovali kot trgovec,<br />
torej pr<strong>od</strong>ali v nespremenjeni obliki),<br />
za vrednostni znesek zni`anja<br />
zalog za dolo~en mesec v skladu z<br />
Enotnim kontnim okvirom za<br />
gosp<strong>od</strong>arske dru`be, samostojne<br />
p<strong>od</strong>jetnike posameznike, kme~ka<br />
gosp<strong>od</strong>injstva, zadruge, nepridobitne<br />
organizacije – pravne osebe<br />
zasebnega prava ter dru{tva in<br />
invalidske organizacije direktno<br />
obremenite <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ke (torej konto<br />
711 oziroma ustrezni konto skupine<br />
70);<br />
b) izdajnice, po katerih boste<br />
zni`evali porabljene artikle za<br />
lastne izdelke (ikebane, vence,<br />
pakete sve~ in p<strong>od</strong>obno). To porabo<br />
bi na kontih glavne knjige<br />
knji`ili kot zni`anje zalog trgovskega<br />
blaga in pove~anje zalog trgovskih<br />
izdelkov (torej prenesli na<br />
drug analiti~ni konto zalog). Kako<br />
<strong>od</strong> te faze dalje, je <strong>od</strong>visno <strong>od</strong> va{e<br />
nadaljnje <strong>od</strong>lo~itve o potrebnosti<br />
in smotrnosti evidenc. Mo`no bi<br />
namre~ bilo, da v blagovnem knjigov<strong>od</strong>stvu<br />
prevzamete take izdelke<br />
po nabavni vrednosti sestavljenega<br />
pr<strong>od</strong>ukta, kot dobavitelja pa navedete<br />
»lastna d<strong>od</strong>elava izdelkov«,<br />
pri tem pazite, da je vrednost porabljenih<br />
artiklov p<strong>od</strong> (b) vsaj enaka<br />
prevzetim »cvetli~arskim izdelkom«.<br />
To zalogo potem razknji `u -<br />
jete, kot jo boste pr<strong>od</strong>ajali, ~e lahko<br />
potem te izdelke pove`ete s knjigo<br />
izdanih ra~unov. ^e pa izdanih<br />
ra~unov ne morete nastaviti tako,<br />
da bi program va{e izdelke ozna ~e -<br />
val s posebno k<strong>od</strong>o (ali s posebno<br />
vrsto prometa) in po njej tudi razbremenjeval<br />
zalogo cvetli~arskih<br />
izdelkov, lahko porabo po izdajnicah<br />
(b) knji`ite tudi direktno med<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ke, potem pa jih korigirate<br />
(stornirate) za vrednost inventure<br />
cvetli~arskih izdelkov na zadnji<br />
dan v mesecu (protiknji`ba je eviden~ni<br />
konto zalog). Domnevamo,<br />
da teh izdelkov ni veliko na zadnji<br />
dan v mesecu in na bilan~ni<br />
8
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
prese~ni dan, zato bi lahko problem<br />
zalog re{ili tudi s popisom.<br />
Opisali smo le nekaj predlogov<br />
mo`nih re{itev za va{e p<strong>od</strong>jetje.<br />
Priporo~amo, da izberete tako<br />
re{itev, ki bo prinesla optimalen<br />
rezultat glede na dane mo`nosti,<br />
predvsem pa, da boste imeli vse<br />
relevantne p<strong>od</strong>atke za knji`enje:<br />
zmanj{anje zalog po nabavni vrednosti,<br />
prih<strong>od</strong>ki <strong>od</strong> pr<strong>od</strong>aje blaga in<br />
<strong>od</strong> pr<strong>od</strong>aje cvetli~arskih izdelkov<br />
(trgovinskih storitev), obra~un<br />
davka na d<strong>od</strong>ano vrednost <strong>od</strong> pr<strong>od</strong>anih<br />
zalog blaga in <strong>od</strong> pr<strong>od</strong>anih<br />
cvetli~arskih izdelkov.<br />
Za morebitna d<strong>od</strong>atna vpra{anja in<br />
dileme se lahko obrnete na nas in<br />
bomo zadeve z veseljem pojasnili,<br />
ko bomo imeli d<strong>od</strong>atne ali nove<br />
p<strong>od</strong>atke o danem in mo`nem v<br />
va{em p<strong>od</strong>jetju.<br />
Vir: In{titut za ra~unov<strong>od</strong>stvo<br />
§<br />
Darila za poslovne partnerje,<br />
dana v reklamne namene<br />
Pri obdarovanju bi se z vidika<br />
DDV lahko izognili obdav~itvi z<br />
d<strong>od</strong>elitvijo popustov, pri reklamiranju<br />
pa bo treba dokazati, da<br />
ti <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki nastajajo zaradi pridobivanja<br />
obdav~enih prih<strong>od</strong>kov.<br />
Vpra{anje<br />
Na{a firma se ukvarja s pr<strong>od</strong>ajo<br />
motornega olja servisnim delavnicam.<br />
V reklamne namene jim<br />
v~asih p<strong>od</strong>arimo kak{en kombinezon,<br />
ro~no ~rpalko ali drugo drobno<br />
opremo, ki jo uporabljajo v servisu.<br />
Ali te stro{ke knji`imo na<br />
reklamo ali na kak drug potro{ni<br />
material? Ali je to morda dav~no<br />
sporno?<br />
Mnenje<br />
Kot omenjate, ob~asno svojim<br />
poslovnim partnerjem p<strong>od</strong>arite<br />
blago iz va{ega servisnega <strong>od</strong>delka.<br />
Pri taki situaciji je treba preveriti<br />
posledice pri obra~unu davka na<br />
d<strong>od</strong>ano vrednost in dav~no priznavanje<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov, ki nastanejo zaradi<br />
porabe tega blaga.<br />
1) Po zakon<strong>od</strong>aji s p<strong>od</strong>ro~ja davka<br />
na d<strong>od</strong>ano vrednost so darila<br />
obdav~ena z davkom na d<strong>od</strong>ano<br />
vrednost, saj se brezpla~na <strong>od</strong>tujitev<br />
blaga obravnava kot promet, ki<br />
je po 7. ~lenu Zakona o davku na<br />
d<strong>od</strong>ano vrednost (ZDDV-1)<br />
obdav~en z DDV, ~e je bil pri nabavi<br />
delno ali v celoti <strong>od</strong>bit vstopni<br />
DDV. To pa ne velja v primeru<br />
manj{ih daril vrednosti do 20 EUR<br />
in dajanja vzorcev p<strong>od</strong> pogoji iz 2.<br />
<strong>od</strong>stavka 7. ~lena ZDDV-<strong>1.</strong><br />
2) Enako bi bilo, ~e bi stranki<br />
namenili 100-<strong>od</strong>stotni popust. Pri<br />
tem upo{tevamo tudi s<strong>od</strong>bo<br />
S<strong>od</strong>i{~a ES Kuwait Petrolium (C-<br />
48/97), v kateri s<strong>od</strong>i{~e pojasnjuje,<br />
da se dobave blaga, pri katerih<br />
zna{a popust 100 <strong>od</strong>stotkov cene,<br />
obravnavajo kot dobave brez<br />
pla~ila, ki so predmet obdav~itve z<br />
DDV v skladu s 16. ~lenom direktive<br />
DDV. Ta dolo~ba direktive DDV<br />
je povzeta v 7. ~lenu ZDDV-<strong>1.</strong><br />
V va{em primeru bi lahko namesto<br />
daril strankam d<strong>od</strong>elili popuste po<br />
svojih pravilih za d<strong>od</strong>eljevanje<br />
popustov (razen izredno visokih,<br />
ki po vsebini predstavljajo darilo,<br />
npr. 99 <strong>od</strong>stotkov), saj je v tem primeru<br />
dav~na osnova enaka pr<strong>od</strong>ajni<br />
ceni (zni`ani za popuste), razen<br />
~e nastopijo primeri iz 36. a ~lena<br />
ZDDV-1 (poslovanje med povezanimi<br />
osebami v dolo~enih primerih<br />
iz tega ~lena), kjer pa je dav~na<br />
osnova enaka tr`ni vrednosti tega<br />
blaga.<br />
V zvezi s tematiko d<strong>od</strong>eljevanja<br />
popustov priporo~amo branje<br />
pojasnila dav~ne uprave Pr<strong>od</strong>ajne<br />
akcije, popusti na p<strong>od</strong>lagi kuponov<br />
in obra~un DDV, pojasnilo {t.<br />
4230-965/2006, z dne 19. 3. 2007.<br />
Omenjate, da dajete darila v re -<br />
klam ne namene v okviru obi~ajnih<br />
trgovinskih <strong>od</strong>nosov, in ne reprezentan~ne<br />
namene (jih ne dajete ob<br />
poslovnih stikih s poslovnimi partnerji<br />
kot znak zahvale za s<strong>od</strong>elovanje).<br />
^e dajete blago brezpla~no<br />
poslovnim partnerjem v reklamne<br />
namene, to po vsebini niso darila,<br />
ki bi bila zajeta v 3<strong>1.</strong> ~lenu Zakona<br />
o davku o davku <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>kov<br />
pravnih oseb (ZDDPO-2) kot<br />
stro{ki reprezentance, ki so priznani<br />
le v vi{ini 50 <strong>od</strong>stotkov. V tem<br />
delu je aktualno pojasnilo dav~ne<br />
uprave Dav~na obravnava daril z<br />
logotipom, ki jih zavezanci delijo<br />
na sejmih ali <strong>od</strong>prtjih, {t. DT4200-<br />
38/2008, z dne <strong>1.</strong> 4. 2008, kjer je<br />
povzeta tudi definicija reklamiranja,<br />
kot je bila opredeljena v starej{i<br />
s<strong>od</strong>bi Vrhovnega s<strong>od</strong>i{~a RS,<br />
opr. {t. Ru 49/95, z dne 8. 3. 1996<br />
iz katere izhaja, da propagiranje –<br />
reklamiranje v gosp<strong>od</strong>arstvu<br />
ozna~uje vizualno, akusti~no,<br />
kombinirano ali kakr{no koli drugo<br />
organizirano {irjenje in populariziranje<br />
proizv<strong>od</strong>ov ter storitev prek<br />
sredstev ekonomske propagande in<br />
publicitete zaradi pridobitve kupcev<br />
oziroma porabnikov. S propagandnim<br />
sporo~ilom se v kakr{ni<br />
koli obliki in na kakr{en koli na~in<br />
izvabi pozornost, interes, vtis v<br />
spomin, `elja in kon~no <strong>od</strong>lo~itev<br />
porabnika za nakup. Propagiranje v<br />
tr`nem gosp<strong>od</strong>arstvu je nujna in<br />
neizogibna oblika dejavnosti<br />
gosp<strong>od</strong>arskega subjekta, ki `eli<br />
9
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
sploh plasirati svoje proizv<strong>od</strong>e in<br />
storitve na trgu potro{nikom, saj se<br />
ti lahko <strong>od</strong>lo~ijo zanje le, ~e so z<br />
njimi in z njihovimi lastnostmi<br />
seznanjeni. Zato so stro{ki propagande<br />
<strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki, potrebni za pridobitev<br />
prih<strong>od</strong>kov, ki so obdav~eni<br />
po dolo~bah ZDDPO-2.<br />
Za izdatke v reklamne namene je<br />
predvsem zna~ilno, da nastanejo<br />
zato, ker `elijo dav~ni zavezanci z<br />
njimi predvsem pospe{iti pr<strong>od</strong>ajo<br />
ali opozoriti na dolo~ene lastnosti,<br />
zna~ilnosti, dog<strong>od</strong>ek ali dejanja,<br />
povezane s poslovnimi dejavnostmi<br />
dav~nega zavezanca (Jerman,<br />
Odar: Zakon o davku <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>kov<br />
pravnih oseb s komentarjem, GV<br />
Zalo`ba, 2008, str. 292). Izdatki za<br />
reklamne namene pa so dav~no<br />
priznani, ~e so <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki iz tega<br />
naslova potrebni za pridobitev prih<strong>od</strong>kov,<br />
ki so obdav~eni po<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZDDPO-2. Ob morebitnem in{pekcijskem<br />
pregledu je tako treba<br />
dokazati, da ti <strong>od</strong>h<strong>od</strong>ki nastajajo<br />
zaradi pridobivanja obdav~enih<br />
prih<strong>od</strong>kov, kot je to dolo~eno v 29.<br />
~lenu ZDDPO-2.<br />
In{titut za ra~unov<strong>od</strong>stvo<br />
§<br />
Oddaja nepremi~nine v najem<br />
Pri <strong>od</strong>dajanju nepremi~nine<br />
fizi~ni osebi, ki je zaposlena pri<br />
najem<strong>od</strong>ajalcu, je treba upo{tevati<br />
dolo~ila transfernih cen. Cena<br />
najemnine mora biti enaka tr`ni<br />
ceni najemnine, saj se v nasprotnem<br />
primeru za razliko obra ~u -<br />
nava boniteta.<br />
Vpra{anje bonitet opredeljuje 39.<br />
~len ZDoh-2, v katerem je<br />
dolo~eno, da je boniteta vsaka<br />
ug<strong>od</strong>nost v obliki proizv<strong>od</strong>a, storitve<br />
ali druge ug<strong>od</strong>nosti v naravi, ki<br />
jo delojemalcu ali njegovemu<br />
dru`inskemu ~lanu zagotovi del<strong>od</strong>ajalec<br />
ali druga oseba v zvezi z<br />
zaposlitvijo, med drugim boniteta<br />
vklju~uje tudi nastanitev. ZDoh-2<br />
dolo~a, da je osnova za doh<strong>od</strong>nino<br />
<strong>od</strong> doh<strong>od</strong>ka iz delovnega razmerja,<br />
doh<strong>od</strong>ek iz 37. ~lena, zmanj{an za<br />
obvezne prispevke za socialno varnost,<br />
ki jih je na p<strong>od</strong>lagi posebnih<br />
predpisov dol`an pla~ati delojemalec.<br />
37. ~len tega zakona opredeljuje,<br />
da doh<strong>od</strong>ek iz delovnega razmerja<br />
vklju~uje pla~o, nadomestilo<br />
pla~e in vsako drugo pla~ilo za<br />
opravljeno delo, ki vklju~uje tudi<br />
provizije in druge ug<strong>od</strong>nosti, med<br />
njimi tudi boniteto, ki jo del<strong>od</strong>ajalec<br />
zagotovi v korist delojemalca<br />
ali njegovega dru`inskega ~lana.<br />
Vrednotenje bonitete in njenega<br />
v{tevanja v dav~no osnovo opredeljuje<br />
43. ~len ZDoh-2, ki dolo~a, da<br />
se znesek bonitete praviloma<br />
dolo~a na p<strong>od</strong>lagi primerljive tr`ne<br />
cene. ^e primerljive tr`ne cene ni<br />
mogo~e dolo~iti, se znesek bonitete<br />
dolo~i na p<strong>od</strong>lagi stro{ka, ki je<br />
nastal pri delojemalcu v zvezi z<br />
zagotavljanjem bonitete, ~e ni s<br />
tem zakonom druga~e dolo~eno.<br />
Tako ugotovljena boniteta se<br />
zmanj{a za pla~ila, ki jih delojemalec<br />
pla~a del<strong>od</strong>ajalcu v zvezi z<br />
zagotavljanjem dolo~ene bonitete.<br />
Tretji <strong>od</strong>stavek natan~neje dolo~a<br />
najemnine, in sicer, ~e del<strong>od</strong>ajalec<br />
delojemalcu zagotovi nastanitev s<br />
pla~ilom najemnine ali brez najemnine<br />
in vrednost bonitete za nastanitev<br />
delojemalca ni mogo~e<br />
dolo~iti v vi{ini tr`ne vrednosti ali<br />
v vi{ini stro{kov del<strong>od</strong>ajalca, se<br />
vrednost bonitete dolo~i mese~no<br />
v vi{ini 0,6 % tr`ne vrednosti<br />
premo`enja, s katerim se zagotavlja<br />
nastanitev delojemalca na dan<br />
obra~una bonitete.<br />
Boniteta se vklju~i v doh<strong>od</strong>ek iz<br />
delovnega razmerja, to pomeni, da<br />
pove~a osnovo za pla~ilo prispevkov<br />
za socialno varnost in akontacijo<br />
doh<strong>od</strong>nine.<br />
Slovenska dru`ba ima na Hrva{ -<br />
kem registrirano p<strong>od</strong>ru`nico, ki se<br />
ukvarja z <strong>od</strong>dajanjem lastnih<br />
poslovnih prostorov v najem. Prvi<br />
<strong>od</strong>stavek 4. ~lena »Zakona o porezu<br />
na dobit 15« definira poslovno<br />
enoto nerezidenta kot stalno poslovno<br />
enoto v primeru, da nerezident<br />
v celoti ali delno opravlja dejavnost<br />
na Hrva{kem. Nadalje pa v<br />
drugem <strong>od</strong>stavku 4. ~lena kot<br />
poslovno enoto nerezidenta opredeljuje<br />
tudi p<strong>od</strong>ru`nico. Tudi<br />
Sporazum v 6. ~lenu dolo~a, da se<br />
doh<strong>od</strong>ek iz nepremi~nin, ki le`ijo<br />
na Hrva{kem, lahko obdav~i tam.<br />
Glede na dejavnost, ki jo p<strong>od</strong>ru` -<br />
nica opravlja, jo opredelimo kot<br />
stalno poslovno enoto in tudi<br />
dobi~ek, ki ga ustvari na Hrva{ -<br />
kem, zapade p<strong>od</strong> obdav~itev tam.<br />
Vendar pa lahko slovenska dru`ba<br />
v Sloveniji uveljavlja <strong>od</strong>bitek tujega<br />
davka do 17%-stopnje. Ker je<br />
stopnja DDPO na Hrva{kem 20-%,<br />
se razlika med 20 % in 17 % ne<br />
more uveljavljati kot <strong>od</strong>bitek v tujini<br />
pla~anega davka (davek, pla~an<br />
na Hrva{kem, je izgubljen v celoti,<br />
~e slovenska dru`ba nima pozitivne<br />
dav~ne osnove in posledi~no<br />
nima dav~ne obveznosti, ki bi si jo<br />
z davkom, pla~anim na Hrva{kem<br />
lahko zni`evala).<br />
V skladu z 62. ~lenom ZDDPO-2<br />
lahko rezident <strong>od</strong> obveznosti za<br />
pla~ilo davka po dav~nem obra -<br />
~unu za posamezno dav~no obdobje<br />
<strong>od</strong>{teje znesek, enak davku, ki<br />
ustreza davku po tem zakonu, ki ga<br />
je pla~al <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>kov iz virov<br />
10
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
zunaj Slovenije in ki je vklju~en v<br />
njegovo dav~no osnovo. Je pa treba<br />
pri <strong>od</strong>bitku tujega davka upo{tevati<br />
tudi dolo~ila 63. ~lena ZDDPO-2,<br />
v skladu s katerim <strong>od</strong>bitek iz 62.<br />
~lena ne sme prese~i ni`jega <strong>od</strong>:<br />
• zneska tujega davka na tuji doh<strong>od</strong>ek,<br />
ki je bil kon~en in dejansko<br />
pla~an;<br />
• zneska davka, ki bi ga bilo treba<br />
pla~ati po tem zakonu za tuje<br />
doh<strong>od</strong>ke, ~e <strong>od</strong>bitek ne bi bil<br />
mo`en.<br />
Vir: Infonep<br />
§<br />
Kak{en je DDV vidik opravljanja gradbenih<br />
storitev v Nem~iji<br />
Slovensko p<strong>od</strong>jetje ima delavce<br />
na delu v Nem~iji, kjer opravljajo<br />
gradbene storitve. Za gradbeni<br />
material nem{ki dobavitelj zara -<br />
~u nava DDV. Kako je s povra ~i -<br />
lom tega DDV? Ali slovensko<br />
p<strong>od</strong>jetje lahko zahteva vra~ilo<br />
DDV pri slovenski dav~ni upravi?<br />
Kdaj in kako in ali se je treba za<br />
to d<strong>od</strong>atno registrirati? V Nem~iji<br />
pla~ujejo DDV tudi za nastanitev<br />
delavcev in <strong>od</strong> najema kombija<br />
za prevoz delavcev na delo. Kako<br />
je z vra~ilom tega DDV? V Nem -<br />
~iji imajo najet avtomobil za prevoz<br />
na delo. Nem~ija jim DDV ne<br />
zara~unava. Ali to pomeni, da<br />
mo rajo obra~unati DDV v Slo ve -<br />
niji, vstopnega DDV pa ne smejo<br />
upo{tevati?<br />
Vra~ilo DDV zavezancem, ki<br />
nimajo sede`a v dr`avi vra~ila,<br />
ureja zlasti direktiva 2008/9/ES. To<br />
pomeni, da so pravila, ki urejajo<br />
vra~ilo DDV, harmonizirana v vseh<br />
dr`avah ~lanicah EU.<br />
Splo{no pravilo, ki ureja<br />
upravi~enost do vra~ila DDV, ki je<br />
bil zara~unan v drugi dr`avi ~lanici,<br />
je, da se pravica do vra~ila prizna le<br />
tistim zavezancem, ki v obdobju<br />
vra~ila v dr`avi vra~ila (v tem primeru<br />
je to Nem~ija) niso imeli<br />
sede`a svoje ekonomske dejavnosti<br />
ali stalne poslovne enote, iz katere<br />
so se opravljale poslovne transakcije,<br />
in p<strong>od</strong> d<strong>od</strong>atnim pogojem, da<br />
zavezanci v obdobju vra~ila niso<br />
dobavili nobenega blaga ali opravili<br />
storitev, za katere bi se lahko {telo,<br />
da je bilo dobavljeno ali so bile<br />
opravljene v dr`avi vra~ila (Nem ~i -<br />
ji), razen dolo~enih prevoznih in<br />
pomo`nih storitev ter storitev, ki so<br />
predmet DDV v dr`avi ~lanici<br />
vra~ila po sistemu obrnjene dav~ne<br />
obveznosti.<br />
V tem konkretnem primeru je<br />
vpra{anje upravi~enosti do vra~ila<br />
DDV <strong>od</strong>visno <strong>od</strong> tega, ali se v skladu<br />
z lokalno zakon<strong>od</strong>ajo v Nem~iji<br />
{teje, da je opravljanje gradbenih<br />
storitev s strani tujega p<strong>od</strong>jetja, pri<br />
~emer se nepremi~nina nahaja v<br />
Nem~iji, predmet obrnjene dav~ne<br />
obveznosti ali ne. To pa je lahko<br />
mogo~e samo v primeru, da je<br />
stranka (prejemnik storitve) dav~ni<br />
zavezanec v Nem~iji.<br />
Predlagam vam, da se obrnete na<br />
lokalnega svetovalca v Nem~iji, ki<br />
naj vam svetuje, ali je storitev, ki jo<br />
opravljate, predmet DDV v Nem~iji<br />
po sistemu obrnjene dav~ne obveznosti<br />
ali pa ste se dol`ni identificirati<br />
za DDV v tej dr`avi in<br />
obra~unati lokalni DDV sami. Pri<br />
tem boste morali dati svetovalcu na<br />
voljo potrebne p<strong>od</strong>atke, zlasti pa<br />
p<strong>od</strong>atek o tem, kak{en je status<br />
prejemnika va{e gradbene storitve.<br />
Po p<strong>od</strong>atkih, s katerimi razpolagam,<br />
je precej verjetno, da je va{a<br />
storitev predmet obrnjene dav~ne<br />
obveznosti, seveda p<strong>od</strong> pogojem,<br />
da je prejemnik storitve dav~ni<br />
zavezanec. ^e v konkretnem primeru<br />
nem{ki svetovalec pres<strong>od</strong>i,<br />
da so va{e storitve predmet DDV v<br />
Nem~iji po sistemu obrnjene<br />
dav~ne obveznosti, ste po mojem<br />
mnenju upravi~eni do vra~ila DDV<br />
(sicer pa se morate identificirati za<br />
DDV v Nem~iji in lahko uveljavljate<br />
vstopni DDV na p<strong>od</strong>lagi dav~ -<br />
nega obra~una). Zahtevek za<br />
vra~ilo DDV se vlo`i pri slovenskem<br />
dav~nem organu preko sistema<br />
eDavki. Skrajni rok za vlo`itev<br />
zahtevka je 30. september naslednjega<br />
leta po letu, v katerem je bil<br />
davek obra~unan. D<strong>od</strong>atne registracije<br />
za to ne potrebujete, saj je<br />
obrazec na voljo preko sistema<br />
eDavki.<br />
Po p<strong>od</strong>atkih, s katerimi razpolagam,<br />
bi morali biti upravi~eni do<br />
vra~ila DDV <strong>od</strong> vseh vrst stro{kov,<br />
ki ste jih navedli (gradbeni material,<br />
nastanitev delavcev in prevoz<br />
delavcev na delo), seveda p<strong>od</strong><br />
pogojem, da izpolnjujete splo{ne<br />
zahteve za upravi~enost do vra~ila<br />
DDV.<br />
Omenjate, da je slovenski zavezanec<br />
v Nem~iji najel vozilo (avtomobil).<br />
Kot navajate, storitev ni<br />
predmet DDV v Nem~iji in vas<br />
zanima, ali je storitev predmet<br />
DDV v Sloveniji.<br />
Menim, da je storitev najverjetneje<br />
predmet DDV v Sloveniji. Dolgo ro -<br />
~en najem prevoznih sredstev je<br />
namre~ predmet DDV po splo{nem<br />
pravilu, torej pri prejemniku, ~e je<br />
ta dav~ni zavezanec. To pomeni,<br />
da mora slovenski dav~ni zavezanec<br />
obra~unati DDV <strong>od</strong> storitve<br />
najema avtomobila v Nem~iji. Ob<br />
tem naj pripomnimo, da mora pri<br />
<strong>od</strong>bitku zavezanec upo{tevati 66.<br />
~len ZDDV-1, ki prepoveduje <strong>od</strong>bitek<br />
DDV <strong>od</strong> (med drugim) osebnih<br />
avtomobilov, torej tudi <strong>od</strong> stro{kov<br />
najema vozila, in to ne glede na to,<br />
da za najem vozila obstaja poslovni<br />
razlog.<br />
11
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
Obvezna uporaba lo~enega<br />
transakcijskega ra~una<br />
za samostojne p<strong>od</strong>jetnike<br />
37. ~len Zakona o dav~nem<br />
postopku (ZdavP-2) dolo~a, da<br />
morajo samostojni p<strong>od</strong>jetniki<br />
in posamezniki, ki samostojno<br />
opravljajo dejavnost, imeti za<br />
namene v zvezi z opravljanjem<br />
dejavnsoti lo~en transakcijski<br />
ra~un.<br />
Zakon sicer nikjer ne navaja, da<br />
morajo p<strong>od</strong>jetniki za poslovne na -<br />
mene koristiti poslovni ra~un. ^e<br />
se p<strong>od</strong>jetnik <strong>od</strong>lo~i za uporabo<br />
dveh lo~enih osebnih ra~unov,<br />
mora obvestiti pristojni AJPES in<br />
DURS, kateri ra~un uporablja v<br />
poslovne namene.<br />
Poudarjamo, da lahko dav~ni organ<br />
v hitrem postopku o prekr{ku<br />
Pravkar sprejeti zakon o delovnih<br />
razmerjih (ZDR-1), ki bo<br />
za~el veljati sredi <strong>aprila</strong>, znova<br />
omogo~a, da se direktor enoosebne<br />
dru`be, ki je hkrati tudi lastnik<br />
te dru`be, zaposli v svojem<br />
p<strong>od</strong>jetju. ZDR-1 namre~ izrecno<br />
dolo~a, da se v primeru, ko se<br />
pog<strong>od</strong>ba o zaposlitvi sklene med<br />
poslov<strong>od</strong>no osebo in dru`bo,<br />
katere edini lastnik je ta poslov<strong>od</strong>na<br />
oseba, tak{no razmerje<br />
lahko {teje kot delovno razmerje.<br />
izre~e globo v kateri koli vi{ini<br />
znotraj razpona, ki je predpisan za<br />
posamezen prekr{ek. Najni`ja glo -<br />
ba za tak prekr{ek zna{a 800 EUR.<br />
Navedene p<strong>od</strong>atke lahko posredujejo<br />
najbli`jemu dav~nemu uradu<br />
na obrazcih »Prijava za vpis dejavnosti<br />
fizi~ne osebe v dav~ni register<br />
(obrazec DR-03, gl. t~. 20)« oziroma<br />
»Prijava za vpis pravne osebe<br />
v dav~ni register (obrazec DR-04,<br />
gl. t~. 21)«, ki sta dostopna na vseh<br />
dav~nih uradih in izpostavah ter<br />
na spletni strani:<br />
http://www.durs.gov.si/si/storitve<br />
/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka_obrazci/<br />
Od <strong>aprila</strong> lastniki d. o. o.<br />
spet v slu`bi<br />
da sta namre~ zavzela stali{~e, da<br />
je za sklenitev delovnega razmerja<br />
nujno potreben p<strong>od</strong>rejen <strong>od</strong>nos<br />
delavca do del<strong>od</strong>ajalca, tako da<br />
zaposleni opravlja delo po nav<strong>od</strong>ilih<br />
del<strong>od</strong>ajalca. Za direktorje pa sta<br />
zav<strong>od</strong>a zavzela stali{~e, da te<br />
p<strong>od</strong>rejenosti ni, in zato z za~etkom<br />
minulega leta direktorje enoosebnih<br />
dru`b, ki so hkrati tudi lastniki<br />
te dru`be, razvrstila med samozaposlene.<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
§<br />
Letni dopust<br />
po novem<br />
Zakonu o<br />
delovnih<br />
razmerjih<br />
Novi Zakon o delovnih razmerjih<br />
(ZDR-1) jasneje in preprosteje<br />
ureja p<strong>od</strong>ro~je letnega dopusta<br />
(~len 159 do 164).<br />
Delavec pridobi pravico do letnega<br />
dopusta s sklenitvijo delovnega<br />
razmerja, to je nedvoumno,<br />
vendar doslej ni bilo zapisano v<br />
taki obliki.<br />
Pisno obvestilo o <strong>od</strong>meri letnega<br />
dopusta mora del<strong>od</strong>ajalec izdati<br />
najkasneje do 3<strong>1.</strong> marca, delavcu<br />
pa ga lahko po{lje po elektronski<br />
poti na elektronski naslov, ki ga<br />
zagotavlja in uporabo nalaga<br />
del<strong>od</strong>ajalec.<br />
Sorazmerni del letnega dopusta<br />
je spremenjen. Namesto {est<br />
mesecev nepretrganega delovnega<br />
razmerja kot pogoj za pridobitev<br />
pravice do celotnega letnega<br />
dopusta, po novem 1/12 letnega<br />
dopusta pripada delavcu, ki med<br />
koledarskim letom sklene ali mu<br />
preneha delovno razmerje in ima<br />
v posameznem koledarskem letu<br />
obdobje zaposlitve kraj{e <strong>od</strong><br />
enega leta.<br />
Delavec, ki ima v prvem letu<br />
zaposlitve pravico do sorazmernega<br />
dela letnega dopusta, pridobi<br />
pravico do letnega dopusta za<br />
naslednje koledarsko leto v<br />
za~etku tega leta.<br />
Nova je pravica del<strong>od</strong>ajalca, da<br />
lahko zahteva <strong>od</strong> delavca planiranje<br />
izrabe letnega dopusta najmanj<br />
dveh tednov za teko~e koledarsko<br />
leto.<br />
S tem je <strong>od</strong>pravljena birokratska<br />
poteza zav<strong>od</strong>ov za zdravstveno in<br />
za pokojninsko zavarovanje. Za vo -<br />
Obveznosti del<strong>od</strong>ajalca, da ob<br />
prenehanju delovnega razmerja<br />
delavcu izda potrdilo o izrabi letnega<br />
dopusta, ni ve~.<br />
12
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Opravljanje za~asnega in ob~asnega dela<br />
upokojencev<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)<br />
Uradni list RS, {t. 21/<strong>2013</strong> z dne 13. 3. <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
<strong>1.</strong> Mo`nost opravljanja za~asnega<br />
in ob~asnega dela za upokojence<br />
• Za~asno ali ob~asno delo je<br />
pla~ano za~asno ali ob~asno delo<br />
ali trajnej{e ~asovno omejeno<br />
delo upravi~enca ali upravi~enke<br />
do opravljanja za~asnega ali ob -<br />
~as nega dela (v nadaljnjem besedilu:<br />
upra vi ~e nec).<br />
• Upravi~enec do za~asnega ali ob -<br />
~as nega dela po tem zakonu je<br />
oseba, ki ima v Republiki Slo ve -<br />
niji status upokojenca. Upra vi -<br />
~en ci niso delni upokojenci (t.j.<br />
tisti, ki so pridobili pravico do<br />
dela starostne ali pred~asne po -<br />
koj nine, ki se izpla~uje zavarovancu,<br />
ki ostane v zavarovanju, v<br />
vi{ini sorazmerja s skraj{anjem ur<br />
opravljanja dela).<br />
• Za~asno ali ob~asno delo se opravlja<br />
na p<strong>od</strong>lagi pog<strong>od</strong>be o opravljanju<br />
za~asnega ali ob~asnega<br />
dela kot posebnega pog<strong>od</strong>benega<br />
razmerja med del<strong>od</strong>ajalcem in<br />
upravi~encem, ki ima lahko tudi<br />
elemente delovnega razmerja, kot<br />
jih v opredelitvi delovnega razmerja<br />
dolo~a zakon, ki ureja delovna<br />
razmerja.<br />
Obvezni p<strong>od</strong>atki, ki jih mora vsebovati<br />
pog<strong>od</strong>ba o opravljanju za -<br />
~as nega ali ob~asnega dela<br />
• naziv, sede`, mati~na in dav~na<br />
{tevilka del<strong>od</strong>ajalca,<br />
• ime, priimek, rojstni datum,<br />
mati~na in dav~na {tevilka upravi~enca,<br />
• vrsta dela, ki se bo opravljalo kot<br />
za~asno ali ob~asno delo,<br />
• obdobje opravljanja za~asnega ali<br />
ob~asnega dela,<br />
• p<strong>od</strong>atek o predvidenem {tevilu ur<br />
za~asnega ali ob~asnega dela,<br />
• datum sklenitve pog<strong>od</strong>be,<br />
• urna postavka za opravljeno delo<br />
in<br />
• predviden skupen znesek doh<strong>od</strong>ka.<br />
Omejitve pri upravi~encih<br />
• Za~asno ali ob~asno delo lahko<br />
upravi~enec opravlja v obsegu<br />
najve~ 60 ur v koledarskem mesecu.<br />
Neizkori{~enih ur ni mogo~e<br />
prena{ati v naslednji koledarski<br />
mesec.<br />
• Urna postavka upravi~enca za<br />
opravljeno uro za~asnega ali ob -<br />
~asnega dela ne sme biti ni`ja <strong>od</strong><br />
4,20 evra, doh<strong>od</strong>ek za opravljeno<br />
za~asno ali ob~asno delo pa v<br />
se{tevku v koledarskem letu ne<br />
sme presegati 6.300,00 evrov.<br />
• Upravi~enec lahko za~asno ali<br />
ob~asno delo opravlja pri ve~<br />
del<strong>od</strong>ajalcih hkrati, vendar v<br />
se{tevku ne sme prese~i predpisane<br />
omejitve glede {tevila ur in<br />
vi{ine doh<strong>od</strong>ka iz prvega in drugega<br />
<strong>od</strong>stavka tega ~lena.<br />
Omejitve pri del<strong>od</strong>ajalcih (v po sa -<br />
meznem koledarskem mesecu)<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki nima zaposlenega<br />
nobenega delavca oziroma<br />
delavke (v nadaljnjem besedilu:<br />
delavec), se lahko opravi najve~<br />
60 ur za~asnega ali ob~asnega<br />
dela;<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki zaposluje do<br />
vklju~no deset delavcev, se lahko<br />
opravi najve~ 100 ur za~asnega ali<br />
ob~asnega dela;<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki zaposluje ve~<br />
kot deset do vklju~no 30 delavcev,<br />
se lahko opravi najve~ 150 ur<br />
za~asnega ali ob~asnega dela;<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki zaposluje ve~<br />
kot 30 do vklju~no 50 delavcev,<br />
se lahko opravi najve~ 400 ur<br />
za~asnega ali ob~asnega dela;<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki zaposluje ve~<br />
kot 50 delavcev do vklju~no 100<br />
delavcev, se lahko opravi najve~<br />
750 ur za~asnega ali ob~asnega<br />
dela;<br />
• pri del<strong>od</strong>ajalcu, ki zaposluje ve~<br />
kot 100 delavcev, se lahko opravi<br />
najve~ <strong>1.</strong>050 ur za~asnega ali<br />
ob~asnega dela.<br />
• [tevilo ur za~asnega ali ob~asnega<br />
dela v posameznem koledarskem<br />
mesecu, opravljenega pri<br />
nevladni organizaciji, delujo~i v<br />
javnem interesu lahko prese`e<br />
omejitve iz prej{njega <strong>od</strong>stavka,<br />
vendar ne ve~ kot dvakratnika ur<br />
opravljenega za~asnega ali<br />
ob~asnega dela glede na {tevilo<br />
zaposlenih delavcev.<br />
• V {tevilo zaposlenih delavcev se v<br />
zvezi z omejitvami opravljanja<br />
za~asnega ali ob~asnega dela<br />
{tejejo vse pog<strong>od</strong>be o zaposlitvi,<br />
sklenjene za polni delovni ~as v<br />
~asu p<strong>od</strong>pisa pog<strong>od</strong>be o opravljanju<br />
za~asnega ali ob~asnega dela s<br />
strani del<strong>od</strong>ajalca, ne glede na to,<br />
ali so pog<strong>od</strong>be sklenjene za<br />
dolo~en ali nedolo~en ~as.<br />
• Del<strong>od</strong>ajalec je za upravi~enca<br />
dol`an v<strong>od</strong>iti dnevno evidenco<br />
prih<strong>od</strong>a in <strong>od</strong>h<strong>od</strong>a ter {tevilo<br />
dejansko opravljenih ur za~asnega<br />
ali ob~asnega dela.<br />
Izpla~ilo doh<strong>od</strong>ka in dajatev iz<br />
naslova opravljanja za~asnega in<br />
ob~asnega dela<br />
• Del<strong>od</strong>ajalec je na p<strong>od</strong>lagi sklenjene<br />
pog<strong>od</strong>be o opravljanju za ~as -<br />
nega ali ob~asnega dela dol`an za -<br />
go toviti upravi~encu doh<strong>od</strong>ek za<br />
opravljeno za~asno ali ob~asno<br />
delo najkasneje do 18. dne v<br />
naslednjem mesecu.<br />
• Od prejemkov, izpla~anih zaradi<br />
opravljenega za~asnega ali ob ~as -<br />
nega dela, del<strong>od</strong>ajalci obra ~u -<br />
navajo dajatev v vi{ini 25 %. Za -<br />
ve zanec za obra~un in pla~ilo<br />
dajatve je del<strong>od</strong>ajalec, ki sredstva<br />
nakazuje v prora~un RS, <strong>od</strong> tam<br />
pa se <strong>od</strong>vajajo v prora~unski<br />
sklad. Nadzor nad obra~unavanjem<br />
in pla~evanjem dajatve je v<br />
pristojnosti DURS.<br />
13
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
<strong>1.</strong> marca <strong>2013</strong> se je pri~el<br />
izvajati Sporazum med Vlado<br />
RS in Svetom ministrov Bosne<br />
in Hercegovine o zaposlovanju<br />
dr`avljanov Bosne in Herce go -<br />
vi ne (BiH) v Republiki Slo ve -<br />
niji (RS). Sporazum celovito<br />
ureja pogoje in postopke zaposlovanja<br />
dr`avljanov BiH v RS.<br />
Zaposlovanje dr`avljanov BiH v<br />
Sloveniji je tako <strong>od</strong> <strong>1.</strong> marca <strong>2013</strong><br />
mogo~e le na p<strong>od</strong>lagi Sporazuma<br />
med Vlado RS in Svetom ministrov<br />
BiH o zaposlovanju dr`avljanov<br />
BiH v RS (sporazum), ki dolo~a<br />
tako pogoje in obseg zaposlovanja<br />
dr`avljanov BIH v Sloveniji kot<br />
tudi pogoje in postopke za izdajo<br />
dovoljenja za zaposlitev delavcev<br />
BIH v Sloveniji; pravice do prebivanja<br />
v Sloveniji {e naprej ureja<br />
Zakon o tujcih.<br />
Del<strong>od</strong>ajalec v Sloveniji bo lahko v<br />
skladu s sporazumom zaposlil<br />
delavce migrante iz BiH, ~e:<br />
• so kandidati starej{i <strong>od</strong> 18 let in<br />
so kot brezposelne osebe prijavljeni<br />
najmanj 30 dni pri pristojnih<br />
javnih slu`bah za zaposlovanje<br />
v BIH (razen v primeru strokovne<br />
zaposlitve, to je zaposlitve<br />
s polnim delovnim ~asom, za<br />
katero delavec migrant prejme<br />
pla~ilo v vi{ini najmanj trikratnika<br />
minimalne pla~e v RS, je<br />
mo`na zaposlitev tudi, ~e delavci<br />
ne izpolnjujejo pogoja predh<strong>od</strong>ne<br />
30-dnevne prijave),<br />
• na trgu dela v Sloveniji ni ustreznih<br />
doma~ih kandidatov za<br />
ponujeno prosto delovno mesto,<br />
• del<strong>od</strong>ajalec izpolnjuje zakonske<br />
pogoje za zaposlitev tujca.<br />
Postopek pridobitve dovoljenja<br />
Po novem bo moral del<strong>od</strong>ajalec v<br />
RS, ki bo `elel zaposliti dr`avljana<br />
BiH, najprej ustrezno prijaviti prosto<br />
delovno mesto pri zav<strong>od</strong>u za<br />
zaposlovanje (Zav<strong>od</strong>). Na obrazcu<br />
Prijava prostega delovnega dovoljenja<br />
bo posebej izpostavil, da gre<br />
za zaposlitev dr`avljana BiH, ter ali<br />
`eli samo seznam ustreznih kandidatov<br />
ali pa `eli z njimi opraviti<br />
tudi razgovore. Zav<strong>od</strong> bo preveril<br />
ustreznost del<strong>od</strong>ajalca in doma~ih<br />
kandidatov, prijavljenih v evidenci.<br />
^e b<strong>od</strong>o pogoji izpolnjeni, bo<br />
zav<strong>od</strong> Agenciji za delo in zaposlovanje<br />
Bosne in Hercegovine po<br />
elektronski po{ti posredoval po -<br />
dat ke o del<strong>od</strong>ajalcu in prostem de -<br />
lovnem mestu.<br />
Agencija za delo in zaposlovanje<br />
BiH bo v s<strong>od</strong>elovanju z javnimi<br />
slu`bami za zaposlovanje organizirala<br />
postopek ogla{evanja in<br />
obve{~anja, vabljenja in izbire kandidatov<br />
za zaposlitev v RS ter<br />
poslala predlog ustreznih kandidatov.<br />
^e bo del<strong>od</strong>ajalec izbral kandidate<br />
samo na p<strong>od</strong>lagi predloga ustreznih<br />
kandidatov, bo o kon~nem<br />
izboru obvestil Agencijo za delo in<br />
zaposlovanje BiH najpozneje v 5<br />
delovnih dneh. ^e bo del<strong>od</strong>ajalec v<br />
prijavi prostega delovnega mesta<br />
na obrazcu ozna~il, da `eli z izbranimi<br />
kandidati opraviti razgovore,<br />
bo Agencija za delo in zaposlovanje<br />
BiH del<strong>od</strong>ajalca obenem tudi<br />
povabila na razgovore, ki b<strong>od</strong>o<br />
potekali v Bosni in Hercegovini.<br />
Pog<strong>od</strong>bo o zaposlitvi z izbranim<br />
kandidatom bo lahko del<strong>od</strong>ajalec<br />
sklenil takoj po razgovoru v dr`avi<br />
izvora, lahko pa jo bo poslal na<br />
Agencijo za delo in zaposlovanje<br />
BiH, ki bo poskrbela, da bo izbrani<br />
kandidat p<strong>od</strong>pisal pog<strong>od</strong>bo o zaposlitvi,<br />
nato pa sklenjeno pog<strong>od</strong>bo<br />
skupaj s potrebno dokumentacijo<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Za~etek izvajanja sporazuma o zaposlovanju<br />
delavcev migrantov iz BIH v Sloveniji<br />
poslala del<strong>od</strong>ajalcu in zav<strong>od</strong>u.<br />
Pog<strong>od</strong>ba o zaposlitvi bo morala biti<br />
sklenjena najmanj za obdobje<br />
enega leta.<br />
[ele po zaklju~ku izbora kandidata<br />
(delavca migranta) in sklenitvi<br />
pog<strong>od</strong>be o zaposlitvi bo del<strong>od</strong>ajalec<br />
vlo`il vlogo za izdajo dovoljenja<br />
pri Zav<strong>od</strong>u RS za zaposlovanje<br />
(obrazec TUJ-BiH). Zav<strong>od</strong> bo o<br />
vlogi za izdajo delovnega dovoljenja<br />
<strong>od</strong>lo~i najpozneje v 15 dneh <strong>od</strong><br />
prejete popolne vloge.<br />
Delovno dovoljenje<br />
Delovno dovoljenje na p<strong>od</strong>lagi<br />
Sporazuma se bo izdalo z veljavnostjo<br />
treh let. Delavec migrant bo<br />
lahko svoje dovoljenje p<strong>od</strong>alj{al za<br />
nadaljnja tri leta. Dovoljenje bo<br />
dobil del<strong>od</strong>ajalec in po prih<strong>od</strong>u v<br />
RS tudi delavec migrant.<br />
Prvo leto zaposlitve bo moral biti<br />
delavec migrant zaposlen pri del<strong>od</strong>ajalcu,<br />
ki je vlo`il vlogo za izdajo<br />
dovoljenja, oziroma pri njegovem<br />
pravnem nasledniku. Po preteku<br />
prvega leta zaposlitve ima delavec<br />
migrant v preostalem obdobju<br />
veljavnosti dovoljenja prost dostop<br />
na slovenski trg dela.<br />
Delavec migrant, ki po prvem letu<br />
zaposlitve izgubi zaposlitev, vendar<br />
ne po svoji krivdi, ima pravico,<br />
da se vpi{e v evidenco brezposelnih<br />
oseb in lahko v skladu z zakon<strong>od</strong>ajo<br />
dr`ave zaposlitve in mednar<strong>od</strong>nimi<br />
pog<strong>od</strong>bami uveljavlja<br />
pravice iz naslova brezposelnosti.<br />
Vrnitev delavca migranta<br />
Vrnitev v Bosno in Hercegovino<br />
morajo delavci migranti prijaviti<br />
pristojni javni slu`bi za zaposlitev,<br />
ta pa obvesti Agencijo za delo in<br />
zaposlovanje Bosne Hercegovine,<br />
ki v<strong>od</strong>i poimensko evidenco o<br />
delavcih migrantih, ki so prijavili<br />
svojo vrnitev. Ponovna vrnitev<br />
14
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
delavca migranta v Republiko<br />
Slovenijo je mogo~a po najmanj<br />
{estmese~ni prekinitvi zakonitega<br />
prebivanja. Ponovna vrnitev pomeni,<br />
da je bil delavec migrant `e<br />
zaposlen v RS in se je po prenehanju<br />
veljavnosti dovoljenja prostovoljno<br />
vrnil v dr`avo izvora.<br />
Sporazum se ne uporablja za<br />
dr`avljane Bosne in Hercegovine,<br />
ki:<br />
• so <strong>1.</strong> 3. <strong>2013</strong> na dan uveljavitve<br />
tega sporazuma zakonito zaposleni<br />
v RS;<br />
• v primeru sezonske zaposlitve,<br />
zaposlitve poslov<strong>od</strong>nih delavcev<br />
in v primeru zaposlitve oziroma<br />
prostovoljnega dela zaradi usposabljanja<br />
in izpopolnjevanja na<br />
p<strong>od</strong>ro~ju medicine;<br />
• imajo v RS izdano dovoljenje za<br />
stalno prebivanje;<br />
• v RS prebivajo na p<strong>od</strong>lagi zdru -<br />
`e vanja dru`ine;<br />
• jim je v RS priznan status raziskovalca;<br />
• v RS ustanovijo ali soustanovijo<br />
osebno gosp<strong>od</strong>arsko dru`bo in<br />
na p<strong>od</strong>lagi ustanoviteljskih pravic<br />
zastopajo dru`bo ali se registrirajo<br />
kot samostojni p<strong>od</strong>jetniki<br />
posamezniki;<br />
• na p<strong>od</strong>lagi {olanja v dr`avi zaposlitve<br />
lahko pridobijo osebno<br />
delovno dovoljenje;<br />
• vlagajo vlogo za pridobitev<br />
m<strong>od</strong>re karte, dovoljenja za vstop<br />
in prebivanje za namene visokokvalificirane<br />
zaposlitve.<br />
Vir: ZRSZZ<br />
§<br />
Oprostitev pla~ila prispevkov za nove samozaposlene po <strong>1.</strong> 7. <strong>2013</strong><br />
Oprostitve pla~ila prispevkov po prvem vpisu<br />
samozaposlene osebe v predpisani register<br />
Pojasnilo DURS, {t. 4251-340/<strong>2013</strong>-3 01-610-00, 13. 2. <strong>2013</strong><br />
Skladno z dolo~bo {tirinajstega<br />
<strong>od</strong> stavka 145. ~lena Zakona o<br />
pokojninskem in invalidskem za -<br />
varovanju – ZPIZ-2 (Uradni list<br />
RS; {t. 96/2012) so zavarovanci<br />
iz 15. ~lena tega zakona opro{~e -<br />
ni pla~ila prispevka zavarovanca<br />
in prispevka del<strong>od</strong>ajalca, in<br />
sicer:<br />
• v prvih 12 mesecih poslovanja<br />
po prvem vpisu v poslovni register<br />
ali v drug register oziroma<br />
evidenco v vi{ini 50 % zneska<br />
prispevka, obra~unanega <strong>od</strong><br />
osno ve iz drugega <strong>od</strong>stavka tega<br />
~lena;<br />
• v naslednjih 12 mesecih so te<br />
osebe opro{~ene prispevka zavarovanca<br />
in prispevka del<strong>od</strong>ajalca<br />
v vi{ini 30 % zneska prispevka,<br />
obra~unanega <strong>od</strong> osnove iz drugega<br />
<strong>od</strong>stavka tega ~lena.<br />
Po drugem <strong>od</strong>stavku 430. ~lena<br />
ZPIZ-2 se dolo~ba {tirinajstega<br />
<strong>od</strong>stavka 145. ~lena tega zakona<br />
za~ne uporabljati <strong>1.</strong> 7. <strong>2013</strong>.<br />
Oprostitev po navedeni dolo~bi se<br />
prizna zavezancem, ki so prvi vpis<br />
v predpisan register izvedli po<br />
datumu uveljavitve te dolo~be,<br />
torej po <strong>1.</strong> 7. <strong>2013</strong>, oprostitev pa se<br />
jim prizna za dobo dveh let <strong>od</strong><br />
prvega vpisa naprej.<br />
Oprostitev pla~ila prispevkov po<br />
dolo~bi {tirinajstega <strong>od</strong>stavka 145.<br />
~lena ZPIZ-2 zavezanec lahko uveljavlja<br />
le v obdobju prvih dveh let<br />
po prvem vpisu v register.<br />
Navedena olaj{ava se uveljavlja<br />
samo takrat, ko je zavezanec zavarovan<br />
na p<strong>od</strong>lagi 15. ~lena ZPIZ-2.<br />
Iz navedenega izhaja, da zavezanec,<br />
ki neposredno po prvem vpisu<br />
v predpisan register ne pridobi<br />
lastnosti zavarovanca po 15. ~lenu<br />
ZPIZ-2, ker je za polni delovni ~as<br />
zavarovan po drugi prednostni pravni<br />
p<strong>od</strong>lagi, nato pa se pred potekom<br />
obdobja dveh let <strong>od</strong> prvega<br />
vpisa zavaruje po 15. ~lenu ZPIZ-2,<br />
lahko uveljavlja olaj{avo le v preostanku<br />
dveletnega obdobja <strong>od</strong><br />
prvega vpisa.<br />
Navedena oprostitev pla~ila prispevkov<br />
se prizna le tistim zavezancem,<br />
ki se prvi~ vpi{ejo v register,<br />
to pomeni, da ti zavezanci v<br />
primeru prenehanja opravljanja<br />
dejavnosti z izbrisom iz registra, ki<br />
nato {e pred potekom obdobja<br />
dveh let <strong>od</strong> prvega vpisa spet registrirajo<br />
dejavnost, niso ve~<br />
opro{~eni pla~ila prispevkov.<br />
Pogoj prvega vpisa po dolo~bi {tirinajstega<br />
<strong>od</strong>stavka 145. ~lena ZPIZ-<br />
2 izpolnjuje le zavezanec, ki predh<strong>od</strong>no<br />
nikoli ni opravljal samostojne<br />
dejavnosti na p<strong>od</strong>lagi vpisa v<br />
kateri koli register samostojnih<br />
dejavnosti. To primeroma pomeni,<br />
da se za prvi vpis po tej dolo~bi ne<br />
{teje zavezan~ev prvi vpis v<br />
Poslovni register Slovenije, ~e je leta<br />
predh<strong>od</strong>no `e opravljal samostojno<br />
dejavnost na p<strong>od</strong>lagi vpisa v<br />
razvid zasebnih {portnih delavcev.<br />
15
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
ZAKONODAJA<br />
Sklep o dolo~itvi prispevkov za posebne<br />
primere zavarovanja - <strong>od</strong> <strong>1.</strong> <strong>aprila</strong> <strong>2013</strong><br />
Uradni list RS, {t. 25/<strong>2013</strong>, z dne 22. 3. <strong>2013</strong><br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
<strong>1.</strong> ~len<br />
S tem sklepom se dolo~a pav{alne<br />
zneske prispevkov, ki jih pla~ujejo<br />
pravne in fizi~ne osebe za posebne<br />
primere zavarovanja za zavarovance<br />
iz 20. ~lena Zakona o pokojninskem<br />
in invalidskem zavarovanju<br />
(Uradni list RS, {t. 96/12; v nadaljnjem<br />
besedilu: ZPIZ-2).<br />
2. ~len<br />
Prispevke za pokojninsko in invalidsko<br />
zavarovanje za osebe, ki so<br />
zavarovane za invalidnost in smrt,<br />
ki je posledica po{k<strong>od</strong>be pri delu<br />
ali poklicne bolezni, obra~unavajo<br />
in pla~ujejo zavezanci iz 3. do 9.<br />
~lena tega sklepa v pav{alnih zneskih.<br />
3. ~len<br />
Prispevke iz prej{njega ~lena<br />
pla~ujejo v mese~nem pav{alnem<br />
znesku 6,45 evra za:<br />
• otroke in mladostnike z motnjami<br />
v telesnem in du{evnem razvoju<br />
pri prakti~nem pouku v<br />
p<strong>od</strong>jetjih za usposabljanje ali na<br />
obveznem prakti~nem delu;<br />
• osebe, ki so po kon~anem {olanju<br />
na prostovoljni praksi, ne glede<br />
na to, ali za to prakso prejemajo<br />
nagrado;<br />
• voja{ke invalide, civilne invalide<br />
vojne in druge invalidne osebe<br />
na poklicni rehabilitaciji oziroma<br />
usposabljanju pri prakti~nih<br />
delih in vajah;<br />
• osebe, ki se po predpisih, ki urejajo<br />
trg dela, ali po predpisih, ki<br />
urejajo zaposlovanje invalidov,<br />
usposabljajo z delom pri izvajalcu<br />
ukrepa aktivne politike zaposlovanja,<br />
razen za osebe, ki opravljajo<br />
javna dela in<br />
• osebe, ki na p<strong>od</strong>lagi predpisov,<br />
ki urejajo prekr{ke in izvr{evanje<br />
kazenskih sankcij, opravljajo<br />
dolo~ene naloge v splo{no korist<br />
ali v korist lokalne skupnosti<br />
orga nizacije, pri katerih so te<br />
osebe na usposabljanju, prostovoljni<br />
praksi, poklicni rehabilitaciji<br />
oziroma opravljajo dolo~ene<br />
naloge.<br />
4. ~len<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo v letnem pav{alnem znesku<br />
9,64 evra za dijake in {tudente<br />
pri prakti~nem pouku, pri opravljanju<br />
proizv<strong>od</strong>nega dela ali delovne<br />
prakse in na strokovnih<br />
ekskurzijah, {ole, ki zahtevajo oziroma<br />
organizirajo opravljanje takega<br />
dela in ekskurzij.<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo v letnem pav{alnem znesku<br />
9,64 evra za dijake in {tudente<br />
pri opravljanju proizv<strong>od</strong>nega dela<br />
oziroma delovne prakse pravne in<br />
fizi~ne osebe, kadar so pri njih<br />
dijaki in {tudentje na prostovoljnem<br />
prakti~nem delu.<br />
5. ~len<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo v letnem pav{alnem znesku<br />
9,64 evra za dijake ter {tudente<br />
na d<strong>od</strong>iplomskem in p<strong>od</strong>iplomskem<br />
{tudiju pri opravljanju za ~as -<br />
nega in ob~asnega dela v skladu s<br />
predpisi, ki urejajo to delo,<br />
poobla{~ene organizacije, ki posredujejo<br />
za~asno in ob~asno delo<br />
dijakov in {tudentov v skladu s<br />
posebnimi predpisi, ki urejajo delo<br />
preko {tudentskih servisov.<br />
6. ~len<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa in<br />
prispevke za primer invalidnosti,<br />
ki je posledica po{k<strong>od</strong>be zunaj<br />
dela, nastale zaradi vi{je sile,<br />
pla~uje v mese~nem pav{alnem<br />
znesku 12,85 evra za osebe na prestajanju<br />
kazni zapora, ki niso obvezno<br />
zavarovane po ZPIZ-2, ter mladoletnike,<br />
proti katerim se izvr{uje<br />
vzgojni ukrep <strong>od</strong>daje v prevzgojni<br />
dom, pri delu, poklicnem<br />
izobra`evanju in pri opravljanju<br />
dovoljenih dejavnosti v skladu z<br />
zakonom, Uprava Republike<br />
Slovenije za izvr{evanje kazenskih<br />
sankcij.<br />
7. ~len<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo v mese~nem pav{alnem<br />
znesku 32,17 evra:<br />
• osebe, ki samostojno opravljajo<br />
pridobitno ali drugo dovoljeno<br />
dejavnost, vendar niso zavarovane<br />
po 15. ~lenu ZPIZ-2 in<br />
• osebe, ki opravljajo kmetijsko ali<br />
gozdarsko dejavnost in niso<br />
zavarovane po 17. ~lenu ZPIZ-2<br />
ali po 25. ~lenu ZPIZ-2.<br />
Osebe iz prej{njih alinej pla~ujejo<br />
polovico zneska iz tega ~lena za<br />
mesec, v katerem opravljajo dejavnost<br />
15 dni ali manj.<br />
8. ~len<br />
Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo v letnem pav{alnem znesku<br />
160,85 evra ali pa mese~no<br />
pla~ujejo prispevek v znesku 13,40<br />
16
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
ZAKONODAJA<br />
evra osebe, ki ne glede na dolo~bo<br />
prvega <strong>od</strong>stavka 15. ~lena ZPIZ-2<br />
niso zavarovane po 15. ~lenu ZPIZ-<br />
2 in v skladu s predpisi, ki urejajo<br />
gostinstvo, le ob~asno, najve~ do<br />
pet mesecev v koledarskem letu,<br />
opravljajo dejavnost kot sob<strong>od</strong>ajalci<br />
– fizi~ne osebe.<br />
9. ~len<br />
Osebe, ki za opravljanje teh aktivnosti<br />
niso zavarovane na drugi<br />
zavarovalni p<strong>od</strong>lagi, so obvezno<br />
zavarovane za invalidnost in smrt<br />
kot posledico po{k<strong>od</strong>be pri delu s<br />
pla~ilom prispevka v letnem pav -<br />
{al nem znesku 3,21 evra v primerih,<br />
ko:<br />
• s<strong>od</strong>elujejo pri organiziranih<br />
delovnih akcijah, pri re{evalnih<br />
akcijah ali pri za{~iti in re{evanju<br />
v primerih naravnih in drugih<br />
nesre~;<br />
• kot udele`enci mladinskih taborov<br />
v Republiki Sloveniji s<strong>od</strong>elujejo<br />
pri opravljanju del oziroma<br />
nalog na mladinskem taboru;<br />
• opravljajo voja{ko slu`bo v rezervni<br />
ali vojni sestavi, nadomestno<br />
civilno slu`bo ali slu`bo v Ci vil -<br />
ni za{~iti oziroma se usposabljajo<br />
za opravljanje teh nalog na<br />
p<strong>od</strong>lagi dr`avljanske dol`nosti<br />
ali se usposabljajo na p<strong>od</strong>lagi<br />
pog<strong>od</strong>be o slu`bi v rezervni se -<br />
sta vi Slovenske vojske, pog<strong>od</strong>be<br />
o slu`bi v Civilni za{~iti ali se<br />
usposabljajo za opravljanje<br />
obramb nih nalog ter nalog za{~i -<br />
te, re{evanja in pomo~i;<br />
• kot ~lani operativnih sestav prostovoljnih<br />
gasilskih enot oziroma<br />
gasilskih organizacij opravljajo<br />
naloge pri ga{enju po`arov,<br />
za{~i ti, re{evanju in pomo~i ob<br />
naravnih in drugih nesre~ah,<br />
med izvajanjem po`arne stra`e<br />
ali zavarovanja po`arno nevarnih<br />
del, mest in javnih prireditev, na<br />
vajah in drugih oblikah usposabljanja<br />
ali pri javnih nastopih in<br />
demonstracijah gasilske dejavnosti<br />
za namen pou~evanja in usposabljanja<br />
prebivalstva;<br />
• kot ~lani gorske re{evalne slu` -<br />
be, jamarske re{evalne slu`be,<br />
v<strong>od</strong>niki re{evalnih psov ali potaplja~i<br />
in drugi re{evalci in pripadniki<br />
operativnih sestav za<br />
za{~ito, re{evanje in pomo~ v<br />
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo<br />
pred naravnimi in drugimi<br />
nesre~ami, opravljajo naloge v<br />
zvezi z za{~ito, re{evanjem in<br />
pomo~jo ogro`enim ljudem, ali<br />
naloge v zvezi z za{~ito in<br />
re{evanjem premo`enja, okolja<br />
in kulturne dedi{~ine ali se organizirano<br />
usposabljajo za navedene<br />
naloge;<br />
• pomagajo policiji in poobla{ ~e -<br />
nim uradnim osebam dr`avnih<br />
organov pri izpolnjevanju nalog<br />
s p<strong>od</strong>ro~ja varstva ustavne ureditve,<br />
osebne varnosti ob~anov in<br />
varnosti premo`enja, vzdr`evanja<br />
javnega reda in miru, pri prepre~evanju<br />
in <strong>od</strong>krivanju kaznivih<br />
dejanj ter pri <strong>od</strong>krivanju in<br />
prijemanju storilcev in pri varovanju<br />
pred kr{itvami nedotakljivosti<br />
dr`avne meje;<br />
• opravljajo naloge policije kot<br />
osebe v rezervnem sestavu policije;<br />
• opravljajo na poziv dr`avnih in<br />
drugih poobla{~enih organov<br />
jav no in drugo dru`beno funkcijo<br />
ali dr`avljansko dol`nost,<br />
• kot {portniki, {ahisti, trenerji ali<br />
organizatorji v okviru organizirane<br />
{portne ali {ahovske dejavnosti<br />
s<strong>od</strong>elujejo pri {portnih ali<br />
{ahovskih akcijah.<br />
10. ~len<br />
Prispevke iz 3., 6., 7. in 8. ~lena<br />
tega sklepa pla~ujejo zavezanci do<br />
15. dne v mesecu za pretekli<br />
mesec.<br />
Prispevek iz 4. ~lena tega sklepa za<br />
vsako {olsko leto pla~ujejo zavezanci<br />
do 15. dne v mesecu, ki sledi<br />
mesecu zaklju~ka prakti~nega pou -<br />
ka, strokovnih ekskurzij, proizv<strong>od</strong>nega<br />
dela oziroma delovne prakse.<br />
^e zavarovanci iz 4. ~lena tega<br />
sklepa prejmejo pla~ilo za prak ti~ -<br />
no delo oziroma delovno prakso,<br />
obra~unajo in pla~ajo zavezanci<br />
prispevke iz 4. ~lena tega sklepa na<br />
dan izpla~ila tega pla~ila.<br />
Prispevke iz 5. ~lena tega sklepa<br />
obra~unajo zavezanci za koledarsko<br />
leto, in sicer ob prvem<br />
izpla~ilu prejemka v koledarskem<br />
letu, pla~ajo pa na dan prvega<br />
izpla~ila tega prejemka.<br />
Osebe iz 8. ~lena tega sklepa, ki se<br />
<strong>od</strong>lo~ijo za pla~ilo prispevkov v<br />
letnem znesku, pla~ajo ta prispevek<br />
do 3<strong>1.</strong> januarja v koledarskem<br />
letu, na katero se prispevki<br />
nana{ajo, oziroma v roku 30 dni <strong>od</strong><br />
vpisa v Poslovni register Slovenije.<br />
Prispevke iz 9. ~lena tega sklepa<br />
pla~ujejo zavezanci za koledarsko<br />
leto, in sicer ob prvi udele`bi akcije<br />
v koledarskem letu do 15. dne v<br />
mesecu za pretekli mesec.<br />
1<strong>1.</strong> ~len<br />
Zneski pav{alnih prispevkov po<br />
tem sklepu se letno uskladijo z<br />
gibanjem povpre~nih pla~ v<br />
Republiki Sloveniji.<br />
12. ~len<br />
Ta sklep za~ne veljati naslednji<br />
dan po objavi v Uradnem listu<br />
Republike Slovenije, uporabljati pa<br />
se za~ne <strong>1.</strong> <strong>aprila</strong> <strong>2013</strong>.<br />
[t. 9000-4/<strong>2013</strong>/33-2<br />
Ljubljana, dne 27. februarja <strong>2013</strong><br />
17
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
IZOBRA@EVANJE<br />
Celov{ka cesta 71, 1000 Ljubljana<br />
tel.: 01/ 5830-572, fax: 01/ 5830-805<br />
Spletna stran: http://www.zdops.si<br />
e-po{ta: info@zdops.si<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Spo{tovani ~lani in ~lanice Zdru`enja del<strong>od</strong>ajalcev <strong>obrti</strong> in p<strong>od</strong>jetnikov Slovenije GIZ<br />
in Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor!<br />
Vabimo vas, da se udele`ite brezpla~nih<br />
seminarjev o novostih<br />
Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela<br />
Seminarja bosta potekala v pritli~ni<br />
Izobra`evalni dvorani Do -<br />
ma obrtnikov Maribor na Titovi<br />
c. 63.<br />
Za ~lane OOZ Maribor bo seminar<br />
v sredo, 24. <strong>aprila</strong>, ob 15. uri in za<br />
~lane sosednjih OOZ v torek, 7.<br />
maja, ob 15. uri.<br />
Dr`avni zbor je 5. 3. <strong>2013</strong> sprejel<br />
novi Zakon o delovnih razmerjih in<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah<br />
zakona o urejanju trga dela.<br />
Novi Zakon o delovnih razmerjih<br />
in novela Zakona o urejanju trga<br />
dela sta del celovite reforme trga<br />
dela, katere namen je vzpostaviti<br />
primerno razmerje med ustrezno<br />
varnostjo delavcev in mo`nostjo<br />
u~inkovitej{ega prilagajanja razmeram<br />
na trgu. Oba zakona vplivata<br />
na poslovanje obrtnikov in p<strong>od</strong>jetnikov,<br />
zato je poznavanje njune<br />
ureditve {e kako pomembno.<br />
Zakona bosta za~ela veljati trideseti<br />
dan po objavi v Uradnem listu,<br />
zato je Zdru`enje del<strong>od</strong>ajalcev<br />
<strong>obrti</strong> in p<strong>od</strong>jetnikov Slovenije pripravilo<br />
predavanje/delavnico, na<br />
kateri bomo udele`ence seznanili s<br />
spremembami in njihovo uporabo<br />
v praksi.<br />
Delavnica bo trajala okvirno {tiri<br />
akademske ure in bo obsegala:<br />
• novosti pri zaposlovanju,<br />
• spremembe pog<strong>od</strong>be o zaposlitvi,<br />
• pro`nost zaposlovanja in notranja<br />
pro`nost,<br />
• spremembe postopkov pri <strong>od</strong>povedi<br />
pog<strong>od</strong>be o zaposlitvi,<br />
• skraj{ani <strong>od</strong>povedni roki,<br />
• druga~na ureditev <strong>od</strong>pravnin,<br />
• novosti pri vro~anju,<br />
• za~asno in ob~asno delo upokojencev,<br />
• pravice zavarovanja za brezposelnost<br />
• ter preostale novosti.<br />
Delavnica je namenjena vsem del<strong>od</strong>ajalcem,<br />
kadrovskim delavcem in<br />
drugim zainteresiranim, ki se b<strong>od</strong>o<br />
na njej seznanili s novostmi reforme<br />
trga dela, opozorili vas bomo<br />
na bistvene novosti delovnopravne<br />
zakon<strong>od</strong>aje, ureditve trga dela<br />
ter predstavili novosti pri postopkih.<br />
Predavatelj na seminarju:<br />
Predavanje/delavnico bosta izvajala<br />
Igor Antauer, generalni sekretar<br />
ZDOPS, ali Toma` Bernik, samostojni<br />
strokovni s<strong>od</strong>elavec pravnik,<br />
ki sta s<strong>od</strong>elovala v del<strong>od</strong>ajalski po -<br />
ga jalski skupini pri reformi trga<br />
dela.<br />
Svojo udele`bo nam, prosim, potrdite<br />
na elektronski naslov:<br />
boris.licen@ozs.si<br />
ali telefon: 02 3303 500.<br />
Veselimo se sre~anja z vami!<br />
§<br />
Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor • (02/66 28 002, 66 82 003, faks 02/66 10 351,<br />
GSM 041/654 153 • e-po{ta: sklad@siol.net • splet: www.sidsp-mb.si<br />
Aktivnosti Sklada za izobra`evanje Maribor<br />
Poslovni kuponi LOS,<br />
17.– 20. 4. <strong>2013</strong><br />
LOS – Ljubljanski obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ki<br />
sejem bo letos potekal <strong>od</strong> 17.<br />
do 20. <strong>aprila</strong>. LOS ponuja ponudbo<br />
slovenskih izdelkov in storitev za<br />
poslovno in {ir{o javnost, {tevilne<br />
ug<strong>od</strong>ne sejemske popuste, brezpla~na<br />
svetovanja, predstavitev<br />
obrtnih poklicev v `ivo na Ulici<br />
<strong>obrti</strong>, obsejemske dog<strong>od</strong>ke in razstave<br />
ter pestro kulinari~no ponudbo<br />
slovenskih jedi. ^lanom Sklada<br />
b<strong>od</strong>o na voljo brezpla~ni poslovni<br />
kuponi. Sporo~ite nam potrebo po<br />
poslovnih kuponih na: 02 66 28<br />
003, 041 654 153 ali tatjana.kocmut@ozs.si,<br />
da vam jih bomo<br />
pravo~asno poslali po po{ti.<br />
Forum <strong>obrti</strong> in p<strong>od</strong>jetni{tva,<br />
17. 4. <strong>2013</strong><br />
V sklopu sejma LOS – Ljubljanski<br />
obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ki sejem, se bo prvi<br />
dan, 17. <strong>aprila</strong>, ob 1<strong>1.</strong> uri v organi-<br />
18
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
IZOBRA@EVANJE<br />
zaciji OZS <strong>od</strong>vil `e tradicionalni<br />
Forum <strong>obrti</strong> in p<strong>od</strong>jetni{tva, na<br />
katerem obrtniki in p<strong>od</strong>jetniki predstavijo<br />
vladi in javnosti svoje zahteve<br />
oziroma predloge za izbolj{anje<br />
pogojev dela v malem gosp<strong>od</strong>arstvu.<br />
Sklad za izobra `e vanje je v ta<br />
namen organiziral avto busni prevoz<br />
(OOZ Mari bor–Ljubljana–OOZ<br />
Maribor) z <strong>od</strong>h<strong>od</strong>om ob 8. uri<br />
izpred sede`a OOZ Maribor, Titova<br />
cesta 63. Za zagotovitev sede`a na<br />
avtobusu nas ~im prej pokli~ite na<br />
041 654 153.<br />
Poslovni kuponi za sejme v Celju<br />
V Celjskem sejmu so s <strong>1.</strong> marcem<br />
leto{njega leta pre{li na novi sistem<br />
pr<strong>od</strong>aje vstopnic in vstopa na<br />
sejmi{~e z bistvenimi novostmi tudi<br />
pri poslovnih kuponih oz. poslovnih<br />
vstopnicah. Odslej boste preko<br />
registracijske k<strong>od</strong>e na svoj elektronski<br />
naslov naro~ili e-vstopnico, ki<br />
vam bo omogo~ila direkten vstop na<br />
sejmi{~e. Zaradi spremenjenega<br />
na~ina pri poslovanju, tudi s<br />
poslovnimi kuponi, bo Sklad vra~al<br />
Ra~unalni{ki<br />
in strojni vid<br />
ter trendi<br />
tehnolo{kega<br />
razvoja na tem<br />
p<strong>od</strong>ro~ju<br />
?Í Janez [krlec<br />
Znotraj ~love{ke evolucije je vid<br />
postal najpomembnej{e in hkrati<br />
najbolj univerzalno ~utilo za<br />
zaznavanje in dojemanje sveta<br />
okoli nas v vseh treh dimenzijah<br />
z visoko lo~ljivostjo in barvami.<br />
Visoke tehnolo{ke zahteve da na{ -<br />
njega ~asa pa sposobnosti vida<br />
prena{ajo v nova tehnolo{ka zahtevna<br />
p<strong>od</strong>ro~ja in tudi v industrijo.<br />
^lovek je ustvaril strojni in<br />
stro{ke vstopnice po prejeti vlogi za<br />
vra~ilo stro{kov izo bra `e vanja v<br />
skladu s Pra vil ni kom o pogojih<br />
vra~anja stro{kov izo bra `e vanj s <strong>1.</strong><br />
2. <strong>2013</strong>!<br />
Prijave za aktivnosti Sklada<br />
Vsebine vseh na~rtovanih aktualnih<br />
dog<strong>od</strong>kov Sklada so skupaj s prijavnicami<br />
objavljene na spletni strani<br />
Sklada www.sidsp-mb.si. Tudi<br />
potrebe po teko~ih aktivnostih, kot<br />
so usposabljanje iz varstva pri delu<br />
in po`arne varnosti, te~aj in preizkus<br />
znanja iz prve pomo~i ter te~aj<br />
HACCP za `ivilce, nam sporo~ite<br />
preko prijavnice s spletne strani<br />
Sklada. Sklad za izobra`evanje<br />
Maribor vra~a stro{ ke izobra`evanj<br />
po veljavnem pravilniku in prejeti<br />
vlogi za vra~ilo stro{kov izobra `e -<br />
vanja. Na spletni strani Sklada najdete<br />
vlogo za vra~ilo stro{kov<br />
izobra`evanja, objavljen pa je tudi<br />
NOVI Pravilnik o pogojih vra~anja<br />
stro{kov izobra `evanj.<br />
Zaradi pove~anega {tevila prijavljenih<br />
za usposabljanje iz varstva pri<br />
ra~unalni{ki vid, ki se predvsem<br />
primarno uporablja za avtomatski<br />
nadzor in usmerjanje robotov v<br />
industriji, seveda pa je njihova<br />
uporaba danes tudi na {tevilnih<br />
drugih p<strong>od</strong>ro~jih, prometa, prepoznavanja<br />
vozil, kontrole in sortiranja<br />
izdelkov, razli~nih opti~nih<br />
merjenj in drugo. Strojni, torej<br />
umetni, vid postaja vedno bolj<br />
kompleksen in tehnolo{ko do -<br />
vr{en. Najpogostej{i nizkonivojski<br />
umetni vid se ne ukvarja z dejanskim<br />
razumevanjem slik in njene<br />
videovsebine, ampak se trendi tehnolo{kega<br />
razvoja v zadnjih letih<br />
vedno bolj usmerjajo v razumevanje<br />
in analizo ter prepoznavnost<br />
vidnih vsebin na visoko nivojskem<br />
umetnostnem vidu. Pri razumevanju<br />
slik in njenih vsebin gre po<br />
navadi za uporabo ra~unalni{kih<br />
met<strong>od</strong>, mo~no povezanih s fotogrametrijo<br />
in obdelavo signalov in v<br />
tem kontekstu `e lahko govorimo<br />
tudi o umetni inteligenci. Opo na -<br />
{an je biolo{kega vida in vklju~evanje<br />
te sposobnosti v strojni sistem<br />
je danes ena izmed poglavitnih<br />
delu in po`arne varnosti bo Sklad<br />
organiziral usposabljanje v drugi<br />
polovici meseca <strong>aprila</strong> na sede`u<br />
Sklada za izobra`evanje, na Titovi<br />
cesti 63. D<strong>od</strong>atne prijave sprejemamo<br />
na vse kontakte Skla da. O datumu<br />
usposabljanja bomo obvestili<br />
prijavljene, informacija pa bo objavljena<br />
tudi na spletni strani Sklada.<br />
Sporo~ajte spremembe p<strong>od</strong>atkov<br />
^lane Sklada prosimo, da nam<br />
pravo~asno sporo~ate vsako morebitno<br />
spremembo do 25. v mesecu,<br />
da jo bomo lahko upo{tevali pri<br />
izdaji ra~unov za pretekli mesec oz.<br />
pri vra~ilih stro{kov. Na spremembe<br />
nas opozorite pri spremembi<br />
oseb, za katere boste koristili ug<strong>od</strong>nosti<br />
Sklada, {tevila oseb in prenehanju<br />
opravljanja dejavnosti. Baza<br />
Poslovni register Slovenije, ki je v<br />
domeni AJPES, in ra~unalni{ki program<br />
za v<strong>od</strong>enje evidenc ~lanstva<br />
Sklada, nista povezana, zato tudi ne<br />
moremo brez va{ega obvestila prekiniti<br />
~lanstva.<br />
motivacij procesiranja slike in razvoja<br />
ra~unalni{kega in nasploh<br />
umetnega vida. Novi koncepti<br />
bazirajo na zajemanju stereoskopskega<br />
slikovnega toka in analizi<br />
njegove vsebine pri raz~lenjevanju<br />
stereoskopskih parov slik glede na<br />
razli~ne <strong>od</strong>tenke v realnem ~asu. V<br />
mnogih inteligentnih okoljih uporabniki<br />
i{~ejo spoznavne, poglobljene<br />
in cenovno u~inkovite<br />
na~ine komunikacije med ~lovekom<br />
in strojem, ki temeljijo na zlivanju<br />
interakcije oziroma koherenci<br />
procesiranja taktilne vizualne<br />
vsebine. Or<strong>od</strong>ja za analizo in tudi<br />
obdelavo zajetih videovsebin<br />
navadno izhajajo iz matematike, {e<br />
posebej iz geometrije, linearne<br />
algebre, statistike, operacijskih<br />
raziskav in funkcionalne analize. V<br />
bolj zapletenih nalogah prepoznavanja<br />
objektov se obi~ajno uporabljajo<br />
posebni m<strong>od</strong>eli in ti vsebujejo<br />
znanja, ki se lahko uporabijo za<br />
identifikacijo predmeta. Primer<br />
tak{nega m<strong>od</strong>ela je prepoznavanje<br />
obraza, m<strong>od</strong>el je tako sprogramiran,<br />
da se nos vedno nahaja med<br />
§<br />
19
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
IZOBRA@EVANJE<br />
o~mi in usti. Tako iskalni algoritem<br />
vedno ve, kje iskati usta, kadar<br />
najde o~i in nos.<br />
V industrijskem okolju se tehnike<br />
razumevanja slik in prepoznavanja<br />
objektov `e uspe{no uporabljajo.<br />
Danes se sre~ujemo tudi z visokonivojskim<br />
ra~unalni{kim vidom, ki<br />
je pripeljal do oblikovanja nove<br />
@elja znanstvenikov in raziskovalcev je razviti in izdelati ~im bolj u~inkovit umetni<br />
in strojni vid.<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
znanstvene discipline, tako imenovanega<br />
umetnega spoznavalnega<br />
vida oz. umetnega kognitivnega<br />
vida, ki lahko deluje tudi v posebnih<br />
pogojih in je sposoben iz<br />
vizualnih p<strong>od</strong>atkov izlu{~iti visokonivojsko<br />
semanti~no informacijo.<br />
Trend tehnolo{kega razvoja se<br />
pribli`uje ~love{kim sposobnostim<br />
vizualnega zaznavanja in spoznavanja.<br />
Izraz umetni spoznavni vid<br />
je danes uporabljen za to, da bi<br />
zajel poskuse za dosego prilag<strong>od</strong>ljivih<br />
sistemov ra~unalni{kega vida z<br />
njihovo nadgradnjo s sposobnostmi<br />
u~enja in prilagajanja. Klju~na<br />
lastnost sistema umetnega spoznavalnega<br />
vida je v doseganju zanesljivega<br />
delovanja v nepredvidljivih<br />
situacijah ter te`nja k prila -<br />
g<strong>od</strong>ljivosti na nepredvidene spremembe.<br />
Trendi razvoja umetnega<br />
vida so vedno bolj usmerjeni tudi v<br />
bioniko, ob vsej danes izjemno<br />
napredni strojni opremi pa se velik<br />
poudarek daje tudi umetni inteligenci,<br />
brez katere uspe{nega razvoja<br />
umetnega in seveda ra~u nal ni{ -<br />
kega vida ne bi bilo.<br />
§<br />
7. dan inovatorjev in raziskovalcev [C Maribor<br />
Odli~ni raziskovalni dose`ki<br />
dijakov [olskega centra Maribor<br />
?Í Breda Malen{ek<br />
Sedmega marca je na [olskem<br />
centru Maribor na Teznem potekal<br />
sedmi dan inovatorjev in<br />
raziskovalcev v {olskem letu<br />
2011/2012. Dijaki centra so predstavili<br />
inovacijske predloge in<br />
raziskovalne naloge s p<strong>od</strong>ro~ja<br />
veterine, biotehnike, kmetijstva<br />
in `ivilstva, prometa in logistike,<br />
naravne in kulturne dedi{~ine,<br />
gradbeni{tva in strojni{tva in<br />
prejeli prakti~ne nagrade sponzorjev,<br />
med njimi tudi Obmo~ne<br />
obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ka zbornice Ma -<br />
ri bor.<br />
v imenu Obmo~ne obrtno p<strong>od</strong>jetni{ke<br />
zbornice Maribor se je<br />
dog<strong>od</strong>ka udele`il Marko Bab{ek.<br />
Najprej je zbrane pozdravil ravnatelj<br />
centra Drago Kamenik, ki je<br />
povzel, da se je nabrala `e bogata<br />
bera nagrad in priznaj v teh letih,<br />
<strong>od</strong>kar med dijaki {e posebej vzp<strong>od</strong>bujajo<br />
in negujejo raziskovalno<br />
dejavnost in inovativnost. [tevilni<br />
inovativni predlogi njihovih dijakov<br />
so za`iveli v gosp<strong>od</strong>arstvu in<br />
<strong>obrti</strong>, <strong>od</strong> k<strong>od</strong>er je vse ve~ p<strong>od</strong>pore.<br />
Zahvalil se je donatorjem in sponzorjem<br />
ter ~estital mladim inovatorjem<br />
za dose`ene rezultate ter za<br />
<strong>od</strong>li~ne rezultate s tekmovanj do -<br />
ma in v tujini. Na centru so ponosni<br />
na njihovo delo in rezultate.<br />
Letos zaklju~ujejo investicijo v<br />
{olske delavnice, ki b<strong>od</strong>o omo go -<br />
~ile bolj{e pogoje za nadaljnje raziskovalno<br />
delo dijakov. Marko<br />
Bab{ek iz OOZ Maribor je v nadaljevanju<br />
povedal, da v sekcijah pri<br />
Obmo~ni obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ki zbornici<br />
Maribor `e vrsto let prispevajo<br />
nagrade za mlade raziskovalce<br />
Tehni{kega {olskega centra Mari -<br />
Med 11 inovacijskimi predlogi<br />
in raziskovalnimi nalogami je<br />
prvo mesto pripadlo dijakoma<br />
Luki Le{niku in Lovru Metiko{u<br />
z napravo za termosublimacijo s<br />
p<strong>od</strong>ro~je veterine, inovacijskim<br />
predlogom, ki so ga kot izum `e<br />
patentirali in ki bo prispeval k<br />
ohranjanju zdravja na{ih ~ebel.<br />
Dneva inovatorjev in raziskovalcev<br />
so se udele`ili {tevilni gostje,<br />
V imenu OOZ Maribor je zbrane pozdravil Marko Bab{ek<br />
20
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
IZOBRA@EVANJE<br />
bor, da p<strong>od</strong>pirajo raziskovalno<br />
dejavnost dijakov in jim pomagajo<br />
ter da so vselej na razpolago z<br />
nasveti. S<strong>od</strong>elovanje dijakov {ole<br />
in obrtnikov pri njihovih inovacijskih<br />
predlogih, ki jih vsako leto<br />
predstavijo ob dnevu inovatorjev<br />
in raziskovalcev Tehni{kega {ols -<br />
ke ga centra Maribor, je dobro, vezi<br />
med centrom in {olo so mo~ne in<br />
trdne in iz leta v leto pristnej{e.<br />
Sledila so strokovna predavanja o<br />
osnovah varjenja, Antona Pristavca<br />
z Univerze v Mariboru, o opremi za<br />
delavnico in urejenosti delavnice s<br />
SOS vlo`ki Tomislava Brklja~i}a iz<br />
tovarne Unior ter o izdelavi navoja<br />
v tankostenskem profilu Andreja<br />
[tanglerja, predstavnika p<strong>od</strong>jetja<br />
MI Stroj.<br />
Nato so dijaki predstavili svoje inovacijske<br />
predloge in raziskovalne<br />
naloge. Med enajstimi predstavljenimi<br />
inovacijskimi predlogi sta<br />
bila dva s p<strong>od</strong>ro~ja biotehnike,<br />
kmetijstva in `ivilstva, in sicer<br />
izpuljevalec vinske trte za kr~enje<br />
vinogradov ter naprava za za{~ito<br />
vrtnin pred rde~imi pol`i. Dva inovacijska<br />
predloga in ena raziskovalna<br />
naloga so bili s p<strong>od</strong>ro~ja prometa<br />
in logistike, in sicer obnova<br />
star<strong>od</strong>obnega motornega kolesa<br />
MZ in motornega kolesa Solex ter<br />
elektromotorni pogon motornega<br />
kolesa. S p<strong>od</strong>ro~ja strojni{tva sta<br />
bila predstavljena raziskovalna<br />
naloga Obnova star<strong>od</strong>obnega mo -<br />
tornega kolesa Tomos ter inovacijski<br />
predlog Nadgradnje terenskega<br />
vozila Marka Leskovarja, ki je nadgradil<br />
lani predstavljeno terensko<br />
vozilo. Dve raziskovalni nalogi s<br />
p<strong>od</strong>ro~ja naravne in kulturne de -<br />
di{~ine sta obsegali obnovi star<strong>od</strong>obnega<br />
motornega kolesa Tomos in<br />
motornega kolesa Puch. V postopku<br />
patentne za{~ite je inovacijski<br />
predlog Ven~eslava Mlakarja, dijaka<br />
tretjega letnika, poimenovano<br />
nevidni cevni nosilec. Izum s<br />
p<strong>od</strong>ro~ja gradbeni{tva je izdelal s<br />
pomo~jo mentorjev Vilija Vesenja -<br />
ka s {olskega centra in Primo`a<br />
Bu}arja iz krovsko kleparskega<br />
p<strong>od</strong>jetja Bu~ar. Ven~eslav je v<br />
predstavitvi povedal, da je `e dalj<br />
~asa opazoval, kako se uporabljajo<br />
Prakti~ne nagrade za avtorje raziskovalnih nalog in inovacijske predloge je prispevala<br />
tudi OOZ Maribor.<br />
Uv<strong>od</strong>ni govor ob dnevu inovatorjev in raziskovalcev [C Maribor je imel Drago<br />
Kamenik, ravnatelj centra.<br />
`lebovi in <strong>od</strong>to~ne cevi, kako se<br />
razlikujejo po obliki, materialu,<br />
barvi in na~inu pritrditve. Obiskal<br />
je dru`insko p<strong>od</strong>jetje Bu~ar, kjer za<br />
pritrditev `lebov uporabljajo ob -<br />
jem ke, ki pa so vidne. Zato je izdelal<br />
»nevidni« nosilec, ki s sprednje<br />
strani `leba ni viden in je enostaven<br />
za pritrditev. Inovacijski predlog<br />
je v fazi patentne za{~ite. V<br />
p<strong>od</strong>jetju Bu~ar so zainteresirani za<br />
izdelavo tak{nega cevnega nosilca.<br />
Prvo mesto in posebno pozornost<br />
je po`ela naprava za termosublimacijo<br />
dijaka Luke Le{nika in Lovra<br />
Metiko{a. Namen oziroma cilj njunega<br />
inovacijskega predloga je bil,<br />
da sta izdelala prenosno napravo,<br />
ki slu`i za hitro in u~inkovito zdravljenje<br />
~ebelje bolezni varoze.<br />
Izum je `e patentiran. Naprava za<br />
termosublimacijo omogo~a hitro,<br />
u~inkovito in varno zdravljenje<br />
~ebel. Prednost naprave je v njeni<br />
prenosljivosti, omogo~a zdravljenje<br />
brez <strong>od</strong>piranja panjev in zdravljenje<br />
ve~ panjev hkrati. Gre za<br />
prakti~no in u~inkovito napravo,<br />
dijaka pa sta ob predstavitvi povedala<br />
{e, da sta se ob prou~evanju<br />
problema in iskanju re{itve ter<br />
izdelavi naprave veliko nau~ila. Da<br />
je naprava zares u~inkovita pove<br />
tudi p<strong>od</strong>atek, da sta z njeno<br />
pomo~jo pomagala `e {tirim ~ebelarjem.<br />
Dijaki so za svoje raziskovalne<br />
naloge in inovacijske predloge prejeli<br />
prakti~ne nagrade in {tevilne<br />
~estitke.<br />
21
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
POSLOVANJE<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Svetovanje na p<strong>od</strong>ro~ju d<strong>od</strong>atnih pokojninskih<br />
zavarovanj Sklada obrtnikov in p<strong>od</strong>jetnikov<br />
Nova pokojninska zakon<strong>od</strong>aja,<br />
ki velja <strong>od</strong> <strong>1.</strong> <strong>1.</strong> <strong>2013</strong> prina{a zaostrovanje<br />
pogojev upokojevanja,<br />
ki negativno vplivajo na vi{ino<br />
pokojnine (zvi{anje upokojitvene<br />
starosti, zni`anje <strong>od</strong>merne stopnje<br />
za izra~un pokojnine, po ve -<br />
~anje {tevila najbolj{ih let za<br />
izra~un pokojnine).<br />
Zdaj je pravi ~as za vas, za va{e<br />
zaposlene in za va{e bli`nje, da<br />
sklenete d<strong>od</strong>atno pokojninsko za -<br />
va rovanje iz ponudbe Sklada<br />
obrtnikov in p<strong>od</strong>jetnikov. S tem<br />
boste pravo~asno poskrbeli za<br />
enega izmed temeljev va{e in njihove<br />
pokojninske varnosti. Odlo -<br />
~a te se lahko med rentnim zavarovanjem,<br />
ki prina{a poleg starostne<br />
rente tudi invalidsko in dru`insko<br />
rento, in prostovoljnimi ter investicijskimi<br />
pokojninskimi zavarovanji<br />
z d<strong>od</strong>atno pokojnino ali pa<br />
zbrana sredstva namenite za po -<br />
membne cilje po lastni izbiri.<br />
Skupno vsem pokojninskim zavarovanjem<br />
Sklada obrtnikov in p<strong>od</strong>jetnikov<br />
je konzervativna in aktivna<br />
nalo`bena politika, ki omejuje<br />
tveganje in stalno pove~uje vrednost<br />
premo`enja zavarovancev na<br />
zavarovalnih policah.<br />
Nekaj dejstev o uspe{nosti uprav -<br />
ljanja premo`enja SOP-a zdaj in v<br />
preteklih letih, ko je `e nastopila<br />
kriza:<br />
• Povpre~ni 3-letni donos konkurence<br />
pokojninskih skladov je<br />
7,51 % - SOP 15,72 %.<br />
• Povpre~ni 5 letni donos pokojninskih<br />
skladov je 8,61 % – SOP<br />
42 %<br />
• Glavni razlog za tak{no razliko v<br />
donosih je aktivno upravljanje<br />
premo`enja, uporaba varovalk,<br />
ki omejujejo slabe nalo`be, vlaganja<br />
v varne obveznice in depozite<br />
dobro stoje~ih bank, nizki<br />
stro{ki poslovanja.<br />
• SOP je edini ponudnik prostovoljnih<br />
pokojninskih zavarovanj,<br />
ki je v 100-<strong>od</strong>stotni lasti zavarovancev,<br />
zaradi ~esar tudi vsi<br />
u~inki pripadajo zavarovancem.<br />
SOP je namre~ organiziran kot<br />
vzajemna dru`ba, ki deluje iz -<br />
klju~ no v interesu ter v korist<br />
svojih zavarovancev in to je<br />
pred nost, na kateri bomo gradili<br />
tudi v prih<strong>od</strong>nje<br />
Zastopnik SOP-a za p<strong>od</strong>ro~je<br />
Maribora in okolice vam bo z veseljem<br />
individualno svetoval pri<br />
izbiri najprimernej{ih pokojninskih<br />
zavarovanj za vas, va{e dru -<br />
`inske ~lane in va{e zaposlene.<br />
Pripravil vam bo tudi informativni<br />
izra~un, tako da se boste la`e<br />
<strong>od</strong>lo~ili med predlaganimi variantami.<br />
Z zastopnikom se lahko sestanete v<br />
svetovalni pisarni v B objektu<br />
Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice<br />
Maribor na Titovi c. 63 v Ma -<br />
riboru. V pisarni bo v ponedeljek<br />
22. 4. <strong>2013</strong> in ~etrtek, 25. 4. <strong>2013</strong><br />
<strong>od</strong> 13:00 do 16:00. Po predh<strong>od</strong>nem<br />
dogovoru pa vas tudi obi{~e.<br />
Zastopnik je dosegljiv na {tevilki<br />
070 500 705 ali na brezpla~ni<br />
{tevilki SOP 080 19 56.<br />
§<br />
Vabimo vas na brezpla~en posvet<br />
Informacijske storitve v oblaku –<br />
konkuren~na prednost za obrtnike in p<strong>od</strong>jetja<br />
@elimo vam predstaviti pristop informacijske p<strong>od</strong>pore poslovanju,<br />
ki je lahko dobr<strong>od</strong>o{el za vsakega obrtnika, mikro ali majhno p<strong>od</strong>jetje,<br />
ki nima lastnega IT kadra in investicijskih sredstev za ta namen.<br />
Namen posveta je seznanitev obrtnikov in p<strong>od</strong>jetnikov s takim pristopom<br />
in storitvami, s poudarkom na prispevku k zmanj{anju stro{kov,<br />
po ve ~a nju kakovosti dela ter posledi~no dvigu konkuren~nosti p<strong>od</strong>jetja.<br />
Tako kot ne dvomimo v ponudnika<br />
telekomunikacijskih storitev,<br />
dobavitelja elektrike, komunalo,<br />
tako verjamemo tudi svojemu uveljavljenemu<br />
ponudniku informacijskih<br />
storitev v oblaku.<br />
Posvet bomo izvedli v ponedeljek,<br />
22. 4. <strong>2013</strong>, ob 17. uri v Izo bra -<br />
22
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
POSLOVANJE<br />
`evalni dvorani Doma obrtnikov<br />
Maribor na Titovi c. 63 v Mariboru.<br />
Predviden zaklju~ek je ob 19. uri.<br />
Na posvetu bomo p<strong>od</strong>ali <strong>od</strong>govore<br />
na vpra{anja:<br />
• Kaj so storitve v oblaku?<br />
• Zakaj zunanje izvajanje informacijskih<br />
storitev?<br />
• Kaj so prednosti informacijske<br />
p<strong>od</strong>pore kot storitve?<br />
• Kako prispevajo k dvigu konkuren~nosti?<br />
• in mnoga druga …<br />
V nadaljevanju navajam kratki opis<br />
informacijskih storitev, ki jih<br />
obrtniki in p<strong>od</strong>jetniki lahko dobijo<br />
v omenjeni obliki. Opis je namenjen<br />
morebitni va{i objavi v reviji.<br />
Poslovni ra~unalnik (prenosnik)<br />
Pozabite na te`ave z ra~unalnikom!<br />
Poslovni prenosnik omo go -<br />
~a, da takoj ob vklopu pri~nete<br />
delati, za uporabni{ko p<strong>od</strong>poro pa<br />
se zanesete na nas. Ker gre za<br />
najem, se izognete tudi stro{kom<br />
investicije in lastni{tva.<br />
Spletna stran<br />
Spletna stran je va{ ambasador na<br />
spletu. Z dobro spletno stranjo<br />
lahko stranko prepri~ate, da se bo<br />
med vsemi ponudniki <strong>od</strong>lo~ila<br />
prav za vas. Pove~ajte svojo prepoznavnost<br />
in povpra{evanje po<br />
va{i ponudbi.<br />
Spletna trgovina<br />
Spletna trgovina je u~inkovito pr<strong>od</strong>ajno<br />
or<strong>od</strong>je, za katerega ne potrebujete<br />
d<strong>od</strong>atnih zaposlenih, prostorov,<br />
niti zalog. Ujemite trend<br />
spletnega nakupovanja: svojim<br />
strankam omogo~ite, da pri vas<br />
nakupujejo kadar koli in <strong>od</strong> kjer<br />
koli!<br />
Poslovni adresar<br />
Pove`ite koledar, imenik kontaktov<br />
in va{ seznam elektronskih<br />
naslovov strank v eni aplikaciji in<br />
tako ustvarite celosten pregled nad<br />
tem, kdaj, s kom in kako poslujete.<br />
Prihranite ~as, bolj u~inkovite<br />
izkori{~ajte pr<strong>od</strong>ajne prilo`nosti in<br />
navdu{ite svoje stranke.<br />
Poslovna e-po{ta<br />
Poslovna e-po{ta z uporabni{kim<br />
vmesnikom v slovenskem jeziku<br />
lahko zagotavlja vse funkcionalnosti<br />
lastnega Microsoft Exchange<br />
stre`nika, obseg storitve pa je<br />
mogo~e sproti prilagajati va{im trenutnim<br />
potrebam.<br />
Projektno v<strong>od</strong>enje<br />
Projektno v<strong>od</strong>enje je spletna aplikacija,<br />
ki omogo~a najenostavnej{e<br />
delo z va{imi projekti. Preprosto in<br />
u~inkovito!<br />
Poslovno sredi{~e<br />
Storitev Poslovno sredi{~e u~inkovito<br />
re{uje izziv dinamike tim -<br />
skega dela. Ob privla~ni uporabni{ki<br />
izku{nji zmanj{uje ~asovne<br />
izgube in pove~uje preglednost<br />
s<strong>od</strong>elovanja. Omogo~a enostavno<br />
s<strong>od</strong>elovanje na dokumentih in projektih,<br />
komuniciranje po principu<br />
dru`abnih omre`ij (zid, klepet …),<br />
dosegljivost <strong>od</strong> k<strong>od</strong>er koli, kadar<br />
koli in prilag<strong>od</strong>itev potrebam<br />
va{ega delovnega procesa.<br />
Storitve so last p<strong>od</strong>jetja Avtenta,<br />
~lanice skupine Telekom Slovenije<br />
(jamstvo za kakovost in varnost).<br />
Blagovna znamka storitev je<br />
http://now.avtenta.si/<br />
Predstavitev predavatelja na po -<br />
svetu:<br />
Mitja Kova~i~ je diplomiral na<br />
Fakulteti za elektrotehniko, ra~u -<br />
na lni{tvo in informatiko Univerze<br />
v Mariboru, nato pa zaklju~il<br />
p<strong>od</strong>iplomski specialisti~ni {tudij<br />
na Fakulteti za organizacijske vede<br />
s p<strong>od</strong>ro~ja organizacije in me ned` -<br />
menta informacijskih sistemov. Od<br />
leta 1987 se ukvarja z ra ~u -<br />
nalni{tvom in informatiko. Leta je<br />
opravljal tudi v<strong>od</strong>stvena dela v<br />
slu`bi za informatiko. V<strong>od</strong>il je IKT<br />
programe in IKT projekte elektronskega<br />
poslovanja ter vrsto<br />
mednar<strong>od</strong>nih projektov, ki jih<br />
sponzorira evropska komisija. Je<br />
IPMA certificiran senior projektni<br />
mened`er in predava na vi{ji {oli<br />
za informatiko.<br />
Prijava na posvet:<br />
Svojo udele`bo nam, prosim, potrdite<br />
na elektronski naslov:<br />
boris.licen@ozs.si ali telefon:<br />
02 3303 500.<br />
Veselimo se sre~anja z vami!<br />
OOZ Maribor<br />
Mali oglas<br />
Na dobri lokaciji na Pobre`ju (Maribor) <strong>od</strong>dam na novo in m<strong>od</strong>erno<br />
opremljen frizerski salon.<br />
Ve~ informacij lahko dobite na telefonski {tevilki: 040 332 19<strong>1.</strong><br />
23
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
POSLOVANJE<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Mag. Hermann Klokar – Na{ nasvet – va{ uspeh<br />
Dav~no svetovanje • P<strong>od</strong>jetni{ko svetovanje<br />
Na{e v<strong>od</strong>ilo: zaupanje, kompetenca, ne<strong>od</strong>visnost, osebnost<br />
A 91v25 Kuhnsdorf • Fernando-Colazzo-Platz 5 • T +43(0)4232 / 89 333-0 • F +43(0)4232 / 89 333-4<br />
hermann@klokar.at • www.klokar.at<br />
Mag. Hermann Klokar<br />
Dav~ni svetovalec<br />
Gosp<strong>od</strong>arski svetovalec<br />
Ustvarjamo va{o prih<strong>od</strong>nost<br />
Na{a dav~na pisarna je bila ustanovljena<br />
leta 1993 in pridobili smo si<br />
{tevilne stranke iz južne Koro{ke.<br />
Delujemo s prizadevnim in kakovostnim<br />
kadrom strokovnih s<strong>od</strong>elavcev.<br />
Poleg klasi~ne ga dav~nega<br />
svetovanja smo si za teži{~e izbrali<br />
tudi p<strong>od</strong>jetni{ko svetovanje. Na{o<br />
pisarno {e posebej <strong>od</strong>likuje u~inkovit<br />
osebni servis. Svetujemo tudi v<br />
slovenskem jeziku in tako lahko<br />
tesno s<strong>od</strong>elujemo z mednar<strong>od</strong>nimi<br />
dav~nosvetovalnimi družbami v<br />
sosednji državi Sloveniji.<br />
Dav~no svetovanje<br />
• Stalno spremljanje va{ega knjigov<strong>od</strong>stva<br />
z zanesljivimi s<strong>od</strong>elavci<br />
Eksterna obdelava va{ega ra~u -<br />
no v<strong>od</strong>stva<br />
• Strokovna izdelava letnega za -<br />
klju~ ka<br />
Pomembno za va{e p<strong>od</strong>jetje<br />
• Izdelava obratnih in zasebnih<br />
dav~nih napovedi<br />
Zmanj{anje dav~ne obremenitve<br />
• Obra~unavanje pla~ za osebje<br />
Kompetenca na zapletenem p<strong>od</strong> -<br />
ro~ ju<br />
• Ocenjevanja in analize za va{e<br />
operativno poslovanje<br />
Solidni p<strong>od</strong>atki za va{a na~rtovanja<br />
v zvezi s p<strong>od</strong>jetjem<br />
• Zastopanje pred oblastmi in<br />
uradi<br />
P<strong>od</strong>jetni{ko svetovanje<br />
• Svetovanje ob ustanavljanju<br />
p<strong>od</strong> jetij<br />
• Svetovanje mladim p<strong>od</strong>jetnikom<br />
- pomo~ pri {tartu v p<strong>od</strong>jetni{tvo<br />
• P<strong>od</strong>jetni{ko in menedžmentsko<br />
svetovanje<br />
- tu veljata kontinuiteta in zaupanje<br />
• Optimirinajte svoje pravne oblike<br />
- družba ali individualno p<strong>od</strong>jetje?<br />
• Marketing<br />
• S<strong>od</strong>elovanje pri izbiri osebja<br />
- ~lovek, najpomembnej{i kapital<br />
p<strong>od</strong>jetja<br />
• Svetovanje glede predaje obrata/prenehanja<br />
obratovanja<br />
- ko~ljivo obdobje v razvoju p<strong>od</strong>jetja<br />
Poleg dav~nega in gosp<strong>od</strong>arskega<br />
svetovanja vam nudimo {e pravno<br />
pomo~ na vseh pravnih p<strong>od</strong>ro~jih s<br />
pomo~jo priznanih pravnih strokovnjakov.<br />
Mali oglas<br />
V najem <strong>od</strong>dam delno opremljen uli~ni lokal v velikosti 125 m2 s centralnim ogrevanjem, primeren za frizersko,<br />
kozmeti~no, pedikersko ali p<strong>od</strong>obno poslovno dejavnost. Lokal se nahaja na naslovu Glavni trg 2 v<br />
Mariboru. Ug<strong>od</strong>na najemnina po dogovoru. Lokal je mo`no tudi <strong>od</strong>kupiti.<br />
Kontakt: 041 668 306<br />
24
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
SEKCIJE<br />
Sekcija avtoserviserjev vas vabi na strokovno ekskurzijo<br />
Incheba Expo Bratislava Avtosalon<br />
Bratislava – Ne`idersko jezero<br />
Datum potovanja: 26.–27. 4. <strong>2013</strong><br />
Razstavni prostor: 40.000 m 2 ,<br />
obiskovalcev: pribli`no 200.000,<br />
razstavljavcev: 74 doma~ih in<br />
tujih, avtomobilskih znamk: 42<br />
<strong>1.</strong>dan:<br />
Odh<strong>od</strong> avtobusa ob 5. uri. Vo`nja<br />
na relaciji Maribor–Graz. Postanek<br />
na enem izmed motelov Landzeit,<br />
kavica in nadaljevanje poti do<br />
Bratislave. Po prih<strong>od</strong>u v slova{ko<br />
prestolnico obisk mednar<strong>od</strong>nega<br />
sejma Avtosalon Bratislava vse do<br />
17. ure, ko je predviden <strong>od</strong>h<strong>od</strong> v<br />
hotel. Nastanitev v hotelu in ve ~er -<br />
ja v mestni gostilni. No~itev.<br />
2.dan:<br />
Po zajtrku ogled mesta in mestnih<br />
zanimivosti v spremstvu lokalnega<br />
v<strong>od</strong>nika: grad, [kofovska pala~a,<br />
gledali{~e, parlament, tr`nica ... in<br />
prosto za nakup spominkov ter<br />
vo`nja na relaciji Bratislava–Eisen -<br />
stadt, ogled glavnega mesta Gra -<br />
di{~anske: dvorec Esterhasy, termalno<br />
kopali{~e, katedrala …<br />
nadaljevanje vo`nje do kraja Rust<br />
ob Ne`iderskem jezeru, kosilo pri<br />
ciganih ali taverni ob glasbi. Sledi<br />
degustacija vin, in ~e bo lepo<br />
vreme, vo`nja z ladjo po Ne`iderskem<br />
jezeru. Povratek proti domu s<br />
prih<strong>od</strong>om v poznih ve~ernih urah.<br />
Cena potovanja<br />
135,00 EUR/min 40 oseb<br />
146,00 EUR/min 30 oseb<br />
Sklad za izobra`evanje Maribor<br />
vra~a stro{ke ogleda po veljavnem<br />
poslovniku po prejeti vlogi za<br />
povra~ilo. Pristopno izjavo za ~lanstvo<br />
(delavci in obrtniki 5 EUR +<br />
DDV na osebo in na mesec) in<br />
vlogo za povra~ilo najdete na njihovi<br />
spletni stani www.sidspmb.si<br />
V ceno je vklju~eno:<br />
– avtobusni prevoz po programu (<br />
TV, klima, hladilnik), cestnine,<br />
takse in pristojbine, hotelskogostinske<br />
storitve po programu na<br />
bazi no~itev z zajtrkom v hotelu***<br />
v centru, ve~erja v Bratislavi<br />
v doma~i gostilni, sejemska karta,<br />
degustacija vin v kleti ob Ne`iderskem<br />
jezeru, vo`nja z ladjo po jezeru,<br />
vsi ogledi po programu:<br />
Eisenstadt, Bratislava, Rust, v<strong>od</strong>enje<br />
v<strong>od</strong>nika z licenco in obveznega<br />
lokalnega v<strong>od</strong>nika, nezg<strong>od</strong>no zavarovanje<br />
potnikov v ~asu potovanja,<br />
20%-DDV, organizacija potovanja.<br />
Dopla~ilo: kosilo drugi dan v<br />
mestu Rust ob Ne`iderskem jezeru<br />
pribli`no 15 EUR, <strong>od</strong>visno <strong>od</strong><br />
menija.<br />
Rok prijave: do 16. 4. <strong>2013</strong>. Na<br />
voljo je le {e nekaj prostih mest!<br />
Pisne prijave sprejema Obmo~na<br />
obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ka zbornica Mari -<br />
bor, Lea Polajnar tel: 02/330 35 10;<br />
GSM 051 662 119 ali po e-po{ti<br />
leonida.polajnar@ozs.si<br />
Prijavnico najdete na spletni strani<br />
www.<strong>ponudba</strong>-<strong>obrti</strong>.com/maribor<br />
Vljudno vabljeni!<br />
KONG-G d.o.o.<br />
2201 Zgornja Kungota, Kozjak nad Pesnico 72<br />
Tel., fax: 02/ 656 06 06 gsm: 031/ 709 714<br />
e-mail: kongg@siol.net, www.kong-g.si<br />
✓ Strojegradnja<br />
✓ Klju~avni~arstvo<br />
✓ Transportna oprema<br />
✓ Tovorna dvigala<br />
✓ Hidravlika in pnevmatika<br />
✓ Lasten in`eniring<br />
25
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
SEKCIJE<br />
Gostinci na<br />
sejem v Pore~<br />
?Í Leonida Polajnar<br />
Sekcija gostincev je tokratno<br />
stro kovno ekskurzijo organizirala<br />
pri na{ih sosedih. Njeni ~lani so<br />
si v s<strong>od</strong>elovanju s Skladom za<br />
izobra`evanje Maribor ogledali<br />
28. mednar<strong>od</strong>ni sejem prehrane,<br />
pija~e in opreme za turizem. Stro -<br />
kovno popotovanje po Istri so<br />
zdru`ili s primeri dobre prakse in<br />
strokovnim prepoznavanjem tartufov<br />
ter olj~nega olja v Istri.<br />
20. marca so se potniki z avtobusom<br />
<strong>od</strong>peljali iz Maribora proti<br />
Istri. Jutranji prih<strong>od</strong> v Pore~ je do -<br />
voljeval {e ogled starega mestnega<br />
jedra, nato pa je skupina obiskala<br />
28. mednar<strong>od</strong>ni sejem prehrane,<br />
pija~e in opreme za turizem. Pozno<br />
popoldne so se namestili v hotelu,<br />
nato pa so se <strong>od</strong>pravili proti Bu -<br />
jam, kjer so jim najprej pripravili<br />
presene~enje, in sicer degustacijo<br />
istrskih vin, kasneje pa sprejem v<br />
prijazni doma~i konobi La Paren -<br />
za na, kjer je “`irija” gostincev s<br />
{tajerskega konca morala priznati,<br />
da je bila ve~erja v programu kot<br />
primer dobre prakse v Istri <strong>od</strong>li~na.<br />
K dobri oceni so pripomogli tudi<br />
prijazno osebje, samo okolje in<br />
glasba.<br />
Drugi dan po zajtrku, ki je bil prav<br />
tako svojevrstna izku{nja, kakr{no<br />
v hotelih te`ko najde{, je bilo treba<br />
pohiteti proti Vabrigi, kjer so go -<br />
stinci obiskali priznanega proizvajalca<br />
olj~nih olj. Gosp<strong>od</strong>a Anton in<br />
Nivio sta ponosno predstavila stoletno<br />
tradicijo proizv<strong>od</strong>nje istrskega<br />
olj~nega olja. V veliko zadovoljstvo<br />
jima je bilo predstaviti svoja<br />
C & P istrska extra devi{ka olja<br />
visoke kakovosti. Pridobivajo jih iz<br />
1500 lastnih olj~nih dreves, pridelajo<br />
pa 2,5 tone olja izklju~no s<br />
hladnim stiskanjem. Od sort so na<br />
predavanju bila omenjena: pore{ka<br />
Ro{injola, Istrska belica, Leccino in<br />
Pendolino. Gostitelj je nazorno<br />
predstavil, kako se olje preizku{a<br />
in ugotavlja njegovo kvaliteto ter<br />
sve`ino. Po degustaciji in predavanju<br />
je bilo vsem jasno, zakaj se ta<br />
tolikokrat nagrajena olja uvr{~ajo v<br />
sam vrh kakovosti. Po degustaciji<br />
{tirih nagrajenih olj, sardelah in<br />
bakalarju so se udele`enci <strong>od</strong>pravili<br />
proti osr~ju Istre, do Moto -<br />
vuna, ki spada med najstarej{a istrska<br />
mesta. Mesto spomenik stoji<br />
na 277 m visokem hribu in {e<br />
danes ka`e srednjeve{ko p<strong>od</strong>obo.<br />
Ogledali so si: mestna vrata, renesan~no<br />
mestno hi{o, farno cerkev<br />
sv. Stjepana in pro~elja starih srednjeve{kih<br />
hi{. Sledil je obisk vasi<br />
Livade, ki se nahaja v sredi{~u<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
stoletnega Motovunskega gozda, v<br />
dolini reke Mirne, in slovi kot<br />
najve~je nahajali{~e tartufov visoke<br />
kakovosti; med njimi je tudi najbolj<br />
iskan beli tartuf. Prijazni<br />
doma~ini so predstavili to svojo<br />
specialiteto in pripravili okusno<br />
poku{njo tartufov in vin. Polni<br />
kulinari~nih do`ivetij so ude le -<br />
`en ci istrskega potovanja pre~kali<br />
slovensko mejo in v Kopru obiskali<br />
{e oljarno Hrvatin, znano po najm<strong>od</strong>ernej{i<br />
stiskalnici olj za lastnike<br />
olj~nih nasadov, ki nimajo svoje<br />
stiskalnice. Predstavili pa so {e<br />
svoje olje, saj imajo v lasti tudi svoj<br />
olj~ni nasad. Polni znanja o olj~ -<br />
nem olju in tartufih so se ~lani<br />
sekcije gostincev <strong>od</strong>pravili proti<br />
Ma riboru.<br />
^lani sekcije za gostinstvo in turizem, ki so si ogledali Pore~ in sejem PROMO.<br />
Obisk oljarne Hrvatin v Kopru<br />
Splo{ni pogoji Euroval, d. o. o., so sestavni del potovanja in so na voljo v agenciji ali na spletni strani www.euroval.si!<br />
26
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
SEKCIJE<br />
Sekcija za gostinstvo in turizem<br />
Sekcija za gostinstvo in turizem vabita na strokovno ekskurzijo:<br />
Pivovarna La{ko in Roga{ka hotel Slatina<br />
Datum potovanja: ponedeljek, 15. 4. <strong>2013</strong><br />
Tokrat pripravljamo strokovno<br />
ekskurzijo za nosilce dejavnosti<br />
in v<strong>od</strong>ilne delavce v gostinstvu.<br />
Ogledali si boste Pivovarno La{ -<br />
ko in se udele`ili strokovne<br />
predstavitve to~enja piva in ravnanja<br />
s to~ilnimi napravami.<br />
V primeru dobre prakse boste obiskali<br />
hotel Slatina, kjer se vam bo<br />
predstavila mesarija @erak s svojim<br />
programom (»gril« program, klobase<br />
...). Sledila bosta ogled vinske<br />
kleti in degustacija vin. Tiste, ki pa<br />
jih bolj zanima {e preostala <strong>ponudba</strong><br />
hotela, si b<strong>od</strong>o lahko ogledali<br />
hotel in se tudi brezpla~no okopali<br />
v hotelskem bazenu. Zaklju~ek<br />
strokovne ekskurzije bo v hotelu<br />
Slatina, kjer nam b<strong>od</strong>o postregli s<br />
svojo sladico in kavico.<br />
Odh<strong>od</strong> z avtobusom ob 8.00<br />
izpred OOZ Maribor Titova c. 63,<br />
2000 Maribor<br />
Za ~lane Sklada za izobra`evanje<br />
Maribor (delavce in del<strong>od</strong>ajalce, ki<br />
pla~ujejo prispevek tudi zase) bo<br />
stro{ek prevoza in degustacije po -<br />
rav nal Sklad. Za ne~lane je stro{ek<br />
na osebo 25 EUR.<br />
Izpolnite prilo`eno prijavnico.<br />
Prijave so mo`ne do zasedbe mest.<br />
[tevilo mest je omejeno na 35<br />
oseb, zaradi velikega interesa<br />
pohitite s prijavo!<br />
Marjan Vidovi~ l.r.<br />
predsednik sekcije za gostinstvo<br />
in turizem<br />
Prijavnica – Strokovna ekskurzija (Pivovarna La{ko, @erak) 15. 4. <strong>2013</strong><br />
✃<br />
Naziv firme<br />
Naslov<br />
Telefon<br />
Dav~na {tevilka<br />
prijavljam na strokovno ekskurzijo naslednje udele`ence:<br />
Datum:<br />
@ig in p<strong>od</strong>pis del<strong>od</strong>ajalca:<br />
Prijavnico po{ljite na OOZ Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor; po fax-u: 02 30 00 491 GSM 051 662 119<br />
ali po elektronski po{ti leonida.polajnar@ozs.si<br />
Obvestilo za ~lane Sekcije za promet OOZ Maribor<br />
Vabimo Vas na zbor cestnih prevoznikov, ki bo v<br />
soboto, 20. <strong>aprila</strong> <strong>2013</strong>, ob 10. uri v sejni dvorani<br />
Ur{ka na Gosp<strong>od</strong>arskem razstavi{~u v Ljubljani<br />
(Dunajska cesta 18).<br />
Na zboru b<strong>od</strong>o nekateri ~lani OZS prevozniki<br />
blaga in potnikov v cestnem prometu predstavili<br />
najbolj pere~o problematiko v dejavnosti ter zahtevali<br />
dokon~no razre{itev vpra{anj, ki ovirajo njihovo<br />
delovanje.<br />
Na tem zboru se b<strong>od</strong>o tudi dogovorili o svojih<br />
nadaljnjih korakih, ~e se problematika ne bo<br />
razre{ila.<br />
Bojan Pe~nik mag. logistike, sekretar Sekcije za promet<br />
OZS<br />
27
{t.<br />
4<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
SEKCIJE<br />
Sekcija je imela svoj prvi zbor v<br />
letu <strong>2013</strong> kot obi~ajno v ponedeljek,<br />
4. marca, v Izobra`evalni<br />
dvorani Doma Obrtnikov Mari -<br />
bor. Predsednik sekcije Ratimir<br />
Krznari~ je `e v uv<strong>od</strong>u poudaril,<br />
da postaja vedno bolj pomembno<br />
pravo~asno informiranje in izo -<br />
bra `evanje ~lanov. Prav tako sta<br />
vedno pomembnej{a tudi skrb za<br />
zdravje in varnost v salonih.<br />
ja or<strong>od</strong>ij za spletno promocijo p<strong>od</strong>jetij<br />
(spletna stran, dru`bena spletna<br />
omre`ja, Facebook, Linked In,<br />
Okolje Google in Google+).<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Leto{nji prvi zbor Sekcije frizerjev in kozmetikov<br />
?Í Leonida Polajnar<br />
Predzadnja to~ka dnevnega reda<br />
so bile aktualne informacije Sklada<br />
za izobra`evanje Maribor. Sekre -<br />
tarka je spregovorila o novem pravilniku<br />
o pogojih vra~anja in<br />
aktivnostih sklada. Nazadnje pa je<br />
~lanica Mateja predstavila problematiko<br />
pri <strong>od</strong>prtju salona za manikiro.<br />
Te`ava je v tem, ker za opravljanje<br />
te dejavnosti ni na voljo formalne<br />
izobrazbe, le NPK, ki ga<br />
izvajajo na kozmeti~ni {oli. Sku -<br />
pina ~lanic, ki se je p<strong>od</strong>pisala p<strong>od</strong><br />
pobudo, naslovljeno na zbornico,<br />
bi `elela, da se zakonsko uredi, da<br />
bo mogo~e registrirati salone za<br />
manikiro. Sedanja zakon<strong>od</strong>aja tega<br />
ne dopu{~a, zato je zbor potrdil<br />
sklep, da se zbornica sekcija zavzame<br />
za ureditev tega problema.<br />
Po uv<strong>od</strong>nem pozdravu predsednika<br />
sekcije so ~lanice in ~lani prisluhnili<br />
predavateljici Romani<br />
Mernik (FININVEST, d. o. o.), ki je<br />
predstavila novosti v zvezi z Za -<br />
konom o DDV. Na prakti~nih primerih<br />
je nosilce dejavnosti seznanila<br />
s tem, kako pomembno je<br />
poznavanje finan~nega poslovanja,<br />
kljub temu da ra~unov<strong>od</strong>stvo ve -<br />
~i noma v<strong>od</strong>ijo ra~unov<strong>od</strong>ski servisi.<br />
Kako in kdaj prestopiti iz zavezanca<br />
v »pav{alista«, je treba dobro<br />
pres<strong>od</strong>iti in upo{tevati ve~ dejavnikov.<br />
Naslednja tema je bila posve~ena<br />
skrbi za zdravje in po~utje v salonih.<br />
Bojan Kova~ iz p<strong>od</strong>jetja BOKO<br />
je predstavil nevarnosti frizerskega<br />
poklica in izbolj{anje obi~ajnih<br />
pogojev dela v salonih. Na zanimiv<br />
in pr<strong>od</strong>oren na~in je predstavil razvoj<br />
poklica in na~in dela neko~ in<br />
danes. Ponazoril je tiste skrite<br />
pasti, ki jih sre~ujejo v salonih, <strong>od</strong><br />
neprimerne razsvetljave, stolov za<br />
delo, do prehrane in tudi neprimerne<br />
dr`e in s tem pomen razgibavanja.<br />
Iz Centra ~love{kih virov je predstavnica<br />
predstavila Regijsko {ti -<br />
pen dijsko shemo za P<strong>od</strong>ravje in s<br />
tem mo`nosti pridobitve sofinanciranja<br />
kadrovske {tipendije. Kot<br />
drugi pr<strong>od</strong>ukt pa je predstavila<br />
brez pla~no usposabljanje s p<strong>od</strong> ro~ -<br />
Romana Mernik je predstavila novosti na p<strong>od</strong>ro~ju Zakona o DDV.<br />
Bojan Kova~ je posku{al ozavestiti, kako rizi~en je lahko frizerski poklic.<br />
28
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Sekcija mizarjev aktivno v letu <strong>2013</strong><br />
SEKCIJE<br />
?Í Leonida Polajnar<br />
Sekcija mizarjev se je tako kot<br />
vsako leto tudi letos udele`ila<br />
informativnih dnevov na Lesar -<br />
ski {oli. Predsednik sekcije An -<br />
ton Fidler je v sklopu predstavitve<br />
{ole in programa s strani ravnatelja<br />
Ale{a Husa predstavil<br />
vlogo sekcije na Obmo~ni obrt -<br />
no-p<strong>od</strong>jetni{ki zbornici Maribor<br />
pri poklicnem izobra`evanju<br />
dijakov.<br />
V sklopu izobra`evanja morajo<br />
dijaki opraviti obvezno prakti~no<br />
usposabljanje z delom zunaj {ole,<br />
pri del<strong>od</strong>ajalcih, ki imajo verificirana<br />
u~na mesta. B<strong>od</strong>o~im dijakom<br />
so pripravili kulturni program,<br />
ogledali pa so si tudi {olo in<br />
razstavljene izdelke. Najbolj atraktivne<br />
so bile pru~ke; bilo jih veliko<br />
in vsaka je bila izdelana iz<br />
druge vrste lesa. Razstavo so po -<br />
ime novali kar »drevesne vrste v<br />
pru~kah«.<br />
Sekcija mizarjev je za svoje ~lane v<br />
s<strong>od</strong>elovanju s sekcijo lesnih strok<br />
na OZS in sekcijo mizarjev na OOZ<br />
Ptuj organizirala strokovni ogled<br />
specializiranega sejma za mizarje<br />
BWS v Salzburgu. Gre za `e drugo<br />
zdru`itev slovenskih sekcij v skupno<br />
organizacijo.<br />
Predsednik sekcije Anton Fidler in ravnatelj Ale{ Hus na informativnem dnevu<br />
Razstava: drevesne vrste v pru~kah v avli Lesarske {ole<br />
Telefonske {tevilke in naslovi e-po{tnih predalov OOZ Maribor:<br />
02/330-35-00 Hi{na centrala / maribor@ozs.si<br />
02/300-04-91 Telefaks<br />
02/330-35-04 Boris Li~en / boris.licen@ozs.si<br />
041/355-135<br />
02/330-35-05 Majda Horvat /<br />
majda.horvat-turk@ozs.si<br />
02/330-35-06 Viktorija V<strong>od</strong>u{ek /<br />
vika.v<strong>od</strong>usek@ozs.si<br />
02/330-35-10 Leonida Polajnar /<br />
leonida.polajnar@ozs.si<br />
051/662-119<br />
29
{t.<br />
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST<br />
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
Na{ poro~evalec<br />
April <strong>2013</strong><br />
Obra~un obveznosti za zasebnike<br />
za mesec marec <strong>2013</strong><br />
Bruto<br />
zavarovalna<br />
osnova<br />
<strong>1.</strong> Minimalna pla~a:<br />
Prispevki<br />
PIZ<br />
(24,35 %)<br />
Prisp. za zdrav. zav.<br />
zdr. po{. pokl. bol.<br />
(13,45 %)<br />
2. Zavarovalna osnova - 60 % povpre~ne pla~e:<br />
3. Zavarovalna osnova - 90 % povpre~ne pla~e:<br />
4. Zavarovalna osnova - 120 % povpre~ne pla~e:<br />
5. Zavarovalna osnova - 150 % povpre~ne pla~e:<br />
6. Zavarovalna osnova - 180 % povpre~ne pla~e:<br />
7. Zavarovalna osnova - 210 % povpre~ne pla~e:<br />
8. Zavarovalna osnova - 240 % povpre~ne pla~e:<br />
Prisp. za por.<br />
var. in zaposl.<br />
(0,40 %)<br />
783,66 EUR 190,82 EUR 105,40 EUR 3,13 EUR<br />
914,28 EUR 222,62 EUR 122,98 EUR 3,65 EUR<br />
<strong>1.</strong>371,42 EUR 333,94 EUR 184,46 EUR 5,48 EUR<br />
<strong>1.</strong>828,56 EUR 445,26 EUR 245,94 EUR 7,32 EUR<br />
2.285,70 EUR 556,56 EUR 307,42 EUR 9,15 EUR<br />
2.742,84 EUR 667,88 EUR 368,91 EUR 10,97 EUR<br />
3.199,98 EUR 779,20 EUR 430,40 EUR 12,80 EUR<br />
Dose`ena osnova<br />
v EUR<br />
za leto 2012<br />
Do vklju~no<br />
9.156,72**<br />
Nad 9.156,72 do<br />
vklju~no 18.305,64***<br />
Nad 18.305,64 do<br />
vklju~no 27.458,46<br />
Nad 27.458,46 do<br />
vklju~no 36.611,28<br />
Nad 36.611,28 do<br />
vklju~no 45.764,10<br />
Nad 45.764,10 do<br />
vklju~no 54.916,92<br />
Nad 54.916,92 do<br />
vklju~no 64.069,74<br />
Dose`ena osnova<br />
v EUR<br />
za leto 2011<br />
Do vklju~no<br />
8.977,20**<br />
Nad 8.977,20 do<br />
vklju~no 18.295,80***<br />
Nad 18.295,80 do<br />
vklju~no 27.443,70<br />
Nad 27.443,70 do<br />
vklju~no 36.591,60<br />
Nad 36.591,60 do<br />
vklju~no 45.739,50<br />
Nad 45.739,50 do<br />
vklju~no 54.887,40<br />
Nad 54.887,40 do<br />
vklju~no 64.035,30<br />
3.657,12 EUR 890,51 EUR 491,88 EUR 14,63 EUR<br />
Nad 64.069,74<br />
Nad 64,035,30<br />
Zavezanec pla~a prispevke do 15. 4. <strong>2013</strong>. V enakem roku mora dav~nemu organu predlo`iti obra~un prispevkov na predpisanem<br />
obrazcu OPSVZ, ki se <strong>od</strong>da po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z nav<strong>od</strong>ili, ki jih je prejel <strong>od</strong> pristojnega<br />
dav~nega urada, <strong>od</strong> <strong>1.</strong>10.2011 na nove vpla~ilne ra~une.<br />
S <strong>1.</strong> 10. 2011 velja v Republiki Sloveniji nov na~in pla~evanja<br />
davkov in prispevkov za socialno varnost.<br />
Ve~ o tem si lahko preberete na spletni strani DURS:<br />
http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_dav<br />
kov_s_1_10_2011/.<br />
Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja<br />
dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani<br />
obrtne zbornice<br />
S <strong>1.</strong> 10. 2011 veljajo novi transakcijski ra~uni za pla~ilo<br />
obveznosti zasebnikov, ki opravljajo dopolnilno dejavnost<br />
(niso zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti).<br />
Mese~ne obveznosti zna{ajo:<br />
Od <strong>1.</strong> <strong>aprila</strong> 2012 dalje – PIZ: 32,14 EUR vpla~ane na ra~un:<br />
0110 0888 2000 003, sklic: D[–44008 (D[ je va{a dav~na {tevilka)<br />
Od <strong>1.</strong> <strong>1.</strong> <strong>2013</strong> do 3<strong>1.</strong> 12. <strong>2013</strong> zna{a zdravstvo: 4,55 EUR<br />
mese~no. Vpla~ane na ra~un 0110 0888 3000 073, sklic:<br />
D[–45004 (D[ je va{a dav~na {tevilka)<br />
Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in umetnostne<br />
<strong>obrti</strong>, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj.<br />
Povpre~na bruto pla~a za mesec januar <strong>2013</strong>:<br />
<strong>1.</strong>523,80 EUR<br />
Mesec marec <strong>2013</strong> je imel<br />
21 delovnih dni (168 ur).<br />
Predh<strong>od</strong>na akontacija doh<strong>od</strong>nine za leto <strong>2013</strong><br />
(pla~evanje predh<strong>od</strong>ne akontacije doh<strong>od</strong>nine <strong>od</strong> doh<strong>od</strong>ka,<br />
dose`enega z opravljanjem dejavnosti)<br />
Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a,<br />
da se predh<strong>od</strong>na akontacija dolo~i v vi{ini akontacije doh<strong>od</strong>nine<br />
po zadnjem obra~unu akontacije doh<strong>od</strong>nine <strong>od</strong> tega<br />
doh<strong>od</strong>ka, pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400<br />
evrov) ali trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov).<br />
Obroki dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se<br />
nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti.<br />
S <strong>1.</strong> 10. 2011 novi vpla~ilni ra~un za pla~ilo akontacije doh<strong>od</strong>nine,<br />
in sicer: 0110 0888 1000 030 sklic: SI 19 D[-40002 (D[ je<br />
va{a dav~na {tevilka).<br />
* Povpre~na bruto pla~a za januar <strong>2013</strong> (PP), v EUR (kon~ni p<strong>od</strong>atki)<br />
** Minimalna pla~a za leto 2012<br />
*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2012, v EUR (kon~ni<br />
p<strong>od</strong>atki)<br />
30
Revija Obmo~ne obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ke zbornice Maribor<br />
SEKCIJE<br />
Revija Energetik ob 20-letnici prejela priznanje<br />
?Í Leonida Polajnar<br />
Sekcija in{talaterjev energetikov<br />
in Izobra`evalni center OZS sta<br />
tudi letos organizirala strokovno<br />
sre ~an je in{talaterjev energetikov<br />
pri Obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ki zbornici<br />
Slo ve nije, tokrat v termah Zre~e.<br />
Zelo so se potrudili, da je bil<br />
program raznolik in kakovosten,<br />
v <strong>od</strong>morih pa je bilo dovolj ~asa<br />
tudi za navezovanje poslovnih<br />
stikov in dru`enje.<br />
Osrednji del programa v petek je<br />
bil namenjen strokovnemu posvetu<br />
in predstavitvi novosti le to{ njih<br />
pokroviteljev. V uv<strong>od</strong>u je predaval<br />
profesor dr. Vincenc Bu ta le s Stroj -<br />
ne fakultete v Ljubljani o evropskih<br />
predpisih in zakon<strong>od</strong>aji na p<strong>od</strong> -<br />
ro~ju energetike in energetsko<br />
u~inkovite gradnje. Predavatelj<br />
Mirt Martelanc, univ. dipl. in`. str.,<br />
iz In`enirske zbornice Slovenije,<br />
ki je tudi predsednik Komisije za<br />
dobro prakso, je predstavil predpise<br />
in priporo~ila glede izvajanja<br />
strojnih in{talacij in pridobitvi<br />
uporabnega dovoljenja za zgrajene<br />
objekte: udele`enci pri graditvi<br />
objektov, projektna dokumentacija<br />
in soglasja, gradnja in izvajanje<br />
strojnih in{talacij, tehni~ni pregled<br />
in pridobitev upo rabnega dovoljenja.<br />
V popoldanskem ~asu so bile tako<br />
kot vsako leto predstavljene fi -<br />
nan~ ne sp<strong>od</strong>bude za ukrepe u~in -<br />
ko vite rabe in obnovljive vire energije.<br />
Mag. Vesna ^rnilogar iz EKO<br />
Sklada je po predstavitvi <strong>od</strong>govarjala<br />
na vpra{anja udele`encev in<br />
razvila se je pomembna razprava<br />
~lanov, ki so predstavili konkretne<br />
probleme s terena.<br />
Strokovno sre~anje in{talaterjev energetikov pri Obrtno-p<strong>od</strong>jetni{ki zbornici Slovenije<br />
P<strong>od</strong>elitev priznanja ob 20. obletnici revije Energetik (Jernej Dolinar in Danilo Brdnik)<br />
Zelo dobro pa je v nadaljevanju<br />
udele`ence Jurij Srhoij (Poslovno<br />
svetovanje Jure Srhoij, s. p.) seznanil<br />
o tem, kaj prina{ata nova po -<br />
kojninska in delovnopravna reforma.<br />
Zaklju~ek prvega dne je bil namenjen<br />
obele`itvi 20-letnice izhajanja<br />
revije ENERGETIK, projekta sekcije<br />
in{talaterjev energetikov Ma ri -<br />
bor (SIEM). Nekaj besed je o razvoju<br />
revije povedal predsednik sekcije<br />
in glavni urednik Danilo Brdnik.<br />
Po sve~ani predaji priznanja republi{ke<br />
sekcije iz rok predsednika<br />
Jerneja Dolinarja je sledila skup -<br />
{~ina sekcije. Obravnavali so problematiko<br />
v dejavnosti in usmeritve<br />
za nadaljnje delo sekcije ter<br />
izvedli nadomestne volitve v upravni<br />
<strong>od</strong>bor sekcije. Za nadomestnega<br />
~lana je bil soglasno izvoljen<br />
Danilo Brdnik predsednik SIEM , z<br />
drugim sklepom pa {e za p<strong>od</strong>predsednika.<br />
Za prijeten zaklju~ek<br />
sre~anja pa so se udele`ili delavnice,<br />
na kateri so spoznali nekaj trikov<br />
uspe{ne pr<strong>od</strong>aje.<br />
31