Indeks človekovega razvoja - UMAR

182 Poročilo o razvoju 2012
Kazalniki razvoja Slovenije
Indeks človekovega
razvoja
Poročilo združenih narodov o človekovem razvoju
za leto 2011 ponovno uvršča Slovenijo v skupino
držav z zelo visoko stopnjo 1 človekovega razvoja.
Kljub spremembi 2 metodologije vrednost indeksa
človekovega razvoja leta 2011 (0,884) Slovenijo uvršča
na 21. mesto med 187 državami, kar je enaka uvrstitev
kot lani 3 , ko je bila z indeksom 0,882 na tem mestu
med 169 državami. Med obravnavami državami je
najvišjo vrednost indeksa dosegla Norveška (0,943).
Uvrstitev Slovenije se postopoma izboljšuje (leta 2010
tudi zaradi sprememb metodologije).
HDI kot eden od osrednjih zbirnih kazalnikov
razvoja družbe in blaginje vključuje tri dejavnike
človekovega blagostanja: zdravje, izobrazbo
in dohodek. K relativno visoki uvrstitvi Slovenije
največ prispeva dimenzija izobraževanja, kjer je
Slovenija uvrščena na visoko 4. mesto po kazalniku
pričakovanega trajanja šolanja (otroci, ki vstopajo v
šolo, naj bi se v povprečju šolali 16,9 leta, v primerjavi
s 16,7 leti v 2010) in na 14. mesto po povprečnih
letih šolanja odraslega prebivalstva (slovensko
prebivalstvo, staro 25 let in več, je imelo 11,6 let
zaključenega šolanja, v primerjavi z 11,5 let 4 leta
2010). Po kazalniku pričakovanega trajanja življenja,
ki spada pod dejavnik zdravja, je Slovenija na 30.
mestu (pričakovano trajanje življenje ob rojstvu je
po podatkih UNDP leta 2011 za Slovenijo znašalo
79,3 leta; leta 2010 78,8 let). Po kazalniku dohodka
je Slovenija na 31. mestu (bruto nacionalni dohodek
na prebivalca v dolarski kupni moči je v Sloveniji leta
2011 znašal 24.914, leta 2010 pa 25.857 dolarjev).
1
Med države z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja poročilo
uvršča države z vrednostjo indeksa od 0,943 do 0,793, vrednosti
od 0,783 do 0,698 označujejo države z visoko stopnjo razvoja,
države s srednjo in nizko stopnjo razvoja pa imajo vrednosti od
0,510 do 0,286.
2
V predhodnem letu je bila spremenjena metodologija
izračunavanja indeksa človekovega razvoja (HDI). V poročilu je
preračunan HDI po novi metodologiji tudi za nazaj, po petletnih
obdobjih od 1980 do 2011. Indeks vključuje tri vidike človekove
blaginje: zdravje, izobrazbo in dohodek. Zdravje se tako kot po
prejšnji metodologiji spremlja s pričakovanim trajanjem življenja
ob rojstvu. Izobrazba prebivalstva se od sprememb v letu 2010
meri s povprečnim številom let šolanja prebivalstva, starega
25 let in več, ter s pričakovanim trajanjem šolanja ob vstopu
v šolo. Kot kazalnik dohodka prebivalstva je uporabljen bruto
nacionalni dohodek na prebivalca (v dolarski kupni moči). Glej
več Ekonomsko ogledalo (UMAR), november 2010, str. 28−30.
3
V lanskem poročilu je bila Slovenija z vrednostjo indeksa 0,828
sicer uvrščena na 29. mesto, kar pa je bila posledica neustreznih
podatkov o povprečnih letih šolanja Unescovega inštituta za
statistiko. Popravek podatka (tudi za nazaj) je bil narejen na
podlagi opozoril UMAR in SURS.
4
Slovenska ocena. Glej prejšnjo opombo.
Poročilo o človekovem razvoju za leto 2011
ponovno izpostavlja, da se gospodarska rast ne
prenaša nujno v družbeno in okoljsko blaginjo in
sledi zavezi iz lanskoletnega poročila po širšem
naboru indikatorjev za spremljanje blaginje. Zato
vključuje tudi kazalnike zadovoljstva z življenjem,
zadovoljstva z vladnimi ukrepi na področju emisije
plinov, zadovoljstva z akcijami za zaščito okolja,
zadovoljstva s kakovostjo zraka in vode. V Poročilu so
prav tako prisotni trije lani eksperimentalno uvedeni
indeksi: IHDI (po neenakosti prilagojen indeks
človekovega razvoja), MPI (indeks večdimenzionalne
prikrajšanosti) in GII (indeks neenakosti po spolu).
Kadar sta HDI in IHDI enaka, to pomeni, da v državi
ni neenakosti. Ker HDI kaže potencial človekovega
razvoja, v primeru da v državi ni neenakosti, je IHDI
možno šteti kot indeks dejanskega človekovega
razvoja (razvoja z upoštevanjem neenakosti). Leta
2011 je IHDI za Slovenijo znašal 0,837, kar je 5,3 %
manj od vrednosti HDI. Med državami z visoko
stopnjo razvoja je v tem pogledu boljša samo
Češka, z razliko 5,0 %. Indeks večdimenzionalne
prikrajšanosti (MPI) 5 izraža stopnjo prikrajšanosti
kot delež oseb, ki so prikrajšane za najmanj tri od
desetih obravnavanih elementov, in intenziteto
prikrajšanosti, ki je opredeljena kot povprečno število
elementov, za katere so osebe prikrajšane. Je pa ta
indeks podatkovno zelo problematičen. Od 47 visoko
razvitih držav je indeks izračunan samo za 12 držav, in
sicer na osnovi podatkov za leto 2003. Pri Sloveniji gre
za oceno, in ta je 0 % pri vseh vidikih, razen pri oceni
ogroženosti populacije zaradi revščine, ki je ocenjena
na 0,4 %. Vrednost indeksa neenakosti po spolu
(GII) 6 za Slovenijo znaša 0,175, kar nas uvršča na 18.
mesto med 187 državami in ne odstopa bistveno od
uvrstitve leta 2010 (17. mesto med 138 obravnavanimi
državami). Po indeksu neenakosti po spolu je stanje
najboljše na Švedskem, sledijo Nizozemska, Danska,
Švica in Finska. Za Slovenijo velja, da je problem
predvsem nizka stopnja politične zastopanosti žensk,
kar pa se je spremenilo po volitvah v decembru 2011,
ko se je delež žensk v slovenskem parlamentu z
10,8 % povečal na 32,2 %. S tem se Slovenija približuje
državam z visoko zastopanostjo žensk v parlamentu
(v skandinavskih državah povprečje znaša 40 %).
5
Glej tudi indikator Materialna prikrajšanost.
6
Kazalnik meri reproduktivno zdravje žensk (s stopnjo umrljivosti
mater ob rojstvu otrok in stopnjo rodnosti odraslih žensk),
razlike v stopnjah izobrazbe moških in žensk (z vključenostjo
v sekundarno in terciarno raven izobraževanja) ter njihove
politične in delovne aktivnosti (z deležem poslanskih sedežev
in stopnjo delovne aktivnosti). Indeks zavzema vrednosti med
0 in 1, pri čemer pomeni višja vrednost večjo neenakost med
spoloma po obravnavanih elementih.

Poročilo o razvoju 2012
Kazalniki razvoja Slovenije
183
Tabela: HDI v državah EU v določeni posameznih letih, njegova povprečna letna rast v %, HDI uvrstitev 2011 in spremembe
uvrstitve zadnjih 5 let in v zadnjem letu
Vrednost HDI
Povprečna letna
rast HDI, v %
HDI
-rang
HDI - sprememba
ranga
1990 2000 2005 2009 2010 2011
1990– 2000–
2006– 2010–
2011
2011 2011
2011 2011
Avstrija 0,790 0,839 0,860 0,879 0,883 0,885 0,55 0,48 19 1 0
Belgija 0,811 0,876 0,873 0,883 0,885 0,886 0,42 0,10 18 -1 0
Bolgarija 0,698 0,715 0,749 0,766 0,768 0,771 0,48 0,68 55 0 1
Ciper 0,747 0,800 0,809 0,837 0,839 0,840 0,56 0,44 31 5 0
Češka .. 0,816 0,854 0,863 0,863 0,865 .. 0,53 27 -1 0
Danska 0,809 0,861 0,885 0,891 0,893 0,895 0,48 0,35 16 -2 0
Estonija 0,717 0,776 0,821 0,828 0,832 0,835 0,73 0,66 34 -2 0
Finska 0,794 0,837 0,875 0,877 0,880 0,882 0,51 0,48 22 -7 0
Francija 0,777 0,846 0,869 0,880 0,883 0,884 0,62 0,40 20 -1 0
Nemčija 0,795 0,864 0,895 0,900 0,903 0,905 0,62 0,43 9 -2 0
Grčija 0,766 0,802 0,856 0,863 0,862 0,861 0,56 0,64 29 -5 0
Madžarska 0,706 0,775 0,803 0,811 0,814 0,816 0,70 0,48 38 0 0
Irska 0,782 0,869 0,898 0,905 0,907 0,908 0,71 0,40 7 -3 0
Italija 0,764 0,825 0,861 0,870 0,873 0,874 0,64 0,52 24 -3 0
Latvija 0,693 0,732 0,784 0,798 0,802 0,805 0,72 0,87 43 -1 0
Litva .. 0,749 0,793 0,802 0,805 0,810 .. 0,70 40 0 1
Luksemburg 0,788 0,854 0,865 0,863 0,865 0,867 0,45 0,13 25 -3 0
Malta 0,753 0,799 0,825 0,827 0,830 0,832 0,48 0,37 36 -3 0
Nizozemska 0,835 0,882 0,890 0,905 0,909 0,910 0,41 0,29 3 5 0
Poljska .. 0,770 0,791 0,807 0,811 0,813 .. 0,50 39 2 0
Portugalska 0,708 0,778 0,789 0,805 0,808 0,809 0,64 0,35 41 2 -1
Romunija 0,700 0,704 0,748 0,778 0,779 0,781 0,52 0,95 50 2 0
Slovaška 0,747 0,779 0,810 0,829 0,832 0,834 0,53 0,62 35 0 0
Slovenija .. 0,805 0,848 0,876 0,882 0,884 .. 0,85 21 4 0
Španija 0,749 0,839 0,857 0,874 0,876 0,878 0,76 0,42 23 0 0
Švedska 0,816 0,894 0,896 0,898 0,901 0,904 0,49 0,09 10 -2 0
Zdr. kraljestvo 0,778 0,833 0,855 0,860 0,862 0,863 0,50 0,33 28 0 0
Vir: Human Development Report 2011 (UNDP).
Slika: Primerjava HDI (povprečje 2009, 2010, 2011) in zadovoljstvo (povprečje 2006–2010)
HDI povprečje 2009-2011
1,0
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
HDI povprečje 2009-2011
Splošno zadovoljstvo 2006–2010b(0: najmanj zadovoljni, 10: najbolj)
8,0
7,5
7,0
6,5
6,0
5,5
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
Danska
Nizozemska
Švedska
Finska
Avstrija
Irska
Litva
Zdr. kraljestvo
Belgija
Francija
Nemčija
Ciper
Italija
Češka
Španija
Slovenija
Slovaška
Grčija
Malta
Poljska
Estonija
Latvija
Portugalsa
Romunija
Madžarska
Luksemburg
Bolgarija
Splošno zadovoljstvo
Vir: Human Development Report 2011 (UNDP); preračuni UMAR.