Revija 3, 2010 - Ministrstvo za notranje zadeve

More documents

Recommendations

Info

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 3, s. 257-258 kriminalističnih revij ter recenzije domačih in tujih knjig. Od leta 1990 do leta 1993 je opravljal delo glavnega urednika revije, leta 1993 pa je postal odgovorni urednik revije in to delo nato opravljal do začetka letošnjega leta. Ves čas je bil tudi recenzent prispevkov s področja kriminalistike. Kot odgovorni urednik je skrbel za visoko strokovno raven objavljenih člankov in prispevkov v reviji. V času njegovega vodenja uredniškega odbora je revija postala še bolj prepoznavna v domačih in tujih strokovnih krogih pa tudi v širši javnosti. Njena uvrstitev v različne svetovne baze, kot so Sociological Abstract, Criminal Justice Abstract, NCJRS in Social Science Citation Index (SSCI), dokazuje, da je postala ena izmed najboljših kriminoloških revij v svetovnem merilu; k temu dosežku je izjemno prispeval dr. Maver skupaj s člani uredniškega odbora. Srebrni znak policije za sodelovanje je prejela tudi Marinka Milenković, dolgoletna lektorica in zdaj redaktorica Revije za kriminalistiko in kriminologijo, ki pri reviji sodeluje že od leta 1975. Od tedaj je prevedla vrsto strokovnih člankov iz ruskih revij, pripravljala povzetke iz ruskih kriminalističnih revij in skoraj 30 let lektorirala revijo. Kasneje je napisala vrsto člankov o tem, kako nekateri slovenski in tuji pisatelji v svojih leposlovnih delih obravnavajo deviantne pojave, med njimi tudi kriminalne. Članki so bili objavljeni v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, kasneje pa so izšli v samostojni monografiji z naslovom Kriminologija in leposlovje. Nekaj člankov obravnava tudi kriminalistiko v leposlovju. Od leta 1993 opravlja redaktorsko delo, ki zajema med drugim zbiranje avtorskih člankov in drugih prispevkov ter izbor za objavo (skupaj z odgovornim urednikom), posredovanje člankov recenzentom, sodelovanje in usklajevanje z avtorji glede jezikovnih vprašanj, stike s tiskarno in navodila oblikovalcu, pregled popravljenih odtisov in nadaljnja navodila tiskarni, vodenje seznama naročnikov in njegovo dopolnjevanje ter posredovanje revije svetovnim bazam podatkov. Prejemnikom srebrnih znakov slovenske policije, ki simbolizirajo pomemben prispevek k varnosti v Sloveniji, v imenu uredniškega odbora in bralcev revije iskreno čestitam, saj brez njihovega neizmernega prispevka Revija za kriminalistiko ne bi dosegla tako zavidljivega razvoja in vrhunske kakovosti. Čestitke in zahvale pa gredo tudi vsem avtorjem prispevkov in Ministrstvu za notranje zadeve, ki že več kot šestdeset let izdaja Revijo za kriminalistiko in kriminologijo. Gorazd Meško, odgovorni urednik Ivanka Sket, ki je nekaj desetletij skrbela za kakovost revije, je pretežni del svoje delovne dobe aktivno sodelovala pri Reviji za kriminalistiko in kriminologijo. V prvih letih je prispevala posamezne prevode, kasneje pa je redno pripravljala izvlečke iz anglofonskih revij (angleških, ameriških, evropskih, mednarodnih), kar je služilo informiranju strokovne javnosti o razvoju, trendih in novostih na kriminološkem in kazenskopravnem področju. Vsa leta je tudi prevajala izvlečke člankov v angleški jezik, izdelovala letna vsebinska, avtorska in stvarna kazala ter ob jubilejnih številkah tudi desetletna kazala. 258
Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 3, s. 259-271 Sodobna metoda ugotavljanja izvora krvnih madežev v 3D-prostoru - pilotska študija aplikacije BackTrack TM Suite Katja Drobnič, * Anja Oblak, ** Aljaž Žbogar *** Obstaja več metod za ugotavljanje izvora krvnih madežev v 3D-prostoru. Metode se razlikujejo v načinu izvedbe, ki sega od povsem ročno izvedenega do povsem avtomatiziranega postopka analize. V prispevku je predstavljena enostavna in učinkovita metoda za ugotavljanje izvora krvnih madežev v 3D-prostoru z računalniško aplikacijo BackTrack TM Suite. V študiji je bilo analiziranih devet krvnih sledi, ustvarjenih v šestih poskusih. Skupno je bilo analiziranih 80 krvnih madežev. Povprečna razlika med pravimi in izračunanimi vrednostmi izvora krvnih madežev v 3D-prostoru z BackTrack TM Suite je za koordinati X, Y, ki določata umestitev izvora krvnih madežev v tloris prostora, 5,9 cm (± 4,3) in 6,1 cm (± 7,8). Povprečna razlika pri tretji koordinati (koordinati Z), s katero ugotavljamo oddaljenost izvora krvnih madežev od tal, pa je bistveno večja in znaša 15,4 cm (± 10,5). Izračunali smo tudi povprečno vrednost koordinate Z, ki je bila za krvne sledi na steni znotraj 6 cm (± 2,1) glede na pravo vrednost. Rezultati študije so, da sta točnost in natančnost metode ugotavljanja izvora krvnih madežev v 3D-prostoru s programom BackTrack TM Suite ustrezni za predvideni namen, ta pa je ugotavljanje območja izvora krvnih madežev v 3D-prostoru in ne točke izvora. Ustreznost metode smo preverjali ne samo za madeže na steni kot dosedanje študije (Carter et al., 2005; Carter et al., 2006), ampak tudi za madeže na tleh. Točnost in natančnost metode s programom BackTrack TM Suite smo potrdili še s primerjavo rezultatov, ki smo jih izračunali s tangentno metodo. Po nam znanih podatkih je to prva do zdaj objavljena primerjalna validacijska študija obeh metod. V povprečju so bili rezultati s programom BackTrack TM Suite točnejši in natančnejši. Metodo ugotavljanja izvora krvnih madežev v 3D-prostoru s programom BackTrack TM Suite smo že preverili tudi pri rekonstrukciji kaznivega dejanja. Rezultati so bili skladni z izjavami udeležencev. Ključne besede: krvni madež, krvna sled, pilotska študija, validacija, izvor krvnih madežev v 3D-prostoru, metoda viziranja z vrvicami, tangentna metoda, BackTrack TM Suite. UDK: 343.983.2 1 Uvod Krvni sledovi 1 sodijo med posredne materialne dokaze, ki so pomembni pri razjasnitvi dogodkov (kaznivih dejanj, prekrškov, nesreč ali samomorov). Danes sta v svetu uveljavljeni naslednji osnovni področji preiskav krvnih sledov: preiskave DNK in preiskave oblik krvne sledi. Končni namen preiskav DNK je odgovoriti na vprašanje, kdo je bil prisoten na kraju dogodka, namen preiskav oblik krvnih sledi pa je, kaj se je zgodilo. * Dr. Katja Drobnič, izredna profesorica za kriminalistično tehniko FVV, UM, nadzornica kakovosti v Centru za forenzične preiskave, GPU Policija, MNZ. ** Anja Oblak, univ. dipl. varstvoslovka. *** Aljaž Žbogar, univ. dipl. biokemik, kriminalistično-tehnični izvedenec v Centru za forenzične preiskave, GPU Policija, MNZ. 1 V kriminalisti je sled opredeljena kot vsaka vidna ali nevidna fizična sprememba, ki jo povzroči živa ali neživa narava (človek, žival Vloga in pomen preiskav DNK pri preiskovanju kaznivih dejanj je bila v slovenskem prostoru osvetljena v kar nekaj prispevkih (Drobnič 1999; 2000; 2001; 2002; 2006; 2007; 2008), medtem ko so preiskave oblik krvnih sledi skoraj povsem prezrto področje. V zadnjih 20 letih je bil v slovenskem prostoru objavljen le en pregleden članek s področja preiskav oblik krvnih sledi (Drobnič, 2002a). Tej tematiki je namenjenih tudi nekaj podpoglavij v knjigi Kriminalistika (Drobnič, 2004, str. 425–437). Iz pregleda publicistične dejavnosti s tega področja preiskav je razvidno, da tudi pred 20 leti slika ni bila bistveno drugačna. Empiričnih raziskav s področja preiskav oblik krvnih sledi ni bilo, o pomenu preiskav oblik krvnih sledi pri rekonstrukciji dogodka pa sta od slovenskih avtorjev zelo na kratko pisala le Vidic (1973, str. 77–78 ) in Žerjav (1983, str. 121). Edini, ki je nekoliko podrobneje razložil nastanek določenih oblik krvnih sledi in jih tudi shematsko prikazal, je bil beograjski zdravnik dr. Gorkič (1981, str. 69–72). ali predmet) pri storitvi kaznivega dejanja (Vidic, 1973, str. 41). Krvno sled sestavlja en ali več krvnih madežev. 259
Page 5: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 9 and 10: Katja Drobnič, Anja Oblak, Aljaž
Page 21 and 22: Petra Dolinar, Maja Jere, Gorazd Me
Page 35 and 36: Polona Selič, Ana Jakopin: Trpinč
Page 43 and 44: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 45 and 46: Mitja Muršič: Nasilno ravnanje in
Page 55 and 56: Iz prakse Ustanovitev Nacionalnega
Page 57 and 58:
Iz prakse Da bi se doseglo izboljš
Page 59 and 60:
Iz prakse NPU je začel delati 1. j
Page 61 and 62:
Iz prakse (temu je sledila tudi zad
Page 63 and 64:
Pregled strokovnih člankov Crimino
Page 65 and 66:
Pregled strokovnih člankov račun,
Page 67 and 68:
Pregled strokovnih člankov dveh st
Page 69 and 70:
Pregled strokovnih člankov rnikov
Page 71 and 72:
Pregled strokovnih člankov rezulta
Page 73 and 74:
Prikazi, ocene, recenzije Jean Zieg
Page 75 and 76:
Prikazi, ocene, recenzije ša na ce
Page 77 and 78:
Prikazi, ocene, recenzije skih mnen
Page 79 and 80:
Prikazi, ocene, recenzije bolj zane
Page 81 and 82:
Prikazi, ocene, recenzije Glede na
Page 83 and 84:
Zapisi Poročilo s kongresa o kazen
Page 85 and 86:
Zapisi rabo instituta skupnega hudo
Page 87 and 88:
Zapisi NATOVA delavnica o obvladova
Page 89 and 90:
Zapisi Tretja sekcija na programu p
Page 91 and 92:
Zapisi učinkovito preprečevanje o
Page 93 and 94:
Zapisi nost vesolja oziroma varnost
Page 95 and 96:
Nove knjige Vranj, V.: Alternativne
show all

Revija 3, 2010 - Ministrstvo za notranje zadeve

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?