leto 2007/2008, Å¡tevilka 1 - Modra kartica

More documents

Recommendations

Info

ˆ Smucanje prostega sloga Skoki, grbine, skoki, dirkanje ... skoki “Smu~anje prostega sloga”, ime discipline, ki ga zdaj uporabljamo è kar nekaj ~asa, pove skoraj vse: dve smu~ki pod nogami ter slog, pomembnej{i od hitrosti. Praviloma, res ne vedno in povsod, ne pri vsaki disciplini. Pa se v prostem pogovoru in tudi v medijih {e vedno pojavi stari izraz iz sedemdesetih “akrobatsko smu~anje”. Akrobati naj ostanejo v cirkusu, na snegu pa bomo smu~arji prostega sloga. V svetu se je temu od nekdaj reklo “freestyle skiing”. Du{a malce bolj zabavnega merjenja spretnosti na smu~eh, ne dirkanja na stotinke v oprijetih kombinezonih, v disciplinah smu~anja prostega sloga ostaja vse od prvih dni. Tudi po profesionalizaciji in postopnem vklju~evanju disciplin v olimpijski program. Po zatonu baleta, plesa s smu~mi na polo`nem terenu, ostajata klasi~ni disciplini smu~anja prostega sloga dve. Skoki in smu~anje po grbinah. Vse tri so predstavitev na zimskih OI doìvele leta 1988, v Calgaryju. Grbine so imele {tiri leta pozneje v Albertvillu è stalni status, skoki pa dve leti pozneje v Lillehammerju, ko se je balet è poslovil iz mednarodnih aren. Z novim tiso~letjem je pri{el tudi nov rod smu~arjev, nove smu~i in nove discipline. Smu~arji tako imenovane “nove {ole” se druìjo z deskarji v parkih, na skakalnicah in v sne`nem `lebu, pa tudi v filmih in ìvljenjskem slogu. Smu~arski krog je strogo dirka{ka, Nina na grbinah tekmovalna disciplina, v kateri najdemo marsikatero “prebeglo” ime iz alpskih smu~arskih vrst. V dirkah s skupinskim {tartom na izpadanje odlo~ajo bliskovit start, drsenje, veleslalomsko zavijanje in drznost na velikih skakalnicah. Krosiste olimpijska premiera ~aka ~ez dve leti v Whistlerju. Znotraj smu~anja prostega sloga je torej kar pestro, primerljivo z nordijskim smu~anjem, s teka~i na eni in skakalci na drugi strani. Na eni strani so klasi~ni skoki z vsako leto bolj neverjetnim {tevilom salt in vijakov, ki {e vedno ~rpajo z akrobatike, s trampolinov in z gimnastike. Povsem na drugi strani je dirka{ki kros, ki na prvi pogled bolj sodi v alpsko smu~anje, a se ga ne da stla~iti drugam kot med ute~ene alpske discipline. Bolje se znajde tu, kjer so mu tudi predpisali ohlapna obla~ila, da tekmovalci ne bi bili videti kot smuka~i. Vmes je eksplozivno smu~anje po grbinah, ki se z liki v skokih mo~no navezuje tudi na novo {olo. Ne le discipline, vsaka od zvrsti smu~anja prostega sloga je è kar svoja (pod)panoga. Nekatere z ve~ disciplinami – grbine {e s paralelnimi tekmovanji, nova {ola pa sicer v programu FIS le z `lebom, sicer pa {e s tekmovanji v parku (slopestyle), skoki in {e ~im. Slovenske ekipe za novo zimo V okviru odbora za smu~anje prostega sloga SZS delujejo tri “plemena” smu~arjev – v prvem skakalci, v drugem smu~arji po grbinah in tisti iz nove {ole ter v tretjem tekmovalci v krosu. “Skakalci” imajo pravzaprav le enega reprezentanta: na najvi{jem nivoju bo nastopal le Miha Gale. Tudi on je pred „upokojitvijo“; ker se je preselil v Kanado, pa bo nastopal le v Severni Ameriki. Vodja skokov, Roman Vidovi~, za naslednjo sezono na~rtuje ekipo mladih skakalcev, ki pa se {e ne bo merila na najvi{jem nivoju. “Grbina{e” so letos pomladili. Poleg è uveljavljene tekmovalke, Nine Bednarik, ~lanice A reprezentance, katere Med grbinami in novo {olo cilj je v leto{nji sezoni uvr{~anje v finale svetovnega pokala, so ekipi priklju~ili mlado ekipo Nejcev. To so: Nejc German, Nejc Ciglari~ in Nejc Dimnik, zraven pa {e edini nesoimenjak Matej [ircelj. Vsi bodo nastopali predvsem na tekmah evropskega pokala. Trener in vodja ekipe, Ale{ [pan, je nad prvim delom pripravljalnega obdobja zelo zadovoljen in pri~akuje dobre uvrstitve na prvih prihajajo~ih tekmah. V krosu nosi zastavo Sa{a Fari~, edina s statusom “A”, ki se redno uvr{~a v finalno ~etverico na tekmah svetovnega pokala. S trenerjem Primoèm Vrhovnikom bosta ciljala na vrh na vseh tekmah svetovnega pokala in na X. igrah v Aspnu. V drugi bojni liniji so Toma` Hribar, David Piber in Tadej Trdina, ki se bodo posve~ali predvsem tekmam ni`jega nivoja. Sa{a Fari~ (v rde~em, na drugem mestu) v polfinalu lanskih X iger Andrej Dekleva SPONZORJI PANOGE SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: Smu~anje po grbinah in nova {ola Glavni sponzor ènske ekipe Glavni sponzor mladinske ekipe Smu~arski kros 18 www.sloski.si www.modrakartica.com
Kranj bo 15. in 16. decembra 2007 prvi~ v bogati {portni zgodovini mesta prizori{~e tekme za svetovni pokal v smu~arskih skokih. Tekmo organizirata Smu~arska zveza Slovenije in Smu~arski klub Triglav iz Kranja. Na skakalnici OMV CENTRA se bodo pomerili najve~ji {portni asi iz vsega sveta, skupaj z mo~no slovensko zasedbo. Smu~arski skoki so è vrsto let eden najpopularnej{ih {portov v Sloveniji. Poleg izredne privla~nosti plani{kih tekmovanj in prireditev, so glavni razlogi za popularnost te {portne panoge prav uspehi, ki so jih tekmovalci dosegali v zadnjih 20-ih letih. Doma~a tekmovanja najvi{jega ranga imajo velik pomen za razvoj slovenskega skakalnega {porta, saj bo na tekmi zaradi doma~e kvote lahko nastopilo ve~ slovenskih tekmovalcev kakor v tujini. TV Slovenija bo prena{ala, tako nedeljsko tekmo, kot sobotne kvalifikacije. Pri~akujemo pa tudi ve~ kot 10 tujih TV-postaj, ki redno spremljajo vse tekme svetovnega pokala v smu~arskih skokih, pod okriljem Mednarodne smu~arske zveze FIS. Smu~anje kot tekmovalna {portna panoga ima v Kranju bogato tradicijo. Za~etki segajo dale~ v predvojno obdobje, v povojnih letih pa je bil napredek v smu~arskem {portu {e posebej skokovit. Prvo smu~arsko dru{tvo v Kranju je bilo ustanovljeno jeseni 1945; to je bilo Smu~arsko dru{tvo Udarnik, ki se je leta 1954 preimenovalo v SK Triglav. Skakalci in kombinatorci Triglava imajo doslej za sabo ve~ kot 60 let dela in uspehov. To obdobje je pravzaprav kratka doba. In vendar se je v teh letih zgodilo marsikaj, kar sestavlja pestro zgodovino kluba. Ob tem v klubu s ponosom ugotavljajo, da so s svojim delom precej prispevali in storili za razvoj smu~anja v Kranju in tudi v Sloveniji. [tevilni uspehi, mednarodni in doma~i, so se vrstili iz leta v leto. Kranj~ani pa so tudi uspe{ni organizatorji tekmovanj, saj imajo v svojih vrstah 60 sodnikov in tehni~nih delegatov, od tega 14 s FIS licenco. Ve~ kot 20 let so vsakoletni izvajalec Alpskega pokala v skokih in nordijski kombinaciji. Z zgraditvijo 110-metrske skakalnice, pokrite s plastiko, pod [marjetno goro, pa so od leta 2004 dalje organizatorji tekmovanj tudi na najvi{ji svetovni ravni. Od leta 2006 so izvedli dve svetovni prvenstvi; najprej mladinsko v skokih in nordijski kombinaciji in nato {e veteransko. SK Triglav je uspe{no izvedel tudi dve tekmi za poletni celinski pokal (2005 in 2007), v septembru 2006 pa je bila v Kranju doslej najve~ja prireditev – Grand Prix – poletni svetovni pokal v skokih. Nordijsko smucanje Svetovni pokal v smu~arskih skokih letos tudi v Kranju skakalnice, ki nosi ime OMV center. 19. septembra 2004 je bilo na njej prvo pomembnej{e tekmovanje – dràvno prvenstvo. Skoraj natanko po treh letih, ko je bil poloèn temeljni kamen, je skakalnica OMV Centra s kriti~no to~ko (K) 100 m in to~ko ìrije (HS) 109 m, doìvela svoj krst s prvim tekmovanjem, kjer so se vsi najbolj{i, skakalci in skakalke iz Slovenije, pomerili na poletnem dràvnem prvenstvu v smu~arskih skokih za ~lane v posami~ni in ekipni konkurenci. Osrednji slovenski {portni objekt je tako za~el sluìti svojemu namenu v poletnem ~asu, ~eprav bo potrebno {e marsikaj postoriti, da bi objekt dobil kon~no podobo, kot so si jo zamislili ~lani operativnega gradbenega odbora in projektant, g. Klemen Kobal, univ. dipl. in`. arh.. Gradnjo je opravil SGP Tehnik iz [kofje Loke s svojimi podizvajalci, vrednost nalo`be pa je zna{ala okoli 2,3 milijona Eurov. Smu~arski skoki in nordijska kombinacija imajo v Kranju in sploh v Sloveniji bogato tekmovalno tradicijo, ki dosega svoj vrh vsako zimo z najve~jimi tekmovanji v Planici. Z izgradnjo 100-metrske plasti~ne skakalnice v Kranju dosegata svoj vi{ek poleti tudi v gorenjski metropoli. OMV Center v Kranju sedaj sluì kot osrednji slovenski vadbeni objekt za vse dràvne selekcije in treninge klubskih skakalcev. Lokacija skakalnice je ve~ kot idealna, ker leì v dolini med dvema deloma [marjetne gore, s ~imer je dobro za{~itena pred bo~nim vetrom, ki je najve~ji “sovra`nik” skakalcev. Skakalnica je è in bo tudi v prihodnjih letih s prireditvami obogatila turisti~ni utrip Kranja, pa tudi {ir{ega gorenjskega obmo~ja in Ljubljane. Dràvni pano`ni nordijski center v Kranju tako ni lokalnega zna~aja, temve~ vseslovenski objekt, ki predstavlja veliko dobrino vsem slovenskim skakalcem. V izhodi{~u opredeljevanja do tega objekta pod [marjetno goro je prevladalo skupno slovensko zanimanje in potreba po objektu te velikosti, ki sedaj zagotavlja slovenskim skakalcem enake mo`nosti za vadbo, kot jih imajo tekmovalci drugih dràv, ki so se do te teàve opredelile veliko pred nami. Program Svetovnega pokala v smu~arskih skokih 15.–16. december 2007 Sobota, 15. december 2007 11:30 Uradni trening, 1. serija 12:30 Uradni trening, 2. serija 13:30 Kvalifikacije 20:00 Podelitev startnih {tevilk tekmovalcem na Glavnem trgu v Kranju Nedelja, 16. december 2007 11:00 Poskusna serija 12:00 Prva serija 12:45 Zabavni program 13:30 Finalna serija ˆ Najve~ji uspeh pri gradnji objektov predstavlja izgradnja 110-metrske www.modrakartica.com www.sloski.si 19
Page 2 and 3: Mnogi zimo zares ob~utijo {ele teda
Page 4 and 5: BIATLON Predstavitev biatloncev na
Page 6 and 7: NORDIJSKO SMUÂNJE Nordijci so se p
Page 8: FIS sestanki V Portoroù so o zimi
Page 11 and 12: In kaj se pravzaprav pri dresih tes
Page 13: ˆ ˆ Otrosko smucanje Dobro poskrb
Page 16 and 17: Biatlon Biatlonske discipline Biatl
Page 20 and 21: Nordijsko smucanje - skoki Smu~arsk
Page 22 and 23: Deskanje na snegu “Snowboarding i
Page 24 and 25: ZUTS Slovenije Tehnika alpskega smu
Page 26 and 27: ZUTS Slovenije Intervju Dr. Bla` Le

leto 2007/2008, Å¡tevilka 1 - Modra kartica

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?