leto 2007/2008, Å¡tevilka 1 - Modra kartica

Mnogi zimo zares ob~utijo {ele tedaj, ko jih na poti v slu`bo ali
{olo zmoti prva sne`na brozga ali pa, ~e se oklenemo svetlej{e
in bolj prijetne plati najhladnej{ega letnega ~asa, u`ivajo ob vijuganju
na zasne`enih strminah. A za prizadevne smu~arske
delavce in seveda tudi za tekmovalce ter tekmovalke se je nova
sezona za~ela `e pred nekaj tedni. Za nekatere bolj, za druge
nekoliko manj, uspe{no. Slednji bodo imeli v dolgi zimi {e ve~
kot dovolj prilo`nosti za popravne izpite in v kon~ni fazi tudi za
visoko zaklju~no oceno. V slovenskem taboru je vsekakor kar
nekaj adutov za vidne vloge.
Napo~il pa je ~as, da se nove sezone in zimskih radosti zavejo tudi vsi drugi. Pri tem
so v veliko pomo~ alpski smu~arji, skakalci, teka~i, deskarji in drugi zimski {portniki,
ki vstopajo v tisto pravo tekmovalno sezono. Z doma~imi tekmami svetovnega pokala
bomo tudi Slovenci kaj kmalu ob~utili utrip tekmovanj na najvi{jem nivoju. Led bodo
s tradicionalnimi poklju{kimi tekmami prebili biatlonci in biatlonke. Ljubitelji smu~arskih
skokov se verjetno `e z veliko nestrpnostjo veselijo tudi trenutka, ko bo karavana
svetovnega pokala prvi~ v zgodovini obiskala Kranj. V osrednjem delu decembra bosta
torej kar dve na{i prizori{~i v osr~ju dogajanja. Jasno, v uvodnih mesecih prihodnjega
leta bodo do svojih velikih trenutkov pri{li tudi Mariborsko Pohorje, Kobla, Kranjska
Gora oziroma Podkoren in seveda, s praznikom vseh praznikov, na koncu {e Planica.
V tekmovalni areni smo z zmago deskarja Roka Flandra, v Söldnu, Slovenci `e
dokazali, da {e znamo zmagovati. Verjamem, da bodo v organizacijskih okvirih zmagovali
tudi slovenski prireditelji tekem svetovnega pokala. @e v preteklosti so na tem
podro~ju pustili nadvse dober vtis, kar priznavajo mnogi poznavalci iz {tevilnih dr`av.
Nam pa preostane, da vsem skupaj za`elimo zvrhano mero sre~e, saj je na poti do uspeha
tudi ta zelo pomembna.
mag. Stanislav Valant,
predsednik Smu~arske zveze Slovenije
V ponedeljek so se pred prvo leto{njo tekmo za svetovni pokal v
alpskem smu~anju, na tradicionalni tiskovni konferenci, predstavili
tekmovalci in njihovo vodstvo. Neposredno iz tiskarne
smo pripeljali Modri bilten, predstavitveno publikacijo
Smu~arske zveze Slovenije na 148 straneh, namenjeno strokovni
in lai~ni javnosti. Razdelili smo ga novinarjem in drugim
navzo~im. Odziv je bil hiter kot veter. Nanj me je prek SMS-a
opozoril Tomi, ki mu v zadnjih dveh mesecih no~i niso pomenile
nujnega ~asa za po~itek.
Na spletni strani ene od televizijskih hi{ je prestopnik iz rumenega tiska nadaljeval svojo
poslanstvo. Nesistemsko razvrednotiti vse, kar je v trenutku opazovanja uspe{no oziroma
{trli iz povpre~ja, je dejanje, ki pisca dvigne v varne vi{ave, kjer ga tudi odgovor napadenega
ne more prizadeti. Obregniti se v gramaturo papirja, format, vrstni red predstavitve
panog ter uporabiti vsebino za obrekovanje, ki je javna sodba in vpliva na javno
mnenje. Mora okolje res negativno vibrirati na vse, kar ima te`njo po ustvarjanju? U~ili
so me, da je smisel `ivljenja v razvoju. Bojim se, da otroci nerga~ev in razdiralcev ne
bodo uspeli sli{ati njihovih koristnih `ivljenjskih dose`kov. Verjamem, da bi razumu koristil
natan~nej{i pregled vsebine. Lanskoletna predstavitvena publikacija, Slovensko
smu~anje, je bila izdana v nakladi 800 izvodov, leto{nji Modri bilten je bil natisnjen v
35.000 izvodih, nalo`enih na 13 palet, skupaj te`kih 8 ton in pol, ki smo jih razposlali
po vsej Sloveniji. Sumim, da bi bila odlo~itev za dra`jo izvedbo ozna~ena za razsipni{tvo.
Smu~arska zveza Slovenije je enovita organizacija, ki zdru`uje sedem enakovrednih
panog v sistemu upravljanja. Panoge in tekmovalce smo predstavili po abecednem vrstnem
redu. Razlike med njimi delajo rezultati, ki imajo materialni in moralni u~inek
predvsem v zunanjem okolju, v katerega prehajajo tudi notranji udele`enci, ki se kasneje
ogla{ajo iz oddaljenih bregov …
Sölden poleg prvih tekem za svetovni pokal vsako leto gosti tudi FIS Forum, na katerem
se predstavijo vse alpske reprezentance. Smu~arska zveza Slovenije je z angle{ko
razli~ico Modrega biltena – Blue Bulletin, naredila poseben vtis. Vezano publikacijo
na osemin{tiridesetih straneh so pripravili [vicarji, drugi so za lastno predstavitev ter
obvestila medijem uporabili ~rno- bele kopije in jih shranili v papirnate mape.
Modre novice so nadaljevanje Modrega biltena. V tej sezoni bodo iz{le trikrat. @elimo,
da poznate na{e delovanje. Ustvarjamo in delujemo pozitivno. Trudili se bomo {e
naprej. Ra~unamo tudi na va{ prispevek k smu~anju.
Modre novice
December 2007
Sezona 2007-2008
[tevilka 1
Zalo`nik:
Smu~arska zveza Slovenije
Direktor:
Jaro Kalan
Urednik Modrih novic:
Matja` [tibelj
Uredniki panog:
ALPSKO SMU^ANJE:
Tomi Trbovc
BIATLON:
Toma` [u{ter{i~
DESKANJE NA SNEGU:
Damijan Rifl
SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA:
Andrej Dekleva
NORDIJSKO SMU^ANJE:
Tomi Trbovc
TELEMARK SMU^ANJE:
Urban Sim~i~
ZUTS:
Matija Stegnar
Fotografije:
ALPSKO SMU^ANJE:
Zoom Agence
BIATLON:
Tina Dokl, Toma` [u{ter{i~ in arhiv
OK Pokljuka
DESKANJE NA SNEGU:
Klemen Flisar, FIS, Reuter,
arhiv Glorija Kotnik
SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA:
ESPN, Ju{ Medi~, Grega Stopar
NORDIJSKO SMU^ANJE:
arhiv SZS
ZUTS:
Ale{ Fev`er, Matija Stegnar, Arhiv
SZS, Zoom Agence, arhiv ZUTS,
OSTALE FOTOGRAFIJE: arhiv SZS
Oblikovanje in prelom:
ARTIKA, Nata{a Albreht in
Maja Perko
Tisk:
Tiskarna @bogar
Naklada:
20.000 izvodov
IZVOD JE BREZPLA^EN
MODRE NOVICE
PRI PARTNERJIH:
Matja` [tibelj,
urednik Modrih novic
in vodja projekta Modra kartica
2 www.sloski.si www.modrakartica.com

ˆ
Modre novicke
Alpinci so se pred novo sezono predstavili
v Hervisu
Alpski smu~arji so na novinarski konferenci
v trgovini Hervis, v Ljubljanskem
City parku, predstavili potek
priprav in sestavo reprezentanc za novo
sezono svetovnega pokala. Vodstvo
in trenerji so zadovoljni s pripravljenostjo
na{ih deklet in fantov in z optimizmom
pri~akujejo prve nastope na
snegu.
ALPSKO SMU^ANJE
Bojan Kri`aj, takrat {e poslovni direktor,
je leto{nje poletje ozna~il kot zelo
dinami~no. Letos ni ve~ prisotnega
glavnega sponzorja iz prej{nje sezone,
tako da je sponzorska struktura nekoliko
spremenjena. Sicer pa je znano, da
je v majhnem slovenskem prostoru
te`ko dobiti ve~jega sponzorja. Reprezentanca
je pridobila nekaj opremljevalcev,
kar se je poznalo v kvaliteti dela
na snegu. Vsi pogovori s sponzorji {e
niso zaklju~eni. Program je trenutno
tehni~no pokrit, tako da ni mogo~e
pri~akovati kakr{nihkoli te`av v zvezi s
treningi in z izvedbo zastavljenih programov.
[portni direktor, Rasto A`noh,
optimisti~no gleda na prihajajo~o sezono
in tiste, ki sledijo. Pravi, da trenerji
natan~no poznajo svoje naloge,
tako da priprave prina{ajo dobre rezultate.
[e posebej je izpostavil priprave na
ju`ni polobli, v ^ilu, ki so na{im
smu~arkam in smu~arjem prinesle {e
ve~ znanja. Treningi v ^ilu so zaradi
specifi~nih pogojev izredno koristni za
napredek. A`noh tako goji velika
pri~akovanja, tako do trenerjev, kot do
tekmovalcev.
Pozitiven pogled na opravljene treninge
in novo sezono ima tudi vodja
`enskih reprezentanc, Klemen Bergant.
Dekleta, ki so bila zaradi u~inkovitej{ih
treningov razdeljena v dve
ekipi, so dobro pripravljena; tudi Tina
Maze, ki je trenirala samostojno,
v~asih pa se je pridru`ila drugim dekletom.
Minuli treningi so bili zaradi
slabega vremena nekajkrat sicer okrnjeni,
toda ne toliko, da ne bi mogli
pri~akovati dobrih rezultatov, ki so s to
ekipo {e kako dosegljivi.
Urban Planin{ek, vodja mo{kih reprezentanc,
je z delom fantov zadovoljen.
Reprezentanti so bili na pripravah
razdeljeni v dve ekipi, in sicer za
tehni~ne in hitre discipline. Velik
poudarek v prihodnosti bo na kombinaciji,
za kar imamo nekaj obetavnih
smu~arjev, ki se lahko kosajo z najbolj{imi.
Za Planin{ka so glavni cilj
leto{nje sezone finalni nastopi mo{kih
v vseh disciplinah.
SD Novinar ob
okroglem jubileju
Izobra`evanje
tekmovalcev
Na Smu~arski zvezi Slovenije redno
potekajo izobra`evanja za ~lane A
reprezentanc in drugih ni`jih selekcij.
Tako smo v prej{njem mesecu, v
okviru alpskih disciplin, organizirali
predavanje o pripravi smu~i, ki ga je
vodil eden izmed najbolj{ih strokovnjakov
na tem podro~ju, Du{an Kap{.
[e posebej je bila zanimiva demonstracija
priprave, kjer je predstavil kar
nekaj trikov za bolj{o pripravo smu~i.
Ker pa niso pomembne samo smu~i,
temve~ tudi smu~arski ~evlji, je prof.
Janez [mitek predstavil tehni~ne lastnosti
~evlja in njegovo pravilno
uporabo. V nadaljevanju izobra`evanja
pa je potekalo {e predavanje z
naslovom Spoznavanje z mediji 2, na
katerem so tekmovalci alpskih B in C
reprezentanc spoznavali prednosti
uporabe govorni{tva v {portu.
Smu~arsko dru{tvo Novinar praznuje
letos 50 let delovanja. Ob okrogli
obletnici so se pri ljubljanskem
dru{tvu, ki je v zgodovini slovenskega
smu~anja vsekakor odigralo
pomembno vlogo, spomnili bogate
preteklosti in se ob tem zazrli tudi v
prihodnost. Vijuganje skozi vratca
preteklosti je bilo na prireditvi v
Grand hotelu Union nostalgi~no,
razmi{ljanje o novih izzivih pa precej
bolj trezno in umirjeno. In
kak{ni so bili pravzaprav za~etki?
Milan Maver in Jo`e Ur{i~ sta se leta
1957 v uredni{tvu Pavlihe zavzela
za ustanovitev kluba, ki bi novinarje
navdu{il za smu~arski {port.
Razvoj je bil nato nadvse bliskovit,
predvsem pa je {iroko presegel na
za~etku za~rtane okvire. Tudi tekmovalci
kluba so kmalu posegali po
vidnih rezultatih, sprva predvsem
Andrej Rant. A ime SD Novinar se je
v zavesti smu~arskih navdu{encev
zasidralo predvsem v 80-ih letih
minulega stoletja. Tedaj sta namre~
na najvi{ji svetovni ravni zmagovala
tekmovalca, ki izvirata iz Novinarjeve
{ole. Gre seveda za
nepozabno Matejo Svet in prezgodaj
umrlega Roka Petrovi~a.
www.modrakartica.com
www.sloski.si
3

BIATLON
Predstavitev
biatloncev na
novinarski
konferenci
Slovenske biatlonske reprezentance
so se pred sezono tradicionalno predstavile
v prostorih njihovega generalnega
pokrovitelja, dru`be Skupina
Viator & Vektor. Poleg predstavitve in
pogovora s posameznimi tekmovalci
A reprezentance, je bila pripravljena
tudi modna revija reprezentan~nega
opremljevalca Maya Maya.
Najve~ pozornosti so bile dele`ne biatlonke,
ki so si tudi za novo sezono
postavile visoke cilje. Predvsem Tadeja
Brankovi~-Likozar, ki ji v zbirki
manjka le {e najvi{ja stopni~ka na
tekmah svetovnega pokala in Teja
Gregorin, ki se je v pretekli sezoni `e
povsem pribli`ala vrhu, sta glavni
slovenski oro`ji. Velik adut trenerja
Toma`a Kosa ostajajo tudi {tafetni
nastopi njegovih varovank, kjer
bosta omenjenima na pomo~ prisko-
~ili {e Andreja Mali in Dijana Ravnikar.
Ve~ te`av bo imel njegov
stanovski kolega v mo{ki ekipi. Najbolj{i
slovenski biatlonec Janez
Mari~ sicer okreva po operaciji kolena,
vendar bo rehabilitacija trajala
nekoliko dalj ~asa kot je bilo na~rtovano
in trener Uro{ Velepec bo
moral v smu~ino postaviti mlaj{e
tekmovalce. Klemen Bauer, ki je v
lanski sezoni `e nabral nekaj to~k na
tekmah svetovnega pokala, bo moral
prevzeti vlogo prvega mo`a. Za njim
pa bodo na tekmah stali {e Vasja
Rupnik, Peter Dokl in Gregor Brvar.
Po novinarski konferenci so se biatlonke
in biatlonci odpravili za teden
dni na priprave v Avstrijo (Ramsau-
Dachstein), drugo polovico meseca
novembra so pre`iveli na Finskem,
kjer so opravili {e zadnje treninge
pred prvimi tekmami svetovnega
pokala, ki so bile konec novembra v
Kontiolahtiju.
Na Pokljuki bodo gradili
Modre novicke
^lani [portnega dru{tva Pokljuka in predstavniki Smu~arske zveze Slovenije
so 24. oktobra z velikim zadovoljstvom sprejeli novico o izdaji gradbenega
dovoljenja za gradnjo novega ve~namenskega centralnega objekta na biatlonskem
stadionu na Rudnem polju.
Prvi se je na novico odzval Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri
Smu~arski zvezi Slovenije: “Za posodobitev in rekonstrukcijo [portnorekreacijskega
centra Pokljuka na Rudnem polju si prizadevamo `e ve~ let.
Na~rti, ki smo jih pripravili s pomo~jo Razvojnega centra Radovljica in so
skladni s prostorsko-ureditvenim na~rtom Ob~ine Bohinj, kamor obravnavano
obmo~je sodi, so pripravljeni ve~fazno. V prvi sklop sodi prav izgradnja
novega zidanega objekta, ki bo zagotavljal pogoje za nemoten trening slovenskih
biatloncev in smu~arskih teka~ev, ter za organizacijo vrhunskih {portnih
tekmovanj v biatlonu in smu~arskem teku. Dvonamenski objekt bo namre~
obsegal servisne prostore za nujno potrebno delo posameznih slu`b na tekmovanjih.
S pri~etkom gradnje bo narejen tudi prvi korak k podalj{anju “A
licence IBU” za izvedbo biatlonskih tekem svetovnega pokala, saj nam ta
pote~e `e naslednje leto. Z dokon~no in celovito ureditvijo [portno-rekreacijskega
centra na Rudnem polju, kamor sodi {e zunanja ureditev (izgradnja
novega vodovodnega sistema pitne vode in sistema oskrbe z elektri~no energijo,
raz{iritev in posodobitev ~istilne naprave za fekalne vode, ureditev sistema
zasne`evanja, delna osvetlitev in ureditev rolkarske proge, ...), bodo na
Pokljuki najve~ pridobili {portniki. @elimo, da bi bil center namenjen tako
rekreativcem kot ~lanom na{ih A reprezentanc in tudi pripravam za druge
{portnike”, je pojasnil Zupan.
Obstoje~i monta`ni objekt, ki je bil postavljen za potrebe svetovnega prvenstva
v biatlonu leta 2001, `e davno ne ustreza merilom, ki jih za tekme svetovnega
pokala v biatlonu postavlja Mednarodna biatlonska zveza (IBU),
obenem pa je objekt zaradi svoje starosti in specifi~ne namembnosti `e kazal
znake izrabljenosti. Vrednost najnovej{e investicije v slovensko {portno infrastrukturo
je ve~ kot 10 milijonov evrov in v finan~ni konstrukciji se predvideva
~rpanje sredstev iz strukturnih skladov EU.
Tako bo videti Pokljuka predvidoma do konca leta 2008
ˆ
Modri dnevi v Termah Snovik 14.-18.12.2007
ZA IMETNIKE MODRE KARTICE V ^ASU MODRIH DNI, MED 14. IN 18. DECEMBROM 2007,
POLEG MODREGA 10% POPUSTA PRI NAKUPU DNEVNE VSTOPNICE ZA KOPANJE TER PRI
NASTANITVI V APARTMAJSKEM NASELJU 4*, NUDIMO:
- 10% popust ob rezervaciji bo`i~no-novoletnih paketov.
- 10% popust ob rezervaciji silvestrovanja (˝kopalkanje˝ ali sve~ano silvestrovanje).
- Brezpla~ne vadbe v vodi: - plavalna ura - 17.12. ob 20.uri,
- vodna aerobika - 18.12. ob 20.uri.
- Brezpla~na izposoja palic za nordijsko hojo.
- Brezpla~ni vstop v savno ob nakupu vstopnice za celodnevno kopanje.
Modri 10% popust velja na redne cene in ne velja za penzionske storitve.
Tel.: 01 83 44 100, e-mail: info@terme-snovik.si, www.terme-snovik
4 www.sloski.si www.modrakartica.com

Kros v Saas Feeju ...
Po uspe{nih kondicijskih pripravah
z novim kondicijskim trenerjem,
Tadejem ^erno{em, sta reprezentantka
v smu~arskem krosu, Sa{a
Fari~, in trener Primo` Vrhovnik,
sne`ne priprave v dveh delih opravila
na ledeniku Saas Fee v [vici. Tam
so bile razmere za trening najbolj{e
v Evropi, saj so bili na voljo startni
bloki za trening tega pomembnega
dela tekmovanj v krosu ter nekaj
velikih skakalnic. S starta se je Sa{a
merila s tekmicami iz ^e{ke, Rusije,
[panije in [vice in Primo` pravi, da
ji je {lo kar dobro.
Tako Sa{a kot ~lani ekipe B v krosu
so za novo sezono dobro zalo`eni z
opremo. Hitri bodo na smu~eh Dynastar, v ~evljih Lange in v posebni „kros“
liniji obla~il Andra`. Prepoznavni bodo tudi po o~alih Shred, znamki Teda
Ligetyja, ki jo pri nas zastopa tr`i{ki Tesma sport Pavla Gra{i~a.
Po uspe{no opravljenih poletnih pripravah, ki so letos v ve~ini potekale na vodnih
skakalnicah in trampolinu na STC Stari Vrh, je ekipa opravila tri sne`ne
skupne priprave na {vicarskem ledeniku Zermatt. Nina Bednarik, Nejc Ciglari~,
Nejc Dimnik, Nejc German in Matej [ircelj so komaj ~akali na prve zavoje
leto{nje smu~arske sezone z novimi smu~mi Elan, Blizzard in K2 ter smu~arskimi
~evlji Dalbello in Salomon. Proge za grbine so bile zelo dobro urejene, razmere
pa odli~ne. Po besedah vodje ekipe Ale{a [pana je bil trening zelo uspe{en,
~eprav si je Dimnik pri padcu po~il kost v rami, a se je po{kodba hitro celila.
Trening so nadaljevali v Kaprunu v Avstriji, kjer so preizkusili nove linije obla~il
Mart, o~ala Bolle, rokavice Level, ~elade Leedom in za{~itne obleke POC.
Zmaga za uvod
ˆ
Modre novicke
Sa{a s kondicijskim trenerjem
Tadejem ^erno{em
Na uvodnem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala, na
ledeniku Rettenbach v Söldnu, je na{ svetovni prvak, Rok Flander,
po lanskem drugem mestu tokrat premagal prav vse tekmece
in tako sezono v tej olimpijski disciplini za~el najbolje
kar se da. Potem ko je @an Ko{ir na prvi leto{nji tekmi svetovnega
pokala alpskih deskarjev (Landgraaf) s ~etrtim
mestom v paralelnem slalomu v sne`ni dvorani v Landgraafu
napovedal {e eno odli~no sezono na{ih alpskih deskarjev, je
Flander na prvi paralelni tekmi na prostem to potrdil z zmago.
Tudi drugi na{i repreze-ntantje so na uvodnih tekmah deskali
odli~no. V Landgraafu smo imeli Slovenci najve~ finalistov, za
nami so tako zaostali mo~ni [vicarji kot tudi Avstrijci. Flander je
bil na Nizozemskem deveti, Izidor [u{ter{i~ dvanajsti, Rok Margu~
pa {tirinajsti. Tudi v Söldnu Rok ni bil edini Slovenec v finalu. V
izlo~ilne boje se je uvrstil {e [u{ter{i~, ki pa je izpadel v osmini finala
in si tako prideskal petnajsto mesto. Rok je bil po kvalifikacijskih
vo`njah enajsti. Kljub slab{emu izhodi{~u so tekmeci v
izlo~ilnih dvobojih odpadali po teko~em traku. V osmini finala
je Flander premagal Avstrijca, Ingemarja Walderja, sledila
sta dvoboja s severnoameri{kima deskarjema. V ~etrtfinalu je bil pora`en obetavni
Kanad~an, Matthew Morrison, v polfinalu pa Ameri~an, Adam Smith. Finale:
Daniel Biveson vs. Rok Flander. Prva vo`nja je bila izena~ena; Flander si je
prideskal le tri stotinke zaloge za zadnjo vo`njo. V drugo je bil na{ prvak zanesljiv,
izku{eni [ved pa~ ne. Slavje se je lahko za~elo ...
˝S prvo finalno vo`njo sem zadovoljen, z drugo seveda ne. Toda Rok je res
mo~an,˝ je priznal drugouvr{~eni [ved, Rok pa je takoj po tekmi izjavil, da mu
v kvalifikacijah res ni {lo najbolje, saj raje vozi v bolj{ih vremenskih razmerah.
˝V finalu pa je nato {lo s kroga v krog hitreje,˝ je {e dodal Rok, ki je prvo zmago
zaznal kot nekaj povsem samoumevnega. Upa, da je to znak, da bodo zmage v
prihodnje na sporedu {e bolj pogosto. S Flandrom, [u{ter{i~em, Margu~em,
Ko{irjem in Dem{arjem imamo Slovenci eno najmo~nej{ih mo{kih ekip v svetovnem
pokalu, na katero smo lahko upravi~eno ponosni.
DESKANJE NA SNEGU IN SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA
Na mladih
svet stoji
Za prihodnost slovenskega deskanja
na snegu prostega sloga se ni treba
bati! Za izku{enimi Matev`em Petkom,
Matev`em Pristavcem, Domnom
Bizjakom in drugimi mojstri
skokov prostega sloga prihaja mladi
val. Pod vodstvom trenerja, Luka
Gartnerja, raste novi rod deskarjev
in deskark, ki se osredoto~a na vse
discipline prostega sloga. Mladinsko
ekipo letos sestavlja {est fantov in
eno dekle. Najstarej{i med njimi je
@iga Rakovec, 18-letni bruc Fakultete
za {port, ki prihaja z radovlji{kega
Sportpointa. Gorenjca sta
tudi njegova klubska kolega, Luka
Bizjak (15 let) ter Filip Kav~i~ (13
let). Preostali trije fantje prihajajo s
[tajerske. 17-letni, Klemen Flisar (SK
Branik) in leto mlaj{i, Luka Jeromel
(SKB Viharnik) sta gimnazijca,
medtem ko je najmlaj{i ~lan na{e
mladinske ekipe, Tim-Kevin Ravnjak
(1996), {e osnovno{olec. Mladi
Velenj~an je Jeromlov klubski
kolega, omeniti pa velja, da ga je
pod svoje okrilje sprejel tudi vodilni
proizvajalec opreme za deskanje na
snegu, Burton. Edino dekle v ekipi
je 16-letna dijakinja drugega letnika
be`igrajske gimnazije in ~lanica
ljubljanskega kluba Ni~ la`jega,
Cilka Sadar.
˝Ekipa je bila sestavljena z namenom,
da zagotovimo najbolj{e
pogoje za trening tekmovalcem, ki se
`elijo resno ukvarjati z disciplinami
prostega sloga in seveda ka`ejo nadpovpre~ne
sposobnosti. Gre za mlade
tekmovalce, za katere predvidevamo,
da bodo v prihodnosti pod strokovnim
vodstvom ter z resnim
delom lahko dosegali vrhunske rezultate˝
pravi trener Gartner.
www.modrakartica.com
www.sloski.si
5

NORDIJSKO SMU^ANJE
Nordijci
so se pred novo
sezono
predstavili v Gorenju
Primo` Ulaga, poslovni direktor nordijskih
disciplin, je na za~etku novinarske
konference izpostavil dejstvo,
da z glavnimi sponzorji iz prej{nje sezone
{e vedno sodelujejo. Letni
prora~un za sezono 2007/2008 tako
zna{a dobra dva milijona evrov. Prihodki
se bodo letos zlili v blagajno
tudi na ra~un {tirih velikih prireditev,
ki se bodo odvijale v Sloveniji. Ulaga
pravi, da so na~rti v preteklih mesecih
uspeli, ter da je zelo zadovoljen s sodelovanjem
s Francijem Petkom, {portnim
direktorjem. Glede leto{nje
sezone teka na smu~eh, upa na
ponovitev dogodkov iz prej{nje sezone,
glede skakalcev pa si `eli, da se
bodo rezultati izbolj{ali.
Marko Gracer, vodja reprezentance
teka na smu~eh, je zadovoljen s
pripravami. Pravi, da so za~rtano delo
izpolnili, z zdravjem so imeli sre~o, na
`alost pa se je po{kodovala Mirjam
Sokli~. Na prihodnje mesece gledajo z
optimizmom in se zavedajo, da bo sezona
dolga in naporna, predvsem
zaradi dejstva, da letos v sezoni ni
ve~jih tekmovanj in bodo morali vso
energijo usmeriti v svetovni pokal.
Gracer je v nadaljevanju dejal, da so
letos mogo~a nekatera presene~enja
mlaj{ih teka~ev. Vesna Fabjan, Katja
Vi{nar in Barbara Jezer{ek so tekmovalke,
ki ciljajo med trideseterico in
s tem na to~ke za svetovni pokal.
Dobre nastope si lahko obetamo tudi
od Nejca Brodarja, ki pravi, da ima za
sabo vrhunske priprave. Trenerja Ivan
Huda~ in Vladimir Korolkjevi~ prav
tako optimisti~no zreta v prihodnost
in verjameta v uspehe mladih.
Na{a najbolj{a teka~ica, Petra Majdi~,
se po lanskoletnih neverjetnih uspehih
zaveda, da rezultatov ne bo lahko
ponoviti. Seveda si `eli biti {e bolj{a,
vendar pravi, da bi bila zelo zadovoljna,
~e ponovi lansko zgodbo.
Priprave so za Majdi~evo potekale
dobro, {e posebej je zadovoljna s
pogoji na Rogli, kjer je trenutno
mogo~e izpeljati odli~ne treninge.
[portni direktor za smu~arske skoke in
nordijsko kombinacijo, Franci Petek,
je na za~etku dejal, da so priprave
potekale po na~rtih. Le-teh niso ovirale
po{kodbe, saj so jih {e pravo~asno
sanirali. Glavni cilj A reprezentance, ki
jo sestavljajo Jernej Damjan, Robert
Kranjec, Primo` Pikl, Primo` Rogli~,
Rok Urbanc in Jurij Tepe{, je predvsem
graditev in utrjevanje ekipe, kar je
Petek {e posebej poudaril. Pravi, da
niso tako pomembni samo posamezniki,
ki odstopajo, temve~ da je
V Duesseldorfu Petra in Vesna
tik pod vrhom
ˆ
Modre novicke
potrebno celotno ekipo dobro pripraviti na olimpijske igre v Vancouvru, 2010.
Ne `eli se obremenjevati z “etapnimi cilji”, kot jih je poimenoval, temve~ `eli
stopnjevati pripravljenost skakalcev do OI. Za leto{njo sezono so okvirni cilji
ekipe trikratna osvojitev 3. mesta na posami~ni tekmi, v skupni razvrstitvi `elijo
imeti po enega skakalca med 10, 20 in 30, v pokalu narodov pa ciljajo na 6.
mesto, kar bo glede na vse mo~nej{o konkurenco vse prej kot lahko. Petru @onti
so vrata v ekipo odprta, seveda pa se bo moral za vstop prej dokazati. Rok
Benkovi~ letos ne bo skakal.
Petek je izrazil zadovoljstvo glede prve tekme za svetovni pokal v Kranju. Temu
sta se pridru`ila {e pomo~nika trenerja Ari-Pekke Nikkole, Gorazd Pogorel~nik
in Matja` Triplat, ki v tem dogodku vidita predvsem prilo`nost za mlaj{e
skakalce, saj bodo nekateri 16. decembra sploh prvi~ nastopili v svetovnem
pokalu. Petek je na koncu izrazil {e `eljo po ureditvi razmer v Planici, saj ima leta
ogromen pomen za slovenski skakalni {port, poleg tega pa bi lahko postala
svetovno sredi{~e smu~arskih skokov. Skakalci so bili s poletnimi pripravami
zadovoljni. Damjan upa, da bodo uspehi v poletni sezoni tudi dobra popotnica
za na sneg. Kranjec poleti ni imel prave motivacije, vendar zdaj pri~akuje vse
bolj{e skoke. Letos se bo lahko dokazal tudi na SP v poletih v Oberstdorfu. Tepe{
in Rogli~ optimisti~no gledata na prihajajo~e tekme, prav tako Urbanc, ki se bo
lahkotno odpravil v novo sezono.
Na uvodni tekmi 27. sezone svetovnega pokala so imele na{e teka~ice, Vesna
Fabjan (21. mesto), Katja Vi{nar (34.mesto) in Petra Majdi~ (36. mesto) ter
tudi teka~, Nejc Brodar (72. mesto), obilo smole. Petra Majdi~ je `e takoj po
startu zlomila palico, ker se ji je vdrl sneg pod palico. Spremljevalci so ji lahko
prinesli zamenjavo po 250 metrih, a izgubljenega ni mogla nadoknaditi. Od
finalnih tekov jo je lo~ilo 1,45 sekunde. Manj kot sekunda je izlo~ilne finalne
teke lo~ilo tudi Blejko Katjo Vi{nar.
Najbolj{i tek v kvalifikacijah doslej je uspel Vesni Fabjan. Hitrej{e so bile le
{tiri teka~ice Finske, dve [vedinji in Norve`anka, Marit Bjoergen. V izlo~ilnih
tekih, v ~etrtfinalu, je imela zelo te`ko skupino. Z zmagovalko svetovnega
pokala v pretekli zimi, Virpi Kuitunen, Italijanko Arianno Follis, Japonko Natsumi,
Rusinjo Korostelovo in Norve`anko Bru – Lie. Zaradi takti~ne napake
je osvojila le peto mesto v skupini, potem ko je do zadnjih metrov posku{ala
prehitevati na ozkem prostoru za drugo mesto, ki je vodilo v polfinale.
Takoj naslednji dan sta Vesna Fabjan in Petra Majdi~ osvojili odli~no ~etrto
mesto na tekmi dvojic v sprintu v prosti tehniki. Dokazali sta, da so v na{i
ekipi dobro pripravljeni na novo sezono in da je v~eraj{nja smola Petre `e
pozabljena. Zmagala je [vedska pred Rusijo in Finsko.
6 www.sloski.si www.modrakartica.com

ˆ
Modre novicke
16. teni{ki turnir ELAN-ZUTS 2007
Za uvod v novo smu~arsko sezono se
je v okviru ZUTS Slovenije, v soboto,
15. septembra 2007, na teni{kih
igri{~ih Teni{kega kluba Kr{ko odvijal
`e tradicionalni 16. teni{ki turnir,
ELAN-ZUTS, v soorganizaciji osnovne
organizacije ZUTS Kr{ko. Na turnirju
smo, kot `e mnogokrat do sedaj,
u`ivali v odli~nih teni{kih dvobojih
dvojic in v prijetnem vzdu{ju. Vodstvo
ZUTS je s pomo~jo sponzorjev turnirja
priskrbelo mamljive nagrade, ki so {le
v roke najbolj{im. Vsi polfinalisti so
namre~ prejeli smu~i glavnega sponzorja
turnirja, ELAN, d. o. o.. Zmagovalca
na koncu pa sta vendarle postala
le dva: Matic Jera{a, iz SD Sne`ak Celje
in Goran Kukovi~i~, iz ZUTS Kr{ko, ki
pa je morda imel prednost v tem, da je
lahko igral na “doma~em igri{~u”.
ZUTS Slovenije
Priprave
demonstratorskih
vrst
Tudi demonstratorji (vseh komisij)
morajo pred vsako sezono na
izpopolnjevanje. Tako se je alpska
demo vrsta na novo sezono pripravljala
na avstrijskem ledeniku
Kaprun, deskarska demo vrsta pa na
ledeniku Mölltal.
Priprave so uspele po za~rtanem
programu, poleg tega pa jih je
spremljalo tudi lepo vreme. Demonstratorske
vrste drugih komisij (tek
na smu~eh, telemark smu~anje in
prosti slog) pa bodo priprave na sezono
opravile konec novembra oz.
v za~etku meseca decembra.
Seminar za
predavatelje
teoreti~nih vsebin
Kot prvi strokovni seminar pod
novim vodstvom ZUTS, se je, 12. in
13. oktobra 2007 v prostorih Smu-
~arske zveze Slovenije, odvijal seminar
za predavatelje teoreti~nih vsebin
na te~ajih usposabljanja. Brezpla~en
seminar je pri odgovornih osebah v
osnovnih organizacijah ZUTS naletel
na pozitiven odziv, s ~imer se je
pokazala smiselna izvedba le-tega. Na
seminarju je predavalo 11 predavateljev,
udele`ilo pa se ga je 68 udele`encev.
Udele`enci so si s tem pridobili licenco predavatelja. Tako bodo
lahko predavali na predavanjih teoreti~nih vsebin na kadrovskih te~ajih za
pridobitev strokovnih usposobljenosti na podro~ju smu~anja za smu~arsko
sezono 2007/2008.
Demo ski pool ter seminar za vodje
kadrovskih te~ajev, ~lanov dr`avne izpitne
komisije, vodij {ol smu~anja in demo vrst
(26. in 27. oktober 2007)
Vsako leto se v mesecu oktobru odvijata navedeni akciji in tudi letos je bilo
tako. Sre~ali so se v Bohinju, v hotelu Triglav v Stari Fu`ini. Najprej je bila pozornost
namenjena vsem sponzorjem in opremljevalcem, ki so izkazali `eljo po
poslovnem sodelovanju z ZUTS-om. Sledil je neformalni sestanek s predsedniki
osnovnih organizacij ZUTS, kjer so se
usklajevala mnenja o posodobitvah
delovanja ZUTS Slovenije.
Naslednji dan je potekal seminar na
temo smernic delovanja ZUTS v prihodnosti.
Sledile so vsebine: prijava in
potek organizacije te~ajev usposabljanja
ter njihove vsebine, potek licenciranja
strokovnih kadrov, smernice
delovanja dr`avne izpitne komisije in
druge. Tokrat je bilo na seminarju
preko 90 udele`encev, kar ka`e na veliko
zanimanje.
www.modrakartica.com
www.sloski.si
7

FIS sestanki
V Portoro`u so
o zimi razmi{ljali
`e maja
Ob koncu maja je toplo sonce v Portoro`u `e napovedovalo dolgo in vro~e
poletje. Vseeno pa je slovensko turisti~no sredi{~e ob obali tedaj ~utilo tudi
zimski utrip. V Bernardinu se je namre~ na pomladni konferenci zbrala
smetana Mednarodne smu~arske zveze. Beseda je tekla predvsem o koledarjih
pred novo sezono in tudi o nekaterih novostih v vseh disciplinah.
Slovenija v mednarodni smu~arski
dru`ini {e zdale~ ni pal~ek. To tezo
slovenski prireditelji tekem svetovnega
pokala potrjujejo iz leta v
leto. Svoj prispevek z vrhunskimi
rezultati in odli~ji na najve~jih tekmovanjih
pogosto dodajo tudi tekmovalci
in tekmovalke.
Posebno poglavje v tej zgodbi pa ima
tudi gostiteljska vloga. Tako je, denimo,
pred petimi leti v Portoro`u
potekal kongres Mednarodne
smu~arske zveze, letos (23. 5.–27. 5.)
pa je v Grand Hotelu Bernardin
potekala pomladna oziroma za mnoge
kar koledarska konferenca, na kateri je
sodelovalo ve~ kot 700 funkcionarjev.
Dru`enje vodilnih mo` FIS-a se je nato
kon~alo {e z zasedanjem predsedstva.
“Organizacija redne letne konference
je za SZS posebna ~ast. To je dokaz, da
smo leta 2002 zelo dobro pripravili
kongres. Smu~arski funkcionarji in
drugi gostje se o~itno radi vra~ajo v
Slovenijo, saj smo, kot vse ka`e, dobri
gostitelji. Tako se v mednarodnih
smu~arskih krogih le {e pove~uje `e
tako velik ugled na{e zveze in tudi
dr`ave,” je bil ob obisku veljakov FISa,
na ~elu s predsednikom, Gianom
Francom Kasperjem, zadovoljen Jaro
Kalan, direktor Smu~arske zveze
Slovenije.
Slovensko zadovoljstvo je bilo precej{nje
tudi ob potrjevanju koledarjev
za tekmovalno sezono 2007/2008.
Slovenski prireditelji tekem svetovnega
pokala so namre~ dobili novo
potrditev, da so resni~no del `eleznega
repertoarja. “Pravzaprav so vpra{ljivi le
roki. O teh se pogajamo, tekme pa
imamo zagotovljene,” pravi Kalan. In
res … Pri odboru za alpsko smu~anje
povsem odkrito priznavajo, da si
mo{kega koledarja brez tradicionalnih
kranjskogorskih tekem pa~ ne znajo
predstavljati.
Podobno velja tudi za Maribor, ki bo,
~e [tajercem vnovi~ ne bo zagodlo
vreme, tudi v novi sezoni gostil `enski
tekmi. Poglavje zase je, brez kan~ka
dvoma, Planica, ki kljub dolo~enim
te`avam in pomanjkljivostim u`iva v
mednarodnih krogih velik ugled. Prav
posebne pozornosti pa so bili tokrat
dele`ni Kranj~ani, saj so bili prvi~ v
zgodovini uvr{~eni v koledar tekem
svetovnega pokala v smu~arskih
skokih. Ob treh plani{kih tekmah
bomo torej letos najve~je skakalne junake
lahko spremljali tudi na kranjski
napravi.
Ob tej prilo`nosti je kranjski organizacijski
odbor, s predsednikom Francijem
Strni{o, pripravil kraj{o
predstavitev in dru`enje z novinarji ter
s predstavniki zveze. Slednji niso skrivali
navdu{enja nad skakalno pridobitvijo
sezone. “Gre za veliko
pridobitev. Plani{ka letalnica za tekmovalce
iz doma~ega paketa ne predstavlja
tako velike prednosti, saj ni
prilo`nosti za trening. Manj{a kranjska
skakalnica pa je nekaj povsem
drugega. Na tem objektu lahko na{i
skakalci ska~ejo med poletnimi
pripravami in tudi pozimi. Poznavanje
skakalnice tako pride toliko bolj do
izraza,” je prednosti kranjske uvrstitve
v koledar opisal nekdanji skakalec,
Primo` Ulaga, danes poslovni direktor.
Delegati so sprejeli koledarje za novo
sezono v vseh panogah. Poleg tega pa
so potrdili tudi urnike tekmovanj za
svetovno prvenstvo v alpskem smu-
~anju 2009, ki ga bo gostil Val d'Isere,
SP v nordijskem smu~anju 2009
(Liberec) in SP v deskanju na snegu
2009 (Gangwon). Mladinsko svetovno
prvenstvo v nordijskem smu~anju
2010 je bilo zaupano Hinterzartnu.
Sicer pa je portoro{ko dogajanje prineslo
tudi veliko sprememb. Kar zajeten
del le-teh se nana{a na podrobnosti
oziroma podro~ja, na katere ob~instvo
ni pozorno, zato izpostavljamo le tiste
pomembnej{e. V alpskem smu~anju se
spremembe nana{ajo na hitri disciplini,
natan~neje, na stalno vpra{anje sistema
startnih list. Po novem se bo v
smuku in superveleslalomu najbolj{a
petnajsterica na progo podala med
startnima {tevilkama 8 in 22. Najbolj{a
sedmerica si bo z `rebom razdelila
{tevilke od 16 do 22, preostali ~lani petnajsterice
pa od 8 do 15. Startne
{tevilke za druge tekmovalce v prvi
trideseterici bodo prav tako dodeljene
na podlagi `reba, na voljo pa bodo
{tevilke od 1 do 7 ter od 23 do 30.
Pri smu~arskih skakalcih se spremembe
nana{ajo na kvalifikacije, ki
bodo imele odslej nekoliko ve~jo te`o.
Kvalifikacijsko serijo bo namre~ lahko
izpustila le najbolj{a deseterica v svetovnem
pokalu. Hkrati so omejili tudi
nacionalne kvote, saj lahko po novem
na tekmi reprezentanco zastopa zgolj
sedem tekmovalcev. V preteklosti so
lahko skakalni »velikani« na tekme
po{iljali osmerico. Sicer pa so skakalci
oziroma skakalke dali zgled tudi nordijskim
kombinatorcem. V Portoro`u so
namre~ na podlagi uspe{nih izvedb
`enskih tekem v smu~arskih skokih
pri`gali zeleno lu~ za ne`nej{i spol tudi
v kombinaciji.
Martin Pav~nik
POKROVITELJI SMU^ARSKE ZVEZE SLOVENIJE:
8 www.sloski.si www.modrakartica.com

ˆ
Alpsko smucanje
Smu~arsko
vijuganje med
pravilniki
Alpsko smu~anje sicer ni formula 1, v
kateri konstruktorski boji pogosto
zasen~ijo vrline voznikov. Vseeno pa
je vloga proizvajalcev opreme iz sezone
v sezono pomembnej{a, saj je
jasno, da so tudi najve~ji smu~arski
mojstri brez konkuren~nih smu~i, vezi
ali ~evljev obsojeni na stranske vloge.
Proizvajalci opreme tako sledijo trendom
in na podlagi raziskav ter testiranj
skrbijo za razvoj, hkrati pa morajo
biti pozorni tudi na natan~na pravila
Mednarodne smu~arske zveze FIS.
Pri krovni smu~arski organizaciji
seveda ne `elijo zavirati razvoja tekmovalnega
in posledi~no tudi
rekreativnega alpskega smu~anja.
Vseeno pa je odgovornim pri FIS-u
kristalno jasno, da bi se brez trdno
postavljenih okvirov pravil alpski
smu~arji s svojimi ekipami hitro podali
v zelo tvegane vode, hkrati pa bi
bila tudi startna izhodi{~a dokaj
razli~na. Zato tekmovalna pravila
obravnavajo skorajda sleherno podrobnost,
temeljijo pa predvsem na
dveh osnovnih na~elih – na~elu
varnosti in na~elu po{tenosti.
[ir{i javnosti so prav gotovo najbolj
znana dolo~ila glede dol`ine smu~i, saj
se o le-teh tudi najve~ govori. To velja
predvsem za obe tehni~ni disciplini, {e
posebej pa za slalom, ki je bil zavoljo
vsem dobro znane “karving-revolucije”
dele`en najve~jih sprememb.
Slalomske smu~i morajo biti na
“Plomba” na tekmovalnem kombinezonu
tekmah najvi{je ravni pri mo~nej{em
spolu dolge vsaj 165 centimetrov, pri
dekletih pa je ta meja premaknjena na
155 cm. V veleslalomu je na tekmah
svetovnega pokala spodnja dovoljena
meja 185 cm, pri ne`nej{em spolu pa 5
centimetrov manj.
V superveleslalomu morajo tekmoval~eve
smu~i meriti vsaj 205 cm, pri
tekmovalkah pa znova 5 cm manj. V
najhitrej{i disciplini je dolo~ena meja
pri fantih 215 cm, smu~i smuka~ic pa
morajo biti dolge vsaj 210 cm. Pri vseh
na{tetih velja, da mora biti mera navedena
na smu~eh, ter da je na tekmah
ni`je ravni in pri mlaj{ih kategorijah
meja spu{~ena in ponekod dopu{~a
celo 5-centimetrsko odstopanje.
Proizvajalci morajo skrbno paziti tudi
na {irino drsne povr{ine smu~i in na
polmer stranskega loka. V sezoni
2007/08 je minimalna {irina drsne
povr{ine pod vezjo 63 milimetrov za
slalom, dva milimetra ve~ za veleslalom
in superveleslalom, ter {e dva
mm ve~ za smuk. Tu so tekmovalke in
tekmovalci izena~eni, do vnovi~ne
“delitve” spolov pa pride pri polmeru,
a le pri veleslalomu.
Pri teh smu~eh je dolo~ena spodnja
meja 23 metrov za `enske in 27 metrov
za mo{ke. Pri superveleslalomu pravila
za oba spola dolo~ajo minimalno 33
metrov, pri smuku {e ducat metrov ve~,
v slalomu pa ni omejitev. Dokaj malo
mo`nosti prostora pri eksperimentiranju
pravila tekmovalcem dopu{~ajo
tudi pri vezeh in ~evljih, kjer je pred
novo sezono pri{lo do sprememb. Po
novem je najve~ja dovoljena razlika
med spodnjo povr{ino smu~i in ~evljem,
50 milimetrov, tako za tekmovalke
kot tudi tekmovalce. Peta ~evlja pa je
lahko skupaj s podlago debela najve~
43 mm.
Obvezna oznaka za dol`ino, {irino, ter
polmer smu~i
Skladnost opreme s predpisanimi
merami na tekmovanjih preverjajo
poobla{~eni strokovnjaki FIS-a z uradno
dolo~enimi in testiranimi merilnimi
napravami. Njihovi rezultati so
tudi podlaga za odlo~anje o regularnosti
rezultatov oziroma povod za
sankcije ob morebitnih kr{itvah. Pod
posebnim drobnogledom pa se lahko
na tekmah znajdejo tudi dresi
smu~arjev, ~eprav morajo le-ti `e na
za~etku prestati sistem preizku{anja in
“plombiranja”. A pridobljena “plomba”
je zgolj zelena lu~ za nastop, ki ne
izklju~uje dodatnih preizkusov.
Naprava za merjenje propustnosti zraka
tekmovalnih kombinezonov
SPONZORJI PANOGE ZA ALPSKO SMU^ANJE:
10 www.sloski.si www.modrakartica.com

In kaj se pravzaprav pri dresih testira?
Propustnost kombinezonov, ki je prav
tako dolo~ena v pravilih, s ~imer so se
pri FIS-u vme{ali v iskanje kar se da
aerodinami~nih obla~il. Kombinezoni
morajo prepu{~ati vsaj 30 litrov na
kvadratni meter v sekundi.
istega podjetja ne smeta biti name{~ena
povsem skupaj. Povsem jasna so tudi
dolo~ila glede sponzorskih sporo~il na
~eladi, kjer mora biti oznaka nacionalne
zveze in {ele nad njo oglas,
medtem ko je prostor za proizvajalca
~elade predviden ob straneh.
ˆ
Alpsko smucanje
Dresom pa veliko pozornosti, in v
kon~ni fazi denarja, namenjajo tudi
pokrovitelji. ^eprav imajo {portnike
mnogi za potujo~e reklamne panoje, pa
velja dodati, da so svoje mesto v
natan~nih pravilih na{li tudi oglasi na
obla~ilih in opremi. Pri FIS-u so pozorni
predvsem na ustrezno ozna~evanje
resni~nih proizvajalcev opreme.
Poleg tega sta natan~no dolo~ena tudi
“kvadratura” in mesto oglasov. Vse
reklamne oznake na obla~ilih lahko
skupaj zna{ajo najve~ 300 kvadratnih
centimetrov, posamezen oglas pa ne
sme presegati tretjine omenjenega
prostora. Dodatnih 20 kvadratnih centimetrov
je FIS-a namenila opremljevalcu
ali sponzorju na vratniku pulija.
Predsedstvo FIS je na zadnji seji, 5. novembra
v argentinskem mestu Bariloche,
sprejelo odlo~itev in pove~alo
skupni obseg ogla{evanja na obla~ilih
za 50 kvadratnih centimetrov. Oglasa
Seznam pravil okrog ogla{evanja pa se
za tekmovalce ne kon~a ob prihodu v
cilj. Tudi obla~ila in pokrivala v ciljni
areni, na odru za zmagovalce in prostoru,
namenjenem za pogovore z novinarji,
morajo biti v skladu s pravili.
Zapleteno, mar ne? Tudi tisti, ki tekmovalno
smu~anje spremljajo zgolj
be`no, so verjetno v zadnjih letih
opazili, da se posamezni deli pravil
redno spreminjajo in dopolnjujejo.
Tudi za vklju~evanje novosti imajo pri
FIS-u posebna dolo~ila. Sprememba za
prihajajo~o sezono mora biti potrjena
najkasneje do 1. maja. Hkrati novost
velja le za~asno, saj mora biti po
“preizkusni” sezoni vnovi~ potrjena.
Martin Pav~nik
Orodje za merjenje ~evljev in smu~i
www.modrakartica.com
www.sloski.si
11

ˆ ˆ
Otrosko smucanje
Najmlaj{i v
pokalu Argeta
Kmalu po januarski Zlati lisici se bo
dvignil tudi zastor nove sezone tekmovanj
otro{kega alpskega smu~anja.
Slednjemu pri Smu~arski zvezi Slovenije
namenjajo obilico pozornosti,
saj znano pravilo u~i, da je delo v
mlaj{ih kategorijah temelj uspehov
tudi v ~lanski konkurenci.
“Kak{no je na{e zaledje,” se pogosto,
predvsem, kadar gre, po rezultatih , za
nekoliko manj uspe{ne sezone,
spra{ujejo smu~arski zanesenjaki. Njihov
pogled nato pogosto se`e le do
mladinskih kategorij in plena na
mladinskem svetovnem prvenstvu. A
trenerji in zaposleni na SZS se nadvse
dobro zavedajo, da velja energijo,
znanje in v kon~ni fazi tudi finan~na
ter materialna sredstva vlo`iti v {e
mlaj{e rodove. Pot tekmovalca od cicibana
do ~lana je dolga, polna
prelomnic in kriti~nih trenutkov. Dejstvo
pa je, da se pogosto ustavi in
kon~a, ~e pristop `e v uvodnih stopnjah
ni pravi. Prav zato gre pozdraviti
programe otro{kega smu~anja, s katerimi
pri Smu~arski zvezi Slovenije, s
pomo~jo sponzorjev, klubov in
pogosto v veliki meri tudi star{ev, skrbijo
za ustrezno bazo. “Otro{ki program
mora biti neodvisen od
rezultatov slovenskih tekmovalcev v
svetovnem pokalu. Tu ne gre le za alpsko
smu~anje. V vseh {portih bi moral
imeti otro{ki program svojo nedotakljivo
osnovo. Pri tem mislim predvsem
na finance. ^e glavni junaki
{porta v dolo~enem obdobju ne
dosegajo vrhunskih rezultatov, to ne
sme vplivati na najmlaj{e. V nasprotnem
primeru bo 'bumerang' ~ez nekaj
let priletel nazaj,” poudarja Roman
[turm, vodja otro{kih programov pri
SZS, ki je bil v minulih letih zaslu`en
za uspe{ne izvedbe in odmevnost
pokala Hervis. Slednji se je po dogovoru
in podpisu pogodbe z Drogo
Kolinsko pred novo sezono preimenoval
v pokal Argeta, vklju~eval pa bo
tako tekmovanja starej{ih in mlaj{ih
de~kov ter deklic kot tudi cicibanov in
cicibank. A cilj ostaja nespremenjen.
To pa je pridobiti ~im ve~je {tevilo
pred{olske in {olske mladine v alpsko
smu~anje, s ~imer bi ustvarili {tevil~no
smu~arsko bazo.
V uvodnem delu sezone se bodo na
razli~nih koncih odvijala regijska tekmovanja,
na katerih bodo posamezne
regije prek svojih klubov izlu{~ila najbolj
kakovostne tekmovalce in jih
nato poslala na dr`avna tekmovanja.
Cicibani bodo nastopili na {tirih veleslalomskih
preizku{njah in na dveh
posebnih kombinacijah. “S kombinacijskimi
tekmami `elimo popestriti
tekmovanja in iz otrok 'iztisniti' raznolikost.
Gre za terenske oblike – umetne
grbine, elementi skoka in kombinacijska
postavitev kraj{ih in dalj{ih zavojev.
Tekmovanje poteka na
veleslalomskih smu~eh. Pri tej disciplini
se soo~amo s {tevilnimi
te`avami, saj na{a smu~i{~a niso dovolj
prostrana. Priprava pa zahteva
tudi veliko ~asa. Jasno, tu so tudi
stro{ki,” razlaga [turm. Bolj zajeten je
program pokala Argeta za starej{e deklice
in de~ke ter mlaj{e deklice in
de~ke. Vse namre~ ~aka kar {est tekmovalnih
vikendov s slalomskimi in
veleslalomskimi tekmami. Pokal pa se
bo kon~al z velikim finalom, 29. in 30.
marca 2008. Vsa ta tekmovanja so tudi
neke vrste sito za sestavo ekip, ki nato
nastopajo na mednarodnih tekmovanjih,
vklju~no z znamenitim pokalom
Topolino. Vsekakor velja omeniti tudi
tradicionalni mednarodni pokal Loka,
ki bo na Starem Vrhu v tej zimi za obe
kategoriji de~kov potekal 16. februarja
in pa {e dve tekmovanji – pokal Roka
Petrovi~a in festival Toma`a Cerkovnika.
Eno od meril, na podlagi katerega
lahko delu v otro{kih programih
pripi{emo visoko oceno, so vsekakor
rezultati slovenskih tekmovalcev na
mednarodnih tekmah. “Od dobe Bojana
Kri`aja do danes smo prisotni
povsem prvi vrhu. V zadnjih letih smo
vseskozi med dobitniki medalj. Predvsem
pa smo veseli, da smo kot ekipa
stalno med najbolj{imi tremi. Stalno
bijemo boj z Italijani in Avstrijci,” razlaga
[turm, navdu{en tudi nad dejstvom,
da se je v zadnjih letih ustavilo
gibanje padanja {tevila slovenskih tekmovalcev.
“[tevilke ka`ejo, da smo s
sistemskim delom omenjeni upad
zadr`ali,” dodaja vodja otro{kih programov.
In kak{na je pot Romana [turma v
vlogi usklajevalca otro{kih programov?
“Po smrti Jo`eta Drobni~a mi
je tedanji direktor, Tone Vogrinec, zaupal
organizacijo otro{kega in
mladinskega programa. @e v naslednji
sezoni smo podro~ji razdelili. Jernej
Plajbes je bil imenovan za usklajevalca
mladinskih programov, sam pa sem
ostal v 'otro{kih vodah'. V vseh teh
letih so se menjavali odgovorni trenerji.
Jani Hladnik, Janez [mitek,
Vlado Makuc … Vsi so sooblikovali to
zgodbo. Zamisel o Veliki nagradi
Hervis se mi je v glavi porodila na
sre~anju Mednarodne smu~arske
zveze, na katerem smo razpravljali o
otro{kih in mladinskih vpra{anjih. Ko
smo se spra{evali, kak{ne korake storiti
in na kak{en na~in popularizirati tekmovanja,
so svoj model pokazali [vicarji.
Njihov sistem smo nato prenesli
v na{e okolje,” se spominja [turm, ki
je v dobrem desetletju opazoval poti
{tevilnih, tedaj {e obetavnih in neznanih
smu~arjev in smu~ark. “Spominjam
se sezone, v kateri sta se kot
deklici bojevali Tina Maze in Janica
Kosteli},” se spominja [turm.
Martin Pav~nik
12 www.sloski.si www.modrakartica.com

ˆ ˆ
Otrosko smucanje
Dobro
poskrbljeno tudi
za mlaj{e
nordijske rodove
Sredi novembra so se v Kranju zbrali
najbolj obetavni slovenski smu~arji
skakalci, ki so prejeli priznanja za poletni
Pokal Cockta. A ~eprav so {ele
tedaj povsem uradno spustili zastor
poletnih tekmovanj, pa je jasno, da so
bili z mislimi `e pri zimski sezoni.
Slednja bo tudi za najmlaj{e v vseh
nordijskih disciplinah v novi sezoni
zelo pestra in raznolika.
Vodilni mo`je nordijskega smu~anja
pri Smu~arski zvezi Slovenije se dobro
zavedajo, da tekmovalci sami od sebe
pa~ ne sko~ijo ali prite~ejo v ~lansko
konkurenco. Zato sta na~in dela in
tekmovalna shema v veliki meri namenjena
ter prilagojena tudi mlaj{im.
Upravi~eno so lahko ponosni predvsem
na Pokal Cockta. ^eprav so v
sredi{~ni vlogi v o~eh javnosti predvsem
~lani, pa je znano, da se za
pokale in presti` borijo tudi mlaj{i.
Pokal Cockta je tekmovanje na
dr`avni ravni, ki vrsto let zdru`uje
smu~arje skakalce in skakalke ter
nordijske kombinatorce. Od leto{nje
zimske sezone bodo tudi pokalna tekmovanja
smu~arjev teka~ev potekala
pod imenom Pokal Cockta, tako da bo
nordijska dru`ina {e bolj tesno
povezana. Tekmovanja razli~nih kategorij,
na katerih se merijo tekmovalci,
vse od mal~kov cicibanov pa do
prekaljenih ~lanskih smu~arskih asov,
poteka na razli~nih lokacijah vsepovsod
po Sloveniji in je pogosto tudi
sito za udele`bo na mednarodnih tekmovanjih.
Letno izideta dva koledarja
tekmovanja, eden za poletni in drugi
za zimski del. V sodelovanju s SZS
klubi ljubljanske, {tajersko-koro{ke in
gorenjske regije organizirajo tekmovanja
na napravah in teka{kih progah
v svojem oziroma okoli{kih krajih,
pokalno tekmovanje se{teva uspehe
udele`encev ter najbolj{ega v svoji kategoriji
okrona z laskavim naslovom
zmagovalca Pokala Cockta.
Za de~ke do 14 in 15 let ter deklice do
15 let v smu~arskih skokih in nordijski
kombinaciji se bo tekmovanje zimske
sezone za~elo 5. januarja. Podobno
velja tudi za de~ke do 12 in 13 let,
medtem ko bodo de~ki do 10 in 11 let,
deklice do 11 let in cicibani led prebili
teden dni pozneje. Vsi bodo dejavni
vse do zgodnjih mar~evskih dni. V
teku na smu~eh bodo v otro{kih kategorijah
tekmovalci dejavni `e 26. decembra
v sprinterski preizku{nji v
organizaciji [D Gorje. Na razli~nih
lokacijah bodo nato tekmovanja
potekala vse do konca marca, skupaj z
dr`avnim prvenstvom pa bo na
sporedu kar ducat tekem.
Za nemoten potek tekmovanj in usklajevanje
pri SZS skrbita pisarni za
smu~arske skoke in nordijsko kombinacijo
ter tek na smu~eh. Pisarni namenjata
vsem kategorijam obilico
pozornosti, saj `elita biti v tesnem
stiku s tekmovalnim jedrom tudi v
letih, ko glavnina dela in finan~nih
sredstev pade na ramena klubov in
star{ev. “V smu~arskih skokih je skoraj
nemogo~e uspeti brez zasnovane
vadbe po najbolj metodi~nih, pedago{kih
in organizacijskih na~elih.
Posebna pozornost se posve~a mladim
generacijam od 13. do 18. leta, saj je
to obdobje ~lovekovega zorenja, izobra`evanja
in priprave na vstop v svet
odraslih,” pravi strokovni sodelavec
SZS, Toma` Verdnik.
V tem kontekstu kajpak velja omeniti
selekcije plani{kih skakalnih {ol. Projekt
je bil v preteklosti sila uveljavljen,
obudil pa se je ob posredovanju
Primo`a Ulage in Ale{a Peljhana. Selekcije
plani{kih skakalnih {ol so vadbene
skupine, ki jih vodi trener
Gorazd Bertoncelj ter so sestavljene iz
tekmovalcev {tajersk-koro{ke, gorenjske
in ljubljanske regije, starih od 13
do 15 let. Program dela selekcij je zasnovan
tako, da se treningi izvajajo
kontinuirano. Ve~ino ~asa tekmovalci
delujejo v mati~nih klubih, razen
nekaj skupnih priprav. Tak sistem dela
prina{a dolo~ene prednosti, kot so
nadgradnja klubskega dela, omogo~a
usklajen “trena`ni” in u~ni proces,
sodelovanje klubskih trenerjev s koordinatorjem
selekcij pri izvajanju programa,
hkrati pa pomeni zgodnje
prepoznavanje nadarjenih posameznikov
in njihovo vklju~evanje v posebej
organiziran proces priprave.
Dovolj pove podatek, da je podoben
sistem “izlu{~il” {tevilne obetavne
skakalce, na ~elu s Primo`em Peterko.
Pri SZS si seveda prizadejo za natan~en
vpogled v bazo tekmovalcev in tudi za
vsaj posreden vpliv na razvoj. Vse od
cicibanov naprej. Jasno, do ~lanov. V
tem duhu je bil leta 2003 v sodelovanju
s Srednjo ekonomsko {olo v
Kranju uveden oddelek za smu~arje
skakalce in nordijske kombinatorce,
torej neke vrste zametek smu~arske
gimnazije, kakr{no poznajo na{i severni
sosedje.
Martin Pav~nik
www.modrakartica.com
www.sloski.si
13

15 let …
Biatlon
… je `e minilo od prvih tekmovanj za svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki. V
vseh teh letih so si poklju{ki organizatorji z odgovornim delom `e ustvarili zaupanje
Mednarodne biatlonske zveze, ki jih redno uvr{~a v letni koledar svetovnega
pokala v biatlonu. Svojevrstna prelomnica je bilo leto 2001, ko je
Pokljuka gostila eno najpomembnej{ih biatlonskih tekmovanj – svetovno prvenstvo.
Zelo velika mno`ica gledalcev na tej slovenski visokogorski planoti,
kakr{ne do tedaj {e ni bilo mogo~e videti, je premaknila tudi kole{~ek v zavesti
slovenskih privr`encev biatlona. Ti prihajajo sedaj na Rudno polje, kjer se vse
tisto najpomembnej{e v slovenskem biatlonu odvija v vse ve~jem {tevilu in tudi
tuji navija~i so `e dodobra spoznali Pokljuko (ter seveda Bled, kjer ponavadi prebivajo
med tekmami).
Leto{njo sezono se bodo najbolj{e svetovne biatlonke in biatlonci ustavili v
Sloveniji med 13. in 16. decembrom. Po dve posami~ni, sprinterski in {tafetni
preizku{nji bosta pri~akali najve~je svetovne lovce na smu~eh. Tokrat spet v
tradicionalnem roku, na za~etku sezone, bo Pokljuka teden dni dihala z biatlonom.
Poseben polet dajejo organizatorjem pod Vi{evnikom tudi ~lanice in
~lani slovenske biatlonske reprezentance, ki obljubljajo naskoke na vrh. Lansko
sezono se je na tekmi s skupinskim startom prvi~ v zgodovini Pokljuke na
stopni~ke za zmagovalce povzpela slovenska biatlonka, Tadeja Brankovi~, ki je
s tem {e posebej nagradila zveste biatlonske navija~e.
Organizatorji so za gledalce poleg {portnih u`itkov pripravili tudi zanimiv
zabavni program s popularnimi slovenskimi glasbeniki, ki jim boste lahko prisluhnili
v premorih med tekmami. Obiskovalci, ki vsa ta leta v velikem {tevilu
prihajate na Pokljuko na ogled tekem svetovnega pokala v biatlonu, ste lepo
vabljeni tudi letos decembra, da skupaj ustvarimo kuliso dobro obiskanega in
vrhunsko izpeljanega zimsko-{portnega dogodka.
Vstopnice:
Enotna cena vstopnice je 6,00 EUR/dan. V ceno je vklju~en tudi avtobusni prevoz
Bled-Pokljuka-Bled. Po posebni ceni je mogo~e naro~iti tudi VIP vstopnice,
ki vklju~ujejo pogostitev.
Otroci do 10. leta starosti v spremstvu
star{ev in imetniki Modre kartice SZS
imajo prost vstop. Vstopnice so naprodaj
na prodajnih mestih Kompasa in
Eventima po Sloveniji, na Petrolovih
bencinskih servisih in preko medmre`ja
na www.eventim.si. Na dan
tekmovanj pa jih bo mogo~e kupiti
tudi na blagajni pred vstopom na biatlonski
stadion.
SPORED TEKEM – svetovni
pokal v biatlonu na Pokljuki
- ~etrtek, 13. 12. 2007
ob 11.15 uri POSAMI^NO MO[KI
ob 14.15 uri POSAMI^NO @ENSKE
- petek, 14. 12. 2007
ob 10.30 uri URADNI TRENING
- sobota, 15. 12. 2007
ob 11.30 uri SPRINT MO[KI,
ob 14.15 uri SPRINT @ENSKE
- nedelja, 16. 12. 2007
ob 10.30 uri [TAFETA MO[KI
ob 14.15 uri [TAFETA @ENSKE
Ve~ informacij na
www.biathlon-pokljuka.com
www.modrakartica.com
www.sloski.si
15

Biatlon
Biatlonske
discipline
Biatlon je eden najzanimivej{ih zimskih
{portov, saj zdru`uje dve nasprotujo~i
si {portni disciplini – smu~arski
tek in streljanje. ^e so za prvega
potrebne vzdr`ljivost, eksplozivnost,
hitrost, velja za streljanje predvsem
umirjenost, visoka koncentracija,
natan~nost. Prav zaradi teh lastnosti se
v biatlonskih tekmovanjih pogosto
dogajajo preobrati in polo`aji, ki jih je
nemogo~e predvideti, dokler najbolj{i
ne pre~kajo ciljne ~rte. Tudi zaradi tega
so obiskovalci neposredno na prizori{~u
ali gledalci pred TV-zasloni ves
~as v napetosti in pri~akovanju
kon~nega razpleta dogodkov.
Na biatlonskih tekmovanjih prete~ejo
tekmovalci s smu~mi (v prosti tehniki)
razdalje med 6 in 20 kilometri s
posameznimi postanki (dvakrat ali
{tirikrat) na streli{~u. Razdalja, s katere
se strelja v tar~e, je 50 metrov. Strelja
se z dveh polo`ajev – le`e ali stoje in
na enem strelskem postanku je
potrebno zadeti pet tar~. Premer tar~
je 11,5 cm za polo`aj stoje in 4,5 cm
za polo`aj le`e. Zgre{eni streli se
kaznujejo s pribitkom ene minute (v
posami~nem tekmovanju) ali z dodatnimi
kazenskimi krogi (v dol`ini 150
metrov) za vsak zgre{en strel, ki jih
morajo prete~i tekmovalci takoj po
streljanju.
Posami~no tekmovanje
Gre za tradicionalna tekmovanja v biatlonu,
ustanovljena {e pred iznajdbo
mehanske tar~e, kjer se zadetki in
zgre{eni streli vidijo s samega streli{~a.
V preteklosti so uporabljali papirnate
tar~e, rezultat pa se je dokon~no se{tel
{ele po zadnjem streljanju. Vsak tekmovalec
je za zgre{ene strele dobil
~asovni pribitek. Isto na~elo se
uporablja tudi danes, le zgre{eni streli
se vidijo takoj, saj so tar~e mehanskoelektronske.
Pri posami~nem tekmovanju
je natan~nost streljanja {e
toliko bolj pomembna, saj se tekmovalcu
za vsak zgre{en strel pribije
minuta ~asa, medtem ko je v drugih
vrstah tekem kaznovan s kazenskim
krogom (150 m), ki ga prete~e v 25-30
sekundah. Med vsemi tekmami v biatlonu
prete~ejo tekmovalci v tej zvrsti
najdalj{o razdaljo, poleg tega vsi tekmovalci
{e {tirikrat streljajo (le`e,
stoje, le`e, stoje). Zanimivost te tekme
je v tem, da komentator kljub vmesnim
~asom, ki se pojavljajo na elektronskem
semaforju in zaslonu, nikoli
ne more natan~no vedeti, kdo v
danem trenutku vodi, ~eprav so
vmesni ~asi kar dober pokazatelj. V
posami~nem tekmovanju potrebuje
vsak tekmovalec pribli`no eno uro
~asa, da zaklju~i tekmovanje. Mo{ki
pri~nejo tekmo s sklopom teka na 4
km in s streljanjem, nato ta sklop
ponovijo {e {tirikrat, kar pomeni, da
te~ejo skupno 20 km in {tirikrat streljajo.
Tudi `enske prete~ejo vsak sklop
{tirikrat, le da je skupna dol`ina teka
15 km.
Tekmovanje v sprintu
Sprint je hitrej{a in kraj{a razli~ica
posami~nega tekmovanja. Tekmovanji
se razlikujeta v tem, da morajo tekmovalci
na sprintu za vsak zgre{en
strel takoj po streljanju prete~i kazenski
krog v dol`ini 150 m. Tekmovanje
traja pribli`no 30 minut, saj so razdalje,
ki jih morajo prete~i tekmovalci,
kraj{e. Mo{ki te~ejo tri sklope (3 km, 4
km in 3 km) v skupni dol`ini 10 km in
dvakrat streljajo (le`e, stoje). @enske
prete~ejo tri sklope po 2,5 km in prav
tako dvakrat streljajo (le`e, stoje).
Zasledovalno tekmovanje
Za zasledovalno tekmovanje se pravica
do nastopa in vrstni red tekmovalcev
dolo~i na podlagi tekmovanja v
sprintu ali posami~nega tekmovanja
kot kvalifikacijske tekme, ki obi~ajno
poteka predhodni dan. Na zasledovalnih
tekmah v svetovnem pokalu ali na
svetovnem prvenstvu ima pravico do
nastopa najbolj{ih 60 tekmovalcev iz
kvalifikacij. Tekmo pri~ne zmagovalec
kvalifikacijske tekme (ki je obi~ajno
sprint), sledijo mu drugi tekmovalci
po vrstnem redu, glede na uvrstitev in
zaostanek iz kvalifikacijske tekme.
Tekme v zasledovanju so najbolj zanimive,
saj je v vsakem trenutku
znano, kdo vodi, pa tudi najbolj vznemirljive,
saj tekmovalci dejansko zasledujejo
in lovijo svoje nasprotnike, ki
so bili uvr{~eni pred njimi. Mo{ki
prete~ejo razdaljo 12,5 km, `enske pa
razdaljo 10 km. Vsi po {tirikrat streljajo
(le`e, le`e, stoje, stoje). Zmaga
tekmovalec, ki prvi pre~ka ciljno ~rto
in ne dobi {e kak{nih dodatnih kazni -
~asovnih pribitkov. Tekmovalec, ki ga
nasprotniki prehitijo za en krog, mora
nemudoma odstopiti.
Skupinski start
Vsi tekmovalci pri~nejo tekmovati
isto~asno, zato je ta tekma najbolj
razburljiva za gledalce. Tekmovanje je
podobno posami~nemu, le razdalje so
16 www.sloski.si www.modrakartica.com

kraj{e (za mo{ke 15 km in za `enske
12,5 km) in strelja se z razli~nih
polo`ajev (le`e, le`e, stoje, stoje). Ponavadi
je {tevilo tekmovalcev omejeno
na 30, kar je tudi minimalno {tevilo
strelskih mest na streli{~u, ki jih mora
zagotoviti organizator tekme za svetovni
pokal, saj se zaradi isto~asnega
starta lahko na streli{~u pojavi vseh 30
tekmovalcev hkrati. Pravico do udele`be
na tekmi imajo najbolj{i tekmovalci
v skupni razvrstitvi svetovnega
pokala za teko~e leto. Za udele`bo na
tekmi na svetovnem prvenstvu pa {e
na podlagi treh sklopov rezultatov
nosilcev medalj v posami~ni, zasledovalni
tekmi in v sprintu in na podlagi
to~k v pokalu narodov, dose`enih
na svetovnem prvenstvu. Posamezni
prvaki prvenstva ponavadi nosijo
{tevilke od 1 - 9. Tekmovalec, ki ga
nasprotniki prehitijo za en krog, mora
nemudoma odstopiti.
[tafeta
V {tafetnem tekmovanju za mo{ke tekmujejo
ekipe s po {tirimi tekmovalci,
ki morajo prete~i 7,5 km in dvakrat
streljati. Enako velja tudi za `enske, le
da prete~ejo 6-kilometrsko razdaljo.
Prvi tekmovalci ekip startajo isto-
~asno, prete~ejo 2,5 km (`enske 2 km),
streljajo le`e, prete~ejo naslednja 2,5
km, streljajo stoje in {e zadnji~
prete~ejo 2,5 km. V ciljnem prostoru
nato predajo {tafeto (se z roko
dotaknejo telesa naslednjega tekmovalca
v ekipi) ali v primeru zadnjega
tekmovalca v ekipi zaklju~ijo
tekmo s prihodom v cilj. Ekipa, ki prva
prete~e ciljno ~rto, zmaga, ~e si ni
prislu`ila {e dodatnih kazni - ~asovnih
pribitkov. [tafetno tekmovanje je zanimivo
za gledalce, saj v vsakem
trenutku lahko vidijo, katera ekipa je
v ospredju. Posebnost tega tekmovanja
je tudi v tem, da ima vsak
tekmovalec {e tri rezervne naboje, ki
jih lahko uporabi, ~e s prvimi petimi
ne zadene vseh tar~. Ker je potrebno
naboje sproti polniti z roko, odvzame
opravilo tekmovalcu kar nekaj ~asa na
streli{~u. Seveda so tekmovalci pod
izrednim pritiskom, saj morajo streljati
izredno hitro, kar pa zmanj{uje
natan~nost. Pravico do udele`be imajo
ekipe na podlagi dolo~enih pravil,
vrstni red starta je dolo~en glede na
uvrstitev v svetovnem pokalu (na
tekmah ni`jega nivoja lahko tudi z
`rebom). Startne {tevilke predstavljajo
polo`aj na startu in strelsko mesto na
streli{~u. Barva startne {tevilke pomeni
predajo: rde~a - prvi tekmovalec, zelena
– drugi tekmovalec, rumena -
tretji tekmovalec in modra - ~etrti tekmovalec.
Na tekmah svetovnega
pokala in na svetovnem prvenstvu
pomeni startna {tevilka ekipe tudi njihovo
uvrstitev v {tafetnih tekmovanjih
za svetovni pokal.
Me{ana {tafeta
Tekmovanja me{anih {tafet so ena najnovej{ih,
saj so bila prvi~ uvedena v
sezoni 2004/05. Me{ano {tafeto sestavljata
dve tekmovalki in dva tekmovalca
iz iste dr`ave. Vsi {tirje
morajo prete~i po 6 km in dvakrat
streljati na razdalji dveh in {tirih km.
Predaje si sledijo v zaporedju `enska,
`enska, mo{ki, mo{ki. Pravico do
Biatlon
nastopa ima trideset {tafet. Prvih pet
dr`av v razvrstitvi pokala narodov
(skupno za mo{ke in `enske) ima
mo`nost nastopiti s po dvema {tafetama.
Super sprint
Pravila Mednarodne biatlonske zveze
omogo~ajo tudi tovrstna tekmovanja,
ki so nekak{na skraj{ana razli~ica
klasi~nih sprinterskih preizku{enj. V
svetovnem pokalu se zadnja leta teh
tekmovanj ne uporablja.
Spremembe v pravilih
Za sezono 2007/08 so stopila v veljavo
nova in nekoliko spremenjena pravila
za nastope na sprinterskih tekmah.
Zaradi velikega {tevila tekmovalcev
(celo ve~ kot 120) na posameznih
tekmah in dolgotrajnih televizijskih
prenosov teh tekem, so se vodilni v
Mednarodni biatlonski zvezi odlo~ili
ta tekmovanja narediti spet zanimivej{a.
Kako? Na startu sprintov bo
stalo le najbolj{ih devetdeset iz posebnega
IBU to~kovanja. Tako se bodo
otresli t. i. eksoti~nih tekmovalcev, ki
so nastopali na podlagi nacionalnih
kvot. Za leto{njo sezono bo nacionalna
kvota iz lanske sezone (za
Slovenijo npr. pet `ensk in {tirje
mo{ki) pri{la v po{tev le na prvem svetovnem
pokalu v Kontiolahtiju, `e na
naslednjih v Hochfilznu in na
Pokljuki, pa si bodo morali tekmovalci
pridobiti svoje mesto med devetdeseterico,
ki bo omogo~alo nastope predstavnikov
narodnih reprezentanc.
Toma` [u{ter{i~
SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:
www.modrakartica.com
www.sloski.si
17

ˆ
Smucanje prostega sloga
Skoki, grbine, skoki,
dirkanje ... skoki
“Smu~anje prostega sloga”, ime discipline,
ki ga zdaj uporabljamo `e kar
nekaj ~asa, pove skoraj vse: dve
smu~ki pod nogami ter slog, pomembnej{i
od hitrosti. Praviloma, res ne
vedno in povsod, ne pri vsaki disciplini.
Pa se v prostem pogovoru in tudi
v medijih {e vedno pojavi stari izraz iz
sedemdesetih “akrobatsko smu~anje”.
Akrobati naj ostanejo v cirkusu, na
snegu pa bomo smu~arji prostega
sloga. V svetu se je temu od nekdaj
reklo “freestyle skiing”. Du{a malce
bolj zabavnega merjenja spretnosti na
smu~eh, ne dirkanja na stotinke v oprijetih
kombinezonih, v disciplinah
smu~anja prostega sloga ostaja vse od
prvih dni. Tudi po profesionalizaciji in
postopnem vklju~evanju disciplin v
olimpijski program.
Po zatonu baleta, plesa s smu~mi na
polo`nem terenu, ostajata klasi~ni disciplini
smu~anja prostega sloga dve.
Skoki in smu~anje po grbinah. Vse tri
so predstavitev na zimskih OI do`ivele
leta 1988, v Calgaryju. Grbine so imele
{tiri leta pozneje v Albertvillu `e stalni
status, skoki pa dve leti pozneje v Lillehammerju,
ko se je balet `e poslovil iz
mednarodnih aren.
Z novim tiso~letjem je pri{el tudi nov
rod smu~arjev, nove smu~i in nove discipline.
Smu~arji tako imenovane
“nove {ole” se dru`ijo z deskarji v
parkih, na skakalnicah in v sne`nem
`lebu, pa tudi v filmih in `ivljenjskem
slogu. Smu~arski krog je strogo dirka{ka,
Nina na grbinah
tekmovalna disciplina, v kateri najdemo
marsikatero “prebeglo” ime iz
alpskih smu~arskih vrst. V dirkah s
skupinskim {tartom na izpadanje
odlo~ajo bliskovit start, drsenje, veleslalomsko
zavijanje in drznost na velikih
skakalnicah. Krosiste olimpijska
premiera ~aka ~ez dve leti v Whistlerju.
Znotraj smu~anja prostega sloga je torej
kar pestro, primerljivo z nordijskim
smu~anjem, s teka~i na eni in skakalci
na drugi strani. Na eni strani so klasi~ni
skoki z vsako leto bolj neverjetnim
{tevilom salt in vijakov, ki {e vedno
~rpajo z akrobatike, s trampolinov in z
gimnastike. Povsem na drugi strani je
dirka{ki kros, ki na prvi pogled bolj sodi
v alpsko smu~anje, a se ga ne da stla~iti
drugam kot med ute~ene alpske discipline.
Bolje se znajde tu, kjer so mu
tudi predpisali ohlapna obla~ila, da tekmovalci
ne bi bili videti kot smuka~i.
Vmes je eksplozivno smu~anje po
grbinah, ki se z liki v skokih mo~no
navezuje tudi na novo {olo.
Ne le discipline, vsaka od zvrsti
smu~anja prostega sloga je `e kar svoja
(pod)panoga. Nekatere z ve~ disciplinami
– grbine {e s paralelnimi tekmovanji,
nova {ola pa sicer v programu
FIS le z `lebom, sicer pa {e s tekmovanji
v parku (slopestyle), skoki in {e ~im.
Slovenske ekipe za novo zimo
V okviru odbora za smu~anje prostega
sloga SZS delujejo tri “plemena”
smu~arjev – v prvem skakalci, v drugem
smu~arji po grbinah in tisti iz nove
{ole ter v tretjem tekmovalci v krosu.
“Skakalci” imajo pravzaprav le enega
reprezentanta: na najvi{jem nivoju bo
nastopal le Miha Gale. Tudi on je pred
„upokojitvijo“; ker se je preselil v
Kanado, pa bo nastopal le v Severni
Ameriki. Vodja skokov, Roman Vidovi~,
za naslednjo sezono na~rtuje
ekipo mladih skakalcev, ki pa se {e ne
bo merila na najvi{jem nivoju.
“Grbina{e” so letos pomladili. Poleg `e
uveljavljene tekmovalke, Nine Bednarik,
~lanice A reprezentance, katere
Med grbinami in novo {olo
cilj je v leto{nji sezoni uvr{~anje v finale
svetovnega pokala, so ekipi
priklju~ili mlado ekipo Nejcev. To so:
Nejc German, Nejc Ciglari~ in Nejc
Dimnik, zraven pa {e edini nesoimenjak
Matej [ircelj. Vsi bodo nastopali
predvsem na tekmah evropskega
pokala. Trener in vodja ekipe, Ale{
[pan, je nad prvim delom pripravljalnega
obdobja zelo zadovoljen in
pri~akuje dobre uvrstitve na prvih prihajajo~ih
tekmah.
V krosu nosi zastavo Sa{a Fari~, edina
s statusom “A”, ki se redno uvr{~a v finalno
~etverico na tekmah svetovnega
pokala. S trenerjem Primo`em Vrhovnikom
bosta ciljala na vrh na vseh
tekmah svetovnega pokala in na X.
igrah v Aspnu. V drugi bojni liniji so
Toma` Hribar, David Piber in Tadej Trdina,
ki se bodo posve~ali predvsem
tekmam ni`jega nivoja.
Sa{a Fari~ (v rde~em,
na drugem mestu) v
polfinalu lanskih
X iger
Andrej Dekleva
SPONZORJI PANOGE SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA:
Smu~anje po grbinah in nova {ola
Glavni sponzor `enske ekipe
Glavni sponzor mladinske ekipe
Smu~arski kros
18 www.sloski.si www.modrakartica.com

Kranj bo 15. in 16. decembra 2007
prvi~ v bogati {portni zgodovini mesta
prizori{~e tekme za svetovni pokal v
smu~arskih skokih. Tekmo organizirata
Smu~arska zveza Slovenije in Smu~arski
klub Triglav iz Kranja. Na skakalnici
OMV CENTRA se bodo pomerili
najve~ji {portni asi iz vsega sveta, skupaj
z mo~no slovensko zasedbo.
Smu~arski skoki so `e vrsto let eden
najpopularnej{ih {portov v Sloveniji.
Poleg izredne privla~nosti plani{kih
tekmovanj in prireditev, so glavni razlogi
za popularnost te {portne panoge
prav uspehi, ki so jih tekmovalci dosegali
v zadnjih 20-ih letih. Doma~a tekmovanja
najvi{jega ranga imajo velik
pomen za razvoj slovenskega skakalnega
{porta, saj bo na tekmi zaradi
doma~e kvote lahko nastopilo ve~
slovenskih tekmovalcev kakor v tujini.
TV Slovenija bo prena{ala, tako
nedeljsko tekmo, kot sobotne kvalifikacije.
Pri~akujemo pa tudi ve~ kot
10 tujih TV-postaj, ki redno spremljajo
vse tekme svetovnega pokala v
smu~arskih skokih, pod okriljem Mednarodne
smu~arske zveze FIS.
Smu~anje kot tekmovalna {portna
panoga ima v Kranju bogato tradicijo.
Za~etki segajo dale~ v predvojno obdobje,
v povojnih letih pa je bil napredek
v smu~arskem {portu {e posebej
skokovit. Prvo smu~arsko dru{tvo v
Kranju je bilo ustanovljeno jeseni
1945; to je bilo Smu~arsko dru{tvo
Udarnik, ki se je leta 1954 preimenovalo
v SK Triglav.
Skakalci in kombinatorci Triglava imajo
doslej za sabo ve~ kot 60 let dela in uspehov.
To obdobje je pravzaprav kratka
doba. In vendar se je v teh letih zgodilo
marsikaj, kar sestavlja pestro zgodovino
kluba. Ob tem v klubu s ponosom ugotavljajo,
da so s svojim delom precej
prispevali in storili za razvoj smu~anja
v Kranju in tudi v Sloveniji. [tevilni uspehi,
mednarodni in doma~i, so se
vrstili iz leta v leto. Kranj~ani pa so tudi
uspe{ni organizatorji tekmovanj, saj
imajo v svojih vrstah 60 sodnikov in
tehni~nih delegatov, od tega 14 s FIS licenco.
Ve~ kot 20 let so vsakoletni izvajalec
Alpskega pokala v skokih in
nordijski kombinaciji. Z zgraditvijo
110-metrske skakalnice, pokrite s plastiko,
pod [marjetno goro, pa so od leta
2004 dalje organizatorji tekmovanj
tudi na najvi{ji svetovni ravni. Od leta
2006 so izvedli dve svetovni prvenstvi;
najprej mladinsko v skokih in nordijski
kombinaciji in nato {e veteransko. SK
Triglav je uspe{no izvedel tudi dve
tekmi za poletni celinski pokal (2005 in
2007), v septembru 2006 pa je bila v
Kranju doslej najve~ja prireditev –
Grand Prix – poletni svetovni pokal v
skokih.
Nordijsko smucanje
Svetovni pokal
v smu~arskih skokih
letos tudi v Kranju
skakalnice, ki nosi ime OMV center.
19. septembra 2004 je bilo na njej
prvo pomembnej{e tekmovanje –
dr`avno prvenstvo. Skoraj natanko po
treh letih, ko je bil polo`en temeljni
kamen, je skakalnica OMV Centra s
kriti~no to~ko (K) 100 m in to~ko `irije
(HS) 109 m, do`ivela svoj krst s prvim
tekmovanjem, kjer so se vsi najbolj{i,
skakalci in skakalke iz Slovenije,
pomerili na poletnem dr`avnem
prvenstvu v smu~arskih skokih za ~lane
v posami~ni in ekipni konkurenci.
Osrednji slovenski {portni objekt je
tako za~el slu`iti svojemu namenu v
poletnem ~asu, ~eprav bo potrebno {e
marsikaj postoriti, da bi objekt dobil
kon~no podobo, kot so si jo zamislili
~lani operativnega gradbenega odbora
in projektant, g. Klemen Kobal, univ.
dipl. in`. arh.. Gradnjo je opravil SGP
Tehnik iz [kofje Loke s svojimi podizvajalci,
vrednost nalo`be pa je zna{ala
okoli 2,3 milijona Eurov.
Smu~arski skoki in nordijska kombinacija
imajo v Kranju in sploh v
Sloveniji bogato tekmovalno tradicijo,
ki dosega svoj vrh vsako zimo z
najve~jimi tekmovanji v Planici. Z izgradnjo
100-metrske plasti~ne skakalnice
v Kranju dosegata svoj vi{ek poleti
tudi v gorenjski metropoli.
OMV Center v Kranju sedaj slu`i kot osrednji
slovenski vadbeni objekt za vse
dr`avne selekcije in treninge klubskih
skakalcev. Lokacija skakalnice je ve~ kot
idealna, ker le`i v dolini med dvema deloma
[marjetne gore, s ~imer je dobro
za{~itena pred bo~nim vetrom, ki je
najve~ji “sovra`nik” skakalcev.
Skakalnica je `e in bo tudi v prihodnjih
letih s prireditvami obogatila turisti~ni
utrip Kranja, pa tudi {ir{ega gorenjskega
obmo~ja in Ljubljane.
Dr`avni pano`ni nordijski center v
Kranju tako ni lokalnega zna~aja,
temve~ vseslovenski objekt, ki predstavlja
veliko dobrino vsem slovenskim
skakalcem. V izhodi{~u opredeljevanja
do tega objekta pod [marjetno goro je
prevladalo skupno slovensko zanimanje
in potreba po objektu te velikosti,
ki sedaj zagotavlja slovenskim
skakalcem enake mo`nosti za vadbo,
kot jih imajo tekmovalci drugih dr`av,
ki so se do te te`ave opredelile veliko
pred nami.
Program Svetovnega pokala
v smu~arskih skokih
15.–16. december 2007
Sobota, 15. december 2007
11:30 Uradni trening, 1. serija
12:30 Uradni trening, 2. serija
13:30 Kvalifikacije
20:00 Podelitev startnih {tevilk
tekmovalcem na Glavnem
trgu v Kranju
Nedelja, 16. december 2007
11:00 Poskusna serija
12:00 Prva serija
12:45 Zabavni program
13:30 Finalna serija
ˆ
Najve~ji uspeh pri gradnji objektov
predstavlja izgradnja 110-metrske
www.modrakartica.com
www.sloski.si
19

Nordijsko smucanje - skoki
Smu~arski skoki
in skakalnice
ˆ
Smu~arski skoki veljajo za eno izmed
najbolj privla~nih {portnih disciplin.
Lahko bi rekli, da izpolnjujejo
tiso~letno `eljo ljudi po letenju.
Skakalci (in tudi skakalke), ki se
spu{~ajo po naletu imajo za cilj ostati v
zraku ~im dlje in pristati na sne`ni (ali
plasti~ni) podlagi ~im dalj in ~im lep{e.
Pod okriljem Mednarodne smu~arske
zveze (FIS) potekajo tekmovanja v
smu~arskih skokih na ve~ ravneh. [ir{i
javnosti so najbolj privla~na tekmovanja
za svetovni pokal in svetovna
prvenstva.
Skakalnice so klasificirane po velikosti:
Majhne skakalnice 20 m do 49 m
Srednje skakalnice 50 m do 84 m
Normalne skakalnice 85 m do 109 m
Velike skakalnice 110 m in ve~
Letalnice
185 m in ve~
Zaleti{~e
Zaleti{~e skakalnice mora biti skonstruirano
tako, da nudi potrebno
hitrost za dosego najdalj{ih skokov.
Pogoji na zaleti{~u (tudi vetrovne
razmere) dolo~ajo izbiro startnega
polo`aja na zaleti{~u. Razmik med
startnimi mesti mora biti vedno enak;
nikoli ne sme biti ve~ji kot 0,40 m.
Poleg tega morajo biti startna mesta
{tevil~no ozna~ena, in to tako, da se
najni`je mesto ozna~i s {tevilko 1.
Globina sne`ne podlage mora biti
enaka profilu zaleti{~a. Na robu profila
mora biti postavljena varnostna ograja
v vi{ini 0,5 m. Varnostna ograja mora
biti postavljena od starta do enega
metra pred odrivnim mestom. Razdalja
med varnostno ograjo in
pripravljeno {irino smu~ine ne sme
prese~i dodatnih 25 cm skupne {irine.
Na zaleti{~u med ograjo ne smejo stati
predmeti, ki bi lahko po{kodovali
skakalca ob morebitnem padcu.
Dosko~i{~e
Dosko~i{~e mora biti po celotni {irini
hriba prekrito s snegom. Na dosko-
~i{~u ovire niso dovoljene, vse
prenosne naprave morajo biti v ~asu
skokov odstranjene. Varnostne ograje
morajo biti name{~ene v celotni
dol`ini dosko~i{~a tako, da zavarujejo
skakalca ob padcu ali prestre`ejo
odpeto smu~ko. Varnostna ograja
mora biti 0,70 m vi{ja od sne`ne podlage.
Minimalna postavitev varnostne
ograje terja postavitev od zadnje
to~ke odsko~ne mize (0,1m) do prehodnega
dela skakalnice. Od prehodnega
dela skakalnice do izteka mora
biti vi{ina varnostne ograje 1 m. Globina
sne`ne podlage in oznake za daljavo
morajo biti vidno ozna~ene na
varnostni ograji. Varnostna ograja
mora slediti dosko~i{~u.
Homologacija skakalnic
Tekmovanja v smu~arskih skokih pod
okriljem FIS-a so lahko izpeljana samo
na skakalnicah z veljavnim homologacijskim
potrdilom FIS in na skakalnicah
z veljavnim certifikatom.
Podkomite za skakalnice izdaja certifikate
za “normalne” in “velike” skakalnice
ter “letalnice”.
Majhne skakalnice in skakalnice srednje
velikosti morajo biti homologirane
s strani nacionalnih smu~arskih zvez.
Standardi nacionalnih smu~arskih
zvez za majhne in srednje skakalnice
lahko odstopajo od standardov FIS-a.
Pravila Svetovnega pokala v
smu~arskih skokih
- Na tekmah za svetovni pokal lahko
nastopijo samo tekmovalci, z veljavno
licenco Mednarodne smu-
~arske zveze FIS, ki vsakemu
tekmovalcu, ki ga prijavi nacionalna
smu~arska zveza, dodeli FIS kodo.
Tekmovalec mora poleg formalnega
pogoja za nastop na tekmi za svetovni
pokal izpolnjevati tudi enega
od naslednjih pogojev: osvojene
to~ke za svetovni pokal ali to~ke za
Veliko nagrado. Nastopijo pa lahko
tudi tekmovalci, ki imajo v teko~i ali
prej{nji sezoni osvojene to~ke
celinskega pokala.
- Najmanj osem dr`av mora nastopiti
na tekmovanju, da lahko le-to {teje
za to~ke SP.
- [tevilo tekmovalcev, ki lahko nastopijo
na posamezni tekmi za svetovni
pokal, se dolo~i na podlagi svetovne
lestvice tekmovalcev in to~kovanja v
celinskem pokalu za dolo~eno obdobje.
Maksimalno {tevilo tekmovalcev
iz ene dr`ave je 7.
- Tekmovalna obdobja v sezoni
2007/2008:
1. 11.08.2007 - 6.10.2007
(Hinterzarten-Klingenthal)
2. 30.11.2007 - 23.12.2007
(Kuusamo-Engelberg)
3. 30.12.2007 - 6.01.2008
(Oberstdorf- Bischoshofen)
4. 12.01.2008 - 26.01.2008
(Val di Fiemme-Zakopane)
5. 02.02.2008 - 17.02.2008
(Sapporo-Willingen)
6. 01.03.2008 - 16.03.2008
(Lahti-Planica)
- Nacionalna smu~arska zveza, lahko
na doma~ih tekmovanjih svetovnega
pokala v kvalifikacijah
nastopi s {estim dodatnim tekmovalcem.
- Tekma za svetovni pokal je praviloma
sestavljena iz uradnega
treninga, kvalifikacijske serije in/ali
poskusne serije, ter dveh serij v
konkurenci.
- Pokal narodov je se{tevek vseh to~k,
ki jih posamezni tekmovalci iz
dolo~ene dr`ave dose`ejo na tekmah
svetovnega pokala. V se{tevku
se {tejejo tudi to~ke, dose`ene na
ekipnih tekmovanjih.
- Denarne nagrade so obveznost organizatorja,
ki mora zagotoviti za
posamezno tekmovanje najmanj
70.000 CHF, ki jih razdeli med prvih
10 uvr{~enih tekmovalcev, in sicer:
1. 30.000 CHF
2. 15.000 CHF
3. 10.000 CHF
4. 6000 CHF
5. 3000 CHF
6. 2000 CHF
7. - 10. 1000 CHF
V svetovnem pokalu poznamo dve
vrsti tekmovanj – posami~na in
mo{tvena.
Posami~na tekmovanja
Posami~na tekmovanja se za~nejo z
uradnim treningom in kvalifikacijami,
dan pred tekmovanjem. V kvalifikacijah
nastopajo vsi tekmovalci, ki so se
prijavili na tekmovanje, in sicer v
obratnem vrstnem redu to~kovanja za
svetovni pokal, druge pa dolo~i ra~unalni{ki
`reb. Zadnjih deset tekmovalcev
(prvih deset v skupnem se{tevku
svetovnega pokala) je na tekmo
uvr{~enih neposredno. Drugi pa se
potegujejo za 40 prostih mest, ki vodijo
na tekmovanje, ki poteka (razen ~e vremenske
razmere ne privedejo do
prestavitve) naslednji dan.
Tekma za svetovni pokal se za~ne s
poskusno serijo, v kateri se tekmovalci
sami odlo~ijo, ali bodo nastopili, ali
ne. Sledi prva serija v konkurenci.
Vseh 50 tekmovalcev nastopi iz istega
SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMUČANJE:
20 www.sloski.si www.modrakartica.com

zaletnega mesta (~e vodstvo tekmovanja
zaletno mesto spremeni, je
potrebno serijo ponoviti). To~kovanje
je sestavljeno iz dol`ine skoka (za
vsako skakalnico je dolo~ena vi{ina
to~ke za 1 meter) in ocen sodnika (5
sodnikov, od katerih se najni`ja in
najvi{ja ocena ne upo{teva). Po koncu
prve serije se objavijo uradni rezultati
in startna lista za finalno serijo. V finalni
seriji nastopi 30 najbolj{ih iz
prve serije v obratnem vrstnem redu.
Na koncu zmaga tisti, ki dobi najve~
to~k v se{tevku prve in druge serije.
Razdelitev to~k za svetovni pokal na
posami~ni tekmi svetovnega pokala
Mesto To~ke Mesto To~ke
1 100 16 15
2 80 17 14
3 60 18 13
4 50 19 12
5 45 20 11
6 40 21 10
7 36 22 9
8 32 23 8
9 29 24 7
10 26 25 6
11 24 26 5
12 22 27 4
13 20 28 3
14 18 29 2
15 16 30 1
Ekipna tekmovanja
Na ekipnih tekmah lahko nastopijo
reprezentance, ki prijavijo 4 tekmovalce,
ki zastopajo dr`avo. Skakalci
ska~ejo v {tirih skupinah, in sicer v
obratnem vrstnem redu skupnega
se{tevka svetovnega pokala v pokalu
narodov. V vsaki skupini je po en tekmovalec
iz vsake prijavljene dr`ave. V
finalni seriji nastopi 8 najbolj{ih ekip
iz prve serije, v obratnem vrstnem
redu, od 8. do 1. Zmaga ekipa, ki v
se{tevku zbere najve~ to~k iz vseh
skokov v prvi in finalni seriji.
To~ke, ki jih dobi reprezentanca na
ekipni tekmi SP
Mesto To~ke Mesto To~ke
1 400 5 200
2 350 6 150
3 300 7 100
4 250 8 50
Planica ima najdalj{ega
Slovenci smo lahko ponosni na najve~jo
napravo na svetu, ki jo imamo v
dolini pod Poncami. Svetovni rekord
je `e od 15. 3. 1987 (193 m, Vegard
Opaas (NOR)) neprenehoma v lasti
plani{ke Velikanke.
Trenutni rekorder je Bjorn Einar
RØmØren (NOR), ki je leta 2005 v
Planici sko~il 239 metrov.
Skakalnice
Nordijsko smucanje - skoki
Kraj Velikost/Hill Size (HS) Rekord letalnice
Planica (SLO) HS 215 239 m, Bjorn Einar RØmØren (NOR)
Oberstdorf (NEM) HS 213 223 m, Roar LjØkelsØy (NOR)
Vikersund (NOR) HS 207 219 m, Roland Müller (AUT)
Harrachov (CZE) HS 205 214,5 m, Matti Hautamäki (FIN)
Kulm (AUT) HS 200 214 m, Sven Hannawald (NEM)
KRAJ
Velikost/
HS-Hill Size
1. MOSTEC 62
2. MOSTEC 38
3. MOSTEC 23
4. MOSTEC 14
5. MOSTEC 9
6. GUNCLJE 53
7. GUNCLJE 37
8. GUNCLJE 25
9. GUNCLJE 15
10. GUNCLJE 12
11. MENGE[ 33
12. MENGE[ 23
13. MENGE[ 18
14. MORAV^E 58
15. MORAV^E 43
16. MORAV^E 35
17. MORAV^E 24
18. MORAV^E 16
19. MORAV^E 22
20. MORAV^E 15
21. MORAV^E 10
22. @IROVNICA 30
23. @IROVNICA 24
24. @IROVNICA 15
25. @IROVNICA 10
26. VIZORE 37
27. VIZORE 28
28. VIZORE 15
29. VIZORE 10
30. KISOVEC 55
31. KISOVEC 28
32. KISOVEC 17
33. KISOVEC 12
34. MISLINJA 93
35. MISLINJA 72
36. MISLINJA 32
37. MISLINJA 15
38. TR@I^ 55
39. TR@I^ 39
40. TR@I^ 29
41. TR@I^ 18
42. TR@I^ 13
43. [O[TANJ 18
44. LJUBNO 85
45. LJUBNO 45
46. LJUBNO 26
47. LJUBNO 14
48. VELENJE 94
49. VELENJE 25
50. VELENJE 15
51. VELENJE 9
ˆ
Tomi Trbovc
KRAJ
Velikost/
HS-Hill Size
52. PA[KI KOZJAK 35
53. PA[KI KOZJAK 22
54. PA[KI KOZJAK 16
55. KR[KO 38
56. KR[KO 19
57. LOGATEC 53
58. LOGATEC 27
59. LOGATEC 15
60. LOGATEC 9,5
61. PONIKVE 40
62. PONIKVE 22
63.
[MARTNO NA
POHORJU
53
64.
[MARTNO NA
POHORJU
25
65.
[MARTNO NA
POHORJU
17
66. [ENTRUPERT 44
67. [ENTRUPERT 28
68. [ENTRUPERT 14
69. MIRNA 46
70. MIRNA 32
71. MIRNA 15
72. IHAN 45
73. IHAN 23
74. IHAN 15
75. PODKUM 34
76. @IRI 66
77. @IRI 9
78. @IRI 40
79. @IRI 30
80. @IRI 20
81. JABLANCE 15
82. JABLANCE 28
83. JABLANCE 42
84. PLANICA 215
85.
86. PLANICA 100
87. PLANICA 42,5
88. PLANICA 26
89. BO[TANJ 40
90. BO[TANJ 65
91. RA^NA 50
92. RA^NA 28
93. RA^NA 23
94. RA^NA 16
95. RA^NA 10
96. KRANJ 55
97. KRANJ 43,5
98. KRANJ 21
99. KRANJ 14,25
100 KRANJ 109
www.modrakartica.com
www.sloski.si
21

Deskanje na snegu
“Snowboarding is
so damn fun”
“Snowboarding is so damn fun” pravijo pri vodilnemu proizvajalcu
deskarske opreme na svetu. Ni potrebno prevajati, ne? Ta filozofija
vsekakor ostaja osnova tega {porta. In to kljub temu, da se je deskanje na
snegu, od za~etkov v {estdesetih letih prej{njega stoletja, razvilo v velik
posel. Nekateri proizvajalci opreme so iz gara`nih navdu{encev zrasli v
prava velika mednarodna podjetja, u`ivanje na snegu, dru`enje in merjenje
s prijatelji predvsem za zabavo, pa je preraslo v institucionalizirana tekmovanja
pod okriljem Mednarodne smu~arske zveze FIS. Kljub spoju izvirne
deskarske kulture s sodobnim potro{ni{kim svetom in uveljavljenimi institucijami,
deskanje na snegu v svojem bistvu ostaja ~isto. Prav tako kot drugi
zimski {porti, ki imajo korenine v gorah …
Deskarji na snegu so se bolj ali manj organizirano
v razli~nih disciplinah merili
`e zelo zgodaj po “izumu” tega {porta
in se kasneje zdru`ili ter vrsto let tekmovali
pod okriljem Mednarodne
deskarske zveze. Leta 1994 pa je na majskem
kongresu v svojo dru`ino
deskanje na snegu sprejela tudi Mednarodna
smu~arska zveza FIS. Sezona
1994/1995 je v zgodovino zapisana kot
premierna sezona FIS svetovnega
pokala v deskanju na snegu. Mednarodna
smu~arska zveza je s svojim
politi~nim vplivom deskanju na snegu
`e leta 1995 zagotovila tudi olimpijski
status in tako smo `e v Naganu leta
1998, dve leti po prvem FIS-ovem svetovnem
prvenstvu v deskanju na snegu,
lahko v boju za olimpijske naslove
ob~udovali elito alpskega deskanja, ki se
je merila v klasi~nem veleslalomu ter ne
v celoti zbrano zasedbo “freestylerjev”,
ki so se za medalje bojevali v sne`nem
`lebu. Domovina deskanja na snegu je
leta 2002 (Salt Lake City) navdu{eno
pozdravila deskarje v sne`nem `lebu ter
tokrat paralelnem veleslalomu. Na zadnjih
olimpijskih igrah, v italijanskem
Torinu, pa se je obema disciplinama z
iger v ZDA pridru`il {e zanimiv deskarski
kros.
Deskarske discipline se skozi kratko
zgodovino in nenehen razvoj stalno
spreminjajo in razvijajo. Tako so alpski
deskarji s tekmovanji za~eli na visokih
pregibnih smu~arskih koli~kih, se merili
v klasi~nem veleslalomu in celo superveleslalomu.
Deskarji prostega
sloga `e od za~etka ostajajo zvesti
klasiki - sne`nemu `lebu, ki izhaja iz
“skejtarskega verta”, se pa zato skozi
leta razvijajo in modificirajo druge discipline
prostega sloga. Sne`nemu
`lebu so se pridru`ili skoki prostega
sloga, v mo~nem porastu pa je zelo
univerzalna disciplina prostega sloga -
SPONZORJI PANOGE DESKANJE NA SNEGU:
“slopestyle”, ki obsega tako skoke kot
trike na raznih objektih v sne`nem
parku. Vse bolj priljubljena so tudi tekmovanja
v “quaterpipe-u” in pa tekmovanja
na raznih objektih (railih) v
urbanih sredi{~ih velemest. Svojemu
poligonu pa ostajajo zvesti deskarski
krosisti. Tekmovanje na izpadanje s
skupinskim startom, z zanimivimi valovi,
s skoki in z dvignjenimi ovinki
velja za najbolj nevarno deskarsko disciplino.
Privla~en format deskarskega
krosa so kasneje medse sprejeli tudi
smu~arji in gorski kolesarji, ki se merijo
v svojih razli~icah tega {porta – v
smu~arskem krosu ter gorskokolesarskem
4krosu.
NOKIA FIS Snowboard svetovni
pokal 2007/08 je `e v teku …
[tirinajsta sezona Nokia FIS svetovnega
pokala se je za~ela `e ob koncu meseca
avgusta oz. na za~etku septembra s
tekmo v sne`nem `lebu novozelandske
Cardone. Tam sta nastopila tudi
slovenska deskarja, Klemen Flisar (41.
mesto) in Cilka Sadar (17. mesto), ki sta
leto{nje poletje skupaj z Luko Jeromlom
ter pod vodstvom trenerja, Luke
Gartnerja, priprave na zimo opravila na
Novi Zelandiji. Luka Jeromel se je tik
pred uvodno tekmo svetovnega pokala,
`al, po{kodoval. Na Novi Zelandiji se je
letos pripravljal tudi na{ najuspe{nej{i
predstavnik v skokih prostega sloga,
Celjan Matev` Petek, ki bo letos
ponovno naskakoval mali kristalni
globus v tej privla~ni disciplini. Uvodni
tekmi, brez slovenskih udele`encev,
deskarskega krosa sta prav tako `e
mimo. Konec septembra so krosisti za
to~ke svetovnega pokala tekmovali v
Valle Nevadu, v ju`noameri{kih Andih.
Prav tam pa se je septembra pripravljal
tudi Rok Flander, ki je tako uspe{no
za~el tudi leto{njo sezono. Preostali
predstavniki paralelnih disciplin so
sne`ne priprave opravili na evropskih
ledenikih. Za~eli so konec avgusta na
{vicarskem Zermattu, nato pa so izvedli
{e trening slaloma v eni od belgijski
sne`nih dvoran. Rezultate dela so `eli
`e na uvodnem paralelnem slalomu, v
sne`ni dvorani Landgraafa ter na paralelnem
veleslalomu, na ledeniku Rettenbach
v Söldnu. Prvo (Flander,
Sölden), ~etrto (Ko{ir, Landgraaf), deveto
(Flander, Landgraaf), dvanajsto
([u{ter{i~, Landgraaf), {tirinajsto (Margu~,
Landgraaf) in petnajsto ([u{ter{i~,
Sölden) mesto je “izplen” na{e mo{ke
ekipe na prvih dveh tekmah paralelnih
alpskih disciplin. Na{i deskarji so se po
Söldnu pripravljali v italijanskem Val
Senalesu, pred decembrskimi tekmami
pa so opravili {e treninge na smu~i{~u
Planai v Schladmingu. Tudi deskarji
prostega sloga so `e tekmovali v Evropi.
V pristani{kem Rotterdamu so se
pomerili v skokih prostega sloga.
Matev` Petek je kot edini slovenski finalist
zasedel petnajsto mesto. Matev`
Pristavec je kon~al na dvaindvajsetem
mestu, An`e Su{a na {estintridesetem,
Domen Bizjak na {tiridesetem ter Rene
Strgar na {estin{tiridesetem mestu. Na
novembrski tekmi svetovnega pokala
se je v Stockolmu s ~etrtim mestom
odli~no izkazal Domen Bizjak, ki je
tako izena~il svojo najbolj{o uvrstitev
v svetovnem pokalu. Petek je le za las
zgre{il finale {estnajsterice. V decembru
bo na sporedu tekma svetovnega
pokala v Sofiji, takoj po novem letu
bodo deskarji prostega sloga visoko
leteli v sosednjem Grazu. Slovenci, ki
so letos ponovno mo~nejsi za Bizjaka
in Pristavca bodo seveda med kandidati
za finale. Prostosloga{i imajo za sabo
tudi `e prvo tekmo v sne`nem `lebu.
[vicarski Saas Fee jih je gostil na
za~etku novembra. Tudi tokrat z
udele`bo ~lanov slovenske mladinske
ekipe. Cilka Sadar je bila tokrat devetnajsta,
Klemen Flisar devetindvajseti,
@iga Rakovec pa dvain{tirideseti.
Svetovni pokal bo letos skupno {tel 34
tekem na 22-ih prizori{~ih. Med gostitelji
prvi~ najdemo bolgarsko Sofijo,
{pansko La Molino ter japonski Gujo.
Ve~ kot 500 tekmovalcev se bo bojevalo
za kristalne globuse v {tirih disciplinah:
PARALELNE DISCIPLINE ALPSKEGA
SLOGA (paralelni slalom in paralelni
veleslalom), DESKARSKI KROS, SNE@NI
@LEB, SKOKI PROS-TEGA SLOGA.
Razgla{ena bosta tudi skupni zmagovalec
in zmagovalka svetovnega pokala
ter zmagovalna dr`ava v pokalu narodov.
PREDSTAVITEV DISCIPLIN,
TO^KOVANJA IN PRAVIL NOKIA
FIS SNOWBOARD SVETOVNEGA
POKALA
Paralelne discipline alpskega
sloga
Paralelne discipline alpskega sloga sestavljata
paralelni slalom ter paralelni
22 www.sloski.si www.modrakartica.com

veleslalom. Skupni se{tevek se ne vodi
za obe posamezni disciplini, pa~ pa
alpski deskarji tekmujejo le za en
kristalni globus, katerega dobitnik je
najbolj{i v skupnem se{tevku obeh
navedenih paralelnih disciplin.
Paralelni slalom
Paralelni slalom poteka na dveh
identi~no zakoli~enih zrcalnih progah,
dol`ine cca 300 metrov. Vi{inska razlika
na progi je med 80 in 100 metri. V kvalifikacijskih
vo`njah se deskarji v dveh
vo`njah na obeh progah pomerijo v
vo`nji na ~as. [estnajst finalistov nato v
izlo~ilnih dvobojih po klasi~nem
turnirskem sistemu med seboj odlo~i o
najbolj{em. V vsakem krogu (od osmine
finala do finala) deskar oz.
deskarka nastopita na obeh progah.
Po~asnej{emu po prvem dvoboju se v
drugi vo`nji kroga {tartna vratca
odprejo v skladu z zaostankom oz. z
maksimalnim ~asovnim pribitkom, ~e
je v prvi vo`nji bodisi odstopil bodisi je
bil diskvalificiran.
Paralelni veleslalom
Pravila paralelnega veleslaloma so
identi~na kot pri paralelnem slalomu,
le da je ta olimpijska disciplina hitrej{a
in bolj dinami~na. Razdalja med vratci
je ve~ja, dol`ina proge je cca 550
metrov, vi{inska razlika pa od 120 do
150 metrov. Slovenci se lahko pohvalimo
z dvema naslovoma svetovnih
prvakov v paralelnem veleslaomu.
Leta 2003 je bil svetovni prvak Dejan
Ko{ir, na zadnjem prvenstvu letos,
Arosi, pa je prvak postal Rok Flander.
Deskarski kros
Deskarski kros je najmlaj{a deskarska
olimpijska disciplina. Ponuja ogromno
akcije, neposrednih dvobojev, prehitevanj,
skokov. Deskarji se merijo na
posebni progi vi{inske razlike med 150
in 200 metri, ki je prepredena z
razli~nimi elementi - valovi, dvignjenimi
ovinki ter skoki. Tako kot pri alpskih
disciplinah se deskarji najprej
pomerijo v kvalifikacijskih vo`njah na
~as, kjer je izrednega pomena ustrezna
priprava drsne povr{ine deske. 16 najbolj{ih
deklet in 32 mo{kih se nato v
izlo~ilnih bojih pomeri za kon~no
razvrstitev. Skupine se dolo~ijo po
klasi~nem turnirskem sistemu. Na
progi so hkrati {tirje deskarji oz.
deskarke, v naslednji krog pa se uvrstita
prvouvr{~ena. V izlo~ilnih dvobojih
pride do izraza tekmoval~eva eksplozivnost
na startu, izreden pogum,
mo~ ter tehni~no znanje. V deskarskem
krosu tekmujejo tako tekmovalci z alpskimi
deskami in s ~evlji kot tekmovalci
z mehkimi ~evlji in simetri~nimi
deskami. V zadnjem ~asu so “alpinci” v
krosu bolj izjema kot pravilo. Sinonim
za deskarski kros je ameri{ki deskar
Shaun Palmer, ve~kratni zmagovalec
“X games” v deskarskem krosu.
Ameri~anu se `al ni izpolnila `elja - postati
olimpijski prvak. Leta 2002
namre~ te discipline {e ni bilo v olimpijskem
sporedu, leta 2006 pa zaradi
po{kodbe tik pred olimpijskimi igrami
ni mogel nastopiti, ~eprav se je z
uspe{nim povratkom `e kvalificiral v
mo~no ameri{ko ekipo. Palmer se je
pred olimpijsko sezono v zrelih poznih
tridesetih letih pojavil v svetovnem
pokalu izklju~no zaradi `elje po olimpijskem
zlatu.
Sne`ni `leb (Half Pipe)
Sne`ni `leb je privla~na olimpijska disciplina
prostega sloga, ki gledalcem ob
`lebu in pred TV-zasloni ponuja serijo
povezanih spektakularnih trikov.
Sne`ni `leb meri v dol`ino cca 130- do
150 metrov, v {irino 18 metrov ter na
obeh straneh v vi{ino od 4,5 do 5,5
metrov. Naklon v `lebu je med 16 in 18
stopinjami. Z variacijami “spinov”
(obrati okrog lastne osi), “grabov”
(dotiki deske med izvajanjem trika), ter
visokimi leti nad rob `leba deskarji
sku{ajo navdu{iti sodnike, ki deskarje
in deskarke ocenjujejo na podlagi
naslednjih meril: te`avnost trikov,
izvedba trikov, raznolikost trikov,
vi{ina, splo{ni vtis. V finale se uvrsti
{est deskark in dvanajst deskarjev.
Novost v leto{nji sezoni je, da so uvedene
tudi polfinalne vo`nje. Iz kvalifikacij
se v finale neposredno uvrstijo
prve tri uvr{~ene `enske in prvi trije
uvr{~eni mo{ki iz dveh kvalifikacijskih
skupin. Nadaljnjih {est deskark in po
{est deskarjev iz obeh skupin pa se za
preostala mesta v finalu pomeri v polfinalu.
Prav zato kvalifikacije potekajo
dan pred polfinalnimi in finalnimi
vo`njami. Prva zvezda sne`nega `leba
Deskanje na snegu
je ameri{ki super zvezdnik Shaun
White, ki je v Torinu postal olimpijski
zmagovalec, sicer pa se na evropskih
tekmovanjih pojavi zgolj izjemoma.
Evropska velesila v sne`nem `lebu so
Finci, ki imajo ogromno {tevilo
odli~nih posameznikov.
Skoki prostega sloga (Big Air)
Skoki prostega sloga od vseh
deskarskih tekmovanj pritegnejo
najve~ pozornosti ob~instva. Estetski
u`itek ob opazovanju deskarja je zagotovljen
tudi za popolne laike. Ob dejstvu,
da je disciplina tudi “televiziji
prijazna” in da se zaradi mo`nosti
postavitve monta`nih skakalnic vse
bolj pogosto seli v sredi{~a velemest, je
uspeh zagotovljen. Sodniki deskarje
ocenijo glede na splo{ni vtis, upo{teva
se te`avnost izvedenega trika,
dose`ena vi{ina ter dol`ina in pa
kvaliteta pristanka. Od lanske sezone
se po vzoru tekmovanj v alpskem
deskanju po klasi~nem turnirskem sistemu
v finalu pomeri {estnajst najbolje
uvr{~enih kvalifikantov. Od letos
dalje pa velja novo pravilo, ki dolo~a,
da se posamezni trik v finalu lahko
izvede le dvakrat. To pravilo naj bi favoriziralo
deskarje, ki so bolj vsestranski
in imajo v repertoarju ve~ razli~nih
trikov.
Slovenci imamo v skokih prostega
sloga v vrhu svetovnega pokala
Matev`a Petka, ki je leta 2005 na svetovnem
prvenstvu osvojil srebro, `e tri
leta zapored pa je v skupnem se{tevku
svetovnega pokala med prvo trojico
(dvakrat drugi, enkrat tretji). Dekleta v
tej disciplini ne nastopajo.
TO^KOVANJE – naj 10
Uvrstitev
To~ke
1 1000
2 800
3 600
4 500
5 450
6 400
7 360
8 320
9 290
10 260
Damijan Rifl
www.modrakartica.com
www.sloski.si
23

ZUTS Slovenije
Tehnika alpskega
smu~anja
je osnova dobrega dela tako s tekmovalci kot tudi
z drugimi kategorijami smu~arjev
telesa (“ma~ji hrbet”) in potisk rok
naprej, so tipi~ne zna~ilnosti tekmovalnega
smu~arskega polo`aja, v katerem
so pri velikih hitrostih sposobni
smu~ati le telesno najbolje pripravljeni
tekmovalci. Razli~ne pojavne oblike
mo~i celega telesa, zlasti nog,
omogo~ajo dana{njemu tekmovalcu
premagovanje velikih obremenitev v
zni`anem in, kolikor je le mogo~e, stabilnem
tekmovalnem polo`aju.
Na{e prepri~anje je, da so vrhunski
tekmovalci tisti, ki odlo~ilno narekujejo
smeri razvoja alpske smu~arske
tehnike in tako v veliki meri definirajo
tudi metode in sredstva, ki se jih na tej
poti poslu`ujemo u~itelji smu~anja!?
Naloga smu~arskih strokovnjakov je
bila vselej, izkoristiti novosti, ki so jih
ponujali vrhunski tekmovalci.
Potrditev njihovega na~ina smu~anja
so bili vrhunski rezultati, zato je
logi~no, da je tehnika gibanja zmagovalcev
narekovala usmerjenost trendov,
hkrati pa predstavljala v
dolo~enem obdobju jasno postavljen
cilj usmerjenosti narodne {ole
smu~anja. Omenjeno izhodi{~e je
na{o {olo smu~anja vedno postavljalo
ob bok najmo~nej{im v svetu.
Tekmovalci znajo tudi v najte`jih
pogojih smu~ati lahkotno, hitro,
mehko, po robnikih, itd.. Zato tudi
danes tekmovalci ostajajo najbolj{i
primer dovr{ene tehnike, ki se ji
posku{amo pribli`ati tudi, ko `elimo
definirati vrhunske oblike smu~anja.
Vendarle moramo vedeti, da ima tekmovalno
vodenje zavojev bolj malo
skupnega z nekom, ki stopa prvi~ na
smu~i.
[portna tehnika je idealen model
nekega gibanja, ki ga dolo~ajo biomehani~ne
zakonitosti. Gre za racionalnost
izvedbe v prostoru, ~asu in
silovitosti. Gre za zelo zapleten pojav,
opredeljen in odvisen od {tevilnih zunanjih
in notranjih dejavnikov.
Splo{na primerjava na~inov smu~anja
80. let s smu~anjem med vratci, ki prevladuje
danes, ka`e na razvoj in spremembe
nekaterih bistvenih elementov
tekmovalne tehnike.
Razklenjen polo`aj smu~i, potisk kolen
naprej, ustrezno uslo~en zgornji del
Enakomernej{a obremenjenost smu-
~ke v zavoju po vsej svoji dol`ini je
odvisna od uravnote`enosti te`i{~a
telesa na sredini smu~i (v smeri naprej
in nazaj in v-stran). Pri tekmovalnem
alpskem smu~anju pa je {e posebej
pomembna ~im manj{a amplituda
gibanja te`i{~a v vertikalni smeri.
Ve~ja amplituda vertikalnega gibanja
te`i{~a ima namre~ za posledico tudi
dalj ~asa trajajo~i pritisk smu~i na podlago.
Tako nara{~a sila trenja, ki negativno
vpliva na hitrost smu~anja.
Padec hitrosti pri enono`nem razbremenjevanju
iz preteklosti je {e
izrazitej{i, zato so se tekmovalci v
za~etku 90 let usmerjali k smu~anju s
kratkim, po nekaterih avtorjih t. i.
odbojnim razbremenjevanjem z obeh
optimalno obremenjenih smu~k. To je
razbremenjevanje, pri katerem naj bi
bili kljub sunkovitej{im akcijam in
odzivom smu~arja, obe smu~ki ves ~as
drsenja v stiku s snegom. Razklenjeni
polo`aj smu~i je danes skoraj nujen,
vloga tega pa je naslednja:
- ob velikih hitrostih nudi tekmovalcu
ustreznej{o podporo za ohranjanje
ravnote`ja,
- bolj kakovostno neodvisno delo
nog,
- bolj{i nadzor premagovanja obremenitev
in
- ustreznej{a razporeditev te`e na zunanjo
(spodnjo) in notranjo (zgornjo)
smu~ko.
Nadzorovanje hitrosti drsenja po robnikih
je glede na vpadnico odvisno od
dol`ine zavoja oziroma opravljene
poti smu~arja. Na isti dol`ini vpadnice
(ko se posamezne faze zavoja prekrivajo)
predpostavlja dalj{a pot smu-
~arja kraj{i polmer zavoja, kraj{a pot
smu~arja pa dalj{i polmer zavoja. Zato
opisane karakteristike zavoja v pogovornem
jeziku opredeljujemo kot bolj
ali manj zaprte zavoje oziroma zavoje,
ki so bolj ali manj zaklju~eni od vpadnice,
proti bregu.
SPONZORJI ZUTS SLOVENIJE:
24 www.sloski.si www.modrakartica.com

S spreminjanjem smeri drsenja po robnikih
in pri enaki dol`ini zavojev
hitrost smu~anja do dolo~ene meje iz
zavoja v zavoj nara{~a. Zaradi strahu
in negotovosti za~enja smu~ar hitrost
drsenja nadzorovati s stranskim oddrsavanjem
smu~i in tudi z izrazitej{im
vertikalnim gibanjem. Smu~arji
se obi~ajno poslu`ujejo naslednjih
dveh mo`nosti razbremenjevanja:
ZUTS Slovenije
- z vertikalnim gibanjem ob koncu
zavoja, pri ~emer prihaja do
pove~anja sil/trenja na podlago in
tudi do ve~jega zra~nega upora. Tak
na~in smu~anja pride bolj v po{tev
na strmih terenih, razbremenitev pa
mora biti izvedena v smeri navzgor
in naprej;
- s stranskim gibanjem ob koncu zavoja,
pri ~emer smu~ar izkoristi
napetost smu~i za “odboj” v nov
zavoj. Minimalno vertikalno gibanje
te`i{~a je posledica stranskega
gibanja kolen smu~arja.
Smu~arji bodo hitrost smu~anja glede
na svoje znanje in sposobnosti nadzorovali
z vodenjem smu~i:
a) po robnikih in z ustreznim
zaklju~evanjem zavojev proti bregu
ter z bolj ali manj izrazitim vertikalnim
gibanjem;
b) z manj{im ali ve~jim stranskim oddrsavanjem
smu~i, kadar zaradi
(pre)zahtevnih pogojev izvedba zavojev
izklju~no po robnikih ni ve~
mogo~a.
Mnogi avtorji so mnenja, da se standard
dobrega zavoja in kvalitetnega
smu~anja ocenjuje prav z zadnjim
delom zavoja. Dalj{i kot je ta, prej
mora smu~ar smu~i postaviti na robnike.
Hitrost smu~anja moramo torej
uravnavati z vrtenjem smu~i do ali
celo preko vpadnice. Kraj{a kot je faza
vrtenja smu~i, bolj{i je nadzor hitrosti
drsenja. Med vrtenjem smu~i do ali
celo preko vpadnice vedno prihaja do
oddrsavanja.
Nadzorovanje hitrosti vodenja zavojev
je torej pogojeno {e z:
1. znanjem in s sposobnostmi smu-
~arja,
2. zahtevnostjo terena,
3. opremo (oblika in kvaliteta smu~i),
itd..
Zna~ilna razlika med tehniko smu~anja
v preteklosti in sedanjosti ter osnova
razvoja v prihodnosti ni ve~ vse ve~je
pospe{evanje, ampak ~im manj{e zaviranje.
Mo`nosti, ki nam jih ponujajo
sodobno oblikovane smu~i, se nana{ajo
predvsem na vodenje zavoja s
~im manj stranskega oddrsavanja in na
~im hitrej{e drsenje v fazi pribli`evanja
vratom ter ~im manj{e zaviranje pri
izhodu/vhodu iz zavoja (“odboj”).
Pravzaprav je osnovni cilj sodobnega
smu~anja ohranjanje, po mo`nosti pa
tudi pove~evanje, hitrosti v vseh fazah
tekmovalnega zavoja. To se torej lahko
za~ne `e s ~im manj{o izgubo hitrosti
pri gibanju kolen vstran oziroma s
stranskim razbremenjevanjem. Pravo-
~asnost menjave robnikov je pomemben
pogoj za dolo~itev optimalne linije
za vstop v zavoj skozi naslednja vrata.
Na~in smu~anja tekmovalcev {e vedno
pomeni vrh hierarhije temeljnih
storitev Slovenske nacionalne {ole
smu~anja. Doseg omenjene stopnje
znanja ostaja v domeni najbolj{ih in
najspo-sobnej{ih smu~arjev. Na poti
do tja si pomagamo z napredovanjem
v pravo~asnosti, natan~nosti, hitrosti,
ritmi~nosti in mehkobi. Z
vidika tehni~nega znanja ima u~itelj
smu~anja na razpolago neomejeno
{tevilo mo`nosti, izbira teh pa je v
danem trenutku odvisna od znanja
u~encev.
Z vsakim dnem u~enja napredujemo v
omenjenih petih zna~ilnostih sodobnega
alpskega smu~anja. Brez katere
od teh si je smu~anje pravzaprav te`ko
predstavljati. Cilj u~enja smu~anja je
torej lahko so~asen napredek v vseh,
vadbo pa seveda lahko vsebinsko prilagodimo
poudarku v posamezni
zna~ilnosti.
dr. Bla` Le{nik
in dr. Milan @van
NOV OPREMLJEVALEC ZUTS SLOVENIJE, KOMISIJE ZA PROSTI SLOG 2007/2008:
Proshop d.o.o., Pre{ernov trg 1, 8000 Novo mesto
tel.: 07 33 222 44
E - po{ta: proshop.nm@gmail.com
www.modrakartica.com
www.sloski.si
25

ZUTS Slovenije
Intervju
Dr. Bla` Le{nik –
predsednik ZUTS
^eprav jih ne videvamo v boju s stotinkami sekunde ali v lovu za metri na
tekmah svetovnega pokala, so predstavniki Zdru`enja u~iteljev in trenerjev
smu~anja vsekakor pomembni sooblikovalci dogajanja v slovenskem zimskem
{portu. O izzivih in na~rtih pred novo sezono smo se pogovarjali z novim
predsednikom ZUTS, dr. Bla`em Le{nikom.
^eprav ste vstopili v prvo sezono v
vlogi predsednika, pa ste v delovanje
Zdru`enja u~iteljev in trenerjev
smu~anja Slovenije vklju~eni `e vrsto
let. Zato lahko ocenite ZUTS danes in
pred letom dni, izpostavite najbolj
vidne spremembe …
^eprav nadaljujemo dobro delo iz
preteklosti, je razlik in novosti nedvomno
kar nekaj. Za~nemo lahko `e
pri vodstvu, ki je novo oziroma prenovljeno.
To se je dobro ujelo z Matijo
Stegnarjem in Ivanom Grudnom, ki `e
vrsto let uspe{no obvladujeta vsa administrativno-pisarni{ka
dela ZUTS
Slovenije.
Tudi pogled na seznam sponzorjev je
dokaz, da se je Uro{ Martin{ek ve~ kot
dobro zna{el v vlogi direktorja ZUTS
Slovenije. Od letos so z nami podjetja
Pluton gradnje kot generalni sponzor,
nato pa {e Nova KBM, Porsche
Slovenija, Agencija Luka, Unior,
@i~nice Vogel …
Nekaj novosti je tudi pri opremljevalcih.
Ena teh je prisotnost znamke NES,
ki z obla~ili opremlja ~lane vodstva in
demonstratorje vseh komisij, zdru-
`enih v ZUTS Slovenije (Komisija za
alpsko smu~anje, Komisija za deskanje
na snegu, Komisija za tek na smu~eh,
Komisija za telemark, Komisija za
smu~anje prostega sloga, …). Vse to je
seveda klju~nega pomena za na{e delovanje
tako, da so priprave ~lanov
demonstratorskih vrst v ve~ji meri `e
realizirane in v celoti pokrite s strani
ZUTS-a. Priprave namre~ razumemo
kot investicijo v znanje.
Z leto{njo sezono uvajamo tudi licenciranje.
Na eni strani gre za licenciranje
predavateljev teoreti~nih vsebin, na
drugi pa za uvedbo licenciranja u~iteljev
smu~anja, ki bodo morali imeti za
delo na terenu poleg strokovne usposobljenosti
in Modre kartice ZUTS
tudi licenco IVSI. Tako bomo v skladu z
mo`nostmi posku{ali omejiti delo na
~rno, ki se na terenu pojavlja dokaj
pogosto.
Vidne so tudi spremembe v strukturi
in podro~ju delovanja. Alpsko smu-
~anje je v dru`ini ZUTS {e vedno na
prvem mestu, a so tudi mlaj{i bratje
in sestre vse bolj zreli. Za name~ek pa
ste uvedli tudi podrobnej{o regijsko
razporeditev. Je to napoved napredka
in {e ve~jih sprememb?
Razdelitev na regije je vsekakor pomembna
novost. Cilj tovrstne strukture
delovanja je bolj{e in mo~nej{e
sodelovanje organizacije ZUTS-a z osnovnimi
organizacijami, preko katerih
se pojavljamo na terenu. Tako bomo
hkrati izbolj{ali tudi nadzor nad
delom strokovnih smu~arskih kadrov
na smu~i{~ih … Za to so odgovorni
{tirje vodje regij – Luka Sekula (centralna
regija), Zdravko Kri`aj (zahodna
regija), Aleksej Kuzmin (vzhodna
regija) in Rado Pi{ot (notranjsko-primorska
regija).
Gre za strokovnjake, ki so v delovanje
ZUTS Slovenije vklju~eni `e dolgo in
najbolje vedo, kaj je treba narediti, da
bo raven smu~arskega {porta v regiji,
ki ga vodijo, vi{ja. Zavedati se
moramo, da skrbimo za razvoj
smu~anja, metodike, tehnike. Zato je
ena na{ih temeljnih nalog, da to
znanje u~inkovito prena{amo na
teren, u~itelji pa bodo nato lahko vse
skupaj prena{ali na razli~ne kategorije
u~encev. @e prej sem omenil, da bodo
morali vsi na{i kadri v prihodnje imeti
licenco IVSI. Do te bo mogo~e priti le
na osnovi udele`be na predsezonskem
seminarju, ki bo potekal v okviru
regije ali pa v okviru osnovne organizacije.
Na seminarjih bodo imeli vsi
dejavni u~itelji smu~anja mo`nost
dostopa do aktualnih novosti na
podro~ju metodike in tehnike. Na{e
dogajanje se sicer v veliki meri giblje
okrog alpskega smu~anja. A kljub
temu `elimo sistem licenciranja
postopoma uvesti tudi v okviru delovanja
drugih komisij, vklju~enih v
ZUTS.
Sode~ po zaposlitvi, poosebljate sodelovanje
med zdru`enjem in pa Fakulteto
za {port. Kako trdna je ta vez?
Mislim, da smo na dobri poti. Dovolj
zgovoren je podatek o delovanju oseb
v obeh institucijah. Prav to nam
nalaga {e ve~jo odgovornost. Verjamem,
da smo na podro~ju tega sodelovanja
storili veliko, rezultat tega pa
je tudi nova knjiga z naslovom ’Na{e
smu~ine’, ki je `e pripravljena za tisk.
^e `elimo biti v stiku z najbolj{imi,
moramo nujno slediti tudi znanstvenim
dognanjem in tudi tem prilagajati
na{o stroko. Vse to poteka pod
okriljem strokovnega sveta ZUTS, ki ga
vodi Miha Verdnik. Zato smo v izobra`evanje
vklju~ili najbolj{e strokovnjake
na podro~ju smu~anja pri nas.
Miha Verdnik je tudi ~lan strokovnega
sveta alpskih disciplin, ki naj
bi imel po besedah {portnega direktorja,
Rasta A`noha, v prihodnje
ve~jo te`o. Lahko to razumemo kot
te`njo po tesnej{em sodelovanju in
ve~jem vklju~evanju stroke v tekmovalno
smu~anje?
Prav gotovo. Odslej bo Strokovni svet
ZUTS-a veliko bolj dejaven. Ob
pomo~i fakultete ter drugih institucij
je zadol`en in odgovoren za razvoj
stroke v okviru Zdru`enja u~iteljev in
trenerjev smu~anja Slovenije. Miha
Verdnik je `e vklju~en v delovanje
strokovnega sveta alpskih disciplin pri
SZS. Seveda moramo imeti v strokovnem
svetu ZUTS tudi predstavnika
prej omenjenega strokovnega sveta
alpskih disciplin, ki ga vodi Gorazd
Janko. In namen? Vadba tehnike. Dovolite
mi, da za ilustracijo uporabim
golf. Tudi najve~ji mojstri tega {porta
ob~asno najemajo u~itelje in se z njihovo
pomo~jo vedno znova vra~ajo k
osnovam. Tako mora biti tudi v
alpskem smu~anju. Tudi vrhunski tekmovalci
se morajo v `elji po odpravljanju
pomanjkljivosti vra~ati k
osnovam, ki pomenijo temelj dobrega
smu~arskega polo`aja v tekmovalni
situaciji. Pri tem so trenerjem lahko v
veliko pomo~ demonstratorji. Zato
smo v okviru priprav demonstratorske
vrste posebno pozornost namenili tudi
delu z vrhunskimi tekmovalci. Pri tem
sta znanje in {ola smu~anja osredoto~ena
na to~no dolo~en segment,
ki ga tekmovalec potrebuje.
Ob koncu pogovora se dotaknimo {e
prora~unske blagajne. ZUTS je
namre~ pri zbiranju sredstev povsem
lo~en od tekmovalnih panog. Imate
zaradi nekoliko manj vidne vloge v
medijih pri zbiranju prepotrebnih
sredstev veliko te`av?
Finan~na sredstva so pri Smu~arski
zvezi Slovenije, v okviru katere delujemo,
natan~no razdeljena. Natan~no
se ve, koliko denarja ima posamezna
disciplina. Ne bi rad govoril o konkretnih
{tevilkah. Lahko pa zatrdim, da je
ZUTS v zelo 'lepem plusu'. Vse programe,
ki jih izvajamo, pokrivamo
sami oziroma s pomo~jo sponzorjev.
Martin Pav~nik
26 www.sloski.si www.modrakartica.com

www.modrakartica.com
www.sloski.si
27