Novice izpod Krvavca - Cerklje.si
Novice izpod Krvavca - Cerklje.si
Novice izpod Krvavca - Cerklje.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Ljudje in dogodki<br />
Ni nam vseeno za slovenščino<br />
»O, da bi mogel danes s svojo bratovsko besedo v vas vzbuditi ogenj navdušenja za jezik Slovenije …«<br />
<strong>Cerklje</strong> – Pred nedavnim smo praznovali 21.<br />
leto samostojne Republike Slovenije, katere<br />
uradni jezik je slovenščina. Kleni Slovenci,<br />
katerih imena poznamo še iz osnovnošolskega<br />
izobraževanja, so že sredi 16. stoletja skušali<br />
svojemu narodu uzavestiti materinščino, še posebej<br />
pa sredi 19. stoletja Anton Martin Slomšek,<br />
ki je v svojih Zlatih orehih zapisal: »V domačem<br />
jeziku naj se narod začne učiti! Kdor<br />
spoštuje svoj narod, mora spoštovati tudi<br />
materino besedo in skrbeti za njeno čast.<br />
Slovenščina naj nam bo ravno tako draga,<br />
kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla!«<br />
Zato ni čudno, da je bil ves čas svojega delovanja<br />
tesno povezan z uglednimi jezikoslovci in<br />
tako se je odločil napisati Slovnico slovenskega<br />
jezika. Njegovi dijaki so jo med seboj celo<br />
prepisovali in se tako učili slovenščine. Kljub<br />
številnim nalogam je bila šola še vedno stalnica<br />
v njegovem življenju. Pod njegovim skrbnim<br />
vodstvom so gradili nove šole, prenavljali stare<br />
in zanemarjene.<br />
Danes A. M. Slomšek ne bi mogel več trditi,<br />
da je materina beseda od vseh dobrot največja,<br />
da je jasno ogledalo vsakega ljudstva in mila<br />
rejnica vsakega nauka ter izobraževanja narodovega.<br />
Sedanje medgeneracijsko sožitje je široko<br />
ra zpeto. Tako so se še mnogi učili jezika po Bajc-<br />
-Kolarič-Ruplovi-Šolarjevi slovenski čitanki ali<br />
Slovenski slovnici, mlajši pa že po Toporišičevi<br />
Slovenski slovnici. Slednji naj bi v vsakdanjem<br />
komuniciranju kljub sodobni tehnologiji s pridom<br />
uporabljali normativne priročnike, iz česar<br />
sledi, da jim pravopisna pravila ter tvorba uradnih<br />
in neuradnih besedil ne bi bila v breme, ali<br />
drugače povedano, da bi bilo zapisano sporočilo<br />
kar se da jezikovno pravilno.<br />
Med nami so, ki jim ob vseh vsakdanjih opravilih<br />
in skrbeh ni vseeno za jezik. Negujejo ga z<br />
zavezanostjo knjigi, kulturi branja in vseživljenjskemu<br />
učenju. Zbrani v jezikovni delavnici ob<br />
Tednu vseživljenjskega učenja 2012 smo ponovno<br />
spregovorili o zemljepisnih imenih, ki še vedno<br />
niso zapisana po jezikovnih normativih, a bi<br />
morala biti: Praprotna Polica, Šenturška Gora.<br />
Prepogosto je napačno rabljeno poimenovanje s<br />
predložno zvezo (na, v, iz, z, s), zapisovanje stvarnih<br />
lastnih imen, ki terjajo pripis vrste družbe oz.<br />
organizacije (Moja šola, s. p.), ločil (vejice, pike<br />
kot nekončno ločilo, stičnega-nestičnega vezaja,<br />
podčrtaja …), praznikov (gregorjevo, martinovo,<br />
Prešernov dan, dan državnosti, Marijino<br />
vnebovzetje, Marija Vnebovzeta, božič, novo<br />
leto …).<br />
Da, naša domovina je polnoletna, nam pa ob<br />
naši polnoletnosti ni potrebno obvezno znanje,<br />
ki bi ga identificirali z ustavno določbo o rabi<br />
uradnega jezika. Kaj pa generacije za nami?<br />
Mati hčeri, <strong>si</strong>nu, dedek vnuku ali pravnukinji!?<br />
Po Slomšku: Otroška vzgoja je najimenitnejše<br />
delo, ki ga malokdo prav zna, čeravno<br />
le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati,<br />
jih pridno učiti in vsega dobrega vaditi.<br />
Iz dobre šole rastejo boljši ča<strong>si</strong>, iz slabe slabši.<br />
Ča<strong>si</strong> so takšni, kakršni so ljudje. Boljših<br />
ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih<br />
otrok.<br />
Če ob sklepu mojega razmišljanja o odnosu do<br />
splošnega védenja in znanja potegnem paralelo<br />
iz preteklosti v sedanjost, iz te v prihodnost,<br />
lahko zapišem, da nam Slomškov opus ponuja<br />
kompas, ki naj ljudem pomaga najti pravo pot<br />
na zemljevidu zapletenega sveta, da bi živeli in<br />
gradili trdnejšo skupnost. Daniela Močnik<br />
TRGOVINA Z ELEKTRO IN<br />
TEHNIČNIM MATERIALOM<br />
LOGIN BV D.O.O., SUHADOLE<br />
PRI NAS DOBITE:<br />
VES ELEKTRO MATERIAL, SVETILA, ŽARNICE, ROČNO ORODJE,<br />
ELEKTRIČNO ORODJE, RAZNE VIJAKE, SILIKONE, SPREJE,...<br />
PRODAJA ELEKTRIČNEGA ORODJA MAKITA, METABO<br />
● PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT IN DACIA !!! novo<br />
● PRODAJA RABLJENIH VOZIL VSEH ZNAMK<br />
● POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA RENAULT IN DACIA<br />
● NADOMESTNO VOZILO<br />
● RENAULT POMOČ NON-STOP<br />
● POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV<br />
● PRODAJA IN MONTAŽA PNEVMATIK<br />
● OPTIKA PODVOZJA<br />
● AVTOLIČARSKE IN AVTOKLEPARSKE STORITVE<br />
ZA VOZILA VSEH ZNAMK<br />
● POOBLAŠČENO CENILNO MESTO ZA<br />
ZAVAROVALNICE:<br />
RAZPRODAJA SVETIL IZ ZALOGE<br />
- 50% IN - 70%<br />
LOGIN BV D.O.O.<br />
SUHADOLE 21<br />
1218 KOMENDA<br />
TEL: 01/8341-399<br />
ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00h DO 18.00h,<br />
OB SOBOTAH OD 8.00h DO 12.00h, NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO<br />
PREŠA, d.o.o., <strong>Cerklje</strong><br />
Slovenska cesta 51 - <strong>Cerklje</strong><br />
Tel.: 04/281 57 13 servis, tel.: 04/281 57 11 prodaja<br />
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 in<br />
od 13. do 17. ure. Sobota zaprto.<br />
12 - NOVICE IZPOD KRVAVCA
Change language