Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pogovor z mag. Markom Starmanom, državnim sekretarjem na MOP<br />
Nad erozijo zaupanja<br />
pri posegih v prostor<br />
s korektnimi postopki<br />
Mag. Marko Starman pozna problematiko<br />
energetskega izkoriščanja Save iz konca devetdesetih<br />
let, ko je kot sekretar vladne komi<strong>si</strong>je za preprečevanje<br />
oškodovanja družbenega in državnega premoženja<br />
ter zaščito javnega interesa sodeloval pri razreševanju<br />
problema naveze med Savskimi elektrarnami in<br />
avstrijskim Verbundom za izkoriščanje spodnje Save.<br />
t<br />
30<br />
akrat se je <strong>Slovenija</strong> odločila, da bo<br />
to reko izkoriščala sama, in zato je bil<br />
mag. Starman, pravnik po poklicu,<br />
nadvse primeren, da po prihodu za državnega<br />
sekretarja na MOP pomaga pri<br />
reševanju zagonskih težav tako kompleksnega<br />
projekta, kot je gradnja HE<br />
na spodnji Savi.<br />
Kmalu po vašem prihodu na Ministrstvo za<br />
okolje in prostor je bila vzpostavljena redna<br />
koordinacija vseh pomembnih akterjev<br />
na projektu HE na spodnji Savi, ki ste ga<br />
učinkovito vodili. Je bila to rešitev v časovni<br />
stiski, v katero je takrat prišel ta projekt,<br />
saj gradnja infrastrukturnega dela ni sledila<br />
energetski izvedbi projekta?<br />
»Gradnja HE na spodnji Savi in vse<br />
druge infrastrukture, ki sodi zraven, je<br />
bil pomemben projekt. Z njim sem bil<br />
seznanjen, že ko sem bil na prejšnjem<br />
delovnem mestu v vladi. Tedaj smo<br />
se tudi odločili, da se tega projekta ne<br />
bomo lotili skupaj z Avstrijci. Ko sem v<br />
začetku leta 2005 prišel na Ministrstvo<br />
za okolje in prostor, so se težave na tem<br />
projektu skoncentrirale, predvsem na<br />
infrastrukturnem delu, kar pa je vplivalo<br />
tudi na energetski del. Ker pa je<br />
bil to prioritetni projekt, je bila potrebna<br />
neka oblika koordinacije, ki sem jo<br />
vodil. Nekaj časa smo imeli tedenske<br />
sestanke vseh odgovornih na projektu.<br />
Po uspešni koordinaciji med vsemi<br />
sodelujočimi je bil državni lokacijski<br />
načrt za HE Blanco sprejet na vladi v<br />
začetku junija 2005, kar je omogočilo<br />
konce<strong>si</strong>onarju HSE pričetek gradnje<br />
energetskega dela.«<br />
Projekt gradnje HE na spodnji Savi z<br />
vso infrastrukturo vred je zahteven po<br />
vseh plateh, saj pri njem sodelujejo tako<br />
energetika, druga infrastruktura, država,<br />
lokalna skupnost. Do kakšnih spoznanj<br />
ste prišli pri njegovem spremljanju?<br />
»Gradnja HE na spodnji Savi je postala<br />
vizionarska zgodba. Ker so postajali<br />
problemi zmanjševanja ogljikovega diok<strong>si</strong>da<br />
privilegirani, je postala tovrstna<br />
energija tista, ki pomaga reševati ta<br />
problem. Glede na velikost in obsežnost<br />
projekta je pri njem res veliko dejavnikov,<br />
ki vplivajo na njegov dober izid.
Change language