Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
Naložbeno zelo živahno leto Slovenija odločno podpira ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nova strategija za zmanjšanje<br />
števila nesreč pri delu<br />
V Evropski uniji se vsako <strong>leto</strong> zgodi okrog več<br />
kakor štiri milijone nesreč, neposredno povezanih<br />
z delom, okrog 4.400 delavcev pa se vsako<br />
<strong>leto</strong> pri delu smrtno ponesreči. Čeprav se trend<br />
v zadnjih izboljšuje, pa je Evropska komi<strong>si</strong>ja<br />
prepričana, da je mogoče na področju varnosti in<br />
zdravja pri delu narediti še več kot doslej. Tako je<br />
konec februarja sprejela novo petletno strategijo,<br />
s katero želi v celotni Evropski uniji do leta 2012<br />
za četrtino zmanjšati število bolezni in nesreč,<br />
povezanih z delom.<br />
V obdobju 2000–2004 se je število smrtnih nesreč v EU<br />
15 zmanjšalo za 17 odstotkov, število nesreč, ki so vzrok<br />
za najmanj tridnevno odsotnost z dela, pa za 20 odstotkov.<br />
Izboljšanje dosegajo tudi novinke iz širitvenega vala 2004,<br />
kjer se je med <strong>leto</strong>ma 1998 in 2004 število smrtnih nesreč pri<br />
delu zmanjšalo za 15 odstotkov, število hudih nesreč pa za<br />
16 odstotkov.<br />
Kljub napredku pa številni evropski delavci še vedno menijo,<br />
da sta njihovo zdravje ali varnost ogrožena zaradi njihovega<br />
dela, kažejo rezultati četrte evropske raziskave o delovnih<br />
razmerah. Slaba tretjina je prepričana, da njihove zdravstvene<br />
težave niso naključne, temveč jih je bodi<strong>si</strong> povzročilo<br />
ali poslabšalo njihovo delo. Da je njihovo zdravje ogroženo<br />
zaradi njihovega dela, pa meni 35 odstotkov delavcev.<br />
Neenotno zmanjševanje in nova poklicna tveganja<br />
Zmanjševanje poklicnih tveganj v Evropski uniji ni enotno.<br />
Tveganjem so najbolj izpostavljeni zaposleni v gradbeništvu,<br />
kmetijstvu, prometu in zdravstvu. Med kategorijami delavcev so<br />
najbolj ogroženi mladi in starejši delavci, delavci z negotovo<br />
zaposlitvijo in migranti ter moški v primerjavi z ženskami (razmerje<br />
nezgod je 3 : 1). Večina poškodb pri delu se zgodi v<br />
malih in srednje velikih podjetjih (82 odstotkov vseh poškodb<br />
pri delu in 90 odstotkov vseh smrtnih primerov), ki so zaradi<br />
tega bolj prizadeta, saj težje nadomestijo ključne delavce, kar<br />
lahko privede do izpada produktivnosti.<br />
Spreminja se tudi narava poklicnih tveganj glede na pospeševanje<br />
inovacij, razvoj novih dejavnikov tveganja (na<strong>si</strong>lje na<br />
delovnem mestu, vključno s spolnim in p<strong>si</strong>hološkim nadlegovanjem,<br />
odvisnosti) ter spremembo vzorcev dela. Povečuje<br />
se število kostno-mišičnih obolenj, kot so bolečine v hrbtu,<br />
poškodbe sklepov in poškodbe zaradi ponavljajoče se obremenitve,<br />
čedalje več je tudi bolezni, ki so posledica p<strong>si</strong>hičnih<br />
obremenitev.<br />
EVROPSKA UNIJA<br />
Inflacija v območju evra<br />
februarja nespremenjena<br />
Letna stopnja inflacije v območju evra je februarja v primerjavi<br />
z januarjem ostala nespremenjena pri 1,8 odstotka, je sporočil<br />
evropski statistični urad Eurostat. Tudi v celotni Evropski uniji<br />
je inflacija februarja na letni ravni ostala nespremenjena pri<br />
2,1 odstotka. Najnižje stopnje inflacije v EU so dosegli Malta<br />
(0,8 odstotka), Francija, Finska in Ciper (v<strong>si</strong> 1,2 odstotka).<br />
Najvišje so bile letne inflacijske stopnje na Madžarskem<br />
(9,0 odstotka), v Latviji (7,2 odstotka) in Estoniji (4,6 odstotka).<br />
V Sloveniji je februarja letna stopnja inflacije znašala<br />
2,3 odstotka. Letna stopnja inflacije se je februarja v primerjavi<br />
z januarjem zvišala v 13 članicah povezave, v 12 se je znižala,<br />
v eni pa je ostala na enaki ravni. Po izračunih statistikov so se<br />
v Uniji februarja na letni ravni najbolj zvišale cene alkohola in<br />
tobaka (za 4,7 odstotka), izobraževanja (za 3,3 odstotka) in<br />
stanovanj (za 3,1 odstotka). STA<br />
Povprečni prebivalec EU leta 2004<br />
pridelal pol tone odpadkov<br />
V državah članicah Evropske unije so komunalne službe leta 2004<br />
v povprečju pobrale 518 kilogramov gospodinjskih odpadkov na<br />
prebivalca. Po količini zbranih smeti vodijo Irska (753 kilogramov<br />
na prebivalca), Ciper (739 kilogramov) ter Danska in Luksemburg<br />
(po 696 kilogramov), kažejo podatki evropskega statističnega<br />
urada Eurostat. <strong>Slovenija</strong> je bila s 417 kilogrami odpadkov na<br />
prebivalca leta 2004 pod povprečjem Unije. Večina gospodinjskih<br />
odpadkov v EU še vedno pristane na odlagališčih, saj številne<br />
države nimajo sežigalnic. Leta 2004 so tako v povprečju na<br />
odlagališča prepeljali 243 kilogramov smeti na prebivalca,<br />
medtem ko so jih v sežigalnicah uničili 88 kilogramov. Največ<br />
gospodinjskih odpadkov na prebivalca so sežgali na Danskem<br />
(379 kilogramov), Luksemburgu (260 kilogramov) in na<br />
Švedskem (217 kilogramov). V Sloveniji so na ta način uničili osem<br />
kilogramov smeti na prebivalca, 313 kilogramov jih je pristalo na<br />
odlagališčih, ostale pa so reciklirali. STA<br />
39
Change language