pravljica o carju saltanu - Taja Kramberger

A. s. PtlSrtx
PRAVLJICA
O CARJI] SALTANU
o NJEGOVEM SINU
SLAVNEM IN MOGOCNEM JUNAKU
KN tr,ZIJ GVIDONU SALTANOVICU
IN O PREKRASNI
CARTCXT LABODKI
A
POSLOVENIL
oToN Zu Pexe te
*
rElEt
T[I{"
MLADINSKA KNJTGA
1950

F$f d
i.: I
-
,ffidffi
'w
I
I
& ri device pozno
pri kolovratih sed6.
ze
>Ko bi iu, bile carica,Ko bi iaz bili carica,<
druga govoti sestrica,
>kot bi trdnil, svatom vsem
platna na pretEk natkem"<
\

Ko bi ju, bili carica,<
tretja govori sestrica,
>earju sina porodim,
da bi se postavil z njim.<
Tohko da je kondala,
dver je tiho zaSkripala,
v izbo stopi svetli car,
tiste zemlje gospodar.
Ko je njim pogoyor tekel,
skrit je na uBesa vlekel,
in od vseh poslednja rei
mu bild je najbolj v5e6.
>Zdrava, krasna mi devica,<
pravi, >bodi mi carica,
in septembra, kot ve1i5,
glej, da dedka mi rodi5.
Yama dvema pa se pi5e,
da grestd iz kmedke hi5e
in odrineta takoj
za sesti6 in za menoj:
ena nam bo platno tkala,
druga kuho opravljala.<
4
C*" gre v v6Zo, a Yes zbor
gnete se v Siroki dvor.
Car se naglo je odlodil,
isti dan se je porodil.
Car Saltan preznuje pir
s svojo ljubo ile zveder;

potlei gostje v dragoceno
posteljo slonoko5deno
poloZijo mlada dva
in pustijo ju sam6"
V kuhinii ena iezo kuha,
druga pa Pri statvah Puha
tare iu zavist obe,
njima vse to v ko5 ne gre'
Vrla carjeva nevesta
pa obliubi dani zvesta
res zanosi 5e to no6.

6
Boj zdiv ja na meji vrod:
car Saltan se lodi od Zene,
na konjida se poZene,
njej 5e pravi: >>Nase glej,
mene y srdecu imej.<
In ko on od domadije
dalei ljute boje bije,
pride das Bog jima da
sina, ki ga je za dva.
Bdi carica nad fantidem
kot orlica nad orli6em.
Sdl pa s pismom i,e hiti,
nej odeta zveseli.
Tu, ki tke, in ta, ki kuha,
in pa ta56a Babaruha,
pa ga zdrilLiti Zel6
in prestredi sli vel6;
posel drugi mora iti
in takole sporoditi:
>Porodila ti zveder
je carica sina, hder ?
Zaba oi, miS, ne podgana,
temved zt'etca" trsem neznana.(
K, je zvedel odka car
od poslanca 6udno stvar,
kviSku planil je ko stekel,
sli obesiti je rekel;
a vmiri se isti das,
d6 poslancu ta ukaz:
>eakajte, da stvar prei56e,
ko se vrne car, sodi5de.

Sat je s pisrnom odbrzBl
in nazadnje t ja dospdl.
T., ki tke, in ta, ki kuha,
ino baba Babaruha
ga oropati vel6;
sli do smrti napoj6,
r, Lep ffiu, ko ga zmore t'ganie,
drugo vtaknejo pisanje
in prinese sil oLgan
to povelje 5e ta dan:
>rCar veli -
bojar uboga:
naj carico brez odloga
ino tisti p6rod z nio
vri,ejo skrivaj v vod6.<
7

Kuj bi drugega storili?
Res bojarjem car se smili
in earica, toda i,e
v spalnieo k nji naval6.
Razloill ji carsko voljo
njej in sinu ne najboljo
carski preber6 ukaz
in carico isti das
s sinom vred v sod posadijo,
zasmolijo, potodijo
in spustijo v oeean,
kot je vkazal car Saltan.
I
Zter.de vrh neba migljajo,
vali vrh morjri igrajo;
irn oblak hiti Eez svod,
preko morja plava sod.
Y njem kot Zalostna vd.ovica
plade, bije se carica,
fantu pa se v rast mudi,
kakor hitrica zori.
Mine dan, carica vzdiha . . .
Dete val priganja stiha:
,Oj ti valdek, ti moj val,
tebi Bog lep6 je dal:
koder hodeS, ti pljuskede5,
morsko kamenje premede5,
breg zalijeS, ko zavre5,
nosi5 ladje, kamor de5
skraj5aj nam& boledino,
pljusni naju na kopnino!

In ubogal ga je val:
in na breg do suhih tal
lahno sodec je pomaknil,
tam ga pustil, tiho uplaknil.
Mati in sin sta re5ena,
dutita pod sabo tla;
a kako Lz soda-jede ?
Mar ju Bog oteti nede?
Sin se na nolice vzpne'
v dno z glavico se uprd,
malo je z zobmi za5krtal:
>Ne bi okna tu prevrtal
nama na dvori5de?< d6,
dno se vda, on venkaj gre.
9

Mati in sin sta zdaj na varnem.
Grid azreta v polju ravnem;
sinje morje bije v rob,
vrhu gri6a zllen dob.
Sin pomisli: zdaj seveda
nama treba bi obeda.
Stede k dobu lahkonog,
vejo ulomi si za lok.
Po motvoz od kriZca segne
in na lok si ga nategne,
trst tenak si priostri,
za strelico priredi,
potlej mahne vzdoli, doline,
kraj morjS iskat divjine.
10
Bliro morja konec lok
sli5ati je kakor stok . . .
To je pad morj6 nenrrro . . .
Gleda vidi borbo burno:
-
bije v vodi se labud,
nanj se spu5da jastreb ljut;
6ni trepeta od straha,
po val6h s perutmi maha;
ta Le kremplje je razprl,
kljun krvavi vanj trprl . . .
Ko pa strela je zapela,
v vrat je jastreba zadela
jastreb v m6rje tztodr kri,
carjeviE lok izpusti;
Slej: pti6 tone sredi toka
in z neptidjim krikom stoka,

i -{:-::
,ffi
::r:ri,=, ;:t: ll];r:l= i-::-,':i
l .
-, a:. a. a:a:::::.r,.' ::::.r : . r..).. r'.t..::;:':i=.:-':a:. :;.:-'= a-:.a::': a,,
.irr;1:::l::,;l:ri:jjj:l:.i:::::''
,r:a::.::at::::;i::r:tlj: ,#*
a labod okrog njegi
plava, besno kljuje ga;
prepodasi se mu usaplja,
bije, v rnorje ga potaplja
in carjevidu nato
prev po rusko d6 tako:
>Carjevi6, ti moj branitelj,
premogodni moj relitelj,
naj te prOved ne boli,
da brez hrane bo5 tri dni,
ker pognal si strelo Y morje;
je gorj6, a ni najg6rie.
Dobro te pladala hom,
dolg ti poraYnala bom.
1t

Mar si re5il labodico?
Osvobodil si devico;
mar si jastreba predrl?
N", darovnika si strl.
Ne pozabim te nikoli,
pa me kli6i kadar koli.
.Zdaj se vrni k materio
ne Lalaj, mirn6 zaspi.<
12
Odl"t"lu labodica,
carjevid pa in carica,
ki Yes dan ju grudil glad,
SIa te56i sta tudi spat.
Fant odpre oLt iz spanja,
m6ni, da se mu 5e sanja,
gleda in vse bolj strmi:
mesto tam pred njim kiPi;
stene bele, beli hrami,
kupole se nad cerkvami
bodijo lesketaiod,
samostanoY je na mod.
BrZ LZ sna 5e mater skli6e;
ona klikne, on zavtde:
,Ej, labodka moja, vem,
da se skriva za vsem tem !<
Mati s sinom v mesto stoPa,
in ko onkraj sta okoPa,
vsi zvonovi zaPojo,
da nikoli 5e tako:
ljudstvo se vali naProti,
hvalnice poi6 po poti,

n*"f
#:a3
"*.-'1
"r:J
in v kodijah iz zlata
dvor se prednju pripelja;
narod klide jima slavo,
carjeviEu pa na glavo
kneZjo kapo posad6,
ga vladarja razglas6:
in med radostnim vrvenjem
s earidinim dovoljenjem
5e ta dan zasede tron
pod imenom knez Gvidon.
t3

l4
V"t", d,ez morj6 vzigrava,
v barko lahno popihava:
barka po valeh drdi,
sapo v jadra vsa lovi.
Kapitan pa se ozira
in na krov mornarje zbiraz
>Na otoku znanem tam
kaksno dudo vstaja nam?
Novo mesto zlatoglavo,
luka z branom, vso napravo!<
Y luki topi zagrml
in pristati jim ve16.
Ystavijo s€, kot se tide;
kll'ez Gvidon v gosti jih klide,
jih postreZe, napoji,
vedeti od njih ileliz
>Kak5na va5a je kupdija?
Kam? Kj" rram je domadiju?u
Iu mornarji, vsi 4ar6d:
>Yes objadrali smo svet,
trgovali smo s soboli
in lisicami okoli;
zdaj nam je potekel rok,
vradamo se na rztok
mimo Skolja 5e Bujana
v carstrro slavnega Saltana.u
Knez jim pravi: >Sre6no pot
vam, gosp6da, vsepovsod
po Sirokem oceanu
k carju slavnemu Saltanu:
moj nesite mu poklon.