KRIIA ALI LE PREPIH - Taja Kramberger

BESEDILO O MARKO GAVRILOSKI
KRIIA ALI LE PREPIH
V DS
V zaEetku novembra je pisatelj Miha Mazzini izstopil
iz Druitva slovenskih pisateljev (DSP). Kot je vkratki
izstopni izjavi zapisal, se je za ta korak odloiil,
ker druitvu delasramoto,sajje glede na zadnje
ocenievanje whunskosti pisateljev dobil Ie desetino
vseh toEk in zaradi tegakot neperspektiven pisatelj
v to druitvo ne sodi vei.Seveda ni prvi,ki je izstopil,
in verjetno tudi ne zadnji, a tokrat so se (spet)
odprla doloiena vpraianja, ki se dotikajo ustreznega
razdeljevania sredstev, primernosti toikovania in
na sploh vloge DSP v slovenskem kulturnem in tudi
Siriem druibenem okolju.
:sffi
Druitvo se na njegov izstopjavno nj odzvalo in kot so kasneje sporo-i1i,je 1e na poiten in pregleden naiin razde
tedanjl predsednik Milan Jesih izrazil obialovanje jn Mazzinjja po elektronskj ljevali finandna sredstva, Cradjinik
poiti pozval, naj ponovno premisli svojo odloiitev. Mazzini je premislil 1n se opredeli iirio vlogo DSp v slovenskem
odlodil, da bo svojo kratko izstopno izjavo podkrepil z dalj5o obrazloTitvijo, ki prostoru. Po njeqovem mnenlu bi DSp
jojeobjavilkotkolumnoznaslovom Razvojnosocialnalai.Pravzapravvnjej lahko,skrbelzavzgojoinizobraZeposkuia
razloiiti "zgodovino
slovenskega odnosa do kulture" in izpostavi (pri vanje nadebudnih piscev in pisk, pri
tem spet ni prvil) nekatera kljudna, nerazreiena vpraianja, kj slovensko kul medijih bi tahko tobiral za oZivitev krituro
silijo v povpreije, kjer se v zaprtem krogu e/ltnih izbrancev doloia, komu tike literarne produkcije /.../, pomagal
bodo podelill sredstva za ustvarjanje, komu za prelivetje, koga bodo nagradili razreiiti paradoks slovenskih knjiinic,
in koga kaznovall s pozabo.
ki prejemajo kulturna sredstva za to,
rzsropcRADrir{KA
!:,i::,i#li,':;:ij";:17:,:i":;,!;:"
V druStvu so ie zmeraj moliali jn upali, da zgodba ne bo dobila zagona sneine tu, da se postavi proti nadaljnjemu si_
kepe. A se je zgodiio ravno obratno. Deset dni po objavi Mazzinijeve kolumn e romaien ju slovenskega jezika*.Takinih
je iz DSP izstopil 5e pisatelj Branko Cradiinik in javnost je postala pozornejia. in podobnlh predlogov vsekakor ne
Cradiinik se je za izstop odloiil, ker se druitvo "za
svoje poniglavo ravnanje" zmanjka. Sedaj je na potezi DSg ie Zelj
Mazzinlju ni opravicilo. V svojj utemeljitvi lzstopa je izpostavil doloiene znaiil- svo;e delovanje izboljiatl jn se otistjtj
nosti slovenske kulture, kot je socialno-razvojna mentaliteta (po Mazzinlju), obtoTb, kj so vedno glasnejie, a bodo
ki.temelji na klanski solidarnosti. Prav tako se obregne nad absurdnostjo kr1-
(glede ra slovensko prakso) Zal spet
terijev in toikovanja, po katerih se vrednoti posameznega avtorja in njegovo udarile ob trd zld trdnjave ljudi, ki so si
delo. Kar pa DSP vleie na dno morja,je to, da so "clani
druitvenega gremija /.../ v zaprti dru7beni mreZl zagotovili svoj
ie zdavnai poskrbeli za nastanek zaprtega kroga. Kdor se skuia v to podganjo poloiajjn sredstva za preZivljarje.
dirko vkljuiiti na novo, nima'ians' (razen, te ga klan sprejme), kajti te nimai
dovolj toik, ne morei v tujino; ie pa nisi bil v tujini, ne dobii totk".
I{OVE RAZVO'NE POTI
Tako Mazzin j kot Cradiinik DSP predlagata nekaj reiitev Medtem ko se prvr'
osredotoii zgolj na svoj primer jn predlaga tri korake, po katerih bj v druitvu
5E DSP TAHKO
ZAGTEDA V OGIEDAIU
KOT DORIAI{ GRAY
H jg jeniana jn moralna dolinost DSp
bi bjla, da natanino reflektira svoj

polo2aj, analizira poteze in delovanje zadnjih nekaj let ter
nato postavi nove smernice in dolodi svojo vlogo v slovenski
druTbi. Vpraianje je, ie je vse to zmoTno nareditj Za
zdaj samo opravi-uje lastno ravnanje s sprenevedanjem
in -udenjem nad izstopom dveh ilanov ter spraievanjem,
ali ne gre morda za natin samopromocije, kot je pred
kratklm izjavil nekdanji predsednik DSB Milan lesih. Druitvo
se je po vsem tem le odzvalo z obrazloZitvijo primera
Mazzini, v kateri po vrsti zanlka vse obtoZbe, Mazzinijevo
pisanje pa ozna-i za zavajajoie. Ob napisanem lahko ob
nepoznavanlu ozadja hitro zapademo v pristransko obtoievanje
in kupovanje resnic. A ne gre za tak boj. Ne gre
za to, kdo bo imel prav in kdo ne, temvei za resno kritiko
DSB da mora kreniti v drugo smer. Mazzjni in Cradiinik
nlsta prva, kl sta izstopila, prav tako pa nista edina krjtika
druitva. Vpraianje je 1e, ie ju bo zdaj (kot tudi njune
podpornike) pozicijsko mo-na pisateljska klika sku6ala
onesposobiti s pozabo. z odrinjanjem na margino jn s
klevetanjem v tujini, kot se je to zgodjlo naii sogovornicj,
pesnicj, pisateljicj in prevajalki Taji Kramberger. V
nadal.levanju objavljamo skrajiano obliko pogovora (vena
www.soup.silkazi n/extra s).
ie predpostaviva, ita je v DSP skoncenhirana
iloloiena elitna tllryina liuili, ali so ljudje
tpotobni viileti torkar se ilogajav iilrtitvu
Na eni strani navadni ljudje, kl gredo skozi jdeoloikj
aparat drZave, ki se mu rece izobraZevanje, tega, kar se
dogaja, gotovo niso sposobni videti, kerjim ves izobraZe
valnj sjstem od osnovne iole do diplome ali do doktorata
ne di orodij, s pomotjo katerih bj se lahko distancirali
od dogajanja in ga znali videtl. Na drugi strani pa imajo
1;udje danes svoje skrbi, iemu bi se ukvarjali z DSP Tam
bi morale zadeve tedi, saj grezaposveieni kraj skupnosti
jn kulture. Dejstvo je, da ni tako. Mishm, da obstajajo posamezniki
in posameznice, ki vidijo, kaj se dogaja, vendar
nimajo realne moii, da bj kaj spremenill. Realna moi
vkopane elite pa je njeno tiho varovanje lastnih poziclj
predvsem s sjstematicno reprodukcljo sistema obstoleiih
oblastnih mest in z brjsanjem ne-njenih krajev memorije.
To se ne bc ka' samo od sebe odpravilo. V sodobnem iasu
(v tej .e:e'r i:sti. ki zares dobro piie, nima publike, kl bi
.a :'e: : :-a'a. 3:cjr stvo se namrei obiikuje postopoma,
, ;:'i - : :' , : ':a'aiJro. ne nastane tez noi.
Potemtekem iiitev obzofa in mej z nenehnim
ruz gl abf afi em in refl ekttuanjem poloiaia
y terrl elitnen l