Delo (Književni listi): Tesla je recitiral Fausta in 'videl' - Založba Sanje
Delo (Književni listi): Tesla je recitiral Fausta in 'videl' - Založba Sanje
Delo (Književni listi): Tesla je recitiral Fausta in 'videl' - Založba Sanje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Naročnik: ZALOŽBA SANJE<br />
Objave so namen<strong>je</strong>ne <strong>in</strong>terni uporabi v skladu z odločbami ZASP <strong>in</strong> se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati <strong>in</strong> distribuirati!<br />
Klip<strong>in</strong>g d.o.o.<br />
Recitiral <strong>je</strong> <strong>Fausta</strong> <strong>in</strong> videl , kako delu<strong>je</strong> <strong>in</strong>dukcijski motor<br />
Književni <strong>listi</strong> Knjigi o Nikolu Tesli ob 70-letnici n<strong>je</strong>gove smrti - Prepričan <strong>je</strong> bil, da ima vsakdo pravico do brezplačne elektrike<br />
MlSO RENKO<br />
Navaden človek si težko predstavlja,<br />
kako delu<strong>je</strong> <strong>in</strong>dukcijski<br />
motor, ki velja za enega najgenialnejših<br />
izumov človeštva,<br />
niti kako se obrača magnetno<br />
pol<strong>je</strong>. Posebej paradoksalno se<br />
zdi, da Nikola <strong>Tesla</strong>, človek, ki<br />
nam <strong>je</strong> elektrificiral živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
do konca ni našel odgovora na<br />
vprašan<strong>je</strong>, kaj <strong>je</strong> to - elektrika.<br />
»Svetloba <strong>je</strong> bila vedno na moji<br />
strani. Ali veste, kdo mi <strong>je</strong> odkril<br />
izmenično magnetno pol<strong>je</strong> <strong>in</strong> <strong>in</strong>dukcijski<br />
motor, kar me <strong>je</strong> tako<br />
proslavilo pri šest<strong>in</strong>dvajsetih letih<br />
Nekega poletnega večera v Budimpešti<br />
sva s prijatel<strong>je</strong>m Sigeti<strong>je</strong>m<br />
opazovala sončni zahod. Tisoče<br />
ogenjčkov se <strong>je</strong> vrtelo v tisoč žarečih<br />
barvah. Spomnil sem se na<br />
<strong>Fausta</strong> <strong>in</strong> ga pričel recitirati. In takrat<br />
sem v nekakšni meglici videl,<br />
kako se obrača magnetno pol<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
kako delu<strong>je</strong> <strong>in</strong>dukcijski motor. Videl<br />
sem jih v soncu!«<br />
To <strong>je</strong> Nikola <strong>Tesla</strong> leta 1899 v<br />
svo<strong>je</strong>m laboratoriju v Colorado<br />
Spr<strong>in</strong>gsu povedal Johnu Smithu,<br />
nov<strong>in</strong>arju revi<strong>je</strong> Immortality (Nesmrtnost).<br />
Tedaj čislan izumitelj <strong>in</strong><br />
znanstvenik <strong>je</strong> priznal, da <strong>je</strong> vendarle<br />
poraženec. »Nisem izpolnil<br />
najpomembnejšega, kar bi lahko.<br />
Želel sem osvetliti vso Zemljo. Svetloba<br />
bi se pojavila nad ekvator<strong>je</strong>m<br />
kot prstan okoli Saturna.« Dvajset<br />
let kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> v reviji Electrical<br />
Experimenter začel objavljati članke<br />
o svo<strong>je</strong>m živl<strong>je</strong>nju <strong>in</strong> delu, ki jih<br />
<strong>je</strong> pred nekaj tedni v slovenskem<br />
<strong>in</strong> angleškem <strong>je</strong>ziku izdala založba<br />
San<strong>je</strong> z naslovom Moji izumi/MyInventions<br />
(prevedla Monika Kavalir,<br />
155 strani, 21 evrov). Trenutno <strong>je</strong> to<br />
njihova najbol<strong>je</strong> prodajana knjiga.<br />
Slišal <strong>je</strong>, česar drugi niso<br />
Nikola <strong>Tesla</strong>, človek svetlobe <strong>in</strong> poosebl<strong>je</strong>na<br />
elektrika, se <strong>je</strong> najbol<strong>je</strong><br />
počutil v - temi. Imel <strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mno<br />
razvit vid <strong>in</strong> sluh. Predmete v daliavi<br />
<strong>je</strong> zlahka prepoznaval, ko jih<br />
drugi še niso uzrli, med poskusi v<br />
Coloradu Spr<strong>in</strong>gsu <strong>je</strong> bil star več<br />
kot štirideset let, pa <strong>je</strong> razločno<br />
slišal grmen<strong>je</strong>, oddal<strong>je</strong>no devetsto<br />
kilometrov, medtem ko so n<strong>je</strong>govi<br />
mladi pomočniki grmen<strong>je</strong> zaznali<br />
šele na nekaj več kot 250 kilometrih.<br />
»V Budimpešti sem lahko slišal<br />
tiktakan<strong>je</strong> ure, čeprav so me od<br />
n<strong>je</strong> ločile tri sobe. Če se <strong>je</strong> na mizo<br />
v sobi usedla muha, mi <strong>je</strong> v ušesu<br />
zamolklo zabobnelo,« piše <strong>Tesla</strong>.<br />
Če <strong>je</strong> prestregel sončne žarke, so<br />
ga povsem omamili, v temi pa se <strong>je</strong><br />
znašel kot netopir. N<strong>je</strong>gov utrip <strong>je</strong><br />
nihal od nekaj udarcev do 260, najhujši<br />
so bili trzaji <strong>in</strong> tresljaji v vseh<br />
telesnih tkivih. Zdravnik <strong>je</strong> n<strong>je</strong>govo<br />
bolezen razglasil za ed<strong>in</strong>stveno<br />
<strong>in</strong> neozdravljivo, sam pa <strong>je</strong> kasne<strong>je</strong><br />
obžaloval, da ga v tistem času niso<br />
opazovali strokovnjaki za fiziologijo<br />
<strong>in</strong> psihologijo.<br />
Ko <strong>je</strong> ozdravel, <strong>je</strong> bil nepopisno<br />
srečen, ide<strong>je</strong> pa so si sledile kot po<br />
tekočem traku. »Posamezni deli<br />
stroja, ki sem si ga zamislil, so bili<br />
v moji glavi popolnoma resnični<br />
<strong>in</strong> do popolnosti opri<strong>je</strong>mljivi, celo<br />
z raznimi praskami <strong>in</strong> znaki obrabe.«<br />
V manj kot dveh mesecih<br />
<strong>je</strong> leta 1882 v Budimpešti razvil<br />
skoraj vse tipe motor<strong>je</strong>v. Zatem <strong>je</strong><br />
odšel v Pariz, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> prišel v stik z<br />
Američani, sicer pa <strong>je</strong> potoval po<br />
Franciji <strong>in</strong> Nemčiji <strong>in</strong> reševal težave<br />
v elektrarnah. Leta 1884 se <strong>je</strong> s priporočilnim<br />
pismom šefa Edisohs<br />
Cont<strong>in</strong>ental Companv vkrcal na<br />
ladjo <strong>in</strong> odplul v Ameriko.<br />
Edisonov smisel za<br />
humor<br />
»Skoraj leto dni <strong>je</strong> bil moj redni delovni<br />
čas od 10.30 do 5. ure zjutraj<br />
nasledn<strong>je</strong>ga dne, ne da bi kdaj kak<br />
dan izpustil,« opisu<strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> svoj urnik<br />
v službi Thomasa Edisona. Ta<br />
<strong>je</strong> hvalil n<strong>je</strong>govo pridnost <strong>in</strong> mu<br />
obljubil petdeset tisoč dolar<strong>je</strong>v nagrade,<br />
če bo uspešno opravil neko<br />
nalogo. Ko ga <strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> po izpoln<strong>je</strong>ni<br />
nalogi, ki <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tju pr<strong>in</strong>esla ogromen<br />
dobiček, pobaral za obljubl<strong>je</strong>no<br />
nagrado, mu <strong>je</strong> dejal, da<br />
ne razume »ameriškega smisla za<br />
humor«. Ponosni izumitelj <strong>je</strong> kljub<br />
gospodarski krizi pustil službo pri<br />
Edisonu <strong>in</strong> se nekaj časa preživljal<br />
kot fizični delavec. Ko se <strong>je</strong> izkazalo,<br />
da <strong>je</strong> Teslov izmenični tok<br />
veliko bolj primeren od Edisonovega<br />
enosmernega, <strong>je</strong> začel slednji<br />
prepričevati ljudi o iz<strong>je</strong>mni nevarnosti<br />
izmeničnega toka. Z njim <strong>je</strong><br />
javno usmrtil nekaj živali, po n<strong>je</strong>govih<br />
načrtih so izdelali prvi električni<br />
stol. <strong>Tesla</strong> <strong>je</strong> neškodljivost<br />
izmeničnega toka dokazoval tako,<br />
da <strong>je</strong> kar z roko zažarel električno<br />
žarnico. Kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> še s precej bolj<br />
spektakularnimi poskusi rad očaral<br />
obč<strong>in</strong>stvo v ZDA <strong>in</strong> Evropi.<br />
Nikola <strong>Tesla</strong>, ki <strong>je</strong> v živl<strong>je</strong>nju<br />
prijavil več kot sedemsto patentov,<br />
<strong>je</strong> imel preveč idej, da bi se lahko<br />
z njimi temeljite<strong>je</strong> ukvarjal. Kako<br />
daleč pred časom <strong>je</strong> bil, kažejo<br />
zadeve, s katerimi se <strong>je</strong> ukvarjal:<br />
radijski valovi, x žarki, dalj<strong>in</strong>ski<br />
upravljalnik, roboti, elektronski<br />
mikroskop, pospeševalnik delcev,<br />
brezžični prenos podatkov ... Iz<br />
n<strong>je</strong>ga so vrele ide<strong>je</strong>, ki jih <strong>je</strong> sicer<br />
zapisal <strong>in</strong> patentiral, do konca pa<br />
so jih razvili drugi <strong>in</strong> za to poželi<br />
slavo <strong>in</strong> denar.<br />
Kaj <strong>je</strong> pomagalo, da <strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> žarke,<br />
ki so kasne<strong>je</strong> dobili ime po Wilhelmu<br />
Conradu Rontgenu, poznal<br />
že leta 1892 kot sevalno energijo<br />
(pred njim <strong>je</strong> slikal svojo roko <strong>in</strong><br />
mu kasne<strong>je</strong> to sliko tudi poslal),<br />
medtem ko <strong>je</strong> nemški fizik novo<br />
vrsto valovanja odkril šele leta<br />
1895. Kaj <strong>je</strong> pomagalo, da <strong>je</strong> ameriško<br />
vrhovno sodišče Marconi<strong>je</strong>ve<br />
patente za radio razveljavilo <strong>in</strong><br />
priznalo prvenstvo Tesli, če se <strong>je</strong><br />
to zgodilo šele julija 1943, ko <strong>je</strong> bil<br />
<strong>Tesla</strong> že pol leta mrtev, pred tem<br />
pa <strong>je</strong> v dolgoletni pravdi skoraj<br />
obubožal. Kaj <strong>je</strong> pomagalo, da <strong>je</strong><br />
<strong>in</strong>dukcijski motor eden najgenialnejših<br />
izumov v zgodov<strong>in</strong>i, ko si <strong>je</strong><br />
z n<strong>je</strong>govimi motorji, generatorji <strong>in</strong><br />
transformatorji bogastvo nagrabil<br />
pod<strong>je</strong>tnik VVest<strong>in</strong>ghouse, medtem<br />
ko <strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> umrl v revšč<strong>in</strong>i ob skromni<br />
pokojn<strong>in</strong>i jugoslovanske vlade<br />
(ponu<strong>je</strong>no pokojn<strong>in</strong>o, ki bi jo zanj<br />
prispevala ameriška pod<strong>je</strong>tja, <strong>je</strong> zavrnil).<br />
Denar ni bil pomemben<br />
Če bi ga zanimal denar, če ne bi bil<br />
tako nepopustljivo ponosen, bi bilo<br />
drugače. Ne nazadn<strong>je</strong> <strong>je</strong> imel z West<strong>in</strong>ghousom<br />
sklen<strong>je</strong>no pogodbo,<br />
po kateri sta mu za vsako prodano<br />
konjsko moč elektrike pripadala<br />
dva dolarja <strong>in</strong> pol. Na začetku, ko si<br />
še nihče ni predstavljal, da bo prodaja<br />
električne energi<strong>je</strong> taka uspešnica,<br />
se to ni zdela posebno velika<br />
vsota. Čez dobro desetlet<strong>je</strong> bi mu<br />
moralo Vvest<strong>in</strong>ghousovo pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
po nekaterih izračunih izplačati<br />
več kot deset milijonov dolar<strong>je</strong>v,<br />
kar bi ga uvrstilo med najbogatejše<br />
Američane. Če se pogodbi ne bi<br />
velikodušno odpovedal, ko se <strong>je</strong><br />
VVest<strong>in</strong>ghouse znašel v f<strong>in</strong>ančnih<br />
težavah. N<strong>je</strong>gov Vvestern Union<br />
mu <strong>je</strong> izplačal le enkratni znesek<br />
198.000 dolar<strong>je</strong>v <strong>in</strong> s tem odkupil<br />
vse pravice.<br />
To ni bila zanemarljiva vsota. Za<br />
obljubl<strong>je</strong>nih <strong>in</strong> nikoli izplačanih<br />
petdeset tisoč dolar<strong>je</strong>v bi moral<br />
<strong>Tesla</strong> pri Edisonu za 18 dolar<strong>je</strong>v<br />
tedenske plače, kolikor <strong>je</strong> <strong>je</strong> dobival,<br />
delati več kot pol stoletja. Varčen<br />
seveda ni bil. Ko si <strong>je</strong> lahko to<br />
privoščil, četudi na kredit, <strong>je</strong> na<strong>je</strong>l<br />
apartma v najboljšem newyorškem<br />
hotelu VValdorf Astorii, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> tudi <strong>je</strong>del. Znan <strong>je</strong> bil po kral<strong>je</strong>vskih<br />
napitn<strong>in</strong>ah, oblačil se <strong>je</strong> pri
Naročnik: ZALOŽBA SANJE<br />
Objave so namen<strong>je</strong>ne <strong>in</strong>terni uporabi v skladu z odločbami ZASP <strong>in</strong> se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati <strong>in</strong> distribuirati!<br />
Klip<strong>in</strong>g d.o.o.<br />
slavnih krojačih, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> naročal<br />
oblačila iz najf<strong>in</strong>ejših materialov,<br />
svoj ed<strong>in</strong>i polcil<strong>in</strong>der pa <strong>je</strong> nemudoma<br />
zamenjal za nekaj ducatov<br />
zložljivih cil<strong>in</strong>drov <strong>in</strong> slamnikov.<br />
Bil <strong>je</strong> visoke <strong>in</strong> sloke postave <strong>in</strong><br />
obleke so mu pristajale kot ulite.<br />
Tehtal <strong>je</strong> natanko 64,5 kg <strong>in</strong> v več<br />
kot tridesetih letih ni po lastnih<br />
besedah ne pridobil ne izgubil niti<br />
pol kilograma.<br />
Kako zelo drugačen <strong>je</strong> bil Nikola<br />
<strong>Tesla</strong>, v eseju ugotavlja tudi<br />
fizik Andrej Detela. Izkazal se <strong>je</strong><br />
'kot etični človek, a <strong>je</strong> razumevan<strong>je</strong><br />
n<strong>je</strong>govega etičnega sporočila še<br />
danes zelo slabo. »Investitorji so ga<br />
zapustili, ker so ga že dobro izkoristili<br />
v vsem, kar so bili sposobni<br />
razumeti. Ostal <strong>je</strong> brez laboratorija,<br />
kar ga ni ustavilo, saj <strong>je</strong> svojo<br />
ustvarjalno metodo tako izpopolnil,<br />
da ni več potreboval eksperimentalne<br />
opreme. V <strong>je</strong>ziku sodobne<br />
ezoterike (pa tudi številnih<br />
tradicionalnih duhovnih praks,<br />
zlasti v jogi) bi danes dejali, da <strong>je</strong><br />
svo<strong>je</strong> iznajdbe vizualiziral s tretjim<br />
očesom, ki zraste kot resonančni<br />
organ med dvema čakrama.«<br />
Brezplačna elektrika za vse<br />
Da <strong>je</strong> mogoče električno energijo<br />
prenašati po svetu, <strong>je</strong> bilo kajpak<br />
všeč tudi n<strong>je</strong>govim <strong>in</strong>vestitor<strong>je</strong>m.<br />
Da ima vsak prebivalec našega planeta<br />
pravico do brezplačne elektrike,<br />
tako kot to velja za zrak, ki ga<br />
dihamo <strong>in</strong> nam omogoča živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
niti najmanj. »Če si lahko vsakdo<br />
po mili volji <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> energijo, kaj<br />
bom torej počel jaz Kam bom namestil<br />
svoj števec« Tesli očita John<br />
Pierpont Morgan v romanu Jeana<br />
Echenoza Pobliski (prevedla Anuša<br />
Trunkelj, 126 strani, 10,99 evra), ki<br />
<strong>je</strong> hkrati z avtobiografijo izšel pri<br />
isti založbi.<br />
V literarni biografiji, kakor so<br />
roman poimenovali v založbi, se<br />
<strong>je</strong> avtor odločil, da Teslo imenu<strong>je</strong><br />
Gregor. S tem <strong>je</strong> hotel poudariti, da<br />
ne gre za pravo biografijo. Genialni<br />
<strong>in</strong>ženir <strong>in</strong> izumitelj <strong>je</strong> lahko še<br />
tako podoben Tesli, vendar si želi<br />
Echenoz pri <strong>in</strong>terpretaciji n<strong>je</strong>govega<br />
živl<strong>je</strong>nja več svobode, zato<br />
se pri glavnem junaku odloči za<br />
drugo ime, medtem ko so Edison,<br />
VVest<strong>in</strong>ghouse, Morgan <strong>in</strong> ostali<br />
poimenovani s pravimi imeni.<br />
Francoski pisatelj, ki <strong>je</strong> za roman<br />
Grem (Je m'en vais) dobil prestižno<br />
Goncourtovo nagrado, se <strong>je</strong> pred<br />
Teslo lotil že dveh podobnih romanov<br />
(Ravel <strong>in</strong> Tek), v katerih sta<br />
glavna junaka francoski skladatelj<br />
Maurice Ravel <strong>in</strong> češki tekač Emil<br />
Zatopek. V never<strong>je</strong>tno razgibano<br />
<strong>in</strong> dogodkov polno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> srbskega<br />
genija se <strong>je</strong> Echenoz sijajno<br />
vživel, tako da <strong>je</strong> prebiran<strong>je</strong> Pobliskov<br />
imenitna dopolnitev Teslovi<br />
avtobiografiji. Dobimo namreč občutek<br />
za čas <strong>in</strong> prostor, v katerem<br />
<strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> preživel najbolj ustvarjalna<br />
leta, zavedamo se pomena n<strong>je</strong>govih<br />
izumov <strong>in</strong> sočustvu<strong>je</strong>mo z<br />
njim v kasnejšem obdobju, ko <strong>je</strong><br />
kot zapuščeni starec skrbel za svo<strong>je</strong><br />
ed<strong>in</strong>e prijatel<strong>je</strong> - golobe.<br />
Po letu 1910 so se n<strong>je</strong>gova čudaštva,<br />
ki jih sodobna medic<strong>in</strong>a pozna<br />
kot kompulzivne motn<strong>je</strong>, začela<br />
stopn<strong>je</strong>vati. Za n<strong>je</strong>gov patološki<br />
strah pred mikrobi <strong>in</strong> obsedenost<br />
s številom tri se <strong>je</strong> vedelo že pred<br />
tem, vendar obe motnji še nista bili<br />
tako močni, Teslova slava <strong>in</strong> uspeh<br />
sta ju zlahka zasenčila. Stanoval <strong>je</strong><br />
samo v hotelskih sobah, katerih<br />
števila so bila deljiva s tri. Preden<br />
<strong>je</strong> vstopil v stavbo, jo <strong>je</strong> običajno<br />
trikrat obhodil, prtičke (tudi njihovo<br />
število <strong>je</strong> moralo biti deljivo<br />
s tri), s katerimi <strong>je</strong> pred uporabo^v<br />
restavraciji sam brisal pribor <strong>in</strong> kozarce,<br />
so morali trikrat prepogniti.<br />
Vse pogoste<strong>je</strong> se <strong>je</strong> pogovarjal sam<br />
s seboj <strong>in</strong> ob nevihtah še z bliski <strong>in</strong><br />
strelami. Ko <strong>je</strong> zmanjkalo denarja,<br />
<strong>je</strong> moral razkošni VValdorf zamenjati<br />
za hotel Sa<strong>in</strong>J Regis, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
spre<strong>je</strong>l tudi sobo v "14. nadstropju.<br />
Tesli ni zmanjkovalo denarja le za<br />
n<strong>je</strong>gove kaprice, temveč tudi za<br />
vzdrževan<strong>je</strong> laboratorija <strong>in</strong> poslovnih<br />
prostorov. V družbo, v kateri <strong>je</strong><br />
včasih blestel, ne zahaja več, z ženskami<br />
nikoli ni hotel imeti opravka,<br />
četudi so se zanimale zanj, tako<br />
da so mu ostali le še golobi.<br />
»Potem ko se o rodu zrno<strong>je</strong>dov<br />
natančno poduči, se že kmalu prepoznava<br />
za dobrega poznavalca<br />
vseh njihovih navad <strong>in</strong> razvad ter<br />
predvsem njihove patološke anatomi<strong>je</strong>.<br />
Opreml<strong>je</strong>n s torbo za prvo<br />
pomoč neumorno hodi po ulicah,<br />
dokih <strong>in</strong> parkih, pozorno bdeč nad<br />
temi živalmi, pri katerih pri priči<br />
zazna skrb vzbujajoče znake v njihovem<br />
vedenju - žalost, shiranost,<br />
piskajoč kašelj, artritis ali šepavost,<br />
diarejo ali trden<strong>je</strong> vratu - ter jim<br />
nato kar takoj, na kraju samem, nudi<br />
pomoč,« si predstavlja Echenoz. V<br />
hotelu niso navdušeni nad n<strong>je</strong>govim<br />
golobnjakom v sobi, pa tudi<br />
z denar<strong>je</strong>m <strong>je</strong> vse bolj na tesnem,<br />
zato se <strong>je</strong> primoran seliti. Najprej v<br />
Pennsvlvanio, potem v Governor<br />
Cl<strong>in</strong>tona, naposled pristane v New<br />
Yorkerju, k<strong>je</strong>r so bili pripravl<strong>je</strong>ni zamižati<br />
na obe očesi, ko <strong>je</strong> šlo za n<strong>je</strong>gove<br />
golobe. Genij, ki se <strong>je</strong> iz dneva<br />
v dan spraševal, kaj <strong>je</strong> to elektrika, a<br />
ni našel odgovora, <strong>je</strong> 7. januarja 1943<br />
v sobi 3327 v 33. nadstropju hotela<br />
New Yorker umrl v<br />
POVEZANE VSEBINE<br />
delo.si/knjizevni<strong>listi</strong><br />
družbi teh ptic.
ŽARKI CM RTI<br />
Mnm 91*1111 I<br />
Nikola <strong>Tesla</strong> <strong>je</strong> rad kar sam poskrbel,<br />
da se<strong>je</strong> o n<strong>je</strong>govih izumih veliko<br />
pisalo <strong>in</strong> govorilo, po n<strong>je</strong>govi smrti<br />
so za to skrbeli drugi. N<strong>je</strong>gov nečak<br />
Sava Kosanovič<strong>je</strong> kot jugoslovanski<br />
ataše v ZDA kmalu po smrti uredil<br />
prenos precejšn<strong>je</strong>ga dela Teslove<br />
zapušč<strong>in</strong>e v Beograd. Kaj vse <strong>je</strong><br />
genij zapustil, ni docela jasno, so se<br />
pa tudi okoli tega napletle številne<br />
bolj ali manj ver<strong>je</strong>tne zgodbe. Del<br />
zapušč<strong>in</strong>e <strong>je</strong> takoj po smrti zasegel<br />
FBI, češ da gre za vojaške skrivnosti,<br />
ker <strong>je</strong> <strong>Tesla</strong> razvijal tudi naprave za<br />
vojsko. Kasne<strong>je</strong> naj bi n<strong>je</strong>govi načrti<br />
prišli v roke strokovnjakom v Naši<br />
<strong>in</strong> raznih vojaških organizacijah, k<strong>je</strong>r<br />
naj bi eksperimentirali tudi s tako<br />
imenovanimi žarki smrti, močnimi<br />
IM m RRUiSA il^lRili-tfiil<br />
WnWIM WUI0<strong>in</strong>llj#l<br />
<strong>in</strong> usmer<strong>je</strong>nimi curki nabitih delcev,<br />
ki bi jih v elektromagnetnem polju<br />
pospešili do visokih hitrosti <strong>in</strong> jih<br />
uporabljali kot iz<strong>je</strong>mno uč<strong>in</strong>kovito<br />
orož<strong>je</strong>. To bi po Teslovih besedah<br />
menda lahko »uničilo jato deset<br />
tisoč sovražnih letal na razdalji dvesto<br />
milj od me<strong>je</strong> naroda, ki se brani,<br />
<strong>in</strong> sovražno vojsko«. Del Teslove<br />
zapušč<strong>in</strong>e naj bi Jugoslavija po vojni<br />
prodala Sov<strong>je</strong>tski zvezi. Pri tem <strong>je</strong> v<br />
javnosti največ pozornosti vzbujala<br />
domnevna povezava med Teslovimi<br />
poskusi v n<strong>je</strong>govem laboratoriju<br />
na Long Islandu <strong>in</strong> opustošen<strong>je</strong>m,<br />
ki ga <strong>je</strong> 30. junija 1908 nad Sibirijo<br />
povzročila silovita eksplozija. Ta<br />
<strong>je</strong> opustošila več kot dva tisoč<br />
kvadratnih kilometrov sibirske tajge<br />
na redko posel<strong>je</strong>nem območju,<br />
imenovanem Tunguska. Več kot<br />
šestdeset milijonov dreves <strong>je</strong> bilo<br />
povsem zoglenelih ali podrtih, eksplozijo,<br />
ki <strong>je</strong> ustavila transsibirsko<br />
železniško kompozicijo, so slišali<br />
celo na razdalji do tisoč kilometrov.<br />
Po nekaterih virih naj bi nočno<br />
nebo nad Rusijo <strong>in</strong> delom Evrope<br />
že v dneh pred eksplozijo prebadali<br />
never<strong>je</strong>tno močni izviri svetlobe,<br />
da<strong>je</strong> bilo nebo svetlo kot podnevi.<br />
Je <strong>Tesla</strong> v laboratoriju eksperimentiral<br />
z never<strong>je</strong>tnimi električnimi<br />
energijami <strong>in</strong> jih znal usmerjati<br />
Sicer pa so n<strong>je</strong>govi številni zapiski<br />
v beograjskem muzeju še povsem<br />
neraziskani, ker ni nikogar, ki bi jih<br />
bil sposoben razumeti ...<br />
C ____*»* SST I _f%"VX__.tf%M<br />
cINIl UI rf W_f\<br />
Naročnik: ZALOŽBA SANJE<br />
Objave so namen<strong>je</strong>ne <strong>in</strong>terni uporabi v skladu z odločbami ZASP <strong>in</strong> se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati <strong>in</strong> distribuirati!<br />
Klip<strong>in</strong>g d.o.o.<br />
Rodil se <strong>je</strong> 10. julija 1856 v vasi<br />
Smiljan pri Gospiču v Avstrijskem<br />
cesarstvu. Oče Milut<strong>in</strong> <strong>je</strong> bil<br />
pravoslavni pop, mati Ouka, prav<br />
tako hči pravoslavnega duhovnika,<br />
<strong>je</strong> bila nepismena, ker <strong>je</strong> morala<br />
namesto obolele matere voditi<br />
gospod<strong>in</strong>jstvo, sicer pa <strong>je</strong> imela iz<strong>je</strong>men<br />
spom<strong>in</strong> <strong>in</strong> izumiteljski talent.<br />
Nikola<strong>je</strong> bil četrti otrok od petih <strong>in</strong><br />
drugi s<strong>in</strong>. N<strong>je</strong>gov starejši brat Dane<br />
<strong>je</strong> umrl pri padcu s konja, ko <strong>je</strong> bil<br />
Nikola star pet let. Leto po maturi<br />
<strong>je</strong> zbolel za kolero <strong>in</strong> več kot pol<br />
leta nihal med živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m <strong>in</strong> smrtjo,<br />
k ozdravitvi mu <strong>je</strong> pomagala tudi<br />
očetova obljuba, da bo lahko namesto<br />
bogoslužja študiral tehniko.<br />
Leta 1875 se <strong>je</strong> vpisal na Avstrijsko<br />
tehnično visoko šolo v Gradcu <strong>in</strong><br />
študiral s tako vnemo, da so profesorji<br />
očeta posvarili, naj bo fant<br />
bolj prizanesljiv do sebe. Konec<br />
leta 1878 <strong>je</strong> prek<strong>in</strong>il študij <strong>in</strong> se kot<br />
pomočnik zaposlil v pisarni nekega<br />
<strong>in</strong>ženirja v Mariboru. Po vrnitvi<br />
domov <strong>je</strong> nekaj časa delal na gospiški<br />
realki, v začetku nasledn<strong>je</strong>ga<br />
leta pa <strong>je</strong> nadal<strong>je</strong>val študij v Pragi,<br />
vendar <strong>je</strong> po očetovi smrti aprila<br />
1879 zapustil univerzo, na kateri <strong>je</strong><br />
končal le en semester.
Change language