Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kostan<strong>je</strong>vka<br />
Aythya nyroca<br />
Velikost: 38-42, razpon kril 63-67<br />
Teritorij:<br />
<strong>Cerkniško</strong> <strong>je</strong>zero<br />
Habitat:<br />
Jezero<br />
Koda Natura 2000 A060<br />
Rdeči sez<strong>na</strong>m SLO E1 prizadeta vrsta<br />
Opis vrste<br />
Številčnost kostan<strong>je</strong>vke v svetovnem smislu v zadn<strong>je</strong>m desetletju dramatično upada. Samec in samica kostan<strong>je</strong>vke sta oba<br />
temno rjave barve s podobnim vzorcem kot čopasta črnica, le da nimata čopka. Spola med seboj ločimo zelo težko, saj sta<br />
obarva<strong>na</strong> e<strong>na</strong>ko. Ločimo pa ju po barvi očesa, saj ima samec očesi beli, samica pa temni. Gnezdi <strong>na</strong> samem stiku brega z vodo,<br />
vendar <strong>je</strong> gnezdo dobro skrito v ščavju.<br />
Kontrastno bel zadek <strong>na</strong>j bi zadoščal za zanesljivo prepoz<strong>na</strong>vo. Pri samcu, ki <strong>je</strong> sicer po glavi, oprsju in potrebušju kostan<strong>je</strong>vo<br />
rdeče obarvan, <strong>je</strong> to z<strong>na</strong>men<strong>je</strong> očitno, maj zanesljivo pa <strong>je</strong> pri samici, saj imajo včasih tudi samice čopaste črnice Aythya<br />
fuligula bel zadek. Tako samice kot samica sta brez čopka, samčevo oko <strong>je</strong> belo.<br />
Razšir<strong>je</strong>nost vrste<br />
Kostan<strong>je</strong>vka izvira iz stepskih in polpuščavskih območij ob Črnem morju. Odtod <strong>je</strong> prodrla v sredozemsko in srednjo Evropo,<br />
k<strong>je</strong>r danes prebiva približno polovica n<strong>je</strong>ne populaci<strong>je</strong>, <strong>na</strong>jmanj 11.000 parov, od tega <strong>na</strong>jveč v Romuniji (<strong>na</strong>jmanj 6.000<br />
parov) in Ukrajini (okrog 4.250 parov). Veliko jih premore tudi Madžarska (okrog 1.400 parov), druge <strong>na</strong>še sosede bistveno<br />
manj: Hrvaška okrog 250 parov, Avstrija okrog 125 in Italija okrog 35 parov. V Sloveniji ocenju<strong>je</strong>mo, da pri <strong>na</strong>s gnezdi okrog<br />
10 parov, čeprav so v Sloveniji z<strong>na</strong><strong>na</strong> le tri potr<strong>je</strong><strong>na</strong> gnezdenja: leta 1973 <strong>na</strong> Turnskem ribniku pri Račah (Gregori 1989), leta<br />
1981 v Petanjcih pri Gornji Radgoni (Geister 1995) in leta 1990 <strong>na</strong> Cerkniškem <strong>je</strong>zeru (Žmavec 1991).<br />
Kostan<strong>je</strong>vka v Sloveniji dosega jugozahodno mejo svo<strong>je</strong>ga strn<strong>je</strong>nega areala. Velja za zelo redko in močno ogroženo gnezdilko<br />
in prezimovalko<br />
Teritorij vrste<br />
Kostan<strong>je</strong>vka prebiva <strong>na</strong> obrežjih sladkih in brakičnih voda, k<strong>je</strong>r se skriva v trstiščih in rogoziščih, za preživet<strong>je</strong> pa potrebu<strong>je</strong><br />
tudi obsežen pas odprte vode s podvodnim rastlin<strong>je</strong>m. Hrani se <strong>na</strong>mreč predvsem z list<strong>je</strong>m in korenikami tega rastlinja. Gnezdo<br />
<strong>je</strong> <strong>na</strong> trdni ali plavajoči <strong>podlagi</strong>.<br />
Habitat vrste:<br />
- <strong>je</strong>zera<br />
Ekološke potrebe vrste<br />
Habitat kostan<strong>je</strong>vke so manjše sto<strong>je</strong>če vode, kot so plitka <strong>je</strong>zera, ribniki in mrtvi rokavi rek z obilo plavajoče in obrežne<br />
vegetaci<strong>je</strong>. Med trsti in rogozi <strong>na</strong>jde zavet<strong>je</strong> pred plenilci in primeren prostor za gnezden<strong>je</strong>, med plavajočim rastlin<strong>je</strong>m pa se<br />
prehranju<strong>je</strong>. Gnezdo zgradi med gostim rastlin<strong>je</strong>m v bližini vode. Pri <strong>na</strong>s <strong>je</strong> zelo redka gnezdilka z malo potrditvami gnezdenja.<br />
<strong>Cerkniško</strong> <strong>je</strong>zero <strong>je</strong> eno redkih območij, k<strong>je</strong>r so bili opazovani mladiči. Najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> gnezdi v Leviščih. Pari, posamezni samci<br />
ali mladiči so bili opazovani v Leviščih, v Zadn<strong>je</strong>m kraju, <strong>na</strong> sotočju Lipsenjščice in Strže<strong>na</strong> ter <strong>na</strong> Trščenkah pri Otoku.<br />
Grožn<strong>je</strong>:<br />
- regulaci<strong>je</strong> vodotokov ter zmanjšan<strong>je</strong> pogostosti in trajanja poplav,<br />
- izsuševan<strong>je</strong>, košen<strong>je</strong> in požigan<strong>je</strong> trstišč (tudi pozimi),<br />
- izguba gnezditvenega in prehran<strong>je</strong>valnega habitata,<br />
-motn<strong>je</strong> v času gnezdenja,<br />
Smernice in ukrepi:<br />
- preprečevan<strong>je</strong> hidro- in agromelioracij<br />
- re<strong>na</strong>turacija za vrsto primernih habitatov v bližini obsto<strong>je</strong>čih populacij<br />
Posebni ukrepi<br />
- odkup zemljišč <strong>na</strong>men<strong>je</strong>nih trajnemu ohranjanju <strong>na</strong>rave,<br />
- raziskovan<strong>je</strong> n<strong>je</strong>ne razšir<strong>je</strong>nosti<br />
Območja pojavljanja <strong>na</strong> območju Notranjskega regijskega parka<br />
- Osredki <strong>na</strong> Cerkniškem <strong>je</strong>zeru<br />
- Zadnji kraj<br />
- Lipsenjščica sotoč<strong>je</strong> z Strženom<br />
- Trščenke pri Otoku
Change language