Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
Opisi ptic, na podlagi katerih je Cerkniško jezero vključeno v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kozica<br />
Galli<strong>na</strong>go galli<strong>na</strong>go<br />
origi<strong>na</strong>l<br />
Velikost:<br />
Teritorij:<br />
Habitat:<br />
Koda Natura 2000<br />
Rdeči sez<strong>na</strong>m SLO<br />
25-27 cm, razpon kril 37-43 cm<br />
<strong>Cerkniško</strong> <strong>je</strong>zero<br />
Jezero in močvirni travniki<br />
A152<br />
E1 prizadeta vrsta<br />
Opis vrste<br />
Kozica <strong>je</strong> progasto rjave barve in jo zelo težko opazimo, saj se dobro zliva z okol<strong>je</strong>m. Živi zelo prikrito živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, vendar pa<br />
kadar jo splašimo pobegne v z<strong>na</strong>čilnem cikcakastem letu, po<strong>na</strong>vadi strmo <strong>na</strong>vzgor. V času svatovanja ima ob večerih z<strong>na</strong>čilen<br />
let, k<strong>je</strong>r se med strmoglavljan<strong>je</strong>m tudi z<strong>na</strong>čilno oglaša.<br />
Kozico ima v primerjavi z glavo <strong>na</strong>jdaljši raven kljun med vsemi pobrežniki. Toda ko <strong>na</strong>m zleti tako rekoč spod nog, klju<strong>na</strong> ne<br />
utegnemo občudovati; vidimo le n<strong>je</strong>n cikcakasti let in slišimo nekakšen poslavljajoči se krik. Območno spreletavajoča se <strong>ptic</strong>a<br />
z razprostrtimi repnimi peresi »mekeče« v zraku in se pod strmim kotom z upogn<strong>je</strong>nimi perutmi sunkovito meče v globino.<br />
Razšir<strong>je</strong>nost vrste<br />
Kozica <strong>je</strong> razpršeno <strong>na</strong>sel<strong>je</strong><strong>na</strong> po vsej severni zemeljski polobli. Močno razprostran<strong>je</strong>n gnezdilec sredn<strong>je</strong> in severne Evrope, s<br />
severa in vzhoda se <strong>je</strong>seni pomakne proti jugu. Gnezditveni živl<strong>je</strong>njski prostor so vlaž<strong>na</strong> močvirja in barjanska vresišča. Zu<strong>na</strong>j<br />
gnezdenja jo sreču<strong>je</strong>mo v vsakršnih sladkovodnih močvirjih s plitvo vodo in mehkim mul<strong>je</strong>m, ob zaraščenih ka<strong>na</strong>lih, pred<br />
zimo se lahko umakne do morja. Dolg kljun zbada v mehko zemljo in išče razne črve.<br />
V Evropi živi <strong>na</strong>jmanj 1,600.000 parov. Najbolj pogosta <strong>je</strong> <strong>na</strong> ravninskih prostranstvih severne Evrope: <strong>na</strong> Švedskem (okrog<br />
125.000 parov), Islandiji (okrog 250.000 parov) in v Rusiji skupaj z Belorusijo in Moldavijo (okrog 500.000 parov). V <strong>na</strong>ši<br />
soseščini jih <strong>na</strong>jveč gnezdi <strong>na</strong> Madžarskem (okrog 400 parov) in v Avstriji (okrog 75 parov), medtem ko jih <strong>na</strong> Hrvaškem<br />
gnezdi <strong>na</strong>jveč 10 in v Italiji <strong>na</strong>jveč 2 para. V Sloveniji smo kozico v obdobju popisa za ornitološki atlas sicer zabeležili v 16<br />
kvadratnih velikosti 10 x 10 km, toda kaj več od območnega spreletavanja nismo <strong>na</strong>šli. Le enkrat (1980) so bili blizu Le<strong>na</strong>rta v<br />
Slovenskih goricah opaženi nekaj dni stari mladiči. Kljub temu optimistično ocenju<strong>je</strong>mo, da gnezdi pri <strong>na</strong>s 30 – 40 parov<br />
Kozica <strong>je</strong> široko razšir<strong>je</strong>ne gnezdilec sredn<strong>je</strong> in severne Evrope. Predvsem v južni Evropi <strong>je</strong> gost čez zimo. V Sloveniji <strong>je</strong><br />
dokaj redek gnezdilec, ki ga <strong>na</strong>jdemo <strong>na</strong> Ljubljanskem barju ter <strong>na</strong> Cerkniškem <strong>je</strong>zeru<br />
Na selitvi <strong>je</strong> pogost<strong>na</strong>, nekatere prezimu<strong>je</strong>jo v vlažnih predelih v notranjosti, v močvirjih in <strong>na</strong> traviščih, dokler jih ne prežene<br />
zmrzal in jih sreču<strong>je</strong>mo ob morju v somorničnih in sladkovodnih lagu<strong>na</strong>h, predvsem pa v slanih bazenih solin, k<strong>je</strong>r se<br />
prehranju<strong>je</strong>jo v manjših skupi<strong>na</strong>h.<br />
Teritorij vrste<br />
Čeprav se <strong>je</strong> število kozic v minulih desetletjih zmanjšalo skoraj povsod po Evropi, in sicer v n<strong>je</strong>nem osredn<strong>je</strong>m delu<br />
(Nemčija, Poljska, Češka, Avstrija), <strong>na</strong> zahodu (Britansko otoč<strong>je</strong>, Francija, Nizozemska, Belgija), <strong>na</strong> severu (Latvija, Švedska),<br />
<strong>je</strong> populacija <strong>na</strong> vzhodu (z iz<strong>je</strong>mo Ukrajine) stanovit<strong>na</strong>. To pa <strong>je</strong> večinski dvotretjinski del celotne evropske populaci<strong>je</strong>, če<br />
upoštevamo zgolj <strong>na</strong>jmanjšo oceno. Na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Švici <strong>je</strong> število padlo celo za več kot polovico<br />
Habitat vrste:<br />
- Obrežja vodotokov<br />
- Mokrotni travniki<br />
Ekološke potrebe vrste<br />
Gnezditveni habitat kozice so barja, močvirja in vlažni travniki z gostim, ne previsokim rast<strong>je</strong>m. Na preletu in <strong>na</strong> prezimovanju<br />
se pojavlja tudi <strong>na</strong> muljastih <strong>je</strong>zerskih obrežjih, <strong>na</strong> poplavl<strong>je</strong>nih travnikih in poljih ter ob manjših mlakah in jarkih. N<strong>je</strong><strong>na</strong><br />
glav<strong>na</strong> ekološka zahteva so mehka organska tla, bogata s talnimi nevretenčarji. V Sloveniji <strong>je</strong> redka celolet<strong>na</strong> vrsta. Na<br />
Cerkniškem polju <strong>je</strong> n<strong>je</strong>no gnezden<strong>je</strong> v veliki meri odvisno od nivoja vode <strong>na</strong> <strong>je</strong>zeru. Gnezdi <strong>na</strong> Dujcah in Osredku ter v<br />
Dolenjskih blatih in Jezerski gmajni. Med selitvijo se pogosto pojavljajo <strong>na</strong> robu poplavl<strong>je</strong>nih travnikov. V zadn<strong>je</strong>m času <strong>je</strong><br />
bila opaže<strong>na</strong> tudi <strong>na</strong> prezimovanju<br />
Grožn<strong>je</strong>:<br />
- intenziviran<strong>je</strong> kmetijstva,<br />
- gno<strong>je</strong>n<strong>je</strong> travišč in uporaba pesticidov,<br />
- prezgodnja in prepogosta košnja travnikov,<br />
- regulaci<strong>je</strong> vodotokov,<br />
- paša <strong>na</strong> območju mokrotnih travišč, posebej v času gnezdenja,<br />
- spreminjan<strong>je</strong> travniških površin v njive,<br />
- motn<strong>je</strong> v času gnezdenja,
Change language