VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

evija 

5/2009 

Ministrstvo za notranje zadeve 

Republike Slovenije 

Letnik LVII 

ISSN 0350 -7114 

24-URNA PSIHOLOŠKA INTERVENTNA POMOČ ZA POLICISTE 

Kampanja proti nasilju nad ženskami 

Helikopterska nujna medicinska pomoč 

DCAF in njegovi programi kot globalni 

partner za varnost v EU in jugovzhodni Evropi

Povzetek 

Summary 

Tokratna Varnost zajema predvsem dogodke 

zadnjih treh mesecev leta 2009. Predstavljamo 24- 

urno psihološko interventno pomoč za takojšnjo 

podporo in lajšanje čustvene stiske policistk in 

policistov ob doživljanju travmatskega dogodka. 

Predstavljamo tudi eno od dejavnosti letalske 

policijske enote, in sicer opravljanje nalog v okviru 

helikopterske nujne medicinske pomoči. Ta je zelo 

pomembna pri reševanju življenj, saj omogoča 

hiter in neposreden dostop do kraja dogodka, 

prevoz ljudi, opreme in pregled nad prostorom. 

Ponovno pišemo o ženskah, tokrat o široko 

zastavljeni kampanji za preprečevanje nasilja 

nad njimi, ki je del svetovne kampanje za pravice 

žensk. Javnost želimo osvestiti o nesprejemljivosti 

vsakršnega nasilja. 

Med novicami izstopajo tri, in sicer da smo 

od Slovenske vojske prevzeli skoraj devetsto 

neprebojnih jopičev, da smo pred prvo plovbo 

krstili nov policijski čoln za varovanje morske 

meje in da so naše vrste bogatejše za dvesto novih 

policistk in policistov. 

Večji del revije obsega razna usposabljanja, in sicer 

letni preizkus policistov motoristov v spretnostni 

vožnji, državno-regijsko vajo reševanja in zaščite 

ob veliki prometni nesreči, devet usposabljanj 

specialne enote, po štiri usposabljanja posebne 

policijske enote in o službenih psih, tri o državni 

meji ter šest drugih. 

Tokrat predstavljamo dva policista in dve 

policistki. Eden je v službi in tudi v prostem času 

konjenik in v tej vlogi je na svetovnem prvenstvu v 

preskakovanju ovir za mlade konje uresničil svoje 

sanje. Drugi je zmagovalec osebno. Po tvegani 

operaciji hrbtenice je odtekel ekstremni gorski tek. 

Na potovanje sta se odpravili obe policistki, ena 

že večkrat, tokrat po Ukrajini, druga po nekaj sto 

kilometrov dolgi romarski poti – peš. 

Avtorji strokovnih prispevkov pišejo o v skupnost 

usmerjenem policijskem delu, sodelovanju 

policije in centra za socialno delo pri izreku 

ukrepa prepovedi približevanja določenemu 

kraju ali osebi, vase usmerjenem nasilju, novi 

aplikaciji ali kalkulatorju za izračun časa bivanja v 

schengenskem območju ter poslovnem bontonu in 

poslovnih darilih. 

This issue reports on the events of the last quarter 

of 2009. Find out more about the 24/7 psychological 

emergency service available to police officers 

experiencing an emotional crisis after a traumatic 

event. Further, the police Helicopter Unit and its first 

aid activities are presented. Air support is of vital 

importance when it comes to saving lives, enabling 

swift and direct access to the location, transport of 

people and equipment and control of the area. 

Again, we write about women and a widespread 

campaign advocating the prevention of violence 

against women, which is part of a global women’s 

rights drive. We continue raising awareness of 

unacceptability of any manifestation of violence. 

The following are three news items that deserved 

most attention. First, the police force received 

nearly 200 bullet-proof jackets from the Slovenian 

Army. Second, a new police boat is now afloat on 

seawater and already patrolling along the maritime 

border, and, third, 200 new police officers have 

joined the force. 

The publication contains extensive information 

on various police training courses, including the 

yearly event for the motorcycle police units testing 

their driving skills, national and regional mock drill 

rescue operations (including huge traffic accident 

drills), nine training sessions for the Special Police 

Unit and four for the Riot Police and police service 

dogs, three national borders seminars, etc. 

This issue takes a closer look at two male and 

female police officers. For one of them horse-riding 

is a hobby, and a dream come true at the world’s 

championship in young horse hurdle racing. The 

other officer is a winner in the truest sense of the 

word. Having undergone a risky backbone surgery, 

he was fit to finish an extreme mountain run. The 

girls both went on a trip. One is a regular traveller 

and this time she visited Ukraine, while the other 

decided to walk a pilgrimage trail. 

This issue also brings professional articles on 

community policing, coordinated work of the 

police and social welfare centres concerning 

the issuing of restraining orders forbidding the 

offender to access a location or to contact the 

victim, self-inflicted violence, a new application 

for calculating non-residents’ stay in the Schengen 

area as well as an article on business etiquette and 

business gifts. 

Foto: Dejan Garbajs, Gotenica 

Uredništvo 

Editorial Office

VArNOST 

UVODNIK 

KAZALO 

UVODNIK 

Aktualno 

5 24-urna psihološka interventna pomoč za policiste 

6 Kampanja proti nasilju nad ženskami 

7 Helikopterska nujna medicinska pomoč 

9 Novice 

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje 

38 6. letni preizkus policistov motoristov 

40 Vaja Krka 2009 

44 Črni november, taktični preizkus policistov specialne enote 

45 Novi bombni tehniki v specialni enoti 

46 Usposabljanje specializiranih enot evropskih policij – EUPFT 2009 

48 Zaključno usposabljanje policistov gorske enote s helikopterjem 

51 Strokovni posvet o uporabi službenih psov 

53 Osnovni tečaj 3. generacije vodnikov službenih psov za splošno uporabo 

56 Slovenska policista sodelovala na usposabljanju UNPOC 

58 Usposabljanje za učinkovito integriranje načela enakosti spolov v politike 

59 Sodelovanje na konferenci 

Iz življenja in dela 

61 Policisti PP Domžale na izletu v Banjaluki 

61 Izlet članov PVD Sever za Pomurje v Bratislavo 

63 Mirko Ploj in jaz 

64 Vojko Robnik, upokojeni vodja letalske policijske enote 

65 Bisernoporočenca Milena in Ivan Čehovin 

65 5. sveta maša za policiste 

66 Kosovo – država misij ali misija držav 

Mednarodno sodelovanje 

69 DCAF in njegovi programi kot globalni partner za varnost v Evropski uniji 

in jugovzhodni Evropi 

71 Zasedanje delovne skupine evropskih šefov policije 

72 Zasedanje evropskih kontaktnih oficirjev za Interpol 

72 Makedonski policisti na obisku v Sloveniji 

73 Sestanek predstavnikov držav MEDA 

73 Projekt ILECU's 

74 Mednarodno srečanje vozil 4 x 4 

74 Prvo zasedanje slovensko-turške mešane komisije 

Prosti čas - predstavljamo policiste 

76 Romanje v Compostelo – ali globalizacija po špansko 

78 Popotovanje po Ukrajini 

80 Uroš Kocbek – izjemen uspeh na svetovnem prvenstvu 

80 Branko Lavrič – vedno zmagovalec 

Šport 

81 2. mednarodno policijsko strelsko tekmovanje 

81 Tečaj jujitsa za policiste PU Koper 

82 Pokal ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 

82 Policisti PP Kranj osvojili Kališče in Storžič 

83 Najboljša policijska in slovenska strelka 

83 Kondicijski pohod delavcev PU Postojna na Slivnico 

84 Kondicijski pohod vodnikov službenih psov PU Slovenj Gradec 

84 Policisti iz Bovca na Triglavu 

85 Interpol COPPER'S CUP 

86 Dolga in naporna, pa tudi tekmovalna kolesarjenja 

87 Državna prvenstva policistov kolesarjev ter v košarki in odbojki 

88 Turnir v malem nogometu, košarki in odbojki 

89 Športno-družbena srečanja 

90 Podlogar in Bižal državna prvaka med pari v jujitsu 

90 7. novoletni veteranski šahovski turnir 

90 Spominski pohod na Krn 

letnik LVII/št. 5/2009 

Napaden/a policist/ka 

Ko v dnevnem poročilu operativno-komunikacijskega centra 

preberem besede, kot so »napadli policista, preprečitev uradnega 

dejanja itd.«, me vedno znova oblije kurja polt, čeprav sem bil 

kot policist oziroma kriminalist zadnjič na terenu leta 2005. Tisti, 

ki napada nase med opravljanjem dela niso nikoli doživeli, tukaj 

predvsem mislim zunanjo javnost, bodo mogoče rekli, da smo za 

to usposobljeni in da moramo biti na to pripravljeni. Seveda smo, 

eni bolj, drugi manj. Ne glede na to, koliko je kdo usposobljen, 

pa je tovrstni dogodek vedno zelo stresen. Odkar v okviru službe 

spremljam medije, ugotavljam, da je v zadnjem času bolj kot sam 

napad na policista, zaskrbljujoče njegovo sprejemanje v družbi. 

Namreč, zunanja javnost tovrstnih dejanj ne obsoja, kot jih je nekoč. 

Napadi na policiste so postali del vsakdanjika. Večina se ob 

takšni novici sploh ne zamisli ali zgrozi. Kako to spremeniti Odgovora 

na to vprašanje ni mogoče napisati v tem uvodniku, kajti 

to je problem celotne družbe, v kateri vsi živimo. 

Zavedamo se, da so naše naloge čedalje zahtevnejše in kompleksnejše, 

zaradi česar smo tudi bolj ogroženi. Od države pričakujemo, 

da nas na primeren način zaščiti. Eden od teh načinov je 

novi Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije. Drugo, kar 

si želimo, pa je, da država ne odneha v prizadevanjih za zaščito 

policista in da ne sprejme trenutnega vzdušja v družbi, ki na nek 

način počasi sprejema napad na policista kot nekaj vsakdanjega. 

VARNOST 5/2009, okt., nov., dec. ISSN 0350-7114 

Glavna urednica: Nuška Tavčar 

Odgovorni urednik: Dean Božnik 

Namestnica odgovornega urednika: Marlena Martinec 

Člani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, 

Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob in Brigita Petric - koordinatorki 

Lektorica: Janja Šušteršič-Nučič 

Prevod: Služba za prevajanje in lektoriranje, MNZ 

Oblikovanje naslovnice: Boris Teodorović 

Fotografija na naslovnici: Nina Djordjević 

Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini 

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. 

Naklada: 4000 izvodov 

Naslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana 

Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si 

Telefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si 

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva. 

Strokovni prispevki 

Leon Keder 

21 Anže Kogovšek: Zgodovina in generacija v skupnost usmerjenega 

policijskega dela 

24 Bojan Popovič: Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi 

– sodelovanje policije in centrov za socialno delo 

29 Marko Hlebec: Vase usmerjeno nasilje 

33 Albin Gradišnik in Anton Cafuta: Kalkulator za izračun časa bivanja na 

schengenskem območju na PU Maribor 

34 Vanja Bratušek: Poslovni bonton in poslovna darila – kultura 

poslovnega komuniciranja 

3

AKTUALNO 

VArNOST 

SLAVNOSTNA GOVORNICA NA BOŽIČNO- 

NOVOLETNEM KONCERTU POLICIJSKEGA ORKESTRA 

JE BILA MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE 

KATARINA KRESAL, KI JE MED DRUGIM POVEDALA: 

Pomembnost miru in varnosti je poudarila že pokojna indijska 

političarka Indira Gandhi. Dejala je, da se s stisnjeno pestjo 

ne da rokovati. Uresničevanje idealov vladavine prava ter temeljev 

človekovih pravic izhaja iz stoletja starih civilizacijskih 

spoznanj in izkušenj. Za njimi stoji osnovno prizadevanje za 

človekovo dostojanstvo, ki je odvisno tudi od dejanj in postopanj 

policistov z vsemi, ki se v takšni in drugačni vlogi znajdejo 

v policijskem postopku. 

Policija pogosto velja za izjemno neprožen, konzervativen, 

inercijsko orientiran ter nasploh neodziven organizem. V tem 

naj bi bila podobna tankerju, ki niti ne prenese niti ne zmore 

hitrih sprememb smeri. Ko se kljub vsemu zgodijo, se njihovi 

okorni poskusi slediti novostim lahko spremenijo v ekološko 

katastrofo, ki prizadene celotno okolico. 

V letu, ki je za nami, smo s svojim delovanjem dokazali, da to 

še zdaleč ni tako. Kljub nekaterim korenitim posegom smo namreč 

pokazali, da relativno hitri, in vendar zelo potrebni manevri, 

ne puščajo nujno za seboj naftnih madežev. Dokazali smo, da 

se tudi policija lahko izkaže kot izjemno občutljiv detektor, ki 

med prvimi zazna nekatere družbene probleme. Povečanje njene 

učinkovitosti pa ob premišljenem in usklajenem delovanju 

ne terja nujno tudi žrtvovanja naših pravic in svoboščin. 

Seveda pa si za uspešno plovbo v preteklem letu kapitan ne 

more pripisati nič več zaslug, kot poslednji častnik na krovu. Zato 

se vam, drage sodelavke in sodelavci, zahvaljujem za vašo 

pripravljenost na spremembe in izjemno strokovno in učinkovito 

delo. 

Kljub vsem uspehom pa nas prepotovana pot ne sme zaslepiti 

za vse zastavljene cilje, ki so ostali neuresničeni. V ognju našega 

poslanstva je še vedno ostalo precej železa oziroma idej. 

Njihovo plemenitost lahko s potrpežljivostjo in doslednostjo 

pretopimo ter preoblikujemo v dobro nas vseh. Naša bodočnost 

je namreč odvisna od naše sposobnosti, da spregledamo 

morebitne razlike in nasprotja med nami, ter združimo naše 

moči v tistem, kar zares šteje. Tu smo, in v to sem popolnoma 

prepričana, povsem enotni. 

V novem letu vam tako želim kar največjo mero modrosti 

in dovzetnosti za izkušnje preteklosti, poguma in odločnosti 

za nove korake v prihodnost. Pa tudi sreče, veselja in prisrčnih 

medsebojnih odnosov, ki naj ostanejo še dolgo po tem, ko 

skopni sneg. 

4 

Katarina Kresal 

MINISTRICA 

SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SODELAVCI! 

V začetku vsakega novega obdobja imajo besede še posebej 

zahtevno nalogo. Prenesti morajo vsa spoznanja preteklosti in 

obljube prihodnosti. Poleg tega morajo odgovorno izbirati mesto 

in čas ter vsakokrat znova najti prava ušesa. A kadar so želje 

iskrene in nameni dobri, tudi besede dosežejo svoj namen. 

V iskreno zadovoljstvo mi je, da lahko pregled preteklega leta 

začnem z besedo pohvale. Dobri delovni rezultati, ki jih je res 

veliko, me navdajajo z optimizmom. S takšnimi uspehi upravičujemo 

zaupanje občanov in obenem krepimo ugled slovenske 

policije v domači in mednarodni skupnosti. Predvsem pa takšni 

rezultati pozitivno vplivajo na pripadnost policiji in dvigajo motivacijo 

za nadaljnje delo. 

V številnih varnostnih 

izzivih, s 

katerimi nam zadnje 

leto zagotovo 

ni prizanašalo, ste 

policisti večkrat 

pokazali osebni pogum 

in predanost 

svojemu poklicu. 

Na to sem izjemno 

ponosen. Še posebej 

pa me razveseljuje 

dejstvo, da v 

policiji pri svojem 

delu posebno pozornost 

namenjamo 

vrednotam, za 

katere je v sodobni 

družbi žal čedalje 

manj prostora – solidarnosti, človeški toplini, iskrenemu posluhu 

za težave in nesebični pripravljenosti pomagati sočloveku. 

Prav te vrednote dajejo plemenitim načelom, ki jih zastopa modra 

uniforma, dodaten pomen. 

V letu, ki je pred nami, nas zagotovo čaka še veliko dela. Želim 

si, da bi korenitio spremenili filozofijo institucije, presegli 

rigidnost naše organizacije in naredili policijo dostopnejšo in 

občanom prijaznejšo. Zavedajmo se, da je veliko več tistih, ki 

potrebujejo našo pomoč, kot onih, zaradi katerih ima policija 

sloves izključno represivnega organa. Prisluhnimo ljudem in 

njihovim stiskam, skupaj poiščimo prave rešitve. Le tako bodo 

naše delo videli, občutili in ocenili kot dobro. Zavedajmo se, da 

je preventivno delovanje prava pot do višje stopnje varnosti, 

do zadovoljstva in zaupanja občanov, in nenazadnje, učinkovito 

preventivno delovanje bo dolgoročno znatno olajšalo in 

razbremenilo naše delo. 

Predvsem pa se zavedajmo, da prav sleherno ravnanje policista 

vpliva na ugled celotne organizacije, zato naj bodo naša 

dejanja, tako v službenem kot tudi zasebnem času, za zgled. 

Želim si, da bi v novem letu še naprej delali tako učinkovito, 

da bi ohranili in izboljšali raven medsebojnega sodelovanja ter 

zgradili in ohranili potrebno zaupanje. Osebno pa vam v letu, 

v katerega smo že pošteno zakorakali, želim predvsem veliko 

zdravja, osebnega zadovoljstva, iskrenih prijateljstev in veliko 

tistih drobnih reči, zaradi katerih je življenje prijetnejše. Iščite 

srečo v pristnosti medosebnih odnosov, predvsem pa ohranite 

občutek za sočloveka! 

Janko Goršek 

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE 

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST 

AKTUALNO 

24-URNA PSIHOLOŠKA INTERVENTNA POMOČ ZA POLICISTE 

Od 1. decembra je za zaposlene v 

policiji vzpostavljena 24-urna psihološka 

interventna pomoč. Psiholog 

je v pripravljenosti 24 ur dnevno 

vse dni v letu na interventni številki 

031/779-437. V primeru potrebe po 

psihološki pomoči pokličite navedeno 

številko neposredno ali zahtevo 

javite na OKC GPU, ki bo prevzel koordinacijo. 

Namen pomoči sta takojšnja psihološka 

podpora in lajšanje čustvene stiske 

policistom ob doživljanju travmatskega 

dogodka. 

Psiholog pride na kraj pomoči nemudoma, 

najkasneje v treh urah po pozivu. 

Psihološka interventna pomoč se 

lahko izvede v 24 urah po kriznem dogodku 

in nadaljuje po tem času. Izvaja 

se kar se da blizu kraja kriznega dogodka, 

kjer so vsaj minimalne možnosti za 

pomoč, in sicer v obliki zaupnega individualnega 

ali vodenega skupinskega 

pogovora, lahko pa tudi kombinirano. 

Posvet s psihologom je možen tudi samo 

telefonsko. 

Vsem zaposlenim se pomoč zagotavlja 

ob čustveni stiski zaradi hujših 

stresnih dogodkov na delovnem mestu, 

kot so na primer: 

− dogodki, v katerih je ogroženo lastno 

življenje ali življenje sodelavca; 

− smrt ali hujša poškodba sodelavca; 

− lastna hujša poškodba; 

− obravnava prometne nesreče s 

hudimi telesnimi ali smrtnimi poškodbami 

oz. obravnava prometne 

ali druge nesreče, v kateri so udeleženi 

bližnje osebe zaposlenega ali 

otroci; 

− uporaba prisilnih sredstev, ki ima za 

posledico lastno hujšo poškodbo, 

hujšo poškodbo ali smrt druge osebe; 

− navzočnost pri poskusu samomora 

ali samomoru; 

− samomorilna ogroženost (lastna, 

sodelavca); 

− primeri drugih osebnih težav in 

stisk, ki jih čutijo policisti (čeprav 

morda ni ozko omejena na delo ali 

interventna, jim lahko svetujemo, 

kam se lahko obrnejo za psihoedukacijo); 

− ogroženost policistov in družinskih 

članov (npr. zaradi resnih groženj 

občanov); 


− primeri, ko policist želi svetovanje 

o najprimernejših postopkih oz. komunikaciji 

z ljudmi, ki imajo psihične 

težave (npr. z osumljenci, žrtvami 

kaznivih dejanj, osebami s psihozo 

ali kako drugo osebnostno motnjo); 

pa tudi v primerih: 

− dela z duševno motenimi osebami, 

− zasledovanja oboroženega osumljenca, 

− situacije s talci, 

− prekomerne obremenjenosti na delu, 

− neustreznega življenjskega standarda 

glede na delovne obremenitve, 

− neustreznih odnosov v kolektivu. 

Namen psihološke interventne pomoči: 

− omilitev škodljivega vpliva stresnega 

dogodka, zmanjševanje začetne 

stresne reakcije; 

− razbremenjevanje občutkov krivde; 

− lajšanje normalnih procesov okrevanja 

po neobičajnem stresnem dogodku; 

− krepitev pozitivnih strategij soočanja 

s situacijo; 

− seznanitev s kriznim odzivanjem, z 

možnimi reakcijami; 

− posvet v zvezi z obveščanjem svojcev 

v hujših primerih; 

− posvet v zvezi z ravnanjem z žrtvijo. 

Psihološko interventno pomoč izvajajo 

diplomirani univerzitetni psihologi, 

zaposleni na GPU: Dejan Kozel, Snežna 

Krek, Danila Mokorel Omerovič, Elizabeta 

Vovko Bergant. 

Našteti in še dva v policiji zaposlena 

psihologa Vlasta Rusjan Ritmanič in 

Simon Turk ter predstavniki policijskih 

uprav in policijskih sindikatov so sodelovali 

pri tem projektu, ki so ga koordinirali 

namestnica generalnega direktorja 

policije mag. Tatjana Bobnar, predstavniki 

GPU mag. Dean Confidenti, 

mag. Srečko F. Krope, mag. Srečko Jarc 

in predstavnica DPDVN Sonja Škraba. 

Izhodišča za projekt so bile številne 

tuje in domače raziskave o dejavnikih 

zadovoljstva pri delu v policiji, stresu v 

policiji, distresorjih pri policijskem delu, 

okrogle mize in posveti o posledicah 

stresa pri policistih, zaščiti policistov, 

usmeritve in navodila o kratkoročnih 

ukrepih za dvig ravni zaščite policistov, 

možnosti psihosocialne pomoči 

delavcem MNZ in policije, usmeritve 

ob psihičnih težavah delavcev, številni 

članki in strokovni prispevki ter uspešna 

in dobra praksa tujih policij. 

Sistemska ureditev psihološke 

pomoči in svetovanja v policiji je bila 

nujna, ker: 

− strokovne napake ali (ne)pravilne 

odločitve v povezavi z uporabo 

policijskih pooblastil in prisilnih 

sredstev ter soočanje z različnimi 

kritičnimi situacijami imajo lahko 

hude posledice na fizičnem, 

psihičnem in socialnem področju 

posameznika; 

− na Policijski akademiji sicer potekajo 

usposabljanja za kandidate za policiste 

in ostale zaposlene v policiji s 

področja osebnih in socialnih kompetenc 

(delavnice za izboljšanje 

komunikacije, reševanje konfliktov, 

obvladovanje stresa …), vendar 

Policijska akademija ne more izpolniti 

vseh potreb po tovrstnih usposabljanjih; 

− številne policijske uprave so v 

preteklosti izkazale potrebo in 

predlagale zaposlitev psihologov 

na policijskih upravah; 

− sedaj veljavni Zakon o policiji 

namreč ne določa in ne ureja 

psihološke pomoči in svetovanja v 

policiji. Veljavni Pravilnik o policijskih 

pooblastilih sicer določa 

psihološko pomoč za policista, če 

je bila posledica uporabe prisilnih 

sredstev smrt oz. huda ali posebno 

huda telesna poškodba, vendar pa 

takšna ureditev ne zadošča. 

Projekt je širši od navedenega. V 

tem sklopu smo že pripravili obvestilo 

oz. napotilo o načinu sporočanja slabih 

novic (obveščanje svojcev o smrti 

ali hudi telesni poškodbi njihovega 

bližnjega), v enem letu pa načrtujemo 

še usposabljanje policistov o načinu 

ustrezne komunikacije, zaposliti 

nameravamo psihologe na nekaterih 

policijskih upravah, uvesti peers model 

ali podporo policistu s strani zaupne 

osebe, ki je sicer tudi sodelavec. 

Te policiste bomo posebej usposobili, 

pripravili bomo spremembo Zakona 

o policiji z jasno določbo in pripravili 

program sistemske psihološke pomoči 

v policiji. 

5

AKTUALNO 

VArNOST 

KAMPANJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 

Ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, smo 

na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji, skupaj z nevladnimi organizacijami, 

pripravili široko zastavljeno kampanjo za preprečevanje nasilja 

nad ženskami. Z različnimi dejavnostmi je potekala vse do 10. decembra, 

svetovnega dneva človekovih pravic. Izvedene dejavnosti proti nasilju nad 

ženskami, tj. brošura, videospot, letaki, plakati, nalepke za policijska vozila, 

bele pentljice in tematsko urejene izložbe na Štefanovi 2 ter posvet, so del 

svetovne kampanje za pravice žensk. Z njimi smo javnost osvestili (in jo še) o 

nesprejemljivosti nasilja. 

Nasilje v družini, še zlasti nad ženskami, 

je kompleksen, večplasten problem, 

ki mora postati v družbi prepoznavnejši, 

da ga bomo lažje reševali. 

Iz družinskega okolja, kjer je navadno 

6 

skrit, ga želimo prenesti v javnost. Naš 

cilj je na eni strani spodbuditi žrtve, da 

hitreje iščejo pomoč, in soočati storilce 

z odgovornostjo za njihova dejanja, 

na drugi strani pa spodbujati ljudi, da 

se ne umikajo, ko ta problem zaznajo v 

svoji okolici, pač pa svoje sume prijavljajo 

in prevzamejo dejavno vlogo proti 

nasilju. 

Nasilje nad ženskami kot ena najbolj 

razširjenih oblik kršitev človekovih 

pravic temelji na neenakovrednih odnosih 

med spoloma, iz kulturnega okolja 

in vzgoje. Pogosto je skrito za štirimi 

stenami, nekatere oblike nasilja pa žal 

pogosto niti niso prepoznane kot problem. 

Nanj se navezujejo tudi določeni 

stereotipi, od teh, da si ženske same 

izbirajo nasilne partnerje, da se nasilje 

dogaja samo v določenem okolju z nizkim 

socialnim statusom in da navidez 

uglajeni posamezniki ponavadi niso nasilni, 

pa do mišljenja, da morajo v družinah, 

kjer se dogaja nasilje, sami opraviti 

s tem problemom. 

V zadnjih letih se vztrajno povečuje 

število kaznivih dejanj nad ženskami in 

kaznivih dejanj, ki se beležijo kot nasilje, 

ki se dogaja v družini. To pa zato, ker 

so ženske najpogosteje žrtve kaznivih 

dejanj znotraj njihovih družin, storilci 

pa so največkrat njihovi partnerji, možje 

in nekdanji partnerji. Kazenski zakonik 

je šele s 1. 11. 2009 uvedel kaznivo 

dejanje nasilja v družini. Večina žrtev 

teh kaznivih dejanj so ženske in otroci. 

V družini prihaja tudi do storitve najhujših 

kaznivih dejanj. Tako je policija 

obravnala primere umorov in poskusov 

umorov, storjenih v partnerskem odnosu, 

izrekla je veliko ukrepov prepovedi 

približevanja določenemu kraju ali osebi, 

od katerih je bila skoraj petina podaljšanih 

na prošnjo žrtev do 60 dni. 

S 16-dnevnimi dejavnostmi smo 

organizatorji želeli na nasilje nad ženskami 

opozoriti tako, da žrtev v iskanju 

pomoči ne bi ustavilo, ampak spodbu- 


VArNOST 

AKTUALNO 

dilo. Želeli smo jih opogumiti z zgodbami 

o dobrih praksah in jim pokazati, da 

je državnim organom mar, kaj se dogaja 

z njimi in kakšno pomoč lahko dobijo. 

Predstavniki Društva SOS telefon 

so povedali, da po nekaterih podatkih 

nasilje pri ženskah v starosti od 15 do 

44 let povzroči več smrti in invalidnosti 

kot rak, malarija, prometne nesreče 

in vojne skupaj. Po ocenah v Sloveniji 

v tem trenutku od 20 do 25 % žensk doživlja 

nasilje s strani svojega partnerja. 

Po podatkih, ki jih ima Društvo za nenasilno 

komunikacijo, samo 5 % vseh 

žrtev nasilja kadarkoli išče pomoč. Zato 

je pomembno, da na njihove tihe krike 

za štirimi stenami opozarjamo drugi. 

V dneh kampanje so bila vsa belomodra 

policijska vozila oblepljena s posebnimi 

nalepkami, ki so pozivale k prijavi 

nasilja nad ženskami na telefonsko 

številko 113. Prav tako so po vseh policijskih 

postajah, centrih za socialno delo, 

zdravstvenih domovih in drugih javnih 

ustanovah viseli plakati, ki so opozarjali 

na akcije. Policistke in policiste so med 

opravljanjem svojih rednih nalog delili 

priložnostne letake po vsej Sloveniji, poslali 

so jih tudi šolam in vrtcem. Zaposleni 

v javni upravi so prejeli sporočilo o nasilju 

nad ženskami, ki vsebuje najpogostejša 

vprašanja in odgovore. Potekala 

je tudi velika akcija v Kliničnem centru v 

Ljubljani, kjer so medicinske sestre imele 

prireditev proti nasilju nad ženskami. 

Informativno gradivo je bilo dodano nekaterim 

brezplačnim časopisom, izšle so 

razne informativne brošure. Tokrat smo 

hoteli na nasilje opozoriti drugače. Ne 

prek zgodb, ampak pozitivnih informacij, 

ki ženske opogumljajo, ki jim dajejo 

navodila, kaj lahko naredijo, in ki jim vlivajo 

upanje. 

V okviru kampanje je ministrstvo pripravilo 

TV spot, ki po besedah naše ministrice 

ni samo film, ampak je realnost, ki 

pa je včasih še dosti hujša. Namen spota 

je opozoriti javnost na pomembnost 

prijavljanja nasilja v družini. S tem problem 

sicer še ne bo rešen, bo pa narejen 

prvi korak. Ženskam namreč največkrat 

zmanjka poguma za ta korak. 

Ministrica se je tudi srečala z nekaterimi 

žrtvami nasilja. Po srečanju je dejala, 

da so zgodbe, ki so jih žrtve predstavile, 

tragične in težko si predstavljamo, 

da se to dogaja za zidovi urejenih družin. 

»Vem, da so ženske pogumne, da se želijo 

soočiti s problemom, ampak zmanjka 

jim tista majhna pomoč s strani družbe, 

sosedov, prijateljev, ki vsak dan poslušajo, 

pa nič ne naredijo. Zato je skrajni čas, 

da nehamo samo poslušati in ukrepamo, 

dvignemo slušalko in odtipkamo 113. To 

bo morda rešilo kakšno življenje,« je zaključila 

ministrica Katarina Kresal. 

Poleg navedenega smo v policiji 4. 

decembra v sodelovanju z nevladnimi 

organizacijami pripravili posvet za strokovnjake, 

ki so vključeni v reševanje 

problematike nasilja nad ženskami. Ker 

obravnava nasilja v družini terja multidisciplinarni 

pristop, so na posvetu z 

referati, v katerih so predstavili svoje 

poglede in izkušnje, sodelovali predstavniki 

policije, ministrstva za šolstvo in 

šport, centrov za socialno delo, tožilcev, 

sodnikov in nevladnih organizacij. Velik 

poudarek je bil na prepoznavanju nasilja 

v družini, strokovnjaki pa so se strinjali, 

da je ključnega pomena ustrezna obravnava 

žrtev. 

Sporočilo lahko sklenemo z besedami 

generalnega sekretarja OZN Ban Ki 

Muna, ki pravi: »Obstaja ena univerzalna 

resnica, ki velja za vse države, kulture 

in skupnosti. Nasilje nad ženskami ni 

nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo, 

do njega ne smemo nikoli biti strpni.« 

Foto: Služba za odnose z javnostmi MNZ 

HELIKOPTERSKA NUJNA MEDICINSKA POMOČ 

Letalska policijska enota poleg nadzora prometa in schengenske 

meje, gorskega reševanja, iskanja pogrešanih oseb 

ter varovanja varovanih oseb in športnih prireditev s tremi 

od šestih helikopterjev opravlja tudi naloge v okviru helikopterske 

nujne medicinske pomoči. Ta je zelo pomembna 

pri reševanju življenj, saj omogoča hiter in neposreden dostop 

do kraja dogodka, prevoz ljudi, opreme in pregled nad 

prostorom. 

Gre za izjemno humanitarno delo, ki ga posadke in posamezniki 

po besedah vodje enote Roberta Sušnja včasih opravljajo tudi 

v okoliščinah, ki so izjemno nevarne in na meji izvedljivega. Pri 

tem sodelujejo s kolegi Helikopterske ekipe nujne medicinske 

pomoči (HNMP) pod vodstvom dr. Uroša Lampiča. 

Pri ministrstvu za zdravje je v letih 2003–2006 deloval pilotski 

projekt helikopterske nujne medicinske pomoči. Pokazal je, 

da Slovenija tako pomoč potrebuje, in od leta 2007 je enota s 

sedežem na Brniku začela redno delovati. Istega leta je vlada z 


7

AKTUALNO 

VArNOST 

uredbo določila policijo oz. LPE za primarnega prevoznika 

na področju helikopterske nujne medicinske 

pomoči in za sekundarnega na področju gorskega 

reševanja. Za nujno medicinsko pomoč LPE vse leto 

v vidnem delu dneva zagotavlja dežurno posadko s 

plovilom. 

Življenja rešujejo vsak dan. Pomoč pripeljejo na 

kraj, kjer bi bila ta drugače nemogoča, ter ponesrečence 

in bolne v kratkem času pripeljejo od kraja nesreče 

do lokacije, kjer jim je zagotovljena strokovna 

medicinska pomoč. 

Dr. Lampič je povedal, da se število intervencij 

iz leta v leto veča. Leta 2009 so posredovali blizu 

300-krat in obravnavali toliko bolnikov, tudi že dva 

pacienta naenkrat. V 90 odstotkih vseh intervencij 

je bil prevoznik LPE, v ostalih primerih pa Slovenska 

vojska, ker je bila v trenutku, ko je prišlo do klica, 

LPE zasedena z drugimi nalogami. Obravnavali so 

poškodbe hrbtenice, hude poškodbe glave, petina 

bolnikov je potrebovala umetno predihavanje, 

enota pa je bila udeležena tudi v reanimacijah, primerih 

akutne možganske kapi in v primerih, ko je 

šlo za akutni koronarni sindrom, ki pogosto pripelje 

do srčnega infarkta. 

Enota nujne medicinske pomoči posreduje 

takrat, ko zdravnik, s terena ali iz bolnišnice, sam 

presodi, ali potrebuje njihovo pomoč in jih potem 

prosi zanjo. Stanje pa kaže na to, da bo v prihodnje 

treba uvesti ustrezni dispečerski sistem, ki bo hkrati 

na kraj dogodka napotil vse potrebne ekipe hkrati. 

Tako bi bili pacienti še prej obravnavani. 

Sicer pa zdravnik HNMP pokliče v več primerih, 

denimo v primeru težje dostopnosti reševalnega 

vozila, množične nesreče ali pa tudi zaradi narave 

PRAVILNIK O VAROVANJU OGROŽENIH 

DELAVCEV POLICIJE 

Eden od ukrepov za zaščito policistov je sprejem Pravilnika 

za zaščito ogroženih delavcev policije. Ta je bil 

objavljen v Uradnem listu RS, št. 114/2009, 31. 12. 2009, 

veljati pa je začel petnajsti dan po objavi ali 15. 1. 2010. 

poškodbe ali bolezni. Četrtino vseh intervencij predstavlja 

medbolnišnični transport, ko denimo bolnika prepeljejo iz regionalne 

bolnišnice v Klinični center v Ljubljano ali Maribor. 

Oba, Sušanj in dr. Lampič, sta prepričana, da bo v prihodnosti 

zagotovo treba tudi razmisliti o tem, kako medicinsko 

pomoč še nadgraditi in razširiti na območje celotne države ter 

tako povečati učinkovitost tovrstnega reševanja. Ocenjujeta, 

da bi za nemoteno delovanje in dobro pokritost celotne države 

potrebovali še dve enoti, mogoče tudi namensko plovilo 

samo za te potrebe. 

Foto: PGD Postojna, arhiv Policije 

8 

Z novim aktom je poenoten in prilagojen način varovanja 

ogroženih delavcev novim varnostnim izzivom, tako da je: 

− povečan nabor ukrepov za varovanje, 

− omogočena zaščita tudi njihovih bližnjih oz. posameznikov, 

ki so ogroženi zato, ker so pomagali policiji, 

− jasno razmejena stopnja ogroženosti, 

− jasna ločitev med grožnjo, ki se obravnava kot kaznivo 

dejanje, in prekrškom, 

− omogočena odprodaja tehničnih sredstev, uporabljenih 

pri izvedbi zaščite. 

V pravilniku je predpisano tudi ravnanje ogroženega delavca, 

ukrepanje nadrejenega, ki je obveščen o grožnji, ter 

delovne skupine za oceno stopnje ogroženosti in naloge SKP 

PU in organizacijskih enot GPU. Pravilnik je objavljen tudi na 

intranetu policije. 


VArNOST 

NEWS 

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE IN MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE 

OBISKALA KOPRSKE IN NOVOGORIŠKE POLICISTE 

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni 

direktor policije Janko Goršek sta v sklopu rednih delovnih 

obiskov po posameznih policijskih upravah oktobra obiskala 

PU Koper, novembra pa PU Nova Gorica. 

Namen delovnih obiskov 

je predstavitev prednostnih 

nalog ministrstva in policije, s 

katerimi bomo izboljšali delovne 

razmere vseh policistk in 

policistov. Ministrica je ob tem 

dejala, da lahko tako »iz prve 

roke izvemo, s kakšnimi težavami 

pri delu se soočajo na posameznih 

policijskih upravah«. 

Predstavili so spremembe 

policijske zakonodaje, reševanje 

kadrovske problematike, 

projekte racionalizacije in reorganizacije 

in ustanovitev 

Nacionalnega preiskovalnega 

urada. 

Vodstvo obeh uprav je 

predstavilo stanje v posameznih 

enotah uprav in njihovo 

delo. Kot najbolj žgoč problem 

so izpostavili povečanje finančne 

kriminalitete in porast 

čezmejne kriminalitete, ki se je 

bo treba lotiti na državni ravni 

s podpisom ustreznih sporazumov. 

Soočajo pa se tudi s 

pomanjkanjem kadrov, s prostorsko 

stisko in z neustreznimi 

prostori. 

Ob koncu srečanj je ministrica 

povedala, da »smo nujne 

ukrepe za rešitev kadrovskih 

težav že sprejeli in jih bomo v 

čim krajšem času tudi izvedli«, 

glede neustreznih prostorov 

pa je zagotovila, da se bo ministrstvo 

trudilo zagotoviti 

finančna sredstva, da bi vsem 

zaposlenim omogočili ustrezne 

delovne razmere. 

Generalni direktor policije 

Janko Goršek je po srečanjih 

izpostavil, da so »taka srečanja 

dobrodošla predvsem zato, da 

posameznim policijskim enotam 

predstavimo najbolj aktualne 

projekte, ki so pomembni 

za njihovo delo, in da si z izmenjavo 

izkušenj medsebojno 

pomagamo, da se stanje na 

posameznih policijskih enotah 

izboljša«. 

Med obiskom na koprski 

policijski upravi sta si ogledala 

tudi postajo pomorske policije 

in mejni prehod v Piranu ter 

delovanje pomorskega radarja 

in zbirko policijskih insignij 

s celega sveta. Srečala sta se 

tudi s predstavniki Združenja 

Sever Severne Primorske. V okviru 

obiska na novogoriški policijski 

upravi pa sta si ogledala 

policijsko postajo za izravnalne 

ukrepe. 

Besedilo in foto: Služba za 

odnose z javnostmi MNZ 

POLICIJA PREVZELA 882 NEPREBOJNIH 

ZAŠČITNIH JOPIČEV SLOVENSKE VOJSKE 

Generalni direktor policije Janko Goršek je sredi novembra 

na ministrstvu za obrambo prevzel prvega od zaščitnih jopičev 

Slovenske vojske, s katerimi bomo v policiji zamenjali 

15 in več let stare, že dotrajane policijske neprebojne jopiče. 

Taktičen fragmentacijski jopič mu je simbolno predal načelnik 

Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz 

Šteiner. Goršek se je zanje zahvalil in poudaril, da bodo ti 

jopiči policiji veliko pomenili, mag. Šteiner pa je predajo 

ocenil kot dober primer medsebojne pomoči med organi, ko 

gre za varnost ljudi. 

Pregled neprebojnih jopičev v policiji je namreč pokazal, da 

je policija imela zelo veliko jopičev, starih deset in več let. Zato 

je v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev že začela z intenzivnejšo 

nabavo neprebojnih jopičev. Da pa bi stanje na tem 

področju še izboljšali, je Vlada RS 10. novembra sprejela sklep o 

brezplačnem prenosu jopičev Slovenske vojske na policijo. 


Jopiči zagotavljajo ustrezno zaščito policistov pri delu. Vsi 

imajo tudi certificirano garancijo. Njihov proizvajalec jih bo samo 

še predelal, tj. na novo prevlekel, dodal napis »policija« idr. 

Foto: Brigita Petric 

9

NOVICE 

VArNOST 

ŠESTIM POLICISTOM IN TREM OBČANOM PODELILI MEDALJE POLICIJE 

ZA POŽRTVOVALNOST 

Generalni direktor policije Janko Goršek in ministrica za notranje 

zadeve Katarina Kresal sta 9. decembra šestim policistom 

in trem občanom podelila medalje policije za požrtvovalnost. 

V nagovoru ob podelitvi je generalni direktor policije dejal: 

»Policisti in policistke opravljate zelo zahtevno delo, pri čemer 

se srečujete z različnimi primeri in situacijami. Deležni ste 

tako pohval kot tudi graj, pa čeprav v večini primerov niste pravi 

naslovnik. Potruditi se moramo, da strokovno opravljeno delo 

policistov ne bo prezrto. Opravljate tudi zelo plemenito delo, pri 

katerem vas vodita zakonitost in strokovnost z upoštevanjem 

človekovih svoboščin in pravic. 

Dostojanstvo in veličina človeka se navadno pokažeta prav 

v njegovih dejanjih, v izbiri prave poti in vztrajnosti, da nikoli ne 

izgubi upanja. V najtežjih trenutkih, ko strokovno znanje in izkušnje 

opravijo le polovico dela, je v prvi vrsti treba znati biti človek. 

To pa je včasih veliko težje, kot se sliši. 

Dobri delovni rezultati me navdajajo z optimizmom. Z njimi 

smo upravičili zaupanje, ki nam ga občani izkazujejo. Hkrati s 

takšnimi uspehi krepimo ugled slovenske policije. Predvsem pa 

takšni rezultati pozitivno vplivajo na kolektivno zavest v policiji 

in dvigajo motivacijo za nadaljnje delo. V teh negotovih časih jo 

vsekakor potrebujemo. 

Poslanstvo policije se izraža tudi v vrednoti, kot je zapisana v 

kodeksu policijske etike, da smo pogumni in odločni tudi takrat, 

kadar je ogroženo življenje.« 

10 

Medalje policije za požrtvovalnost, ki so jo pokazali pri 

reševanju ljudi ali premoženja ali pri opravljanju varnostnih 

nalog, so prejeli: 

— policista Aleš Oprešnik in Benjamin Vogrinec iz PP Slovenska 

Bistrica, ker sta z nesebičnim ravnanjem rešila življenje 

občanu, ujetemu v gorečem avtomobilu; 

— policist kriminalist Ivan Imperl iz SKP na PU Krško, ker je s 

prisebnim in požrtvovalnim ravnanjem občanu rešil življenje 

in obenem preprečil prometno nesrečo, ko je občanovo 

vozilo začelo nenadzorovano lesti v križišče; 

— policista Boštjan Kastigar in Boštjan Jernejčič iz PP Trebnje, 

ker sta s svojim dejanjem pokazala izjemen občutek za sočloveka, 

saj sta kljub intervenciji zaradi kršitve zaznala njegovo 

stisko, se vrnila na kraj, mu požrtvovalno zagotovila prvo pomoč 

in mu rešila življenje; 

— občani Viktor Žerak, Jožef in Edvard Trafela, ker so s svojim 

nesebičnim dejanjem, s katerim so nevarnosti izpostavili tudi 

svoje življenje, rešili življenje udeležencu v prometni nesreči; 

— policist kriminalist Franc Čerpnjak iz PP Murska Sobota, ker 

je s svojo požrtvovalnostjo in prisebnim ravnanjem ostareli 

občanki, ujeti v goreči hiši, rešil življenje. Sicer pa je policist 

Čerpnjak v svoji poklicni karieri obravnaval že več podobnih 

primerov. 



VArNOST 

NEWS 

NOV POLICIJSKI 

ČOLN P-89 

V Kopru smo v začetku decembra 

pred prvo plovbo 

krstili novi policijski čoln, 

namenjen varovanju morske 

meje. V spomin na 

uspešno izvedeno akcijo 

Sever, njeno 20. obletnico 

smo obeležili ravno v tem 

času, smo ga poimenovali z 

oznako P-89. 

Na pomolu pred Upravo 

RS za pomorstvo v Kopru so 

ga javnosti podrobneje predstavili 

direktor PU Koper Božidar 

Štemberger, namestnica 

generalnega direktorja policije 

in »botra« čolna mag. Tatjana 

Bobnar in komandir PPP Koper 

Zlatko Dolič. 

P-89 je pomembna tehnična 

pridobitev pomorske policije, ki 

bo prispevala k učinkovitejšemu 

varovanju modre meje ob slovenski 

obali. Preizkus zmogljivosti 

plovila je namreč pokazal, da 

ima čoln odlične manevrske sposobnosti. 

Grajen je za varno plovbo 

v odprtem plovnem območju, 

zaprta kabina pa omogoča njegovo 

uporabo ob vsakem vremenu. 

Na čolnu je tudi zmogljiv 

navigacijski sistem, ki omogoča 

sledenje več različnim plovilom 

hkrati. Nakup čolna je sofinancirala 

Evropska unija iz sredstev 

Sklada za meje, in sicer je bilo iz 

tega vira pridobljenih 75 % sredstev, 

ostalo je financirala Slovenija 

iz državnega proračuna. Ob 

tej priložnosti je bila izdana tudi 

posebna poštna znamka. 

Policisti postaje pomorske 

policije bodo poslej izvajali nadzor 

državne meje na t. i. modri 

meji s štirimi plovili. Želimo jim 

mirno morje. 


POSKUSNO UVEDEN NOV KONCEPT 

NADZORA CESTNEGA PROMETA 

ZDRUŽENJE SEVER POSTALO ČLAN SVETOVNE 

VETERANSKE FEDERACIJE 

Generalni direktor policije Janko Goršek in direktor 

PU Celje mag. Karol Turk sta ministrici za notranje zadeve 

Katarini Kresal decembra predstavila nov koncept 

nadzora cestnega prometa, ki bo s 1. januarjem 

2010 poskusno uveden na območju celjske policijske 

uprave. 

Direktor PU Celje je povedal, da projekt prinaša večjo 

navzočnost policistov na obremenjenih relacijah ter učinkovitejše 

ugotavljanje najhujših kršitev s poudarkom na 

alkoholu in hitrosti. Policisti bodo še posebej pozorni na 

objestneže v cestnem prometu in na večkratne kršitelje. 

Generalni direktor policije je dodal, da število ukrepov 

in odrejenih preizkusov alkoholiziranosti ni merilo učinkovitosti 

policije, zato bodo poostreni nadzori policistov 

v prihodnje veliko bolj problemsko usmerjeni. Tako direktorji 

policijskih uprav in komandirji policijskih postaj v prihodnje 

ne bodo ocenjeni glede na število izdanih plačilnih 

nalogov, ampak bodo odgovarjali za oblikovanje prometnovarnostne 

politike na svojem območju. 

Po besedah ministrice je za izboljšanje varnosti na cestah 

in za zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč 

potrebna sprememba miselnosti udeležencev v cestnem 

prometu in tudi dela policije na področju prometne varnosti. 

Združenje Sever je bilo sprejeto v Svetovno veteransko 

federacijo (World Veterans Federation (WVF)) na 

zasedanju njene skupščine, ki je bilo oktobra v Koebenhavnu 

na Danskem. Tako smo postali četrta veteranska 

organizacija iz Slovenije, ki je včlanjena v to 

svetovno veteransko asociacijo. 

Pred nami so bili včlanjeni Zveza združenj borcev 

za vrednote NOV (ZZBV NOV), Zveza društev vojnih 

invalidov Slovenije (ZDVIS) in Zveza veteranov vojne 

za Slovenijo (ZVVS). Naše članstvo je posebnost, saj 

smo edina nacionalna policijska veteranska organizacija 

v svetu, ki ji je WVF pripoznala posebno vlogo v vojni 

za Slovenijo. 

Pri našem včlanjevanju smo bili deležni nesebične 

podpore in pomoči vseh treh članic WVF iz Slovenije. Posebna 

zahvala gre ZDVIS in ZVVS, ki sta k naši vlogi za 

sprejem prispevali pismi podpore, ter slovenskim delegatom 

dr. Bojanu Potočniku (ZZBV NOV), Jožetu Romšaku 

iz (ZDVIS), Mitji Jankoviču in Marjanu Grabnarju (oba 

ZVVS), ki so se udeležili zasedanja te generalne skupščine 

in tam lobirali za naš sprejem. 

Besedilo: Anton Pozvek 


11

NOVICE 

VArNOST 

POLICIJSKE VRSTE 

OKREPLJENE Z NOVIMI 

POLICISTKAMI IN POLICISTI 

Pred generalnim direktorjem policije 

Jankom Gorškom je dan pred božičem 

slovesno zapriseglo 200 novih policistk 

in policistov, in sicer 121 policistk in policistov 

ter 79 policistk in policistov nadzornikov 

državne meje. Slednji bodo 

skrbeli za varovanje državne meje in EU 

pred vdorom mednarodnega kriminala in 

ilegalnimi migracijami, prvi pa bodo odgovorni 

še za vse druge zahtevne naloge 

na številnih področjih policijskega dela, 

s katerimi zagotavljamo varnost prebivalcev 

v Sloveniji. Po zaprisegi so dobili 

status policista in so bili razporejeni na 

policijske postaje po vsej državi. 

Generalni direktor policije je vsem »novopečenim« 

policistkam in policistom najprej 

izrekel dobrodošlico v slovenski policiji, 

čestital za uspešno zaključeno šolanje in 

zaželel veliko uspehov na njihovi poklicni 

poti. Dejal jim je: »Sposobni in prizadevni 

posamezniki boste kos vsem zahtevam tega 

težkega, vendar lepega, zanimivega in 

pomembnega poklica. Uspešno ga boste 

opravljali le z zavestjo, da ste v službi ljudi, 

ki jih varujete in ščitite. /…/ S profesionalnim 

in nesebičnim delom, z vztrajnostjo in 

predanostjo svojemu poklicu ter zglednim 

obnašanjem tako v službi kot doma si boste 

pridobili zaupanje ljudi. Občani namreč 

pričakujejo razumevanje za svoje varnostne 

probleme, želijo si odprtih, poštenih in 

prijaznih policistk in policistov,« in dodal: 

»Seveda pa se morate poleg odgovornosti 

do občanov zavedati tudi odgovornosti do 

sebe in svojih sodelavcev ter etične drže. Nikoli 

ne zanemarite pomena medsebojnega 

spoštovanja, podpore, odprte in iskrene komunikacije, 

partnerskega odnosa in solidarnosti, 

timskega dela ter pripadnosti svojemu 

kolektivu. Le tako se boste lahko zanesli 

drug na drugega.« 

Generalni direktor policije in direktor 

Policijske akademije mag. Franc Kosmač sta 

najboljšima kandidatoma obeh skupin podelila 

nagradi. Najboljši kandidat 9. generacije 

je Darijo Levačič, najboljša kandidatka 

4. skupine kandidatk in kandidatov za policiste 

za nadzor državne meje pa je Urška 

Okorn. 

Vsem, ki so uspešno opravili izpite, je čestital 

tudi ravnatelj Šole za policiste Marko 

Podlesnik. »Ponosni smo na vas in veseli, da 

v slovensko policijo sprejemamo takšne sodelavce. 

Želimo si, da bi s takšno zavzetostjo 

nadaljevali svoje poslanstvo tudi v prihodnje,« 

jim je dejal. Znanje, ki so ga kandidati 

obeh skupin pridobili v šoli, je sicer dober temelj 

za strokovno in zakonito delo, vendar ga 

bodo morali nenehno nadgrajevati, je še poudaril 

Podlesnik, saj jim bo to dalo gotovost, 

samozavest in suverenost, ki je pri izvajanju 

policijskih postopkov nadvse potrebna. 

»Spoštovani generalni direktor policije, 

v imenu Policijske akademije vam danes 

predajam 200 novih policistk in policistov 

ter policistk in policistov za nadzor državne 

meje,« je dejal ravnatelj Šole za policiste in v 

zrak je poletela množica policijskih »šapk«. 


SREČNO VOŽNJO, BREZ ALKOHOLA! 

Srečno vožnjo, brez alkohola! je bil naslov preventivne akcije, 

ki smo jo na martinovo policisti PP Murska Sobota izvedli skupaj 

z Zavodom za zdravstveno varstvo in pomurskimi osnovnimi 

šolami. 

V okviru akcije smo opravljali kontrolo cestnega prometa, pri čemer 

smo voznike preizkušali tudi z alkotestom. Nato so osnovnošolci 

OŠ II Murska Sobota pod vodstvom svojih mentorjev in učiteljev vsakemu 

vozniku izročili izbrano likovno delo. Ob tem so mu zaželeli: 

»Srečno vožnjo, brez alkohola!« 

Med akcijo smo skupaj z učenci voznikom razdelili 70 likovnih 

del, ki so se jih prejemniki zelo razveselili. Akcija je uspela; nihče od 

voznikov, ki smo jih preizkusili z alkotestom, ni vozil pod vplivom alkohola. 

Besedilo: Tomaž Trajbarič 

Foto: Jadranka Jovanovič 

12 


VArNOST 

NEWS 

Ob dnevu spomina na mrtve so delavci policije in ministrstva za notranje 

zadeve položili vence v spomin padlim policistom v vojni za Slovenijo. 

Ljubljanski policisti septembra prejeli 20 novih koles. (Foto: Vinko Stojnšek) 

Leta 1991 so člani družine Bergauer zaradi možnosti napada JLA na objekte 

takratne milice na svoji domačiji na Hočkem Pohorju hranili orožje in strelivo 

oddelka milice Maribor Tabor. V spomin na to dejanje sta predsednik PVD 

Sever Maribor in župan občine Hoče–Slivnica na domačiji odkrila spominsko 

ploščo. (Foto: PVD Sever Maribor) 

Člani Združenja zbiralcev so uresničili večletno idejo pomočnika komandirja 

PP Črnomelj Petra Županca in izdelali stenski koledar s fotografijami prevoznih 

sredstev nekdanje milice in miličnikov pri delu. (Foto: Peter Županc) 

Policija je septembra Muzeju novejše zgodovine podarila 30 kosov orožja iz 

preteklih vojn. (Foto: Nina Djordjević) 


V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Policijski orkester 22. bra leto zaključil s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom. (Foto: 

decem- 

Brigita Petric) 

13

NOVICE 

VArNOST 

OB ZAKLJUČKU PROJEKTA POLICIST LEON SVETUJE RAZSTAVILI 

NAJBOLJŠE PRISPEVKE IN NAGRADILI UČENCE 

V začetku oktobra smo pripravili zaključno prireditev za učence in učenke, ki so v šolskem letu 2008/2009 kot petošolci vse 

leto sodelovali v projektu Policist Leon svetuje. 

Potem ko je bil projekt prvič 

izveden na Koroškem, smo 

ga zaradi velikega uspeha med 

učenci ter podpore staršev in 

učiteljev v naslednjem šolskem 

letu razširili na celotno območje 

Slovenije. Vse leto so učenci 

skupaj z vodjem varnostnega 

okoliša in svojimi mentorji, učitelji, 

starši obravnavali različne 

varnostne vsebine in izpolnjevali 

naloge v delovnem zvezku 

Policist Leon svetuje. 

V okviru projekta smo razpisali 

tudi nagradni natečaj za 

najboljši spis, risbo ali pesem 

na teme: Moja izkušnja s policistom, 

Kako varen sem na cesti, 

Ostal sem brez denarnice, mobitela, 

ure. Skupno smo prejeli 

315 izvirnih prispevkov: spisov, 

pesmic, slik v različnih tehnikah, 

stripov, plakatov, celo nekaj 

lutk in glinastih figuric, ki jih 

je izdelalo približno 355 učenk 

in učencev iz 52 osnovnih šol. 

Zakaj le približno Nekateri izdelki 

so bili kolektivno delo, 

zato njihovim avtorjem nismo 

mogli podeliti glavnih nagrad, 

tako sta dva razreda II. OŠ Murska 

Sobota, ki sta posnela dva 

odlična filma, po pošti prejela 

nekaj skupinskih nagrad. 

Prispevke je ocenila komisija 

šestih članov iz različnih 

služb v policiji. Ocenjevali smo 

izvirnost, ustvarjalnost, domiselnost, 

kakovostno izdelavo 

izdelka, pri pisnih izdelkih tudi 

spretnost pri ubesedovanju in 

besedni zaklad. V Policijski akademiji 

smo razstavili 47 najboljših 

izdelkov, katerih avtorice in 

avtorji so na zaključni prireditvi 

prejeli nagrade za najboljša dela. 

Prvih devet avtorjev in avtoric 

pa smo oktobra in novembra 

nagradili z vožnjo s policijskim 

helikopterjem, s policijskim 

čolnom in poskusom jahanja 

službenega konja policije. 

Foto: Monika Golob, Brigita Petric 

in Zdenka Zabukovec 

14 


VArNOST 

NEWS 

ZA MLADOST BREZ DROG 

Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači je v začetku 

oktobra že drugo leto zapored potekala zaključna prireditev 

preventivne akcije Za mladost brez drog, ki jo organizira Zavod 

Pelikan. 

Na prireditvi, namenjeni učencem vseh razredov OŠ dr. Bogomirja 

Magajne in podružničnih osnovnih šol Senožeče in Vreme, 

so sodelovali tudi komandir PPIU Nova Gorica Alojz Žerak, policisti 

PP Sežana ter predstavniki občine Divača in Zavoda za gasilno in 

reševalno službo Sežana. 

Namen prireditve je bil seznaniti učence z dejavniki tveganja 

ob uživanju prepovedanih ali škodljivih substanc in posledicami 

njihovega uživanja. Vzporedno so po triadah potekale različne delavnice, 

v katerih so sodelovali: Cveto Kokalj, kriminalist v SKP PU 

Koper (delavnica na temo vrstniškega nasilja), Sebastjan Mrak in 

Miran Gorenšek, policista EVSP PU Koper (prikaz dela s službenimi 

psi), Niko Kajtna in Janko Šenkinc, vodji policijskih okolišev PP 

Sežana (delavnica na temo Kako varno čez cesto in predstavitev 

policijske opreme), Simon Kastelic, policist – inštruktor PPP Koper, 

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 

Osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti, ki je septembra potekal 

v enaindvajsetih slovenskih občinah, je bila Dobra klima 

mojega mesta. Številna mesta in kraji so del svojih ulic zaprli za 

avtomobile in tako opozorili na podnebne spremembe, ki jih povzročajo 

izpuhi avtomobilov in njihova nesmotrna uporaba. Pri 

spremljevalnih prireditvah so seveda sodelovali tudi policisti. 

in Peter Kolenc, vodja policijskega okoliša PP Sežana (delavnica na 

temo Varna uporaba in vožnja s kolesi z motorjem in motornimi 

kolesi), Roman Starman in ostali, vodniki reševalnih psov Društva 

za reševalne pse Burja in Enote reševalnih psov Nova Gorica (prikaz 

dela reševalnih psov), Jana Brajdih, zdravnica iz Zdravstvenega 

doma Sežana (delavnica na temo Postopki reševanja ob preveliki 

količini drog), Zvone Žnidaršič, Zavod Pelikan (Nevarnost alkohola 

in drog v prometu) in podjetje Jumicar (delavnica na temo Osnovna 

kultura v cestnem prometu, gibanje ob cesti oziroma na prometnih 

površinah). 

Po zaključku delavnic je na parkirišču pri Zdravstvenem domu 

Divača potekala skupna akcija, in sicer reševanje prometne nesreče 

s telesnimi poškodbami, pri katerem so sodelovali sežanska 

zdravstveni dom ter zavod za gasilno in reševalno službo, policisti 

PP Sežana in prostovoljni gasilski društvi Divača in Senožeče. 

Sledilo je gasilsko tekmovanje, ki so se mu pridružili tudi vrhunski 

športniki, zaposleni v policiji: plavalca Matjaž Markič in Emil 

Tahirović ter atlet Matic Osovnikar. 

Prireditev se je zaključila z obiskom skupnosti Srečanje, don 

Pierinove komune v Vremskem Britofu, ki deluje pod okriljem Zavoda 

Pelikan. 


Besedilo in foto: Peter Kolenc 

Policisti iz PU Murska Sobota so ob evropskem tednu mobilnosti 

sodelovali s številnimi vrtci in šolami. Ob tem so se pogovarjali 

predvsem o mobilnosti in bolj zdravih in ekoloških načinih prevoza, 

otroke pa so spodbujali tudi k uporabi kolesarske čelade. Na različnih 

delavnicah so pod ustvarjalnimi otroškimi rokami nastali zanimivi izdelki, 

povezani s kolesarji in njihovo udeležbo v cestnem prometu. 

Ob zaključku evropskega tedna mobilnosti v Novi Gorici so se 

občinskemu svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, številnim 

posameznikom, šolskim in drugim ustanovam pridružili tudi 

novogoriški policisti. Policistka kolesarka in vodja policijskega okoliša 

sta obiskovalcem na prireditvenem prostoru svetovala glede 

varne vožnje s kolesom in jim delila različne zloženke s preventivno 

vsebino. Obiskovalci pa so se na kolesarskem poligonu lahko preizkusili 

v spretnostni vožnji s kolesom. 

Pestro je bilo tudi v Mariboru. Predstavile so se nekatere osnovne 

šole in vrtci, mariborska zveza prijateljev mladine je pripravila različne 

ustvarjalne delavnice in predstave, na prireditvi pa so seveda 

sodelovali tudi mariborski policisti, ki so pripravili poligon in v živo 

izvajali igrico Človek, ne jezi se, povzeto iz preventivnega projekta 

Varno na poti v šolo. Avtorja nagrajenega preventivnega projekta 

Varno na poti v šolo sta projekt nadgradila, izdelala rekvizite in tako 

prenesla igro v živo okolje, kar je navdušilo otroke in gledalce, ki so z 

bučnim navijanjem spodbujali otroke pri igri. 

Besedilo in foto: Tomaž Trajbarič, Štefan Abraham, 

Dean Božnik in Branko Zupanič 

15

NOVICE 

VArNOST 

POLICIJA JE V TREH MESECIH SODELOVALA NA ŠESTIH 

VEČJIH PREVENTIVNIH IN PROMOCIJSKIH PRIREDITVAH 

Najprej smo se v policiji predstavili na Automotor showu, največji avtomobilistični prireditvi 

v Sloveniji, ki je med 4. in 6. septembrom potekala na Gospodarskem razstavišču 

v Ljubljani. Razstavili smo policijsko opremo in službena vozila, kot sta motorno 

kolo in kombi za ogled krajev kaznivih dejanj, ter sredstva za nadzor hitrosti, npr. vozilo 

z videonadzornim sistemom provida, merilnik hitrosti idr. 

Festival za tretje življenjsko obdobje 

Automotor show 

16 

Obiskovalci so lahko preizkusili svoje 

spretnosti na simulatorju varne vožnje z 

motornim kolesom, pri tem pa jim je pomagal 

tudi policist inštruktor varne vožnje. 

Kriminalistični tehnik je predstavil opremo 

za ogled kraja kaznivega dejanja, policisti 

prometniki pa so skupaj z gasilci, reševalci 

in avtovleko pri simulaciji prometne nesreče 

prikazali, kako obravnavamo hude prometne 

nesreče. 

Vodje policijskega okoliša, kriminalist za 

področje preventive in inštruktor varne vožnje 

so obiskovalcem svetovali o preventivnih 

ukrepih za večjo osebno varnost, zaščito 

pred vlomi in tatvinami v vozila, varnost v 

cestnem prometu itd. 

Poleg tega se je bilo ob napotkih izkušenih 

policistov specialne enote mogoče 

preizkusiti tudi v streljanju na elektronskem 

simulatorju, kjer se je gnetlo ne le veliko fantov, 

ampak tudi deklet. Čez čas se obiskovalci 

niso želeli le preizkusiti v podiranju tarč, temveč 

pri tem celo izboljšati svoj čas. Z različnimi 

vragolijami jih je zabaval tudi službeni 

pes Arni, njegov vodnik pa je odgovarjal na 

vprašanja s tega področja policijskega dela. 

Otroški bazar 

Prav tako na Gospodarskem razstavišču 

v Ljubljani je bila med 10. in 13. septembrom 

izobraževalno-sejemska prireditev Otroški 

bazar, namenjena predvsem otrokom in mladostnikom, 

in tudi tu smo predstavili različna 

področja pestrega policijskega dela. Med 

preventivnimi vsebinami smo letos posebno 

pozornost namenili prometni varnosti. 

Na razstavnem prostoru policije so si 

mladi radovedneži lahko ogledali službeno 

opremo in različna policijska vozila, vse dni 

sejma pa so jim policisti svetovali o varnosti 

in odgovarjali na številna vprašanja. Najmlajši 

so lahko sodelovali tudi v nagradnem 

žrebanju. Med 454 pravilnimi odgovori smo 

nato izžrebali trideset otrok, ki so za nagrado 

prejeli plišastega medvedka policista. Med 

drugim smo predstavili službene živali policije 

ter delo policistov vodnikov službenih 

psov in konjenikov. Najmlajše obiskovalce je 

ponovno navdušil policijski kuža Arni. 

Festival za tretje življenjsko obdobje, letos 

deveti po vrsti, je potekal med 30. septembrom 

in 2. oktobrom v Cankarjevem 

domu v Ljubljani. V t. i. parku varnosti smo 

obiskovalcem svetovali o zaščiti pred vsakršnim 

nasiljem, saj so zlasti starostniki med 

najbolj ranljivimi oz. ogroženimi skupinami 

prebivalstva. Na razstavnem prostoru in v 

okviru več predavanj so policistke in policisti 

obiskovalcem vseh generacij in starosti 

svetovali, kaj lahko storijo za svojo varnost v 

vsakdanjem življenju, od zavarovanja svoje 

lastnine do varne udeležbe v prometu. Pri 

tem so jih opozarjali na večjo vidnost in jim 

delili odsevne trakove. 

13. oktobra je svoja vrata odprla Študentska 

arena, največja izobraževalno-sejemska 

prireditev za mlade. V treh dneh je 

na Gospodarskem razstavišču policija že 

deseto leto zapored predstavila različna področja 

policijskega dela, policijsko opremo 

in vozila. Veliko zanimanja je bilo za vozilo z 

videonadzornim sistemom provida in kombi 

za ogled kaznivih dejanj ter za spretnostno 

vožnjo policista z motornim kolesom. Podo- 


VArNOST 

NEWS 

prostor sta bila ravno pravšnja tudi za prikaz 

reševanja ponesrečenca s helikopterjem 

letalske policijske enote, zanimiva pa je bila 

tudi razstavljena zbirka policijskih insignij z 

vsega sveta. 

Da bi se zavest o zdravem življenjskem 

slogu in varnosti v cestnem prometu še naprej 

krepila, je fundacija Z glavo na zabavo 

organizirala serijo desetih prireditev, na katerih 

so, tako kot že vrsto let doslej, sodelovali 

tudi policisti. Na prireditvah, ki so potekale 

vsako soboto med 19. septembrom in 

Študentska arena 

bno kot na drugih prireditvah so lahko obiskovalci 

tudi tokrat »vozili« motorno kolo na 

simulatorju. Policisti kriminalisti so mladim 

pokazali vzorce nekaterih prepovedanih 

drog in pojasnili, kako škodljive posledice 

ima lahko njihovo uživanje. S pripadniki gorske 

in letalske policijske enote smo prikazali 

reševanje ponesrečenca s policijskim helikopterjem. 

Prikazali smo tudi uporabo službenega 

psa za iskanje prepovedanih drog in 

za splošno uporabo z nagobčnikom ter varnostni 

pregled in varnostni postopek. Svoje 

delo so predstavili tudi policisti, ki sodelujejo 

v mednarodnih civilnih misijah, in policisti 

specialne enote z bojnim oklepnim vozilom. 

Več kot 200 mladih obiskovalcev je izpolnilo 

nagradni vprašalnik; med njimi smo izžrebali 

trideset nagrajencev. 

Letos so Dnevi zaščite in reševanja potekali 

v Novem mestu. V sistemu varstva pred 

raznimi nesrečami je tudi slovenska policija, 

ki se je ob sodelovanju v reševalni vaji Krka 

2009 predstavila na velikem razstavnem 

prostoru, prvič na prostem. Med 15. in 17. 

oktobrom smo poleg dela prometne, kriminalistične 

in mejne policije predstavili še 

dejavnosti specialne, posebne policijske in 

letalske policijske enote, vodnikov službenih 

psov in policistov konjenikov ter dejavnosti 

v mednarodnih civilnih misijah. 

Obiskovalcem smo svetovali o varni 

udeležbi v prometu tako pešcev in kolesarjev 

kot voznikov motornih vozil, pa tudi o 

ukrepih za večjo osebno varnost in varnost 

premoženja. Mogoče se je bilo preizkusiti v 

streljanju na elektronskem strelišču ali v varni 

vožnji na simulatorju vožnje z motornim 

kolesom, poleg tega smo prikazali izvajanje 

policijskih postopkov v praksi. Policista, ki 

sta zbranim večkrat pokazala, kako se lahko 

z uporabo samoobrambnih prijemov 

obranita napada, sta požela bučne aplavze. 

Zelo oblegana sta bila tudi policist motorist 

in policist kriminalist. Slednji je imel veliko 

dela z odvzemom prstnih odtisov, ki so si jih 

otroci z veseljem odnesli domov. Vreme in 


Dnevi zaščite in reševanja 

Z glavo na zabavo 

28. novembrom v Mercatorjevih trgovskih 

centrih po vsej Sloveniji, je sodelovalo več 

kot 50 policistov, kriminalistov in drugih 

delavcev policije. Sproščeni in zabavni preventivni 

dogodki, namenjeni predvsem družinam 

z majhnimi otroki, so kmalu pokazali, 

da ima ideja o zdravem preživljanju prostega 

časa in zabavah brez alkohola veliko podporo 

med ljudmi. Prireditve, ki so navduševale 

obiskovalce po celi Sloveniji, so uspešno krepile 

zavest o pomenu prometne varnosti, saj 

so policisti in policistke obiskovalcem predstavili 

svoje delo in opremo, jim svetovali o 

varnosti cestnega prometa, mladim pokazali 

vzorce prepovedanih drog, predstavili simulator 

vožnje z motornim kolesom idr. 

Na vseh prireditvah so sodelovali tudi 

predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo 

v cestnem prometu. Tu so bili še predstavniki 

Generacije Nulanula, čarodej, žonglerka 

in klovnesa ter številni drugi animatorji, 

ki so ves čas zabavali najmlajše in skrbeli 

za pestro dogajanje na odru. Takšne prireditve 

so z vidika preventivnega delovanja 

izjemno učinkovite, saj spodbujajo tesno sodelovanje 

med pristojnimi institucijami, njihova 

pozitivna naravnanost in sproščen pristop 

pa prispevata k lažjemu reševanju težav 

zaradi zlorab alkohola in prepovedanih drog 

ter učinkovitejšemu opozarjanju na nezdružljivost 

psihoaktivnih substanc z udeležbo v 

cestnem prometu. 

Foto: Nina Djordjević, Alenka Drenik, 

Monika Golob in Brigita Petric 

17

NOVICE 

VArNOST 

VARNO – ZA ŽIVLJENJE S KRANJSKIMI 

POLICISTI 

Na parkirnem prostoru Mercator Centra Kranj Primskovo je bila 

19. septembra preventivna prireditev Varno – za življenje, pri 

kateri je sodelovala tudi kranjska policijska postaja. 

Na prireditvi, ki je bila tudi 

priložnost za preverjanje 

usklajenosti delovanja služb 

v primeru hujše prometne 

nesreče, so se predstavile 

ključne službe za zavarovanje 

življenja in premoženja. Prireditev 

je odprl policist motorist 

PPP Kranj, ki je pokazal spretnostno 

vožnjo. Program se je 

nadaljeval z demonstracijo 

reševanja voznika motornega 

kolesa, udeleženega v prometni 

nesreči. 

Veliko pozornosti so pritegnili 

vodniki službenih psov, 

ki so predstavili tri načine uporabe 

psov: ko kršitelj napade 

policista, odkrivanje eksploziva 

v vozilu in uporabo službenega 

psa za nevtralizacijo 

storilca kaznivega dejanja, ki 

uporablja strelno orožje. 

Med prireditvijo so potekale 

delavnice, na katerih so 

vse službe predstavile svoje 

delo, Center za socialno delo 

Kranj pa je skupaj s PP Kranj 

predstavil problematiko nasilja 

v družini. Svet za preventivo 

in vzgojo v cestnem 

prometu Kranj je organiziral 

poligona ''jumni car'' in ''kolesarček'', 

kjer so najmlajši 

preizkusili svoje spretnosti in 

poznavanje cestnoprometnih 

pravil, animiral pa jih je čarovnik 

Grega. Avotošola, ki je 

redna gostja preventivnih prireditev, 

je demonstrirala zaviranje 

v sili, izogibanje oviri ob 

morebitni nevarnosti in varno 

vožnjo otrok, obiskovalci pa 

so lahko pod strokovnim nadzorom 

inštruktorja svoje spretnosti 

preizkusili na poligonu. 

Gasilsko reševalna služba 

Kranj je predstavila načine 

gašenja različno vnetljivih in 

gorljivih snovi ter gašenje vozila, 

ki je udeleženo v prometni 

nesreči. Zdravstveni dom 

Kranj je z izurjeno ekipo predstavil 

ukrepanje ob zastoju srca, 

vključno z defibrilatorjem, 

ki naj bi v bližnji prihodnosti 

postal obvezna oprema tudi v 

vozilih. 

Dober uvod v veliki finale 

preventivne prireditve – simulacija 

prometne nesreče z uporabo 

helikopterja – je bil prikaz 

načina, kako poklicati v nujnih 

primerih (predstavitev poteka 

komunikacije, pomembnih 

elementov sporočanja, najpogostejših 

napak itd.). 

Sodelujoče službe so skušale 

prikaz prometne nesreče 

dveh vozil čimbolj približati 

dejanskim okoliščinam hude 

prometne nesreče. V ''prometni 

nesreči'' je ostal ukleščen 

hudo poškodovan otrok. 

Policisti so kraj zavarovali in 

izvedli ogled, gasilci pa so 

ponesrečenca iz vozila izrezali. 

Hkrati so ponesrečencem 

zagotovili nujno medicinsko 

pomoč. 

V tem času je z Letališča 

Jožeta Pučnika Ljubljana prispel 

tudi policijski helikopter 

z dodatno ekipo nujne medicinske 

pomoči, ki je hudo ponesrečenega 

otroka prepeljala 

v bolnišnico, obiskovalcem 

pa je bil omogočen tudi ogled 

helikopterja in opreme. 

Prireditev je ob bogati medijski 

podpori zelo uspela, želja 

vseh, ki so sodelovali, pa je, 

da bi postala tradicionalna. 

Besedilo in foto: 

Damjan Bertoncelj 

OB MEDNARODNEM DNEVU BELE PALICE 

Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki je 15. oktobra, 

sta člane medobčinskega društva slepih in slabovidnih 

iz Novega mesta obiskala predstavnika PU Novo mesto 

ter jih opozorila na pomen samozaščitnega ravnanja in 

skrbi za lastno varnost. 

Darko Fifolt iz SKP PU Novo mesto in Andrej Novak iz PP 

Novo mesto sta velikemu številu članov na dveh predavanjih 

svetovala, kako naj ravnajo samozaščitno, da ne bodo žrtve 

kaznivih dejanj. Govorili so o uličnih ropih, tatvinah, vlomih 

ipd. ter o varni udeležbi v cestnem prometu, temah, ki so za 

slepe in slabovidne še toliko pomembnejše. Predavanje se je 

razvilo v pogovor, v katerem sta inšpektorja odgovorila na 

veliko vprašanj. 

Besedilo: Alenka Drenik 

18 


VArNOST 

NEWS 

OTROK POLICIST ZA EN DAN 

Policisti so v sodelovanju z osnovnimi šolami od oktobra do 

decembra izvedli preventivni projekt Otrok policist za en dan. 

Tako so policijske postaje po vsej Sloveniji v svoje vrste sprejele 

nove ''pomočnike''. 

''Vozniško in prometno, prosim,'' so ponavljali ''policisti'' v Bovcu. 

Laserski merilnik hitrosti je bil zanimiv tudi za novogoriške osnovnošolce. 

''Pomožna policista'', ki sta obiskala PP Zagorje ob Savi, sta hitro dobila novega 

prijatelja. 

Pri ''ogledu kraja kaznivega dejanja'' so imeli otroci veliko vprašanj. 

''Ga že merim, mislim, da vozi prehitro,'' je odmevalo v Šentjurju. 


V preventivno dejavnost so bili vključeni učenci šestih razredov 

osnovnih šol. Spoznali so delo policista na policijski postaji ter pestrost 

policijskega dela na vseh delovnih področjih. 

Veliko zanimanja so učenci pokazali za tehnično opremo policistov: 

službena vozila, laserski merilnik hitrosti, alkotest, sredstvo za 

prisilno ustavljanje motornih vozil – stinger, kovček za ogled kraja 

kaznivega dejanja, opremo policistov posebne policijske enote idr. 

Otroci so dobili majico in kapo z napisom Otrok – policist v spomin 

na obisk policijske postaje. Policisti so jih nato pospremili še na 

”teren”, da bi pobliže spoznali delo policistov v prometu, njihovo 

opremo in vozila. 

Namen preventivnega projekta je bil tudi tokrat seznaniti otroke 

z delom in poslanstvom policistov v družbi, obenem pa krepiti 

pozitivno podobo policistov in povečati zaupanje v delo policije. 

Osnovnošolci so bili obiska na policijski postaji zelo veseli. Preventivna 

dejavnost je bila med učenci zelo dobro sprejeta, občutki 

sodelujočih pa dobri. Vsi so se strinjali, da so take dejavnosti več 

kot dobrodošle, zato so si ob odhodu zaželeli, da bi jih v letu 2010 

ponovili. 

Besedilo in foto: Oto Strakušek, 

Martin Kumer in Dean Božnik 

19

NOVICE 

VArNOST 

PEŠ PO LEVI, LUČKA V DESNI 

Policisti PP Šentjur smo 27. 

novembra med 17. in 22. uro 

izvedli preventivno akcijo Peš 

po levi, lučka v desni. Pomagali 

so nam tudi predstavniki 

Sveta za preventivo in vzgojo 

v cestnem prometu Šentjur in 

delavci Zveze šoferjev in avtomehanikov 

(ZŠAM) Celje. 

Policisti PP Šentjur že nekaj 

let namenjamo posebno skrb 

pešcem, ki so ena najbolj ogroženih 

skupin v cestnem prometu, 

saj nimajo oklepa, ki bi jih varoval 

pred morebitnimi poškodbami. 

Da je takšna preventivna dejavnost 

nujno potrebna, sta nas 

opomnili dve hujši prometni nesreči, 

ki sta se zgodili lani. Takrat 

sta bila dva pešca na naših cestah 

hudo telesno poškodovana, v 

obeh primerih pa je do nesreče 

prišlo zaradi slabe vidljivost. 

Naš namen je bil opozoriti 

pešce na nevarnost, ki jim grozi, 

če ne uporabljajo ustreznih sredstev. 

Akcija je bila namenjena 

predvsem starejšim, saj ugotavljamo, 

da je večina nesreč, ki jih 

povzročijo starejši občani, posledica 

slabših psihofizičnih sposobnosti, 

predvsem pa uporabe 

oblačil neustrezne barve, neuporabe 

odsevnih izdelkov ter hoje 

po napačni strani ceste. Ugotavljamo 

tudi, da pešci premalo 

pozornosti posvečajo pravilni 

uporabi kresničke, saj jo pogosto 

nosijo privezano na torbe, pasove 

hlač, jo držijo v roki, ki jo imajo 

v žepu, zaradi česar se kresnička 

ne vidi dovolj. Kresnička mora 

prosto viseti ob telesu, tako da se 

premika. 

Zato naj za pešce velja naš 

slogan “peš po levi”, da bomo 

videli prihajajoče vozilo in se mu 

pravočasno izognili, ter “lučka v 

desni”, da nas bodo tudi vozniki 

pravočasno opazili. 

Ker je za dobro vidnost pešcev 

potrebna tudi tehnična brezhibnost 

motornih vozil, je delavec 

ZŠAM na cesti meril nastavitev 

luči na vozilih, ki smo jih policisti 

ustavili, prav tako pa smo preverili 

tudi brezhibnost svetilnih 

teles. Vozniki so bili nad delnim 

tehničnim pregledom na cesti 

in opozarjanjem na nedelujoče 

luči navdušeni, saj bi delovanje 

luči moral preveriti vsak voznik 

sam, preden se usede v vozilo. 

Razložili smo jim, da s pravilnimi 

nastavitvami prednjih žarometov 

in njihovim brezhibnim delovanjem 

zagotavljajo varnost tudi 

pešcem, saj jih tako pravočasno 

opazijo. 

Ker je tistega dne deževalo, 

je bilo pešcev malo. Vsem smo 

izročili odsevne trakove in zloženke, 

nekaj odsevnih trakov pa 

smo izročili Domu starejših Šentjur, 

da bodo njihovi oskrbovanci 

v cestnem prometu primerno 

opremljeni in vidni. 

Pri nadzoru smo ustavili in 

kontrolirali 51 vozil, ugotovili 

smo 7 kršitev cestnoprometnih 

predpisov, tri voznike pa smo 

opozorili zaradi slabe nastavitve 

ali nedelovanja luči. Veseli smo 

bili redkih pešcev, ki so kresničko 

pričeli vrteti, ko se jim je bližalo 

vozilo. Tako so poskrbeli za svojo 

vidnost in varnost v cestnem prometu. 


Martin Kumer 

POSEBNO VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA VZORNE VOZNIKE 

Koprski policisti smo voznikom, ki jih 

večkrat ustavimo in vozijo po predpisih, 

izdali posebno »vozniško dovoljenje 

vzornega voznika«. Dovoljenja smo podeljevali 

ob kontroli cestnega prometa 

med decembrsko preventivno akcijo 

Vzorni voznik, s katero želimo na območju 

PU Koper zmanjšati število prometnih 

nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. 

Policisti se pri cestnoprometnih kontrolah 

pogosto srečujemo s primeri, ko kakšnega 

voznika v krajšem časovnem obdobju 

večkrat ustavimo, pri tem pa vedno znova 

ugotovimo, da vozi vzorno in po predpisih. 

Zato smo takemu vozniku ob njegovem soglasju 

izdali »vozniško dovoljenje vzornega 

voznika«. Gre za simbolično kartico, ki jo 

policist »za nagrado« izda vozniku, ta pa se 

tako »obveže«, da bo še naprej vozil trezen 

in s prilagojeno hitrostjo oz. skladno s cestnoprometnimi 

predpisi. 

Simbolično kartico bodo prejeli vozniki, ki 

bodo vozili po predpisih in nimajo kazenskih 

točk. 

20 

Ker si želimo, da bi bilo takih voznikov 

čim več in da bi dobronamerno sprejeli policistov 

nasvet, že drugo leto vse preventivne 

projekte na PU Koper spremlja logotip z napisom 

Policist, prijatelj več, svetuje, ki je bil 

v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom 

Sever izdelan posebej v ta namen. 

Besedilo: Viktor Zinreih in Marko Kastelic 


VArNOST 

EXPERT CONTRIBUTIONS 

Zgodovina in generacije v skupnost 

usmerjenega policijskega dela 

V članku se bom osredotočil na zgodovino v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki je sestavljena iz treh generacij 

(generacija novosti, generacija razpršitve in generacija institucionalnosti), ki si časovno sledijo. V skupnost usmerjeno 

oz. sodobno policijsko delo je oblika policijskega dela, ki se je najprej pojavila v Združenih državah Amerike ob koncu 

80. let prejšnjega stoletja. Za omenjeno policijsko delo je značilno prijateljsko (vzajemno) sodelovanje policije in policistov 

s skupnostmi in ljudmi ter preprečevanje (klasične) kriminalitete, zmanjšanje strahu pred njo in izboljšanje stališč 

ljudi do dela policije in policistov. 

Historical view of community policing and the related generations / In this article, I will concentrate on the history of communityoriented 

police work, which consists of three generations (labelled as innovation, diffusion and institutionalisation) following each 

other in chronological order. Community-oriented policing, or, to be precise, modern police work, is an approach to police work that 

appeared for the first time in the United States of America at the end of ‘80s. The principal characteristic of this approach is a friendly 

and mutual (community involvement) attitude by the police in addressing and preventing (classical) crime activities, reduction of 

fear with regard to crime and an improved opinion by the community of the police and their work. 

Sodobno oz. v skupnost usmerjeno policijsko delo je bilo 

predstavljeno in približano ljudem z različnimi medijskimi 

kampanjami s ciljem, da bi ga ljudje sprejeli in da bi preprečevalo 

kriminaliteto, zmanjšalo strah pred njo in vzpostavilo 

(vzajemno) partnerstvo med policijo in skupnostmi (Oliver, 

2000). Tovrstno policijsko delo je postalo priljubljeno, ker je 

pritegnilo pozornost medijev. Zamisel in filozofija omenjenega 

policijskega dela se je začela pojavljati v lokalnem časopisju, 

zaslediti jo je bilo mogoče na nacionalni televiziji, internetu, 

radiu, itd. (Oliver, 2000). 

V Združenih državah Amerike so prebivalci z zanimanjem 

pričakovali, kaj bo prinesel nov policijski pristop in v v skupnost 

usmerjenem policijskem delu videli pozitivni trend in 

razvoj, kljub slabemu razumevanju koncepta (Gallup, 1996). 

Zato so policijski praktiki začeli vlagati veliko truda v sodobno 

policijsko delo; rezultati raziskav so pokazali, da je 80 % 

policijskih šefov in več kot 50 % šerifov, ki so hoteli v svojih 

oddelkih implementirati sodobno policijsko delo, osnovan na 

bližini in tesnih stikih med policijo in ljudmi (McEwen, 1995). 

Policijski praktiki v Združenih državah Amerike so ugotovili, 

da je implementacija v skupnost usmerjenega policijskega 

dela glavni razlog, da se je v splošnem kriminaliteta od leta 

1992 zmanjšala (Federal Bureau of Investigation, 1999), kar 

se kaže tudi v izboljšani kvaliteti življenja ljudi v skupnostih 

(Goldstein, 1993; Kelling, 1988; Trojanowicz, Bucqueroux, 19- 

90). 

Policijskim praktikom so se pridružili akademiki, ki so 

se v svojem raziskovanju začeli osredotočati na v skupnost 

usmerjeno policijsko delo in napisali veliko število znanstvenih 

člankov ter doktorskih disertacij na temo sodobnega policijskega 

dela (Oliver, 2000). 

Nekateri trdijo, da se je v skupnost usmerjeno policijsko 

delo začelo z deli Germanna (1969) in Angella (1971); drugi 

so razpravljali in prišli do zaključkov, da so glavna dela sodobnega 

policijskega dela pravzaprav dela Goldsteina (1979) 

ter Wilsona in Kellinga iz leta 1982; nekaj tistih, ki se ukvarjajo 


in pišejo o omenjenem policijskem delu pa meni, da so najpomembnejša 

dela Trojanowicza, ki se nanašajo na odnose 

policije s skupnostmi (Trojanowicz, Bucqueroux, 1990). 

Čeprav se je koncept v skupnost usmerjenega policijskega 

dela pojavljal od poznih 70. do zgodnjih 80. let 20. stoletja, 

se je tovrstno policijsko delo kot konkretna filozofija v praksi 

spremenila in postajala trdnejša v mnogih funkcionalnih oblikah 

ob prelomu stoletja. Reči, da je bilo v skupnost usmerjeno 

policijsko delo v poznih 70. letih 20. stoletja enako tistemu, 

ki se je pojavilo v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, bi 

bilo podobno, kot da bi trdili, da je politično obdobje policijske 

dejavnosti vsebovalo nespremenjeno prakso od poznega 

17. stoletja do zgodnjega 19. stoletja (Kelling, Moore, 1988). 

Takšna trditev bi bila zagotovo napačna. Posledično je identificiranje 

sprememb, ki se pojavljajo v kontekstu obdobja v 

skupnost usmerjenega policijskega dela in konceptualiziranje 

teh sprememb v hevristično-konceptualnem okviru, ki 

zaznamuje splošne razlike, pomemben rezultat, ki je potreben 

za ustrezno razumevanje gibanj sodobnega policijskega 

dela (Oliver, 2000). Kot je že Cardozo nakazal v začetnem 

citatu, s pojasnjevanjem in razvojem razumevanja zgodovine 

v skupnost usmerjenega policijskega dela lažje razumemo 

trenutno stanje v tej novi paradigmi policijskega dela in cilje 

(sodobne) policije v 21. stoletju (Oliver, 2000). 

OBDOBJE V SKUPNOST USMERJENEGA POLICIJSKEGA 

DELA 

Kelling in Moore (1988) sta identificirala tri zgodovinska 

obdobja policijskega dela, ki si časovno sledijo. To so politično 

obdobje, obdobje reform in obdobje v skupnost usmerjenega 

policijskega dela. Omenjena avtorja zagovarjata trditev, 

da se je v poznih 70. in zgodnjih 80. letih 20. stoletja pojavilo 

gibanje, ki je težilo od reform k decentralizaciji policijskih 

funkcij, ki prispevajo k boljši in večji varnosti v skupnostih, 

izboljšanje zadovoljstva ljudi z opravljanjem dela policistov 

in aktivno sodelovanje ljudi s policijo pri preprečevanju kri- 

21

STROKOVNI PRISPEVKI 

minalitete in zagotavljanju varnosti v skupnostih. Povzeto po 

Kelling in Moore (1988) so bile to glavne značilnosti obdobja 

v skupnost usmerjenega policijskega dela. Torej, sodobno 

policijsko delo temelji na bližini in tesnih stikih policistov ter 

ljudi. Smiselno je poudariti, da je bistvo omenjenega policijskega 

dela preprečevanje kriminalitete in zmanjšanje strahu 

pred njo. 

Meško in Vogl (2003) sta v članku z naslovom Opredelitev 

etičnih vidikov policijske dejavnosti v skupnosti pisala 

o korupciji, etiki in razvoju ameriškega policijskega dela 

skozi različna obdobja – politično obdobje, obdobje reforme 

in obdobje tranzicije. Ta obdobja pa vodijo k zadnjemu odbobju, 

ki ga imenujemo obdobje skupnosti (Ziembo-Vogl, 

Meško, 2003). 

Kakorkoli obrnemo dejstva, pridemo do spoznanja in zaključka, 

da je bila pri policijskem delu javnost vedno pomemben 

del policije in posledično tudi odnos policija–ljudje (Halcomb, 

1954). Ampak odnos med njimi je bil zaradi izvajanja 

tradicionalnega policijskega modela (dela) velikokrat zapostavljen 

in zanemarjen. Mnogi so iskali odgovore za odtujitev 

policije in policistov od skupnosti in ljudi ter našli odgovor 

v v skupnost usmerjenem policijskem delu, po katerem se v 

Združenih državah Amerike tudi imenuje sedanje obdobje 

policijskega dela (Trojanowicz, Bucqueroux, 1990). Denimo, 

Sparrow (1988) zagovarja stališče, da je obdobje tradicionalnega 

opravljanja policijskega dela prešlo v obdobje v skupnost 

usmerjenega policijskega dela. Prav tako ugotavlja, da 

policija ne bo več osredotočena in se ukvarjala zgolj s preiskovanjem 

in dokazovanjem kaznivih dejanj, izvrševanjem 

zakonov in drugih predpisov ter reaktivnim posredovanjem. 

Sodobne policije morajo skrbeti za izboljšanje kvalitete življenja 

ljudi v skupnostih, razreševati varnostno problematiko 

in probleme, ki zadevajo tako ljudi kot policiste in kar je 

najpomembnejše, policija se mora posluževati proaktivnega 

pristopa (Sparrow, 1988). 

V obdobju v skupnost usmerjenega policijskega dela se 

morajo izboljšati odnosi med policijo in ljudmi tudi z delitvijo 

in prenosom (policijske) moči na ljudi in nekatere 

druge subjekte, ki lahko učinkovito pomagajo in sodelujejo 

pri izvajanju v skupnost usmerjenega policijskega dela. 

Pomembno je, da filozofija (miselnost) sodobnega policijskega 

dela zaživi tudi v praksi ter se vzpostavijo partnerski 

odnosi med policijo, skupnostjo in drugimi subjekti (npr. 

politika, cerkev, mediji, itn..; Oliver, 2000). Trojanowicz in 

Bucqueroux (1990) pišeta o trenutnem obdobju ameriškega 

policijskega dela, ki se imenuje obdobje v skupnost 

usmerjenega policijskega dela. 

GENERACIJE V SKUPNOST USMERJENEGA POLICIJSKEGA 

DELA 

Kot piše Oliver (2000) v članku z naslovom Tri generacije 

v skupnost usmerjenega policijskega dela, se je začelo 

obdobje v poznih 70. letih (1979) prejšnjega stoletja z 

generacijo novosti, v kateri je imel vidno vlogo Goldstein 

in nekateri drugi, ki so se ukvarjali s področjem v skupnost 

usmerjenega policijskega dela ter tudi z v reševanje problemov 

usmerjenim policijskim delom. Oliverjev članek iz leta 

2000 je pravzaprav konceptualni okvir, s katerim avtor poskuša 

definirati spreminjanje sodobne oblike policijskega 

dela skozi tri generacije, ki si časovno sledijo; generacija 

novosti se je začela leta 1979 in trajala do leta 1986, druga, 

generacija razpršitve se je raztezala v časovnem obdobju 

od 1987. do 1994. leta. Danes smo v obdobju tretje oz. zadnje 

generacije v skupnost usmerjenega policijskega dela, 

22 

VArNOST 

ki se je začela leta 1995. Imenuje se generacija institucionalnosti. 

Kelling in Moore (1988) sta tudi pisala o treh generacijah 

v skupnost usmerjenega policijskega dela in se osredotočila 

na štiri različne kriterije; organizacijo, lokacijo, stil in evalvacijo 

tehnike. 

Prvi kriterij je osredotočen na to, kako je filozofija v skupnost 

usmerjenega policijskega dela organizirana znotraj 

policijske organizacije. Znano je namreč dejstvo, da je mnogo 

policijskih organizacij spremenilo samo ime oblike policijskega 

dela, ne pa tudi zamenjalo tradicionalno obliko z v 

skupnost usmerjenim policijskim delom (Goldstein, 1987), 

druge so začele uporabljati timsko policijsko delo (Greene, 

1987; Sherman, 1975), medtem ko so nekatere izmed policijskih 

organizacij sistematično sprejele v skupnost usmerjeno 

policijsko delo. 

Na drugi kriterij, ki je značilen za obdobje v skupnost 

usmerjenega policijskega dela, se navezuje lokacija, kjer se 

izvaja tovrstno sodobno policijsko delo, za katerega je značilno 

preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred 

kriminaliteto ter proaktivnost policije in policistov, ki izvajajo 

omenjeno policijsko delo v svojem policijskem okolišu (Oliver, 

2000). Pri tem se zastavlja vprašanje, kje (naj) se implemenitra 

v skupnost usmerjeno policijsko delo Ali v velikih 

metropolah na policijskih postajah, v manjšem mestu ali na 

podeželju, v manjših skupnostih s pomočjo t. i. policijskih pisarn 

(Oliver, 2000) 

Tretji kriterij temelji na uporabi tipa programa, ki je tesno 

povezan s postmodernim policijskim modelom, torej s community-oriented 

policingom ali t. i. v skupnost usmerjenim 

policijskim delom. Pomembno je, da se v program vključi 

ljudi, ki živijo v skupnostih, ki so z vidika kriminalitete ogrožene 

ter da se vzpostavi odnos med policijo in skupnostjo ali 

natančneje, odnos med skupnostnim policistom in ljudmi 

(Oliver, 2000). 

Zadnji, četrti kriterij obdobja v skupnost usmerjenega 

policijskega dela temelji na evalvaciji rezultatov dela, tako 

policije kot akademikov in za razumevanje implementacije 

sodobnega policijskega dela. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s 

področjem tovrstnega postmodernega policijskega modela 

menijo, da je implementacija dolgotrajen proces, ki traja približno 

13 let. 

Analiziranje omenjenih štirih kriterijev je kriterij, s katerim 

lahko ocenimo razvoj in napredek v skupnost usmerjenega 

policijskega dela oz. teoretični produkt J. L. Walkerja (1969; 

prav tako Gray, 1973; Rogers, 1983), ki teži k razpršenosti po 

zveznih državah Združenih držav Amerike, kot delovni okvir 

za kategorizacijo treh obdobij v skupnost usmerjenega policijskega 

dela (Oliver, 2000). 

1. PRVA GENERACIJA (1979–1986) 

Prva izmed treh generacij v skupnost usmerjenega policijskega 

dela je generacija novosti, ki se je začela v poznih 70. 

letih (1979) in trajala do konca leta 1986 (Oliver, 2000). Težko 

je določiti datum, ko je tradicionalna oblika policijskega dela 

prešla in ''stopila'' v skupnost usmerjeno policijsko delo. 

Prehod se je zgodil leta 1979, ko je bil Goldstein recenzent 

pri delu Improving policing. Kljub temu, da so zgodnja dela 

Germanna (1969), Angella (1971) in Radeleta (1973) težila k 

pripravi ali osnovi za gibanje v skupnost usmerjenega policijskega 

dela, se je realizacija generacije novosti v skupnost 

usmerjenega policijskega dela zgodila ''šele'' v poznih 70. 

letih prejšnjega stoletja in takrat je tovrstno policijsko delo 


VArNOST 

postalo alternativna oblika tradicionalnemu (tudi avtoritativnemu) 

policijskemu modelu (Goldstein, 1977, 1979). 

Zgodnji koncepti v skupnost usmerjenega policijskega 

dela so bili pogosto t. i. eksperimenti in predstavitveni projekti 

(Eck, Spelman, 1987; Trojanowicz 1983, 1986), ki pa so 

bili omejeni le na velike metropole, kot so Flint, Newark, New 

Jersey, Baltimore County in Houston. Eksperimenti in predstavitveni 

projekti so bili financirani s pomočjo državnih 

subvencij. Finančno pomoč so odobravali tudi policijski šefi 

(Brown, Wycoff, 1987; Greene, Mastrofski, 1988; Police Foundation, 

1981; Rosenbaum, 1986; Skolnick, Bayley, 1986; Taft, 

1986; Trojanowicz, Bucqueroux, 1990; Williams, Pate, 1987). 

Stil policijskega dela je bil ozko osredotočen na v skupnost 

usmerjeno policijsko delo in njegove posamezne segmente 

npr. na peš patruljiranje (Flint, Newark in New Jersey) 

ali v reševanje problemov usmerjeno policijsko delo npr. 

v Baltimore Countyu (Greene in Taylor, 1988). Večina avtorjev 

meni, da so bili t. i. programi v skupnost usmerjenega 

policijskega dela pozitivni. Prav tako se strinjajo s tem, da je 

veliko študij in raziskav v skupnost usmerjenega policijskega 

dela izboljšalo policijsko delo (Greene, Taylor, 1988) in da je 

mogoče čutiti tako teoretično kot tudi empirično ukvarjanje 

s sodobnim policijskim delom in posledično tudi s policijo, ki 

ga izvaja skupaj z ljudmi (Oliver, 2000). 

Za konec je treba poudariti, da je bila generacija novosti 

v prvi vrsti okarakterizirana s peščico raziskav v največjih mestih 

po Združenih državah Amerike, kjer so testirali posebne 

metode v skupnost usmerjenega policijskega dela. V tistem 

času je bila ideja o v skupnost usmerjenem policijskem delu 

provokativna in je težila k razvoju novega obdobja v policijskem 

delu (Kelling, Moore, 1988) in k razširitvi nove filozofije 

(miselnosti) policijskega dela po Združenih državah Amerike 

(Oliver, 2000). 

2. DRUGA GENERACIJA (1987–1994) 

Druga generacija v skupnost usmerjenega policijskega 

dela je bila od leta 1987 do 1994 in jo imenujemo generacija 

razpršitve. Termin razpršitev je bil uporabljen za opis druge 

generacije v skupnost usmerjenega policijskega dela, predvsem 

zaradi nastanka in pojavljanja številne (nove) literature 

s področja community-oriented policinga (Gray, 1973; Rogers, 

1983; J. L. Walker, 1969). 

V obdobju druge generacije sodobnega policijskega dela 

sta bila koncept in filozofija modernega policijskega dela pogosto 

v ospredju zanimanja strokovnjakov, hkrati pa je omenjeno 

policijsko delo postalo resničnost (Greene, Mastrofski, 

1988), saj se je začelo pojavljati in širiti po oddelkih znotraj 

policijske organizacije po Združenih državah Amerike (Oliver, 

2000). Širjenje sodobnega policijskega dela, ki se imenuje 

v skupnost usmerjeno policijsko delo, je torej potekalo po 

Združenih državah Amerike in v letu 1985 je več kot 300 policijskih 

oddelkov sprejelo in začelo izvajati (implementirati) 

različne oblike v skupnost usmerjenega policijskega dela (S. 

Walker,1987); leta 1995 pa je tovrstno policijsko delo izvajalo 

(že) več kot 8.000 policijskih oddelkov (McEwen, 1995). 

V skupnost usmerjeno policijsko delo je imelo v generaciji 

razpršitve različne oblike programov oz. projektov, med katerimi 

je treba omeniti zlasti t. i. COPPS (Community-oriented 

policing and problem solving), ki so ga izvajali v Haywardu, 

California (Sadd, Grinc, 1994); CPOP (Community police officer 

program) v New Yorku (McEwoy, Cosgrove, Sadd, 1993) 

in COPE projekt (Action-oriented police enforcement) v Baltimore 

County, Maryland (Cordner, 1986; Taft, 1986). 



Omenjeni in še naketeri programi oz. projekti so bili v večini 

financirani s strani vlade in so se nanašali predvsem na 

preprečevanje kriminalitete (Oliver, 2000). Menim, da imajo 

ti projekti namen zbližati policijo in ljudi pri reševanju kriminalitete 

in drugih problemov ter da je treba na tem mestu 

omeniti še nekatere programe, ki so prispevali ključno vlogo 

pri preprečevanju kriminalitete in k začetni ideji ter zamisli 

v skupnost usmerjenega policijskega dela. Izspostavil bom 

program CPTED (Crime prevention through environmental 

design), o katerem je pisal tudi slovenski avtor Meško ter t. i. 

watch programe (Rosenbaum, 1986). Menim, da so omenjeni 

programi pomembni, saj vključujejo in približujejo ljudi policiji. 

Ne moremo mimo dejstva, da se je praksa v skupnost 

usmerjenega policijskega dela v generaciji razpršitve izvajala 

v velikih in srednje velikih mestih. Za primer naj povem, da se 

je omenjeno policijsko delo pojavilo tudi na območjih nekaterih 

manjših policijskih postaj s približno 50.000 prebivalci; 

v mestih z manj prebivalci pa je bilo sodobno policijsko delo 

redkost (Oliver, 2000). 

3. TRETJA GENERACIJA (1995 IN NAPREJ) 

Tretja in sedanja generacija v skupnost usmerjenega policijskega 

dela se je začela leta 1995 in traja še danes. To obdobje 

je zaznamovala razširjena implementacija v skupnost 

usmerjenega policijskega dela v Združenih državah Amerike, 

ki je zajela tudi policijsko organizacijo (Oliver, 2000). To podpira 

dejstvo, da se je približno 13.000 policijskih organizacij 

ukvarjalo z v skupnost usmerjenim policijskim delom v letu 

1996 (Edwards, Hayeslip, 1997). 

Zanimanje in težnjo po sodobnem policijskem delu je okrepil 

leta 1992 predsedniški kandidat Bill Clinton, ki je že v začetku 

volilne kampanje predstavil koncept community-oriented 

policinga ter njegove prednosti (Oliver, 2000). Ker omenjeno 

policijsko delo ni bilo (najbolje) podprto in predstavljeno (nekaterim) 

ljudem s pomočjo medijev, je ameriški predsedniški 

kandidat obljubil ameriškim volivcem dodatnih 100.000 policistov, 

ki naj bi opravljali sodobno policijsko delo v skupnostih 

(J. Brann, 1996). Nekatere policijske postaje so implementirale 

v skupnost usmerjeno policijsko delo že veliko prej, v prvi in 

drugi generaciji, velika večina pa v tretji, ki se je začela leta 19- 

95. Država je pomagala policijskim postajam s subvencijami v 

procesu implementacije in najetju dodatnih policijskih sil, ki so 

bile potrebne za optimalno izvajanje sodobnega policijskega 

dela (General Accounting Office, 1997; Oliver, 1999). 

V generaciji institucionalnosti je veliko število policijskih 

postaj začelo izvajati različne programe, s katerimi 

se je policija poskušala približati ljudem in jim predstaviti 

v skupnost usmerjeno policijsko delo (Oliver, 2000). Razlika 

med implementacijo v prvi in tretji generaciji je predvsem 

ta, da je implementacija v prvi potekala v metropolah in 

večjih mestih, v tretji generaciji pa tudi v manjših mestih 

po Združenih državah Amerike (Oliver, 2000). Menim, da so 

k implementaciji v skupnost usmerjenega policijskega dela 

veliko pripomogli programi, ki so seznanjali, izobraževali in 

pripravljali ljudi na njihovo dejavno vključenost v moderno 

filozofijo, ki je lahko uspešna le ob medsebojnem sodelovanju 

ljudi in policije. 

Za generacijo institucionalnosti je značilno tudi prevladujoče 

raziskovanje akademikov in množično objavljanje izsledkov 

v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je v 

tem obdobju zelo razširilo (Oliver, 2000). 

Anže Kogovšek, dipl. var., 

Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru 

23


VArNOST 

Prepoved približevanja določenemu 

kraju ali osebi - sodelovanje policije in 

centrov za socialno delo 

Bojan Popovič 

Izrek ukrepa Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi po Zakonu o policiji (v nadaljevanju: ZPol) je zagotovo 

eden težko pričakovanih ukrepov za izboljšanje stanja na področju nasilja v družini v Sloveniji. Primeri nasilja v družini 

so med nami veliko pogostejši, kot se zavedamo. Vedno več je tudi prijav, pa ne zato, ker bi nasilje naraščalo, temveč ker 

se je od leta 2003, ko je novela ZPol, ki v 39.a členu določa naloge policije, začela veljati, vzpostavilo večje zaupanje v delo 

policije in zaščito s strani drugih institucij. Predvsem centri za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) imajo zelo pomembno 

vlogo pri obravnavanju nasilja v družini oziroma imajo konkretne naloge ob izreku ukrepa prepovedi približevanja (v 

nadaljevanju: UPP), ne glede na to, ali ukrep izreče policija ali sodišče. Osebe, ki so bile žrtve nasilja, so zbrale pogum, da 

so izpostavile problem in se odločile z njim soočiti oziroma ga odpraviti, saj so vedele, da jim sedaj s konkretno pomočjo 

stoji ob strani več institucij. Zavedanje, da je bolje iti skozi krajšo fazo trpljenja v negotovosti, kot živeti v fazi nasilja vse 

življenje, je zagotovo ena izmed temeljnih oblik opolnomočenja žrtev in s tem dvigovanja samozavesti ter pozitivnejšega 

gledanja v nadaljnje življenje. 

Za zagotavljanje čim manj obremenjujočega stanja in za pomoč pri vzpostavljanju socialnih in drugih mrež sta v prvi vrsti 

odgovorna prav policija in CSD, zato je njuno sodelovanje še zlasti pomembno pri reševanju celotne situacije. Pri povezovanju 

dela vsaj dveh institucij gre tudi za čisto neformalni nadzor nad delom posamezne institucije, zaradi česar se vsaka 

čimbolj trudi, da bi ga opravila zakonito, strokovno in profesionalno ter tako zaščitila in pomagala osebi, ki to potrebuje. 

The measure of banning approach to a specified place or person – cooperation by the police and social work centres / Banning 

approach to a specified place or person under the Police Act (PolA) certainly is one of the most eagerly awaited measures aimed at 

improving the situation with regard to family violence in Slovenia. Cases of family violence occur much more often than we imagine. 

The number of reports of violence is on the increase, not only as a result of growth in violence but also on account of Article 39(a) of 

the Act amending the PolA, which lays down the tasks of the police; the Act took effect in 2003 and it is since then that confidence 

in the work by the police and protection by other institutions has begun to be restored. In this context, a major role in dealing with 

family violence is played by social work centres (SWCs), which carry out specific tasks with regard to the banning approach measure 

(BAM), irrespective of whether such measure is to be imposed by the police or a court. Victims of violence actually have to muster the 

courage to expose the problem, face it and put an end to it through the knowledge that they can count on concrete help from different 

institutions. Being aware that it is better to endure a short phase of suffering with an uncertain outcome than to live one’s whole life 

subject to violence is one of the essential forms of victim empowerment resulting in growth of self-confidence and a more positive 

look toward the future. 

The police and SWCs are responsible for the initial provision of the minimum encumbering conditions and for support in creating social 

and other networks; this makes their cooperation essential in tackling the problem as a whole. In addition, linking the activities of 

at least two institutions implies purely informal supervision of the work of individual institutions having as a result redoubled efforts 

by each of them with a view to carrying their work out legally and professionally in order to protect and help the person in need. 

OPREDELITEV NASILJA V DRUŽINI 

Nasilje v družinskem krogu (s strani intimnega partnerja 

in/ali roditelja) je po navedbah Seličeve (2003:1-3) vsako vedenje 

v partnerskem odnosu, ki povzroča telesno, duševno 

in/ali spolno trpljenje/posledice. Najpogosteje gre za dejanja 

telesne agresivnosti, psihično zlorabljanje, siljenje k spolnim 

aktivnostim in nadzorovanje. Pojavlja se v vseh državah, neodvisno 

od socialnega, ekonomskega, religioznega ali kulturnega 

referenčnega okvirja. Prevladujoč vzorec nasilja v 

partnerskih odnosih je tisti, ko je nasilnež moški in žrtev ženska. 

Problem zadeva tako spoštovanje temeljnih človekovih 

pravic kot tudi vprašanje javnega zdravja/zdravstva. Nasilje 

s strani intimnega partnerja je vsako vedenje v partnerskem 

odnosu, ki povzroča telesno, duševno in/ali spolno trpljenje/ 

posledice. Najpogosteje gre za dejanja telesne agresivnosti, 

psihično zlorabljanje, siljenje k spolnim aktivnostim in nadzorovanje. 

Pojav ponavljajočega se zlorabljanja pa običajno 

opisujemo kot trpinčenje. Vsaka od oblik nasilja (psihično, fizično, 

spolno) ima še neskončno število variacij. 

24 

Nasilje v družini podrobno opredeljuje Zakon o preprečevanju 

nasilja v družini. Omenjeni akt je prav tako pomembna 

novost, s katerim se natančeje opredeljujejo naloge in delo 

organov in organizacij ter nevladnih organizacij pri obravnavanju 

nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja 

v družini. Med organe in organizacije spadajo med drugimi: 

policija, zdravstvene organizacije, vzgojno-izobraževalni 

zavodi, tožilstvo, pravosodje, ministrstvo za delo družino in 

socialne zadeve (najbolj razširjena organizacija, lahko bi rekli 

tudi krovna, saj med drugim skrbi za pisanje akcijskih načrtov, 

nacionalnega programa, poročanjem o izvedbi konkretnih 

del, naloge, ki jih opravljajo strokovni delavci v sodelovanju 

z ostalimi organizacijami, izobraževanja na področju nasilja v 

družini), in drugi. 

Nasilje v družini predstavlja eno najtežje dostopnih kršitev 

za zagotavljanje pomoči, saj se le to najpogosteje dogaja 

»za zidovi«, znotraj družinske skupnosti, torej ga je težko prepoznati, 

vanj vstopiti in ga uspešno odstraniti. Ponavadi gre 

za prevlado t. i. »močnejšega« člana v družini, ki s svojo ob- 


VArNOST 

liko nasilja, najsi bo psihična, fizična, spolna, ekonomska ali v 

obliki zanemarjanja, vzpostavlja kontrolo nad ostalimi člani v 

družini. Kot navaja Bašičeva (2001, 187–197) nasilnež izvaja 

nasilje sistematično, ne vidi potrebe, da se pri tem kontrolira, 

ga počasi, sčasoma normalizira oziroma preide v metodično 

uporabljanje nasilja. Vzpostavi tudi popoln nadzor nad žrtvijo 

in njenim življenjem. 

Spregovoriti o nasilju znotraj svoje družine še vedno predstavlja 

hudo sramoto v zunanjem okolju, predvsem pa strah 

pred še hujšo obliko izvrševanja nasilja. Ravno slednje predstavlja 

nujnost takojšnjega in uspešnega ukrepanja institucij, 

ki s svojimi ukrepi dokazujejo, da se je družba sposobna 

uspešno zoperstaviti takšnim ravnanjem in pomagati vsem 

udeleženim v nasilju. Z odpravo strahu pred nasilnežem, ozaveščanjem 

o še vedno širokem obstoju nasilja znotraj naše 

družbe in odprtim komuniciranjem o tovrstnih problemih se 

bo sčasoma odpravil tudi občutek sramu in zatiskanje oči. 

Organi, organizacije in nevladne organizacije, ki pri svojem 

delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, 

da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti CSD, 

razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre 

za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni 

dolžnosti. Vsakdo pa je dolžan, še zlasti pa strokovni delavci/ 

ke v zdravstvu, vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih 

zavodih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti 

takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, 

da je žrtev nasilja otrok. 

Z uvedbo UPP gre za spremembo prejšnje prakse na področju 

zaščite žrtev nasilja. Namesto da se žrtvi, ki že tako utrpi 

posledice psihičnega, fizičnega oziroma druge oblike nasilja, 

naloži še dodatne obremenjujoče naloge (skrb za nov 

dom, novo okolje, skrb za varnost otrok, menjava šole ipd.) 

in preseli v varno hišo, se zaradi kopičenja nasilja proti družinskim 

članom začasno iz družine odstrani nasilneža in tako 

žrtvi omogoči, da si v sicer omejenem, a še vedno zadostnem 

času, s pomočjo organov socialnega skrbstva in nevladnih 

organizacij prične urejati razmere za drugačno, kakovostnejše 

življenje. 

NALOGE POLICIJE OB ZAZNAVI NASILJA V DRUŽINI OZI- 

ROMA RAVNANJE OB IZREKU UPP 

Zdajšnji UPP po ZPol daje policistom nalogo, da na kraju 

zberejo podrobna obvestila o storitvi prekrška oziroma kaznivega 

dejanja z elementi nasilja in se odločijo za UPP, kar 

pomeni, da se storilca nasilja nemudoma odstrani in prepove 

približevanje določenemu kraju oziroma osebi na določeno 

razdaljo (50–200 metrov), v roku 6 ur pa se mu o odreditvi 

ukrepa vroči tudi odločba, na katero je sicer možna pritožba, 

ki pa ne zadrži izvršitve. Policisti odločbo takoj pošljejo dežurnemu 

preiskovalnemu sodniku, ki izrek potrdi ali pa ovrže. 

Preiskovalni sodnik na podlagi obrazloženega predloga 

lahko trajanje UPP podaljša do 10 dni, najdlje pa za 30 dni. 

Čas trajanja UPP nalaga policiji, da poleg odstranitve storilca 

nasilja, žrtev seznani o izvajanju ukrepa ter jo napoti na institucije, 

med katerimi je prva CSD. Policija je prav tako dolžna 

nemudoma o UPP obvestiti CSD, v času izven uradnih ur pa 

dežurno interventno službo, ki pristojni CSD obvesti takoj naslednji 

dan oziroma v času uradnih (poslovnih) ur. CSD je dolžan 

takoj vzpostaviti kontakt z žrtvijo in ga v okviru storitve 

prve socialne pomoči seznaniti z možnimi oblikami pomoči 

za reševanje osebne stiske, ki jo zagotavlja CSD oziroma druge 

organizacije. Treba je poudariti, da je naloga policije pomembna 

v kontekstu nadaljnjega obveščanja drugih organov, 

ki se s strokovno pomočjo vključijo v obravnavo družine 



oziroma reševanje problema. Ukrep, ki ga izda policija, je le 

način, s katerim se storilca oddalji in prepreči nadaljnja nasilna 

dejanja. 

UKREPI IN NALOGE CSD OB ZAZNAVI UKREPA PREPOVE- 

DI PRIBLIŽEVANJA 

Namen izreka UPP s strani policije je zasnovan predvsem, 

da omogoči takojšen vstop v družino ostalim institucijam in 

distanciranje kršitelja od žrtve z namenom preprečitve nadaljnjih 

dejanj. Samo represivni posegi v medsebojna razmerja 

imajo kratkotrajni učinek, torej mora biti namen vseh, 

da se z ukrepom žrtvi nasilja ne omogoči samo kratkotrajne 

zaščite pred nasiljem, ampak da si žrtev v tem času pridobi 

socialno podporo in informacije v zvezi s tem, kako si lahko 

dolgotrajno pomaga in oziroma trajno reši problem nasilja. 

CSD izvajajo javna pooblastila in socialnovarstvene storitve, 

kamor spadajo prva socialna pomoč, osebna pomoč, 

pomoč družini in socialna preventiva. Veličeva (2004: 27-36) 

navaja, kaj vse morajo imeti centri za boljšo učinkovitost pri 

obravnavanju nasilja: 

— imeti znanje za prepoznavanje, odkrivanje in obravnavanje 

nasilja, 

— doseči sodelovanje strokovnjakov z različnih področij, 

— imeti informacije o razpoložljivih oblikah pomoči, 

— imeti strokovnjake terapevte za obravnavanje družin in 

otrok žrtev nasilja, 

— možnosti odstranitve nasilneža iz družine, 

— prostore, kamor se žrtve lahko po potrebi zatečejo pred 

nasiljem in sredstva za nemoteno delovanje takšnih prostorov, 

— sodelovanje nevladnih organizacij, ki dajejo pomemben 

prispevek k temu, da je na voljo več oblik pomoči žrtvam, 

— višje denarne socialne pomoči za žrtve, saj sedanje ne 

omogočajo preživetja, 

— zavzete in strokovno usposobljene strokovnjake , 

— ustrezno zakonsko podlago za izvajanje ukrepov. 

Na podlagi Pravilnika o prepovedi približevanja in smernic 

za obravnavo nasilja v družini, CSD zagotavlja najprej prvo 

socialno pomoč oz. opravi prvi strokovno usmerjen pogovor 

z žrtvijo in tudi s storilcem, vendar ločeno, ter ju seznani s 

svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, pri čemer 

je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb 

za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma 

okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih 

socialnih in materialnih okoliščin bivanja. CSD lahko napoti 

povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne 

in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije 

ter nevladne organizacije. Pri obravnavi nasilja v družini CSD 

deluje z namenom povečanja varnosti žrtve nasilja, preprečevanja 

novega nasilja, motiviranja žrtve za vključitev v pomoč 

in sprejemanje ukrepov za zaščito pravic in koristi žrtve. 

Na podlagi zbranih informacij o nasilju v družini CSD izdela 

oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta 

pomoči, ki se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima, v 

katerem sodeluje skupina strokovnjakov različnih organov, ki 

so ali bodo v okviru svojega področja delovanja obravnavali 

žrtev oziroma povzročitelja nasilja. Če je žrtev nasilja otrok, 

se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka 

po predpisih, ki urejajo družinska razmerja 

25


STATISTIČNI PODATKI O UKREPIH PREPOVEDI PRIBLIŽE- 

VANJA 

1. Ukrepi prepovedi približevanja po posameznih policijskih 

upravah v RS 

UKREPI PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA PO 

POLICIJSKIH UPRAVAH 

Krško 24 

Postojna 8 

Slovenj Gradec 52 

Celje 116 

Nova Gorica 28 

Koper 29 

Kranj 18 

Ljubljana 92 

Maribor 132 

Murska Sobota 15 

Novo mesto 38 

Skupaj 552 

VArNOST 

2. Ukrepi prepovedi približevanja za PU Ljubljana za obdobje 

od 1. 1. do 31. 12. 2008 

Na območju PU Ljubljana so policisti v obravnavanem obdobju 

izrekli skupno 92 ukrepov. Največ ukrepov so izrekli 

policisti PP Vič, sledijo policisti PP Šiška (skupaj z Medvodami) 

in policisti PP Moste ter Domžale. Najmanj ukrepov so izrekli 

policisti PP Bežigrad, Vrhnika, Ribnica, Trbovlje in Kamnik. Zanimivi 

so tudi podatki, ki kažejo število zavrnjenih ukrepov, 

katerih skupno število znaša okoli 16,3 % od vseh izrečenih 

ukrepov. Razlogi za razveljavitev ukrepov s strani preiskovalnih 

sodnikov ali izvenpravnega senata pristojnega sodišča so 

bili naslednji: 

— osumljeni in oškodovanec nista bila v sorodstvenem razmerju 

kot to določa 224. člen Kazenskega zakonika-1, 

— pomanjkljivo ugotovljene okoliščine, ki so jih policisti zaznali 

ob prihodu na kraj, 

— pomanjkljivo zbrana obvestila od žrtev in prič, 

— največ »zavrnjenih« ukrepov je posledica odločitve izvenpravnega 

senata pristojnega sodišča, ki ugodi pritožbi kršitelja, 

in podaljšanje do 10 ali 60 dni razveljavi – to pomeni, 

da je oškodovanka zaprosila za podaljšanje ukrepa, preiskovalni 

sodnik je podaljšanje odobril, kršitelj se je pritožil 

in njegovi pritožbi je senat po obravnavi zadeve ugodil, zato 

se je ukrep razveljavil. 

PP Šiška ima daleč največ zavrnjenih ukrepov. Ugotovljeno 

je bilo, da je bilo pet razveljavljenih ukrepov samo v enem primeru, 

ko so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja kar 

Prikaz ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi s strani policije 

PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJ PO POSAMEZNIH POLICIJSKIH POSTAJAH OZIROMA SEKTORJIH ZNOTRAJ PU LJUBLJANA 

Skupaj 

izrečenih 

ukrepov 

Ukrepov 

do 2 dni 

Podaljšanje 

do 10 dni 

Podaljšanje 

do 60 dni 

Razveljavljenih 

ukrepov 

Število 

kršitev 

Sektor kriminalistične policije 1 0 1 0 0 1 

Policijska postaja Bežigrad 3 0 3 0 0 3 

Policijska postaja Center 7 1 4 2 1 7 

Policijska postaja Moste 8 1 5 2 0 8 

Policijska postaja Šiška 14 6 8 0 6 14 

Policijska postaja Medvode 1 0 1 0 0 1 

Policijska postaja Vič 16 0 13 3 0 16 

Skupaj 50 8 35 7 7 50 

Vir: http://www.policija.si/portal/statistika/lp/lp.phpsubmenuid=009 

Prikaz ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi 

Koledarsko leto Lj. Bežigrad Lj. Center 

CENTER ZA SOCIALNO DELO 

Lj. Moste- 

Polje 

Lj. Šiška 

Lj. Vič-Rudnik 

Skupno število 

ukrepov PP 

2008 4 8 7 8 16 43 1,2 

2007 8 11 6 4 6 35 2,5 

2006 7 1 0 3 3 14 1,4 

2005 3 5 0 1 1 10 – 

Vir: Statistični podatki CSD – Bevc, V. (2008) – Analiza ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi 

INDEKS 

26 


VArNOST 

petim osebam pri le eni oškodovanki, katerega pa je preiskovalni 

sodnik po presoji zavrnil. V tem primeru ne moremo govoriti 

o tako velikem številu zavrnjenih ukrepov oziroma iskati posebne 

razloge za tolikšno število. Ostale postaje imajo relativno 

majhno število zavrnjenih ukrepov, kar kaže na dobro poznavanje 

zakonskih pogojev s strani policistov, ki ukrep izrekajo. 

3. Prepoved približevanja po podatkih centrov za socialno 

delo 

Večina pomoči CSD v primerih izreka prepovedi približevanja 

je potekala v okviru prve socialne pomoči (v nadaljevanju: 

PSP), pogosteje je bila pomoč posredovana žrtvi kot povzročitelju 

nasilja, torej ni bila vedno ponujena obema. Storilcu in 

žrtvi je bila ponujena pomoč v obliki informiranja, svetovanja 

in seznanjanja z različnimi oblikami pomoči, ki jih zagotavljajo 

druge službe oziroma nevladne organizacije. Žrtvam je bila 

tudi ponujena pomoč v okviru socialnovarstvenih storitev 

osebne pomoči in pomoči družini za dom, začeti pa so bili tudi 

postopki v skladu z javnim pooblastilom CSD s področja ogroženih 

otrok. 

Tretjina PSP s storilci kot tudi žrtvami ni bila opravljena zaradi 

odklonitve PSP ali neodzivanja na vabilo. 

MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE 

Ker nasilje v družini predstavlja večplasten problem, morajo 

biti pri njegovi obravnavi vključeni različni strokovnjaki z različnih 

področij dela oziroma institucij, kar pomeni, da je potreben 

multidisciplinarni pristop. Vsaka institucija ima določeno nalogo, 

ki mora biti uspešno opravljena za nadaljnje življenje žrtve, 

storilca in celotne družine. Zato morajo različne institucije v obliki 

ustanavljanja in delovanja timov med seboj sodelovati in se 

pri delu usklajevati. Delo z družino, še posebej z otroki, zahteva 

dodatno znanje s področja usmerjenega komuniciranja z namenom 

pridobivanja koristnih podatkov. Smernice mednarodnih 

aktov s področja zaščite otrok in mladoletnikov zahtevajo 

»le en razgovor z otrokom – žrtvijo«, to pomeni, da že razgovor 

z otrokom zahteva prisotnost dveh služb (policije in CSD), da bi 

pridobili natančne podatke in ne bi po nepotrebnem podvajali 

dela oziroma otroka izpostavljali dodatnemu obremenjujočemu 

ponavljanju zgodbe. Prav tako se pričakuje, da so v time 

vključeni strokovnjaki, ki so se v praksi že srečali s konkretnim 

primerom in poznajo problemsko situacijo. 

CSD največkrat sodelujejo s strokovnjaki oziroma institucijami, 

kot so: šolska svetovalna služba, vzgojno-varstvene 

institucije, vzgojni zavodi, mladinski domovi, stanovanjske 

skupine, pediatri, psihologi, psihiatri, družinski terapevti, policija, 

sodstvo, tožilstvo, odvetništvo, rejniške družine, nevladne 

organizacije, društva itd. Strokovni tim si mora prizadevati za 

skupno delo, pri čemer je potrebna na eni strani medsebojna 

toleranca in na drugi odprtost za sodelovanje. 

Glede na podatke o kršitvah UPP očitno povzročitelji nasilja 

izrečenega ukrepa za enkrat še vedno ne jemljejo dovolj resno 

in ga kršijo oziroma se približujejo osebi ter nad njo še naprej 

izvajajo nasilje. Včasih je ponovitveno dejanje lahko za žrtev 

usodno, zato je treba storiti še kaj več na tem področju, da storilci 

ne bi ponavljali svojih dejanj. ZPol opredeljuje ponovitveno 

dejanje po izrečenem UPP kot kršitev, ki se jo sankcionira z 

globo. To pa za storilca ponavadi ne predstavlja dovolj visoke 

grožnje oziroma razloga, da ne bi z žrtvijo obračunal, se ji maščeval, 

ji pokazal, da ga ni strah nikogar, da je ponovno sama. 

Tudi žrtev ob tem dobi veliko mero nezaupanja v institucije 

in organe, z vključitvijo katerih je sprva verjela v pomoč in pri 

zagotavljanju razmer za življenje brez nasilja. Tukaj se skriva 

delni razlog, zakaj se policisti veliko raje odločajo za pridržanje 

osebe po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) 

in ne po ZPol. Po Zpol lahko policisti zagotovijo le trenutno 



varnost žrtve, dolgoročno gledano pa je pridržanje po ZKP veliko 

bolj koristno, saj policisti ponavadi osebo privedejo k preiskovalnemu 

sodniku, ki odloči o tem, kako bo ukrepal zoper 

storilca. Kršenje sodne prepovedi približevanja dopušča preiskovalnemu 

sodniku, da zoper storilca odredi takojšen pripor, 

s čimer je tudi storilec seznanjen in verjetno že to vpliva nanj. 

Že sama privedba k preiskovalnemu sodniku za storilca predstavlja 

določen strah oziroma negotovost, kaj bo preiskovalni 

sodnik odredil zoper njega. Vključevanje sodstva, tožilstva in 

odvetništva pri obravnavi primera storilcu vsekakor daje vedeti, 

da je vanj vključenih več organov, da bo primer sankcioniran 

in da ga v primeru ponavljanja ne bo več moč na kakršen 

koli način izpodbijati oziroma se otresti krivde. 

Ugotovitve in predlogi 

Število izrekov UPP iz leta v leto rastejo. Povečano število 

izrečenih ukrepov je logična težnja, saj so policisti pridobili izkušnje, 

da so redki preiskovalni sodniki, ki bi menili, da izrečeni 

ukrep ni potreben oz. da ni potrebno njegovo trajanje več 

kot 48 ur oziroma 2 dni. Vidno je, da so potrjeni izreki ukrepov 

in celo podaljšanje prepovedi s strani preiskovalnih sodnikov 

opogumili policiste pri odločanju za izrek ukrepa. Še vedno 

pa se policisti raje odločajo za odreditev pridržanja po ZKP, ki 

prav tako lahko traja 48 ur. Pridržanje ni vezano na potrditev 

UPP s strani preiskovalnega sodnika ali celo njegovo zavrnitev, 

s katero se pri storilcu lahko dodatno vzbudi občutek nedotakljivosti, 

kar mu daje navidezno oblast nad žrtvijo in željo po 

ponovitvi dejanja. 

Težave z odločitvami preiskovalnih sodnikov se kažejo v 

tem, da policija ni stranka v postopku, torej ni upravičena do 

pritožbe na odločitev preiskovalnega sodnika (npr. ko ne podaljša 

ukrepa, ga celo razveljavi, policija pa meni, da ni ravnal 

pravilno oziroma je opravil očitno napako pri izdaji odločbe 

in je ta celo nezakonita). Tako je možna pritožba samo s strani 

žrtve, ki pa ponavadi zaradi nepoznavanja zakonskih predpisov, 

pomanjkanja denarnih sredstev za odvetnike in drugih 

razlogov, pritožbe niti ne poda. Tudi tu se kaže pomembna 

vloga CSD, ki bi lahko žrtvi pomagal pri sestavi pritožbe, kar 

pa strokovnim delavcem nalaga tudi zelo dobro poznavanje 

prava in pravnih postopkov. Sporna je tudi odločitev preiskovalnega 

sodnika, ki izreče kršitelju ukrep z veljavnostjo 10 dni, 

pri tem pa v skladu s Pravilnikom o prepovedi približevanja ne 

upošteva začetka veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija, torej 

je bil kršitelju izrečen ukrep tudi do 12 dni, se pravi od trenutka, 

ko je preiskovalni sodnik dobil odločbo v presojo in ne od 

trenutka izreka UPP na kraju s strani policistov. 

Nekatere zavrnitve izrekov UPP s strani preiskovalnih sodnikov 

so se nanašale tudi na neustrezno sorodstveno razmerje 

kršitelja in oškodovanca po 230. členu Kazenskega zakonika 

(sedanji 224. člen KZ-1). Sporna je definicija opredelitve družinskih 

članov po 2. členu Zakona o preprečevanju nasilja v 

družini, ki govori o tem, da se za družinske člane štejejo osebe, 

ki imajo skupnega otroka. 230. člen Kazenskega zakonika- 

1, ki govori o pregonu, kadar je storilec v bližnjem razmerju z 

oškodovancem, ne pozna bližnjega razmerja med osebama, ki 

imata samo skupnega otroka, torej preiskovalni sodnik ni mogel 

potrditi izreka UPP, ker osebi v takem primeru nista bili v 

bližnjem razmerju. 

Ukrep prepovedi približevanja je prinesel ogromen premik 

za zaščito žrtve nasilja. Kljub temu pa je še vedno opaziti nekaj 

pomanjkljivosti, ki zahtevajo resen razmislek in pristop k spremembi 

določenih ukrepov za zagotovitev še večje varnosti žrtev. 

Izrek UPP za storilca še vedno ne predstavlja zadostnega 

razloga za njegovo upoštevanje, oziroma mu omogoča nadaljevanje 

izvajanja nasilja, kar je gledano z vidika žrtve nedopustno, 

saj je lahko, kot sem prej omenil, ponovitveno dejanje 

27


28 

VArNOST 

po ukrepanju organov za žrtev usodno. Tudi neodzivanje kršitelja 

oziroma storilca na vabila CSD-ja nima nikakršne sankcije 

oziroma posledic zanj, zato se lahko popolnoma izogne sodelovanju 

pri obravnavi primera. Zaradi dopuščanja možnosti 

ponovitve, neustreznega sankcioniranja kršitve izreka UPP in 

nekaterih drugih pomanjkljivosti, žrtev še vedno nima zadostnega 

zaupanja v organe in institucije, zaradi česar je njeno 

aktivno sodelovanje zelo vprašljivo. 

V tem primeru vidim kot rešitev obveščanje CSD s strani policije, 

ko ta na policijski postaji opravi zaslišanje s kršiteljem kot 

osumljencem pred podajo kazenske ovadbe oziroma pridobi 

njegovo izjavo pred uvedbo hitrega postopka ali izdaje odločbe 

o prekršku s strani prekrškovnega organa. Kršitelj oziroma 

storilec se lahko tudi v primeru vabljenja s strani policije ne odzove, 

vendar je pri odločitvi prekrškovnega organa ali pregleda 

spisa s strani pristojnega državnega tožilca tudi njegova izjava 

pomembna za nadaljnji postopek – ustavitev postopka, izdaja 

odločbe z nižjo globo, pomiritveni postopek, mediacija, … 

Prav tako bi lahko CSD obveščal policijo v primeru odziva 

kršitelja na njihovo vabilo, ko se na vabilo policistov ne odzove, 

saj državni tožilci velikokrat pozivajo policijo, naj opravi zaslišanje 

z osumljenim, ko že podajo kazensko ovadbo. Skupni 

cilj je, da se storilca opozori na kršenje pravic, njegovo ravnanje 

ustrezno sankcionira in opravi določene naloge za varnejšo 

prihodnost v družini. Več kot je organov, ki sodelujejo s kršiteljem, 

večja je njegova odgovornost in manjša možnost za 

izogibanje sodelovanju. 

V praksi je opaziti tudi pomanjkljivo sodelovanje zdravstva 

v primeru opažanja oziroma zaznavanja nasilja, v smislu nadaljnjega 

posredovanja podatkov ustreznim službam – CSD, 

policija, tožilstvo, … Tudi zgolj občasno udeleževanje na medinstitucionalnih 

timih kaže na premajhno angažiranost za zaščito 

žrtve. Pomanjkanje oziroma neposredovanje pridobljenih 

informacij daje nepopolno in včasih nepravo sliko o primeru, 

zato je sodelovanje več institucij pri obravnavi primera 

nadvse pomembno. 

Cilj sestave medinstitucionalne skupine je, da čim bolj jasno 

vidi sliko oziroma situacijo določene družine, saj so podatki 

zgolj enega organa ponavadi premalo za podajo ocene 

ali pa je ocena zmotna. Obenem gre pri takšnem sodelovanju 

tudi za nekakšen neformalni nadzor nad delom med organi. 

Skupina lahko opravi več sestankov oziroma timov, vsekakor 

pa bi moral biti obvezen sestanek na koncu oziroma pred zaključkom, 

kjer se evalvira delo vseh organov, analizira potek 

dogodkov in oceni uspešnost. Vsak tim bi zagotovo prinesel 

dodatne izkušnje in predloge za boljše nadaljnje delo. 

Ob snovanju UPP je bilo zamišljeno, da bo organizacija izreka 

in izvedbe tega ukrepa taka, da bo policija takoj ob izreku 

ukrepa obvestila CSD in tako bi dejansko vstopili v družino 

skupaj. Tako bi se dogodila medinstitucionalna podpora/asistenca 

ali zaščita tudi strokovnih delavcev, hkrati pa bi se žrtvi 

lahko takoj zagotovila podpora, prve informacije, potrebna 

pomoč in zaščita. Tak način bi ponudil idealno priložnost, da 

policija odpre vrata drugim institucijam, ki bi lahko ukrepale 

in intervenirale takoj in ne šele drugi, tretji dan ali celo zgolj 

z vabilom. Namreč, udeleženi v ukrepu, tako oškodovanci kot 

tudi storilec, so na kraju oziroma ob storitvi dogodka mnogo 

bolj dovzetni za pomoč in dogovore. 

Delo na področju nasilja v družini zahteva strokovnjake, ki 

so za tovrstno delo visoko usposobljeni. Potrebne so njihove 

dolgoletne izkušnje, da bi se lahko zagotavljala vedno večja 

varnost, zato se kaže tudi potreba po nenehnem oziroma pogostejšem 

izobraževanju, tako delavcev CSD kot policistov in 

kriminalistov. Še posebej bi rad opozoril na pogostejše izobraževanje 

policistov, saj so oni tisti, ki prvi pridejo na kraj oziroma 

na terenu zaznajo znake prekrška ali kaznivega dejanja z elementi 

nasilja v družini. Njihovo ravnanje v določenem trenutku, 

ko policist nima veliko časa za odločanje, mora biti izvedeno 

profesionalno, zakonito in strokovno. Na podlagi boljšega poznavanja 

problematike nasilja v družini, zakonskih predpisov in 

nadaljnjega protokola dela, policist lažje presodi, kdaj so podani 

pogoji za izrek UPP. Takšnega izreka tudi preiskovalni sodnik 

v presoji odločbe ne bo mogel zavrniti. Sicer pa je poznavanje 

policistov, ki so že izrekli UPP, zelo dobro, saj je bilo zavrnjenih 

izrekov zelo malo glede na njihovo izrečeno število – v prvem 

polletju 2008 je bilo od 277 izrečenih ukrepov le 6 zavrnjenih s 

strani preiskovalnega sodnika. Ostale zavrnitve se nanašajo na 

razveljavitev odločbe preiskovalnega sodnika. 

Statistični podatki policije in CSD niso enaki, kar vodi do 

ugotovitve, da organi nimajo natančne evidence o številu 

ukrepov in s tem o številu žrtev in kršiteljev oziroma nimajo 

dejanskega pregleda nad stanjem. To kaže tudi na to, da organa, 

kljub navidezni odličnosti, med seboj očitno še vedno ne 

sodelujeta dovolj dobro. 

O izrekih UPP bi bilo treba voditi tudi sprotno evidenco. Vsak 

organ lahko zase, tako kot do sedaj, vodi svojo evidenco glede 

na svoje potrebe in vrsto dela. Pogostejše sodelovanje regijskih 

koordinatorjev CSD in pristojnih oseb s posameznih policijskih 

uprav (inšpektorjev) bi lahko zagotovilo bolj natančno evidentiranje 

UPP, saj bi šlo za neposredno medsebojno obveščanje 

o določenih ukrepih, kar bi onemogočilo razhajanja o njihovem 

številu. Sodelovanje na ravni koordinatorjev in policijskih 

inšpektorjev bi lahko okrepilo sodelovanje med delavci CSD 

in policisti, prinašalo novosti na področju dela, opozarjalo na 

težave pri posamezni družini ali celo območju, analiziralo posledice 

ravnanj nekaterih kršiteljev, ki so morda že v obravnavi 

na CSD ali policiji. S takimi ravnanji bi se lahko že predhodno 

vstopilo v pomoč družini za preprečitev izvajanja nasilja. 

Za boljše sodelovanje z izmenjavo aktualnih informacij, s 

predlogi za spremembo zakonodaje, za predstavitev pereče 

problematike bi bilo poleg medinstitucionalnih timov, ki se 

ukvarjajo zgolj z določenim primerom in so vezani na čas, potrebno 

povečati t. i. »posvetovalne aktive«, na katerih bi bili prisotni 

predstavniki različnih organov – CSD, policija, tožilstvo, 

sodniki, preiskovalni sodniki, odvetniki, šola, vrtci, nevladne 

organizacije, predstavniki lokalne skupnosti, oziroma vsi, ki na 

kakršen koli način zaznavajo nasilje v družini. 

Viri: 

Bašič, K. (2001). Nasilje v družini – Nasilje nad žensko kot varnostni problem. 

Bevc, V. (2008), Statistični podatki CSD, Analiza ukrepa prepovedi približevanja 

določenemu kraju ali osebi. 

Cvetežar, A. (2007), Institucionalno sodelovanje policije in centrov za socialno 

delo pri obravnavanju nasilja v družini – diplomska naloga. 

Pečnikar, R. (2006), Prepoved približevanja določenemu ktaju oziroma osebi 

– raziskovalna naloga. 

Selič, P. (2003). Umor kot skrajni izid stopnjevanja nasilja v družini. Zbornik 4. 

slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana, Visoka policijsko–varnostna šola 

Velič, I. (2004). Obravnava nasilja v družini in ukrepi Centra za socialno delo. V: 

(Polona Selič), Posebno poročilo Nasilje v družini – poti do rešitev. Ljubljana, 

Varuh človekovih pravic. 

http://www.policija.si/portal/statistika/lp/lp.phpsubmenuid=009. 

Pravni viri: 

Kazenski zakonik R Slovenije-1 (Ur. list RS, št. 55/2008). 

Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (Ur. list RS, 

št. 110/2003, 50/2004, 95/2004). 

Zakon o policiji (Ur. list RS, št. 49/1998, 93/2001, 107/2006). 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji, ZPOL - B (Uradni list RS, 

št. 79/2003). 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. list RS, št. 16/2008). 

Zakon o prekrških (Ur. list SRS, št. 25-1077783, 36-1/83 – popr., 42-1704/85, 2- 

1/86 – popr., 47-2024/87, 5-262/90, Uradni list RS, št. 10-407/91, 17-599/91, 

13-587/93, 66-2401/93, 35-1947/97, 87-4006/97, 73-3630/98, 31-1439/2000, 

33-1528/2000, 7/2003). 

Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. list RS št. 70/2006). 


VArNOST 


Vase usmerjeno nasilje 

Marko Hlebec 

Pri svojem delu se policisti srečujemo tudi s samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem mladostnikov. Vsako leto 

stori samomor okoli 20 mladostnikov, dvajsetkrat toliko jih poskusi narediti samomor; desetina vseh pa se samopoškoduje. 

To je resen problem v naši družbi, s katerim se soočamo tudi mi, ko moramo raziskovati okoliščine tragičnega dogodka. 

Da bi bolje razumeli in s tem učinkoviteje ugotovili ozadje in okoliščine tovrstnega početja mladostnika, je prav, 

da vemo, kaj je samomorilno vedenje, kaj je samopoškodovanje in zakaj se pri mladostnikih tovrstno vedenje pojavlja. 

SELF-DIRECTED VIOLENCE / In our work, we policemen often encounter suicidal and self-wounding behaviour among juveniles. 

Every year, around 20 juveniles commit suicide and twenty times as many attempt it, while one tenth resort to self-wounding. In our 

society, this is a serious problem that we face when investigating the circumstances of tragic events. In order to better understand 

and establish the background and circumstances of such acts by juveniles, it is appropriate to know what the suicidal or self-wounding 

behaviour is, as well as the grounds for such behaviour. 

VASE USMERJENO NASILJE 


Vase usmerjeno nasilje bi lahko definirali 

kot nasilje usmerjeno v samega sebe. 

To pomeni, da si posameznik povzroči 

poškodbo ali pa si celo vzame življenje. 

V sklopu vase usmerjenega nasilja bomo 

obravnavali samomorilno vedenje in samopoškodovanje. 

Zanima nas, ali je vase 

usmerjeno nasilje sploh nasilje. Definicija 

nasilja Svetovne zdravstvene organizacije 

se glasi: »Nasilje je grožnja ali dejanska 

namerna raba fizične sile ali moči proti 

sebi, drugi osebi ali skupini, kar povzroči 

ali zelo verjetno lahko povzroči poškodbe, 

smrt, psihološko škodo, izkrivljen 

razvoj ali prikrajšanost.« (WHO, 2009). 

Samopoškodovanje kot samomorilno 

vedenje, upoštevajoč omenjeno definicijo, 

bi lahko definirali kot nasilje. Pri samopoškodovanju 

si posameznik namerno z 

uporabo moči povzroči poškodbo. Ravno 

tako si posameznik pri samomorilnem 

vedenju namerno, z uporabo moči, poskusi 

vzeti ali vzame življenje. Tako samopoškodovanje 

kot samomorilno vedenje 

sta eno najbolj osebnih dejanj, za katera 

se lahko odloči posameznik. Ali gre samo 

za osebno dejanje ali ima le-to posledice 

le za žrtve Avtorji menijo, da tako dejanje 

vpliva na pojav čustvenih posledic pri 

vsaj še šestih drugih, ki so ali so bili s tako 

osebo povezani (sorodniki, prijatelji, sodelavci, 

…). Iz povedanega lahko zaključimo, 

da je tovrstno vedenje nasilje tudi 

do drugih in ne samo do samega sebe. 

Samopoškodbeno vedenje je namerno 

povzročanje poškodb, ki so usmerjene 

na lastno telo. Med najpogostejše oblike 

takšnega vedenja sodijo vreznine z ostrimi 

premeti, žigosanje z vročimi predmeti, 

praskanje, zbadanje telesa, puljenje 

las, samozastrupitve ter različne druge 

oblike telesnih poškodb. 

Samomorilno vedenje ni trenutni dogodek, 

temveč je dalj časa trajajoč proces, 

podoben bolezni. Kot najblažja oblika samomorilnega 

vedenja se najprej pojavijo 

samomorilne misli. Mladostnik razmišlja 

o storitvi samomora. Samomorilne misli 

se lahko stopnjujejo do samomorilnega 

namena, nato do samomorilnega načrta 

in kot končno dejanje, do samomorilnega 

poskusa oziroma samomora, ko si posameznik 

vzame življenje. Najpogosteje 

si mladostniki skušajo vzeti življenje z 

obešanjem, utopitvami, samozastrupitvami, 

skoki z višine, rezanjem, itd. 

Mladostniki, ki se samopoškodujejo 

ali poskusijo storiti ali so storili samomor, 

imajo nizko samozavest in negativno 

samopodobo. Doživljajo se kot ničvredne, 

nimajo zaupanja vase in ne zaupajo 

zunanjemu svetu. So napeti, vznemirjeni, 

preplavljeni s čustvi žalosti, strahu ali 

tesnobe. Njihova osebna in družinska 

zgodovina je polna stresnih, celo travmatičnih 

izkušenj fizične, čustvene ali 

psihične zlorabe. Običajno so posledica 

takšnih izkušenj občutja krivde in sramu, 

ta čustva pa lahko pripeljejo do samopoškodovanja 

ali samomorilnega vedenja. 

Tovrstno vedenje je izraz notranje bolečine 

mladih in istočasno klic po pomoči, 

ki nas poziva, naj stisko prepoznamo, 

se nanjo ustrezno odzovemo in mladostniku 

pomagamo. Naša pomoč bo bolj 

učinkovita, če bomo tovrstno vedenje pri 

mladostniku opazili v zgodnejši fazi. Tako 

bo naša pomoč pri samomorilnem vedenju 

bolj učinkovita, ko bodo prisotne 

samo samomorilne misli, brez samomorilnega 

namena. Večina strokovnjakov 

samopoškodovanje razlikuje od samomorilnega 

vedenja. Mladostnik, za katerega 

je značilno samomorilno vedenje, s 

takim vedenjem (samomorom) reši svojo 

hudo čustveno stisko. Mladostniki, ki se 

samopoškodujejo, imajo občutke krivde 

in se zaradi njih kaznujejo na tak način, 

da si povzročijo poškodbe. Po samopoškodovanju 

se počutijo bolje, občutijo 

olajšanje. Mladostnik teži k temu, da se 

počuti bolje (Favazza, 1998). Nedvomno 

pa so mladostniki, ki se samopoškodujejo, 

ena od rizičnih skupin, ki ji pripisujejo 

možnost večjega tveganja za samomorilno 

vedenje. Po nekaterih podatkih je celo 

stokrat večja. 

Za lažje razumevanje samopoškodovalnega 

in samomorilnega vedenja 

pri mladostnikih moramo spoznati tudi 

značilnosti tega obdobja v človekovem 

razvoju. Mladostništvo, lahko mu rečemo 

tudi adolescenca, je razvojno obdobje, ki 

ga lahko umestimo od približno 11., 12. 

do 22., 24. leta starosti. Obdobje mladostništva 

je večrazsežnostno, saj se v tem 

obdobju dogajajo medsebojno povezane 

spremembe na telesni, intelektualni, 

čustveno-osebnostni in socialni ravni. 

Pospešen telesni in čustveni razvoj, s 

katerim se sooča mladostnik, ne predstavlja 

izzivov samo zanj, temveč tudi za 

njegovo okolje. Večina mladostnikov to 

obdobje zaključi z manjšimi ali večjimi 

pretresi, žal pa nekateri ravno v tem obdobju 

razvijejo določene oblike tveganega 

vedenja (uživanje drog), ki se v kasnejšem 

obdobju razvoja lahko stopnjujejo. 

Tako kot vsako razvojno obdobje, tudi 

29


mladostništvo prinaša določene razvojne 

naloge; znanja, stališča, načine vedenja, 

spretnosti, ki jih mora mladostnik v tem 

razvojnem obdobju osvojiti, da bo v naslednjem 

razvojnem obdobju uspešen. 

Za optimalen nadaljnji razvoj mora mladostnik 

v mladostništvu osvojiti osem temeljnih 

razvojnih nalog (Roškar, 2008): 

— Prilagajanje na telesne spremembe; 

sprejemanje in razumevanje hitrih 

telesnih sprememb, sprejemanje 

lastnega zunanjega videza, samostojna 

skrb za telo in zdravje. 

— Čustveno osamosvajanje od družine 

in drugih odraslih; razvoj čustvene 

neodvisnosti od odraslih in hkrati 

oblikovanje vzajemnih odnosov. 

— Oblikovanje socialne spolne vloge; 

prevzemanje istospolne socialne 

vloge, preizkušanje vedenja v tej vlogi, 

oblikovanje spolne identitete. 

— Oblikovanje novih, stabilnih socialnih 

odnosov z vrstniki; oblikovanje prijateljstev, 

razvoj socialnih spretnosti, 

sodelovalnega vedenja, stabilnih 

vrstniških odnosov. 

— Razvoj socialno odgovornega vedenja; 

izbira in zavzemanje za družbene 

vrednote in cilje. 

— Priprava na poklicno delo; opredelitev 

poklicnih ciljev, poklicno odločanje, 

izbira poklica, izobraževanje za 

izbrani poklic. 

— Priprava na partnerstvo in družino; 

razvoj socialnih spretnosti v interakciji 

z nasprotnim spolom, pridobivanje 

izkušenj o partnerskem življenju, 

razumevanje različnih vidikov partnerskega 

življenja. 

— Oblikovanje vrednotne usmeritve; 

opredelitev za določene vrednote, 

vzpostavitev hierarhije vrednot ter 

delovanje v skladu z njimi na področju 

osebnega življenja. 

30 

Če mladostnik uspešno obvladuje 

razvojne naloge, to vodi do socialnega 

odobravanja, predstavlja prilagojeno vedenje 

v družbi, prispeva k posameznikovemu 

subjektivnemu zadovoljstvu in pomeni 

dobre temelje za obvladovanje razvojnih 

nalog v naslednjem življenjskem 

obdobju. Neuspešno obvladovanje razvojnih 

nalog pa po drugi strani vodi mladostnika 

k splošnemu nezadovoljstvu s 

samim seboj, do družbenega neodobravanja 

njegovega vedenja in napoveduje 

težave pri obvladovanju razvojnih nalog 

v naslednjem razvojnem obdobju. 

Pri mladostnikovem razvoju ima pomembno 

vlogo komunikacija s starši in 

sovrstniki. V mladostništvu mladostnik s 

starši komunicira izmenično v vlogi otroka 

in v vlogi odraslega. Od staršev pa izmenično 

pričakuje vlogo staršev, prijatelja 

in partnerja. Pravila, ki jih postavljajo 

starši, postopoma zamenjujejo dogovori. 

Ti od mladostnika zahtevajo svobodno 

odločanje, ampak s tem tudi več odgovornosti. 

V mladostniškem obdobju je 

med starši in mladostnikom značilna tako 

imenovana selektivna komunikacija. Mladostniki 

se s starši pogovarjajo o šoli, izbiri 

študija, vedenjskih normah, različnih 

življenjskih nazorih, idejah, načelih ter o 

družinskih problemih. Redko se pogovarjajo 

o širših družbenih problemih (uživanje 

drog in alkohola) in smislu življenja, 

še posebej pa se izmikajo temi spolnosti. 

V mladostniškem obdobju postajajo 

odnosi s sovrstniki vedno bolj pomembni. 

To pa še ne pomeni, da družina (starši, 

bratje, sestre) v mladostnikovem življenju 

izgublja na pomenu. Čas, ki ga imajo 

starši za mladostnika, postavljanje meja 

mladostniku in povezanost z družino 

pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj 

mladostnikov in predstavljajo temelje za 

uspešno obvladovanje razvojnih nalog. 

Kot smo že omenili, so odnosi mladostnika 

s sovrstniki v mladostništvu 

pomembni, pridobivajo na pomenu pri 

njegovem razvoju, njegovem osamosvajanju 

od primarne družine, oblikovanju 

identitete (kdo sem), samopodobe (kakšen 

sem), vzorcev moralnega presojanja 

in vedenja, pridobivanju socialnih spretnosti 

in upadu mladostniškega prepričanja, 

da je v središču pozornosti. Mladostnik 

v odnosu s sovrstniki predela teme, 

ki jih s starši ne more (spolnost), hkrati 

pa mu ti odnosi služijo kot prototip, simulacija, 

odraslega življenja. Mladostnik, 

ki ne uspe vzpostaviti dobrega odnosa 

s sovrstniki, ima običajno v svojem nadaljnjem 

življenju več težav. Osamljen in 

nesprejet mladostnik je v socialnih interakcijah 

bolj anksiozen, depresiven, manj 

pripravljen na vzajemne dogovore in samorazkrivanje 

in izraža več medosebne 

sovražnosti kot ostali. Običajno pa težnja 

in potreba po neuresničeni sprejetosti v 

okolju vodi v različne oblike tveganega 

vedenja. Tvegano vedenje pri mladostniku 

je sicer vsakodnevni pojav, saj je 

tovrstno vedenje lahko le del običajnega 

preizkušanja mej in iskanja svoje vloge. 

Tvegano vedenje pa lahko postane ogrožujoče 

takrat, ko se pojavi že zgodaj v 

razvoju mladostništva. Tovrstno vedenje 

ogroža mladostnika takrat, ko je to kontinuirano, 

ko je povezano z življenjskim 

slogom, ki je za mladostnika neustrezen 

in otežuje ali onemogoča konstruktivne 

dejavnosti. 

Mladostniki velikokrat tvegano vedenje 

povezujejo s pozitivnimi izkušnjami. 

Zato ob njih čutijo ugodje, občutek sprostitve, 

vznemirjenja, občutek odraslosti 

in neodvisnosti, poguma in moči. Tvega- 

VArNOST 

no vedenje lahko nadomešča druge oblike 

samopotrditve, pomeni sprejemanje 

s strani vrstnikov, ugled in veljavo v njihovih 

očeh, zapolni prosti čas, odpravlja 

dolgčas, lajša neugodna čustva in razpoloženja, 

veča zadovoljstvo s samim seboj 

in nadomesti druge, teže dosegljive vire 

samospoštovanja. 

Tvegano vedenje v mladostništvu 

najpogosteje predstavlja kajenje, uživanje 

alkohola in drugih drog oziroma 

psihoaktivnih snovi. Včasih pa se pojavijo 

tudi druge oblike, kot so različne oblike 

nasilja, motnje hranjenja, tvegana spolnost, 

razne odvisnosti itd. Nekatere oblike 

tveganega vedenja lahko vodijo v 

razvoj duševnih motenj, kot so depesija 

in anksioznost. Velikokrat pa vodijo tudi 

do samopoškodovalnega in samomorilnega 

vedenja. 

DEJAVNIKI TVEGANJA 

Predstavili bomo dejavnike tveganja, 

ki pripomorejo k razvoju samomorilnega 

in samopoškodovalnega vedenja. Prepoznava 

in odprava le-teh je zelo pomembna 

pri preprečevanju tovrstnega 

vedenja. Dejavniki tveganja se običajno 

pri mladostnikih ne pokažejo izolirano, 

temveč se največkrat prekrivajo in povezujejo, 

vendar je prav, da jih zaradi boljše 

preglednosti razdelimo v tri skupine: 

— individualni dejavniki, 

— družinski dejavniki, 

— dejavniki okolja. 

INDIVIDUALNI DEJAVNIKI TVEGANJA 

Ti dejavniki so vezani neposredno na 

mladostnika, na njegovo osebnost. To so 

duševne motnje, osebnostne značilnosti, 

načini reševanja problemov, samopodoba, 

zloraba drog, spolna usmerjenost. 

Duševne motnje predstavljajo pomembnejši 

dejavnik tveganja za razvoj 

samopoškodovalnega vedenja in samomorilnega 

vedenja pri mladostnikih. Pri 

veliki večini mladostnikov, ki si skušajo 

vzeti življenje, je prisotna duševna motnja. 

Večinoma so to motnje razpoloženja, 

predvsem depresivne motnje, pogosta 

pa je tudi povezanost samomorilnega 

vedenja z motnjami hranjenja ter s psihotičnimi 

in osebnostnimi motnjami. Pri 

mladostnikih so najpogostejše duševne 

motnje različne oblike depresivne motnje. 

Takšne mladostnike spremljajo simptomi 

in znaki, kot so depresivno, razdražljivo 

ali otopelo razpoloženje, pomanjkanje 

energije, utrujenost, jok, opuščanje ali 

izguba zanimanja za dejavnosti, ki so bile 

prej zanje pomembne. Depresivne motnje 

pri mladostnikih je težko prepoznati, 

saj se kažejo na različne načine. Pogosto 

pa so prekrite z motnjami vedenja, hiperaktivnostjo, 

motnjami hranjenja. Nekate- 


VArNOST 

ri depresivni mladostniki so manj opazni, 

so umaknjeni, tihi in za okolico nezainteresirani. 

Tako se soočajo s svojo stisko. 

Na depresivne motnje je treba pomisliti 

tudi pri mladostniku, ki se vede delinkventno. 

Mladostnik je depresiven takrat, 

kadar obdobja potrtosti trajajo dolgo, se 

opazno odražajo v njegovih dejavnostih 

in vedenju, zavirajo njegove zdrave odnose 

z drugimi, razvoj in uveljavljanje 

zanimanja in v splošnem zavirajo njegov 

duševni razvoj. Mladostniki z motnjami 

hranjenja pogosto posegajo po samopoškodovanju 

in samomorilnem vedenju. 

Ugotavljajo, da pri posameznikih, pri katerih 

se anoreksija pojavi kasneje, izgubljanje 

teže pogosto izraža željo po smrti – 

samomorilno vedenje. Obstaja povezava 

med depresijo, samomorilnim vedenjem 

in anoreksijo. Za nekatere mladostnice 

izgubljanje teže predstavlja na nek način 

samozdravljenje depresije. Mladostnice 

se ob izgubi teže počutijo bolje, saj so si 

s tem izboljšale svojo telesno samopodobo. 

Po drugi strani pa izguba teže povzroči 

hudo obliko depresivne motnje in 

to sproži samomorilno vedenje. Za mladostnike 

z bulimijo je bolj značilno samopoškodovanje, 

vendar se tudi pri njih pojavijo 

resni samomorilni poskusi. 

Pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo, 

in tistih s samomorilnim vedenjem 

so pogosto prisotne osebnostne in vedenjske 

značilnosti, ki se kažejo kot vedenjske 

motnje. Takšna osebnostna značilnost 

je impulzivnost, ki mladostnika 

ovira pri zaznavanju in reševanju stresne 

situacije. Mladostnik bo reagiral prehitro 

in ne bo razmišljal o posledicah svojega 

dejanja. Značilna je tudi njegova nasilnost, 

socialni umik in izogibalno vedenje. 

Takšni mladostniki imajo običajno šibko 

zaupanje vase in v svoje sposobnosti ter 

nizko samopodobo. 

Za mladostnike je značilno, da na 

različne načine rešujejo probleme. Neprimerni 

načini reševanja problemov so 

tisti, ki kažejo negativno zaznavanje situacije 

brez sposobnosti prilagajanja in širšega 

vpogleda v nastalo situacijo, težavo. 

Za mladostnike je značilna nagnjenost 

k pesimističnemu pojmovanju povsem 

običajnih življenjskih dogajanj. Zaradi 

takšnega pristopa bodo mladostniki 

doživljali nastali problem enobarvno in 

nerešljivo, kar lahko vodi k občutkom 

nemoči in obupa. Takšno vedenje zmanjšuje 

zaupanje vase in druge ter utrjuje 

predstavo o sebi kot žrtvi. 

Homoseksualna usmerjenost pri 

mladostnikih je pomembno povezana s 

samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem. 

Pri homoseksualni populaciji 

je samomorilni poskus večji kot pri heteroseksualni 

populaciji. Največje tveganje 

predstavlja obdobje, ko se mladostnik 


sooči s svojo homoseksualno usmerjenostjo, 

in je pred njim naloga, da to sprejme. 

Še večjemu tveganju so izpostavljeni 

mladostniki, ki so v svojem okolju osamljeni 

in se s svojo spolno usmerjenostjo 

obremenjujejo dalj časa. Zelo pomembno 

na to vpliva tudi homofobno okolje. 

Zloraba drog in samomorilno vedenje 

ter samopoškodovanje so povezani. 

Zloraba drog lahko neposredno vpliva 

na razvoj samomorilnega vedenja in samopoškodovanja, 

saj poslabša presojo 

dejanj, zviša raven impulzivnosti, povzroči 

resne razpoloženjske motnje, tudi 

intenzivne depresivne motnje s samomorilnimi 

težnjami. Izkazalo se je, da je 

večja verjetnost storitve samomora povezana 

z večjo količino zaužitega alkohola 

ali druge droge. Ravno tako poslabša 

že prisotne motnje, poveča tesnobnost, 

poglobi depresijo, povzroči več halucinacij 

pri psihozi. Naslednja povezanost z 

zlorabo drog je ta, da je za otroke alkoholikov 

večja verjetnost, da so gensko 

bolj nagnjenji k razvoju samomorilnega 

vedenja. 

DRUŽINSKI DEJAVNIKI TVEGANJA 

Družinske dejavnike tveganja predstavljajo 

značilnosti družine, ločitev ali 

izguba staršev, psihične, fizične in spolne 

zlorabe v družini. 

Duševne motnje pri starših so najbolj 

odločilni dejavnik tveganja za razvoj 

samomorilnega vedenja in samopoškodovanja. 

Te duševne motnje so lahko 

depresivne ali tesnobne motnje, zloraba 

drog, antisocialna osebnostna motnja, 

še posebej pa družinska zgodovina samomorilnega 

vedenja. Izpostavljenost 

samomorilnemu vedenju v družini lahko 

deluje po principu modela, kar pomeni, 

da lahko postane družinskim članom 

misel na samomor kot način reševanja 

problemov, ko so v stresni situaciji, bližja. 

S tem povezana je tudi večja verjetnost 

posnemanja podobnih oblik samomorilnega 

vedenja. Ali bo tovrstno vedenje 

staršev vplivalo na mladostnika, je v veliki 

veri odvisno od stališča članov družine 

do tovrstnega vedenja, od značilnosti in 

okoliščin samega dejanja in odnosa med 

člani družine. 

Veliko mladostnikov, ki se samopoškoduje 

ali samomorilno vede, navaja 

nasilje v družini. Navajajo telesne ali 

spolne zlorabe, čustveno in dejansko zanemarjenost, 

pomanjkanje pomembnih 

čustvenih vezi v družini in pretirano zaprtost 

družine pred okoljem. V takšnih družinah 

so pogosti tudi konfliktni odnosi, 

slaba komunikacija med člani in nizka ali 

visoka pričakovanja staršev do otrok. 

Prav gotovo na tovrstno vedenje 

vpliva tudi socialno-ekonomski status 


družine. Mnogi mladostniki, ki kažejo visoko 

tveganje za samomorilno vedenje 

in samopoškodovanje, izhajajo iz slabih 

socialnih razmer. Za take mladostnike so 

značilne številne prikrajšanosti. Raziskave 

so pokazale, da je v družinah tovrstnih 

mladostnikov prisotnih več dejavnikov, 

ki so med seboj prepleteni. 

Izguba staršev je pomemben dejavnik 

tveganja za razvoj samomorilnega 

vedenja in samopoškodovanja pri mladostniku. 

Izguba staršev zaradi ločitve 

ima še pomembnejši vpliv kot izguba 

staršev zaradi smrti. Otrok se laže sprijazni 

s smrtjo kot z ločitvijo, saj je smrt 

dokončna. Težave mladostnikov v ločenih 

družinah se začno že prej, pred 

ločitvijo. Intenzivnost in pogostost konfliktov 

med staršema sta napovednika 

mladostnikovega samomorilnega vedenja 

in samopoškodovanja. Pokazalo se 

je, da so konflikti znotraj družine neposredno 

povezani s tovrstnim vedenjem, 

medtem ko dobri odnosi v družini predstavljajo 

varovalo pred njim. 

Fizična, psihična in spolna zloraba 

mladostnika so pomembni dejavniki 

tveganja za razvoj samomorilnega vedenja 

in samopoškodovanja pri mladostniku. 

Reakcije na zlorabe so različne 

pri dekletih in fantih. Pri dekletih se večkrat 

razvijejo zdravstvene in psihološke 

težave, pri fantih pa vedenjske motnje. 

DEJAVNIKI OKOLJA 

Dejavniki okolja izhajajo iz socialnega 

okolja mladostnika: iz šolskega okolja, 

vpliva interneta in drugih medijev. 

V mladostnikovem razvoju imajo 

pomembno vlogo odnosi s sovrstniki 

in obratno. Tako ima samomorilno vedenje 

in samopoškodovanje sovrstnika 

pomemben vpliv na mladostnika in 

predstavlja pomemben dejavnik tveganja 

za razvoj tovrstnega vedenje tudi pri 

njem. Lahko pride tudi do posnemanja. 

Tveganje je toliko večje, če se je mladostnik 

identificiral s sovrstnikom, če je 

mladostnik sovrstnikovo vedenje razumel 

tako, da je sovrstnik na tak način 

dosegel to, kar je želel, oziroma kar bi 

si sam želel (pozornost okolice, pobeg 

pred problemom). Težave v odnosih 

med sovrstniki, kot so prepiri, prekinitev 

prijateljstva, težave pri pridobivanju 

prijateljev in osamljenost, povečujejo 

možnost samomorilnega vedenja in samopoškodovanja. 

Pomemben dejavnik 

tveganja je tudi ustrahovanje sovrstnikov. 

Pri ustrahovanem mladostniku se 

lahko razvijejo številni vedenjski in psihološki 

simptomi, tudi depresija in tesnobnost. 

Omenjeno pa ima prav gotovo 

vpliv na razvoj samomorilnega in samopoškodovalnega 

vedenja. 

31


Šola ima osrednjo vlogo v življenju 

mladostnika, saj večino svojega časa 

preživi v šoli. Lahko bi dejali, da je drugi 

najpomembnejši socialni sistem, v 

katerega je mladostnik vključen, takoj 

za družino. Težave, povezane s šolo, ki 

lahko predstavljajo dejavnik tveganja za 

razvoj samomorilnega in samopoškodovalnega 

vedenja pri mladostniku, sta 

najpogosteje šolski neuspeh in ustrahovanje 

s strani sovrstnikov. Zaradi slabega 

šolskega uspeha lahko začne mladostnik 

dvomiti vase, razvije nizko samopodobo, 

tesnobo, depresivno razpoloženje. 

Morda začne razmišljati tudi o samomorilnem 

vedenju kot o rešitvi problema. 

Samomorilno vedenje se lahko razvije 

pri mladostniku s trajnim učnim neuspehom, 

ki stalno utrjuje njegove občutke 

nesposobnosti in manjvrednosti. Ravno 

tako pri mladostniku z nenadnim, nepričakovanim 

neuspehom, še posebej, če je 

bil mladostnik prepričan v dober rezultat. 

Zelo pomembno vlogo imajo pričakovanja 

staršev v zvezi s šolskim uspehom ter 

mladostnikova želja po njihovi izpolnitvi. 

Po besedah nekaterih strokovnjakov naj 

bi bil najpogostejši vzrok za samomorilno 

vedenje v Sloveniji prav previsoka pričakovanja 

staršev do otrok. Ne smemo 

zanemariti tudi mladostnikovih težav z 

disciplino in nedovoljenim izostajanjem 

od pouka. To je lahko pomemben opozorilni 

znak, da se z mladostnikom nekaj 

dogaja in da se za tem lahko skriva tudi 

samomorilno vedenje ali samopoškodovanje. 

Tudi internet ima lahko vpliv na pojav 

samomorilnega in samopoškodovalnega 

vedenja med mladostniki. Mladostnik 

na internetu dostopa do veliko koristnih 

informacij in oblik pomoči kot tudi do 

škodljivih ali celo nevarnih informacij. 

Na internetu je mogoče najti ogromno 

spletnih strani z vsebinami o samomorilnem 

in samopoškodovalnem vedenju. 

Na določenih straneh bo mladostnik prišel 

do koristnih informacij, ki prispevajo k 

boljšemu razumevanju tovrstnega vedenja, 

na drugih pa lahko dobi informacije 

o tem, kje lahko poišče nasvet ali pomoč, 

če se sam sooča s tovrstnim vedenjem. 

Največje tveganje predstavljajo spletne 

strani z nasveti, kako storiti samomor ali 

kako se samopoškodovati, nekatere vsebine 

pa celo spodbujajo k tovrstnemu 

vedenju. 

Tudi mediji so lahko pomemben dejavnik 

tveganja za samomorilno in samopoškodovalno 

vedenje pri mladostnikih. 

Pomemben je način poročanja o tovrstnem 

vedenju, saj se lahko mladostnik 

identificira s predstavljenim posameznikovim 

dejanjem in v njem vidi rešitev 

tudi svojega problema. S tem povezano 

je tudi tveganje posnemanja načina sto- 

32 

ritve takšnega dejanja. Ravno tako ne 

smemo zanemariti, da senzacionalistično, 

»herojsko« in podobno predstavljanje 

tovrstnega vedenja lahko povzroči 

pri ljudeh sprejemanje takšnega vedenja 

kot sprejemljivega in običajnega reševanja 

problemov, kar pa prav gotovo ni 

prav in ni prava rešitev. 

DEJAVNIKI, KI ZMANŠUJEJO TVEGA- 

NJE 

Na manjše tveganje za samomorilno 

in samopoškodovalno vedenje vpliva odsotnost 

prej omenjenih dejavnikov. Treba 

je omeniti nekaj varovalnih dejavnikov, ki 

preprečujejo razvoj tovrstnega vedenja 

pri mladostniku. Tudi te dejavnike bomo 

razdelili v individualne, družinske in dejavnike 

okolja. 

Individualni dejavniki so: dobre socialne 

spretnosti, visoka samopodoba, 

zaupanje vase in v svoje sposobnosti, 

sposobnost iskanja pomoči v stresnih situacijah 

in iskanje nasvetov pri pomembnih 

odločitvah, odprtost za upoštevanje 

predlogov in izkušenj drugih ljudi, odprtost 

za sprejemanje novega znanja. 

Družinski dejavniki so: dober odnos s 

starši in drugimi družinskimi člani, podpora 

družine, zgled za konstruktivne načine 

reševanje stresnih situacij. 

Dejavniki okolja so: dobra socialna 

integracija (prostočasne dejavnosti), dober 

odnos s sovrstniki, z učitelji in drugimi 

pomembnimi odraslimi ter podpora z 

njihove strani. 

Varovalnih dejavnikov ne smemo 

prezreti, temveč jih je treba krepiti. Tako 

bomo zmanjšali možnost tveganega vedenja 

in s tem samomorilnega in samopoškodovalnega 

vedenja. 

Izrednega pomena je preventiva, 

vendar se policisti s tem področjem ne 

ukvarjamo sistematično. Najpomembnejšo 

vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju 

samomorilnega vedenja in 

samopoškodovanja imajo starši, šolski 

svetovalni delavci in učitelji, zdravniki in 

drugi delavci v šolskih ambulantah, sovrstniki 

in drugi. 

NAMESTO ZAKLJUČKA 

Ali sta samomorilno vedenje in samopoškodovanje 

med mladostniki v Sloveniji 

redek pojav Raziskave kažejo, da 

ne. Samomor je po raziskavah na tretjem 

mestu kot vzrok smrti med mladostniki. 

V Sloveniji si življenje vzame okoli 600 

ljudi letno. Od tega je okoli 20 mladostnikov. 

Poskusov samomora pa je približno 

dvajsetkrat toliko. Leta 1999 je bila med 

slovenskimi srednješolci opravljena raziskava 

o samomorilnem vedenju. Raziskava 

je pokazala, da je kar 31,1 % fantov in 

VArNOST 

45,1 % deklet že razmišljalo o samomoru, 

6,8 % fantov in 13,5 % deklet v starosti od 

14 do 19 let pa je poročalo o tem, da so 

samomor že poskušali izvesti. Poudariti 

je treba, da v raziskavo niso bili zajeti 

mladostniki, ki se niso šolali, zato je podatek 

za splošno populacijo mladostnikov 

pri nas verjetno še višji. Mladostniki, ki ne 

obiskujejo šole, so običajno izpostavljeni 

tudi večjemu številu dejavnikov tveganja. 

Po podatkih drugih raziskav, ki sicer niso 

bile narejene v Sloveniji, pa lahko ugotovimo, 

da se približno 10 % mladostnikov 

samopoškoduje. Iz navedenega vidimo, 

da je delež samomorilnega in samopoškodovalnega 

vedenja med mladostniki 

nezanemarljiv. Zaradi tega je zalo pomembno, 

da se naučimo prepoznavati 

dejavnike tveganja, ki lahko mladostnika 

privedejo do tovrstnega vedenja. Še pomembneje 

pa je, da skušamo, kolikor je v 

naši moči, preprečiti dejavnike tveganja 

in okrepiti varovalne dejavnike. 

LITERATURA IN VIRI 

— Crawford, M., Thomas, O.,Khan, N., Kulinskaya, 

E. (2007). Psychosocial interventions 

following self-harm. British Jurnal Of 

Psyhiatry, 190, 11–17. 

— Fortune, S., Hawton, K. (2005). Deliberate 

Self-Harm in Children and Adolescents: A 

Reasearch Update. Curr Opin Psychiatry, 

18 (4), 401–406. 

— Haqqi, S. (2008). Suicide and Domestic 

Violence: could There Be a Correlation 

Medscape, 10 (12), 287. 

— Jeffrey, S. (2007). Suicide in Youth and 

Young Adults Skiped in 2003–2004: CDC 

Report. Medscape Medical News. 

— Lubell, K., Kegler, S., Crosby, A., Karch, D. 

(2007). Suicide Trends Among Youghts 

and Yung Adults Aged 10–24 Years. 

MMWR, 56 (35), 912-915. 

— Marušič, A., Roškar, S. (2003). Slovenija s 

samomorom ali brez. Ljubljana DZS. 

— Owens, D., Horrocks, J., House, A. (2002). 

Fatal and non-fatal repetition of self-harm. 

British Jurnal Of Psyhiatry, 181, 193–199. 

— Portzky, G., Van Heeringen, K. (2007). Deliberate 

Self-Harm in Adolescents. Curr 

Opin Psychiatry, 20 (4), 337–342. 

— Spletna stran Centers for Disease Control 

and Prevention. URL: http://www.cdc. 

gov/ 

— Spletna stran Inštituta za varovanje zdravja 

Republike Slovenije. URL: http://www. 

ivz.si/ 

— Tančič, A., Puštovan, V. (2008). Spregovorimo 

o samomoru. Ljubljana, Inštitut za 

varovanje zdravja Republike Slovenije. 

— Timms, P. (2006). Self-Harm. London, The 

Royal Gollege fo Psychiatrists. 

— Tomori, M. (1999). Suicide risk in high 

school students in Slovenia. Crisis, 20 (1), 

23–27. 

— Tomori, M., Stergar, E., Pinter, B., Rus Makovec, 

M. in Stikovič, S. (1998). Dejavniki 

tveganja pri slovenskih srednješolcih. 

Ljubljana, Psihiatrična klinika Ljubljana. 


VArNOST 


Nova aplikacija 

Kalkulator za izračun časa bivanja na 

schengenskem območju na PU Maribor 

Albin Gradišnik 

Anton Cafuta 

V letu 2008 je bilo na območju PU Maribor obravnavanih 824 kršitev nedovoljenega prebivanja, kar v slovenskem merilu 

znaša kar 42,80 % vseh ugotovljenih kršitev. Gibanje tovrstnih kršitev se je nadaljevalo tudi v letu 2009, saj je bila 

v prvem polletju obravnavana že 501 kršitev, kar v slovenskem merilu pomeni 46,47 % vseh kršitev. Policisti na mejnih 

prehodih in v notranjosti so imeli v postopkih s tujci nemalo težav pri izračunu časa bivanja na območju držav pogodbenic 

konvencije v skladu s 13. členom Zakona o tujcih. Računanje časa dovoljenega bivanje je podaljševalo postopek s 

tujcem. Poleg tega je pogosto prihajalo do napačnih izračunov, še zlasti, ko je oseba imela več vstopov in izstopov. 

Policisti so izražali potrebo po pripomočku, ki bi jim omogočal avtomatično računanje dovoljenega časa bivanja na 

območju držav pogodbenic konvencije (schengenskem območju). Potrebe policistov po tovrstnem pripomočku in nenehno 

opozarjanje enot na nepravilnosti pri izračunu dovoljenega časa bivanja so vodile v izdelavo nove aplikacije, 

imenovane Kalkulator za izračun bivanja na schengenskem območju. 

CALCULATOR OF DURATION OF STAY IN THE SCHENGEN AREA: a new application used by the Maribor Police Directorate / In 

2008, the Maribor Police Directorate considered 824 infringements of illegal stays in the Schengen area, accounting for 42.80% of 

all established similar infringements concerning Slovenia. This dynamic has continued through 2009, when in the first half-year 

501 cases of infringements were established, or 46.47% of all established infringements in Slovenia. In dealing with foreigners, the 

cross-border and inland police had to overcome many difficulties in calculating the precise duration of their stay in the territory of 

parties to the Convention in accordance with Article 13 of the Aliens Act. The legal stay calculating procedure very often resulted in 

a long processing time. In addition, erroneous calculations of stay were frequent, particularly in cases of multiple entries and exits 

by foreigners. 

In such circumstances, the police expressed the need for an appropriate tool to facilitate automatic calculation of legal stay in the 

territory of the parties to the Convention (Schengen area). The need for such a tool and repeated warnings by the police of irregularities 

in calculating the duration of stay of foreigners finally resulted in a new application called the Calculator of Duration of Stay 

in the Schengen Area. 

PRISTOP K REŠITVI 

Ideja je prišla s strani policijskega inšpektorja v SUP PU Maribor 

Antona Cafute. Aplikacijo, ki deluje v programskih jezikih 

Hyper Text Markup Language (v 

nadaljevanju: HTML) in JavaScript 

(v nadaljevanju: JS), je kot spletno 

stran v delujočo obliko izdelal 

policijski inšpektor v OKC PU Maribor 

Albin Gradišnik. Ta rešitev je 

v koraku s časom, je primerna in 

testirana ter zajema vse komponente, 

s katerimi je mogoče uresničiti 

zahtevane cilje. HTML in JS 

sta bila izbrana zaradi ekonomičnosti 

rešitve. HTML lahko pišemo 

z vsakim urejevalnikom besedil in 

za programiranje ne potrebujemo 

drage programske opreme. Lahko 

ga tudi kombiniramo s PHP in 

drugimi programskimi jeziki ob 

razvoju te programske kode v prihodnosti. 

JS pa je odprt programski 

jezik, katerega lahko brezplačno 

uporablja vsakdo, ne da bi pri 

tem potreboval licenco. Podpirajo 

pa ga vsi spletni brskalniki. 

Aplikacija Kalkulator za izračun 

časa bivanja na schengenskem območju 

je spletna aplikacija. Dostop do nje je možen na vseh računalnikih, 

ki so povezani v omrežje policije in imajo brskalnik 

Internet Explorer. Aplikacijo je mogoče poganjati tudi direktno 

Slika 1: Kalkulator za izračun časa bivanja na schengenskem območju kot spletna stran 


33


iz LAN omrežja in celo s trdega diska posameznega računalnika 

ob predhodni namestitvi ciljne mape na trdi disk. Aplikacija 

deluje tudi preko oddaljenega namizja na oddaljenem računalniku. 

Za delovanje je potrebnega vsega 1,84 MB prostora 

na strežniku. Na uporabnikovem računalniku pa potrebujemo 

le enega od internetnih brskalnikov (Internet Explorer, Mozilla 

Firefox, Opera, Apple Safari, Netscape Navigator …) . 

MOŽNOST ŠIROKE UPORABE 

Aplikacija je pripravljena za širšo uporabo. Do nje je mogoče 

dostopati preko strežnika PU Maribor, na katerem je postavljen 

»portal meja«, ki služi usposabljanju policistov na PU 

Maribor. V bodoče bo mogoče navedeno aplikacijo preseliti na 

strežnik policije in dostop do nje omogočiti preko intranetnih 

strani policije. 

DELO Z APLIKACIJO V PRAKSI 

Dovoljen čas bivanja ugotavljamo preko žigov mejne kontrole 

(vstop–izstop). Po izbiri ustreznega datum vstopa in izstopa 

pritisnemo na gumb »IZRAČUNAJ«. V poljih »na Schengenskem 

območju je bival« in »lahko biva – prekoračil« se nam 

izpiše čas bivanja znotraj držav članic konvencije. 

Kalkulator samodejno kontrolira pravilnost podatkov po 

logičnem zaporedju Gregorijanskega koledarja (vstop tujca je 

VArNOST 

vedno pred izstopom). Če smo podatke v polja vnesli napačno, 

nas kalkulator na to opozori. Programska koda pa prepreči 

izračun. To opozori policista, da sta postopek ugotavljanja dolžine 

bivanja in delo s kalkulatorjem napačna. 

V skladu s 13. členom Zakona o tujcih kalkulator izračuna 

še interval šestmesečnega obdobja za nazaj in za vnaprej. Podatek 

o šestmesečnem obdobju policistu pomaga pri določanju 

časovnega obdobja, na katerega se bo kontrola omejila. 

V kalkulator je vključeno tudi okno z opisom zaščitnih elementov 

vizuma kot pripomoček policistom za prepoznavanje 

ponaredkov oz. prenaredkov za preprečevanje nelegalnih migracij 

in kaznivih dejanj zoper pravni promet. 

Na koncu je dodana še spletna pomoč. Ob kliku na gumb 

»Pomoč« je uporabniku aplikacije vedno na voljo opis, kako 

se ta aplikacija uporablja. 

POPOTNICA APLIKACIJI 

Avtorja aplikacije imata dokaj dobro strokovno znanje s 

področja mejnih zadev in tujcev. Oba si tudi v prihodnje želita 

delati predvsem na tem področju. Poleg tega pa imata tudi 

druga znanja, zato želita to znanje izkoristiti tako zase kot 

v dobro policijske organizacije. Upata tudi, da jima bo druga 

stran stopila naproti in njun trud prepoznala v široki uporabi 

te aplikacije. 

Poslovni bonton in poslovna darila – 

kultura poslovnega komuniciranja 

Vanja Bratušek 

Časi in razmere se hitro spreminjajo; prav tako se hitro spreminjajo tudi nekatera pravila lepega vedenja, obenem pa 

nastajajo nova. Poslovni svet je arena, v kateri eni zmagujejo, drugi so poraženi. Posledice in napake so hude, k temu 

pa prispeva tudi poslovni bonton. 

Marsikdo meni, da je olikano vedenje zapletena veščina, ki velja samo v visoki družbi, diplomaciji in v kraljevih hišah. 

Pa ni tako, pravila bontona – lepega vedenja veljajo tudi v poslovnem svetu. Olikano vedenje v prvi vrsti predstavlja nas 

same in ne nazadnje organizacijo, v kateri smo zaposleni. Za povprečno razgledanega človeka je najbolj naravna stvar 

na svetu. Olika temelji na osnovnih pravilih, ki smo se jih že zdavnaj naučili; naučili so nas jih starši, šola, družba, potrjujeta 

pa jih zdrava pamet in občutek. 

Slovenija prihaja z globalizacijo v stik z razvitimi državami, ki imajo že desetletja v vrtcih in šolah programe o lepem 

vedenju. Uspešni poslovneži v svetu se kot odrasle osebe ne ukvarjajo več z osnovami pozdravljanja, predstavljanja, 

primernega oblačenja, ker so se vsega tega naučili že v rani mladosti. Svojo energijo vlagajo v potrebna znanstva, gospodarska 

in politična znanja, da lažje dosegajo želene uspehe (povzeto po Dreo: 2003, 9). 

BUSINESS ETIQUETTE AND BUSINESS GIFTS – THE CULTURE OF BUSINESS COMMUNICATION / Times and circumstances change quickly; 

some rules of proper behaviour similarly change quickly, while at the same time new ones are created. The business world is an 

arena in which some win and some lose. Consequences and mistakes are serious, and business behaviour also contributes to this. 

Many believe that good behaviour is a complicated skill that only applies in high society, diplomacy and in royal houses. However, this 

is not so, the rules of etiquette – good behaviour – also apply in the business world. Good behaviour is first of all the presentation of ourselves 

and, not least, the organisation in which we are employed. For an average person it is the most natural thing in the world. Good 

manners are based on basic rules that we already learned long ago; we were taught them by our parents, school, society, and they are 

confirmed by common sense and sensitivity. 

With globalisation, Slovenia is coming into contact with developed countries, which have had programmes of good behaviour in kindergartens 

and schools for years. Successful business persons in the world as adults no longer deal with basic greetings, presenting 

themselves and suitable dress, because they have already learned all that in tender youth. They invest their energy in the required 

knowledge, economic and political knowledge, in order more easily to achieve the desired success (summarised from Dreo: 2003, 9). 

34 


VArNOST 

OPREDELITEV POJMOV POSLOVNEGA 

KOMUNICIRANJA IN POSLOVEGA BON- 

TONA 

Vloga in pomen poslovnega komuniciranja 

Kultura sodobnega poslovnega komuniciranja 

sega dosti bolj na široko, kot 

smo vajeni misliti. Če se hočemo pridružiti 

svetu, moramo pristati na že uveljavljene 

modele. Zato moramo v komunikacijskem 

procesu delovati profesionalno. Okolje in 

svet ne verjameta samo našim besedam 

o tem, kakšni smo, raje nas presojata po 

tem, kako ravnamo. Ves sodobni svet temelji 

na načelih hitrega in uspešnega komuniciranja. 

Poslovno komuniciranje je oblika javnega 

komuniciranja z nekaterimi posebnostmi: 

v njem se prepletajo stiki delovne 

skupine s komuno, delavci med seboj ipd. 

Tako kot povsod se tudi v poslovnem komuniciranju 

moramo kar najprej izpopolnjevati. 

Filozof se še lahko požvižga na 

to, kaj drugi mislijo o njem, poslovnež pa 

si tega žal ne more dovoliti (povzeto po 

Osredečki: 1990, 6). 

Spretno poslovno komuniciranje prispeva 

k želji vsakega človeka – da bi ga 

drugi razumeli in spoštovali. Zato v modernem 

svetu, z razvitimi tržnimi odnosi, 

uspevajo tisti, ki znajo na nevsiljiv način in 

s sredstvi, ki so nam vsem na voljo, pokazati, 

da jim ni vseeno za stranko. 

Za stike z javnostjo je dobro poslovno 

komuniciranje nadvse pomembno. Naložba 

v poslovni bonton je najcenejša, ima pa 

odločilno vlogo pri ustvarjanju dobička, ki 

pa se ne kaže vedno v gmotni obliki. 

Olika pri besednem in pisnem poslovnem 

komuniciranju 

Olika je v bistvu komuniciranje – sporočanje, 

da je naše vedenje bolj ali manj 

skladno s pričakovanji vanj vpletenih ljudi. 

Olikano je tisto vedenje, ki vpletenim prinaša 

koristi, ki je uglajeno, prijetno. 

Olikano ali neolikano je tisto sporazumevanje, 

ki služi usklajevanju stališč, skupnemu 

snovanju zamisli ipd. Poslovna olika 

pa se najbolj kaže prav tukaj (povzeto po 

Tavčar: 1997, 29). 

Besedno sporazumevanje je veščina, ki 

je značilna za človeka in je ne zmore nihče 

drug v živem svetu. Besedno sporazumevanje 

je nenadomestljivo v poslovanju in 

poslovnem življenju. Ta znanja spadajo v 

osnovno usposobljenost vsakega menedžerja. 

Temelji na besednem komuniciranju, 

skoraj vedno pa jo spremlja tudi nebesedna 

komunikacija – govorica telesa, 

ton glasu ipd. 

Olikano poslovno komuniciranje je za 

vpletene prijetno, pošteno, koristno. 


V besedno poslovno komuniciranje 

štejemo (povzeto po Tavčar: 1997, 29): 

Poslovni razgovor in pogajanja, ponavadi 

med dvema osebama; olikan poslovni 

razgovor terja aktivno poslušanje, 

vljudno spraševanje, spoštovanje 

časa in dogovorov. 

Poslovni sestanek, kjer sodeluje manjša 

skupina ljudi. Olikan poslovni sestanek 

terja skrbno pripravo in pozorno izbiranje 

udeležencev, spretno in pošteno 

vodenje in dobre sklepe. 

Poslovna predstavitev, ki se je udeleži 

velika skupina ljudi, terja dobro pripravo, 

veščo dramaturgijo izvedbe in 

vljudne odnose z udeleženci. 

Pisno komuniciranje je okornejše, vendar 

trajnejše od govornega. V preteklosti 

je bilo temelj poslovnega komuniciranja, 

danes pa služi le za pomembnejše zadeve. 

Tukaj ima poseben pomen slog pisanja, 

ličnost in pravopis. Izraža pisca in njegovo 

organizacijo. Je odsev menedžerjeve 

osebne kulture, izobraženosti, razgledanosti. 

»Nepismeno« napisano pismo razume 

prejemnik kot podcenjevanje. 

Izogibati se je treba žargonskih izrazov 

in tujk. Poslovno pismo ni literatura. Vanj 

tudi nikoli ne sodijo žaljivke, opravljanje 

ipd. 

V pisno poslovno komuniciranje štejemo 

(povzeto po Tavčar: 1997, 41): 

Kratka pisna sporočila: poslovno pismo 

in kratki opomnik. Olikana pisma so 

enostavna in pregledna, jezikovno korektna, 

spoštljiva, obzirna in vljudna. 

Daljša pisna sporočila: poročila, predlogi, 

analize, projekti, elaborati. Velja 

enako kot za kratka pisna sporočila. 

Prvi vtis 

V življenju je veliko stvari odvisnih od 

tega, kakšen prvi vtis dobijo ljudje o nas. 

Ne glede na priložnost in razgovore, se odloča 

o naši prihodnosti. Za prvi vtis imamo 

vedno le eno priložnost, popravnega izpita 

ni. Ljudem okoli sebe oddajamo signale, 

s pomočjo katerih si ustvarjajo sliko o nas 

– bodisi pozitivno, bodisi negativno. Prvi 

vtis je sestavljen tako: 55 % – neverbalna 

komunikacija (oči, pričeska, noge, roke, 

obleka, ipd.), 38 % – zvok glasu (cvileč, prijeten, 

žameten ipd.) in 7 % – verbalna komunikacija 

(poslušamo povedano) (povzeto 

po Dreo: 2003, 10-11). Vse to človek 

ob prvem srečanju ocenjuje od 15 do 90 

sekund. Časovni razmik je v velikem razponu, 

kar pa je seveda odvisno od starosti 

ljudi. Ljudje, stari od 40 let naprej, potrebujejo 

do 90 sekund, da si ustvarijo prvi 

vtis o sogovorniku. 

Vpliv prvega vtisa nas spremlja ves čas 

poznanstva. Če prvi vtis ni dosegel želenega 

učinka, je za njegov popravek potrebnega 

veliko časa. 

Osnove lepega vedenja 


Če hočemo, da nas bodo ljudje cenili, 

bodimo pokončni, neodvisni in samosvoji. 

Držimo se svojih pravil in načel – da nas 

bodo imeli za značajne, pa vendar vljudne 

in ne preveč težavne. Ker živimo v družbi, 

se moramo okolju tudi prilagajati. Osnovna 

pravila lepega vedenja moramo upoštevati 

vedno in povsod. Za svoje vedenje 

smo odgovorni sami. Lepo vedenje odpira 

mnoga vrata in pozitivno deluje na poslovne 

partnerje. Cilj olikanega vedenja sta 

zaupanje in naklonjenost. 

Tri osnovne vrline, ki bodo med sodelavci 

vedno naletele na pozitiven odziv, so: 

prijaznost, nasmeh in vljudnost. Prijaznost 

je lastnost, s katero lažje navezujemo stike. 

Večinoma delamo za denar, kar nekaj pa 

naredimo tudi zastonj. To pozitivno vpliva 

na naše telesno in duševno počutje. Z nasmehom 

naredimo ugoden vtis na sočloveka. 

Z njim lahko premagamo zadrego. 

Biti mora neprisiljen in prisrčen. Vljudnost 

pa ustvarja ugled in zaupanje. Bodimo 

vljudni, tako si lahko pridobimo med sodelavci 

velik ugled, zaupanje in spoštovanje. 

Pozdravljanje 

Pozdravljanje je osnova bontona. Pozdraviti 

je lepo in vljudno. Že staro pravilo 

pravi, da je bolje pozdraviti desetkrat kot 

enkrat, odzdraviti pa je obvezno. Pozdravljanje 

mora biti prisrčno, z izrazom spoštovanja 

do tistega, katerega pozdravljamo. 

Pozdrav niso le besede, vključuje tudi 

prijazen pogled, prijazen izraz na obrazu, 

nasmeh ipd. (povzeto po Popovič in Zajc: 

2002, 29-30). Vedno pozdravimo jasno, 

glasno in pozdravljenega pogledamo v 

oči. V znak spoštovanja tudi pokimamo. 

Dvigovanje klobukov in telesni nagibi niso 

več moderni (povzeto po Dreo: 2003, 39). 

Če nekoga pozdravimo, pa ne dobimo 

nobenega odgovora, je to žaljivo. 

Zato pozdravimo še dva- do trikrat in se 

tako prepričamo, da pozdravljeni noče odzdraviti 

oz. odgovoriti. Potem prekinemo s 

pozdravljanjem. S temi ljudmi se ni treba 

obremenjevati, saj je nekaj narobe z njimi 

in ne z nami. Taki ljudje velikokrat mislijo, 

da so nekaj več od drugih. Ta pojav je zelo 

pogost v slovenskih vodstvenih strukturah. 

Pozdravljamo tako (povzeto po Dreo: 

2003, 39): 

Od 8. do 9. ure se začne pozdravljati 

z »dober dan« in s tem pozdravom se 

pozdravlja do 18. ure v zimskem času 

in do 20. ure v poletnem času, ko je 

dan daljši. 

Od teh popoldanskih ur naprej se do 

polnoči ali do 1. ure zjutraj pozdravlja 

z »dober večer«. 

Od teh zgodnjih jutranjih ur pa do 8. ali 

9. ure se pozdravlja z »dobro jutro«. 

35


Takšno pozdravljanje je sprejemljivo v 

poslovnem svetu, v zasebnem življenju in 

po telefonu. Vsa ostala pozdravljanja, kot 

so »zdravo«, »čao«, »hallo«, ipd. niso zaželena. 

Če nas kdo tako pozdravi, mu enako 

odzdravimo. 

Nikoli ne pozdravljamo s cigareto v 

ustih, z rokami v žepu, pa tudi žvečilni 

gumi v ustih ni primeren. Vedno pozdravljamo 

spoštljivo, saj s tem kažemo srčno 

kulturo. 

Velja pa si zapomniti tudi naslednja 

pravila, ki veljajo po bontonu (povzeto po 

Dreo: 2003, 39): 

Podrejeni pozdravi nadrejenega. 

Vedno pozdravi moški žensko. 

Mlajši pozdravi starejšega. 

Prvi pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. 

Prvi pozdravi tisti, ki pristopi ali prisede. 

V hribih, čakalnicah, ipd. pozdravljamo 

tudi neznance (tako, kot je to veljalo v 

preteklosti). 

Pozdravljanje je pogosto povezano s 

predstavljanjem in rokovanjem. 

Predstavljanje 

Predstavlja gostitelj, mentor, znanec, 

prijatelj. Lahko pa se predstavimo tudi sami. 

Predstavitev obsega ime in osnovne 

informacije o osebi. Vedeti moramo, da 

vsakemu človeku ime in priimek veliko pomenita, 

zato ju spoštujmo in vedno pravilno 

izgovorimo ter pogosto uporabljamo. 

Tudi pri predstavljanju veljajo določena 

pravila – prednostne razvrstitve, zato 

predstavimo (povzeto po Tavčar: 1997, 

22–23): 

prišleka navzočim, 

podrejenega nadrejenemu in nato 

obratno, 

moškega ženski in nato obratno, 

mlajšega starejšemu in nato obratno, 

neznanega znancem in nato obratno, 

sami se predstavimo posamezniku ali 

skupini. 

Pogosto se zgodi, da slabo slišimo ali 

razumemo ime. Vedno takoj še enkrat 

vprašajmo: »Bi prosim še enkrat ponovili 

svoje ime Slabo sem slišala.« Tudi mi svoje 

ime povemo počasi in razločno. 

Rokovanje 

Ko se rokujemo, moramo vedno vstati 

in pozdraviti, to je odraz spoštovanja. 

Pristopimo k osebi in na razdalji približno 

45 cm iztegnemo roko, zgornji del roke iztegnemo 

v kotu 75 stopinj glede na telo, 

spodnji del roke naj tvori z zgornjim delom 

roke kot 90 stopinj. Z desno nogo stopimo 

naprej ali pa stojimo z nogami skupaj. Leva 

roka naj sproščeno visi ob telesu. Desna 

36 

roka primerno stiska roko partnerja, ki ga 

gledamo v oči, spregovorimo prijazno besedo, 

povemo ime in priimek, se nasmehnemo. 

Tako rokovanje daje posebno noto 

prvemu vtisu ali srečanju. 

Najnovejši bonton upošteva usmeritve 

poslovnega sveta. Pri predstavljanju, 

rokovanju in pozdravljanju se upošteva 

hierarhična lestvica. Če hierarhija ni prisotna 

ali se ne ve, kdo je kdo, veljajo pravila 

bontona. 

Tudi pri rokovanju veljajo določena 

pravila (povzeto po Dreo: 2003, 38): 

ženska prva poda roko moškemu; 

nadrejeni odloča, s kom se bo rokoval; 

starejši ponudi roko mlajšemu; 

rokovanje v skupini: moški – moški, 

ženska – ženska, v družbi se rokujejo 

ženske z žensko, ženske z moškimi in 

šele nato moški z moškimi. Rokujemo 

se samo dvakrat na dan z isto osebo, 

ob prihodu in odhodu; 

gostitelj – gost: na sprejemih in prireditvah 

se rokujemo najprej z gostiteljem 

in nadaljujemo z ostalimi gosti 

ali samo z nagibom glave pozdravimo 

ostale. 

Velja pa pravilo, da vedno sprejmemo 

ponujeno roko za rokovanje. 

Poslavljanje 

Oditi brez pozdrava ni olikano. Če odhajajo 

vsi naenkrat, je poslavljanje preprosto, 

ponavadi vsevprek. Stisnemo roko, 

rečemo kako ljubeznivo besedo ipd. Obvezno 

se moramo posloviti od gostitelja, 

sklicatelja, vodje sestanka, od drugih, kot 

narekujejo okoliščine. 

Če odhajamo prvi iz manjše skupine, je 

prav, da to napovemo: »Žal mi je, ampak 

bom morala iti – čez eno uro imam sestanek.«, 

potem vstanemo in se poslovimo od 

vseh skupaj. Od okoliščin je odvisno, ali se 

poslavljamo od vsakega posebej, ker je to 

lahko preveč moteče. 

Brez slovesa, potiho, odidemo le iz zelo 

velikih skupin, kjer nas nihče ne bo posebno 

pogrešil. A tudi takrat, če je le mogoče, 

se poslovimo od gostitelja in mu rečemo 

nekaj ljubeznivih besed, se zahvalimo za 

povabilo, se poslovimo, potem pa neopazno 

odidemo. 

POSLOVNI BONTON IN OSEBNA UREJE- 

NOST 

Osebna urejenost je zelo pomembna, 

ker sporoča: »Če izgledaš dobro, kot iz 

škatlice, potem imaš tudi urejeno “podstrešje”.« 

Včasih so take trditve nerealne, 

saj se o tem kaj hitro prepričamo, ko s 

poslovnežem začnemo sodelovati. Vendar 

vzorec, ki ga nosimo v sebi, odloča o 

tem, kako bomo človeka presodili in spoštovali. 

VArNOST 

Enotna oblačila so stara toliko kot delitev 

dela v človeški družbi in imajo poleg 

praktične še simbolično veljavo. Povrh so 

pomembna podoba organizacije. V poslovnem 

svetu je zaupanje prvo. Zaupamo 

starejšim, častivrednim poslovodnikom, 

vemo, koliko velja njihova beseda. 

Zaupamo tudi mlajšim – če so na pogled 

podobni prvim. Standardna, uglajena poslovna 

obleka naj ne bo obveznost in prisila, 

ampak koristno sredstvo in pravica. 

Pri obleki ne gre le za slog, temveč tudi 

za vzdrževanje, predvsem pa za brezhibno 

čistočo. Tu velja omeni tudi osebno nego, 

ki zajema preprečevanje neprijetnih 

vonjev (telesa in ustne votline), nego nog, 

rok, lasišča, obraza, brade in brkov, ipd. 

Ženska poslovna oblačila 

Ženska poslovna obleka je manj standardizirana 

kot moška. Vedno mora biti 

elegantna, kakovostna in skladna. Na prvem 

mestu je kakovost materialov in izdelave; 

druga je nevtralnost, sprejemljiva 

za večino ljudi v poslovnem svetu; tretja je 

praktičnost. Seveda to ne pomeni, da bi se 

morale poslovne ženske oblačiti kot možače, 

pač pa gre tu za zavzemanje za mirno 

elegantnost in žlahtno ženskost (povzeto 

po Tavčar: 1997, 91). 

Priporočila za poslovno žensko: 

naj se v vseh okoliščinah obnaša kot 

ženska; 

naj bo tudi videti kot ženska; 

naj se tudi v poklicu oblači kot ženska; 

naj bo urejena kot ženska; 

izogiba naj se pretiravanju v modi, zapeljivosti, 

blišču in barvah. 

Za poslovni svet ni primerno: vse, kar 

je prozorno, majice z napisi, športni copati, 

kratke hlače, pletenine, kavbojke, sandali 

in natikači, vse, kar izziva, in vse, kar je kič. 

Moška poslovna oblačila 

Moške poslovne obleke so standardne. 

Biti morajo umirjene in se dobro prilegati. 

Blago mora biti kakovostno. Varčevanje 

pri nakupu oblek se ne obnese. 

Priporočila za poslovne moške: 

za svečano priliko izberemo svečano 

obleko; 

za vsakdanjo rabo izberemo vsakdanjo 

obleko; 

mešanica vsakdanjih in svečanih oblačil 

ne deluje dobro; 

ne oblačimo se opazno bolje kot vplivnejši 

od nas v organizaciji; 

prilagajamo se pričakovanju gostov. 

Urejen moški mora poskrbeti za svež 

vonj telesa, redno britje, obisk frizerja enkrat 

mesečno, za čiste in urejene nohte, 

paziti mora, da nima obrabljenih srajčnih 

ovratnikov. 


VArNOST 

POSLOVNA DARILA 

Darilo je znak spoštovanja in pozornosti 

do obdarovanega. Obdarovanje je v 

poslovnem svetu zelo stara navada. Darila 

izročamo poslovnim partnerjem in sodelavcem. 

Na podarjenem naj bo znak ali 

ime naše organizacije. Kadar izročamo darila 

iz svojega proizvodnega programa, jih 

zavijemo v okusno embalažo. Kadar darila 

po kom dostavljamo ali jih pošiljamo po 

pošti, vedno priložimo vizitko z nekaj prijaznimi 

besedami in podpisom. Obdarovanec 

se mora za darilo zahvaliti in se ob prvi 

priložnosti enako oddolžiti. 

V poslovnem svetu se največkrat obdarujejo 

ob novem letu in božiču, sklenitvi 

poslovne pogodbe, predstavitvi novega 

izdelka ipd. Vrednost darila mora biti takšna, 

da ne žali obdarovanca. Ne sme biti 

prevelika, da ne vzbuja pomislekov, da gre 

za podkupnino. Pri izbiri darila se ravnamo 

po svojem instinktu in z upoštevanjem 

človeka, s katerim poslujemo. Seveda pa 

dajanje daril zahteva poleg dobrega okusa 

tudi občutek za mejo. 

Darilo mora biti domiselno, izvirno, z 

osebno noto in prisrčno. 

Vrste daril 

CVETJE – v Evropi je to modni hit med 

poslovneži. Šopki morajo imeti vizitko in z 

roko napisano zahvalo s podpisom. Cvetje 

mora biti rezano. Nikoli ne podarjamo 

lončnic – še posebno ne kaktusov. Pri 

podarjanju cvetja pazimo, komu ga podarimo 

– saj so pri tem pomembne barve, 

vrsta cvetja ipd. 

HRANA IN PIJAČA – je modni hit, zlasti 

pri obdarovanju iz drugih pokrajin ali 

držav. Tako se širi znanje s področja gastronomije. 

Tudi tukaj je treba upoštevati 

kulturo obdarovanca, da darilo ne žali. 

Npr.: muslimanom ne podarjamo alkohola; 

buteljke nikoli ne podarjamo same, pač 

pa s setom za odpiranje ali z dvema ali več 

kozarci. Vedno pa obdarjencu tudi razložimo 

pomen jedi in pijač. 

ZNAČILNOSTI POKRAJINE IN DRŽAVE 

– takšna darila naj imajo certifikat in obrazložitev. 

Za našo državo so značilni: kozolec, 

klopotec ipd. 

SLIKE, GRAFIKE – vedno upoštevamo 

cenovni razred in možnost transporta slike. 

Slik nikoli ne zavijamo, lahko pa se na 

robu zaveže pentlja. 

KOSILA, VEČERJE – so najbolj primerno 

darilo, če so nekaj posebnega. Lokal mora 

biti izjemen bodisi zaradi lege, videza ali 

zaradi dobre, domače hrane (povzeto po 

Dreo: 2003, 75–76). 

Nikoli ne podarjamo: 

kozmetike, mila, kreme, parfuma – izbira 

je odvisna od okusa posameznika 

in je zelo narobe, če podarimo nekaj, 


kar obdarovanec sploh ne uporablja ali 

mu ni všeč; 

nakita, kravate, okrasne rute – če ne 

poznamo okusa obdarovanca; 

osebnih slik se v poslovnem svetu nikoli 

ne podarja, z izjemo skupinskih slik 

kot spomin na srečanje; 

spodnjega perila – ker ste s tem lahko 

zelo žaljivi; 

denarja – ker se to v poslovnem svetu 

šteje za podkupnino. 

In zapomnimo si: nikoli ne podarjamo 

daril v dekorativnih vrečkah, kot je to sedaj 

modni hit v Sloveniji. 

Darilo lahko izročimo obdarovancu 

osebno, po pošti, po kurirju, ob prihodu 

na srečanje, ob pogostitvi po glavni jedi 

ali pred toplo sladico ali ob odhodu. Ob 

večjih prireditvah je treba upoštevati protokol. 

Darilo sprejemamo tako, da stojimo 

umirjeno in pozorno poslušamo izrečene 

želje ali čestitke. Nato se rokujemo in po 

pravilu tudi poljubimo, če je dovoljeno in 

zaželeno. Darilo vedno sprejmemo z obema 

rokama, se zanj vljudno zahvalimo in 

povemo kaj lepega o njem. Nikoli ne rečemo 

»saj ni bilo treba«. Vedno ga odpremo 

in pokažemo prisotnim. Za sprejeto 

darilo po pošti, pa se vedno ustno – telefonsko 

zahvalimo. Lahko pa se zahvalimo 

tudi pisno – zahvalo vedno napišemo na 

roko. Nikoli je ne pošiljamo po e-pošti. 

Vedno se moramo zahvaliti vsaj 48 ur po 

sprejemu darila. 

Lahko pa darilo tudi zavrnemo, in sicer 

takrat, če je to žaljivo in provokativno. Zavrnjeno 

darilo mora partner sprejeti brez 

zamere. 

Poslovni bonton obdarovanja 

Pri izbiri in izročanju poslovnih daril nas 

usmerja poslovni bonton obdarovanja. Pri 

tem moramo upoštevati pravila lepega 

vedenja in nenapisana pravila poslovnega 

obdarovanja. 

Obstajajo splošna pravila, ki jih je priporočljivo 

upoštevati, da z obdarovanjem 

ne dosežemo negativnega odziva obdarovanca. 

Pri poslovnem obdarovanju 

moramo zelo paziti, da z darilom, ki ga podarimo, 

ne nakazujemo obdarovančevih 

pomanjkljivosti, da z njim ne posegamo v 

intimno sfero njegovega življenja, da nikoli 

ne podarjamo preveč cenenih daril. Obdarovalec 

lahko pokaže svojo profesionalnost 

tudi s tem, da zna izbrati pravo darilo, 

ki obdarovanca tudi prijetno preseneti. 

Poseben vtis naredimo s svečano izročitvijo 

darila, ki jo pospremimo s spremno 

zgodbo, ki razkrije bistvo darila. Pri tem je 

zelo pomembno, da ne prekoračimo meje, 

da bi obdarovanec razumel darilo kot podkupnino 

ali obveznost. 

ZAKLJUČEK 


Poznavanje osnov poslovnega bontona 

in s tem tudi poslovnega bontona 

obdarovanja je nujno za dobro poslovanje 

vsake organizacije. Pri tem je treba 

veliko pozornosti posvetiti tudi primernemu 

obnašanju, ki mora temeljiti na 

spoštovanju ljudi. Skrbeti moramo, da 

spletemo trdne in iskrene poslovne vezi, 

ki bodo pozitivno vplivale tudi na naš 

poslovni uspeh. 

Pri poslovnih srečanjih je velik poudarek 

prav na lepem obnašanju in na 

nebesedni komunikaciji. Nebesedna komunikacija 

se izraža na različne načine: s 

kretnjami, z mimiko, gestikulacijo, načinom 

hoje, držo telesa, obleko, kozmetiko, 

frizuro ipd. Pogosto z nebesedno komunikacijo 

povemo več kot z besedami. Ta 

pa ne deluje vedno pozitivno, še zlasti če 

nanjo nismo dovolj pozorni. Paziti moramo 

tudi na to, s kom poslujemo, saj so 

pravila poslovnega bontona na različnih 

koncih sveta različna. 

V sodobnem mednarodnem poslovanju 

ni nič prepuščeno naključjem. Tako 

velja, da je tudi izbira poslovnega oblačila 

in poslovnega darila pomembna oblika 

poslovnega komuniciranja. Pri tem 

pa moramo veliko pozornost posvetiti 

tudi osebnemu nastopu. Prvi vtis, ki ga 

o nekom dobimo, je odločilen in se le 

redko spremeni. Zato slab nastop lahko 

zelo negativno vpliva na nadaljnje poslovanje. 

Žal je tako, da človeka najprej 

presojamo prav po prvem vtisu in zunanjem 

videzu. 

Dobri odnosi med poslovnimi partnerji 

se gradijo tudi z malenkostmi, tj. 

poslovnimi darili, ki pa morajo biti izvirna 

in domiselna. Poslovno darilo mora prispevati 

k dobrim poslovnim odnosom, 

nikakor pa ne k manipulaciji in podkupovanju. 

Prav je, da se tudi na tem področju izobražujemo. 

Izobraževanja, ki jih pripravlja 

kar nekaj institucij v Sloveniji, so zelo 

koristna. Pripravijo nas na to, da bomo 

v poslovnem svetu dobro odigrali svojo 

vlogo. Že Eduard Spencer je rekel, da 

človeka po ničemer ne spoznaš bolje kot 

prav po njegovem vedenju. 

LITERATURA: 

Dreo, Zlatka, Pot v poslovni svet, Izza d. o. o. 

Slovenska Bistrica, 2003. 

Osredečki, Eduard, Poslovni bonton, Tehniška 

založba Slovenije, Ljubljana, 1990. 

Popovič, Marija, Zajc, Mimi, Vstop v poslovni 

svet, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 

2002. 

Tavčar I., Mitja, Preprosti poslovni bonton, 

Novi forum, Ljubljana, 1997. 

37

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE 

VArNOST 

6. LETNI PREIZKUS 

POLICISTOV 

MOTORISTOV 

Drugega oktobra so se na avtopoligonu 

Policijske akademije v Tacnu v spretnostni 

vožnji z motornimi kolesi pomerili policisti 

motoristi. Kljub močnemu dežju v prvi vožnji 

in slabim voznim razmeram tudi v drugi 

vožnji so znova dokazali svojo strokovno 

usposobljenost. 

Vozili so z motornimi kolesi znamke BMW R 

1150 RT in Honda Deauvile NT 700, tekmovali pa 

so v ekipni in posamični konkurenci. 

Namen letnega preizkusa, ki ga organizira 

Policijska akademija v sodelovanju s policijskimi 

upravami in generalno policijsko upravo, je 

namreč preveriti usposobljenost policistov motoristov 

v spretnostni vožnji z motornimi kolesi. 

Preizkusa so se udeležili policisti motoristi iz prometnih 

policijskih postaj vseh enajstih policijskih 

uprav ter urada za varnost in zaščito. Svojo usposobljenost 

so zunaj konkurence preverili tudi policisti 

PP Kočevje, ki svoje delo opravljajo tudi z 

motornimi kolesi, vojaški policisti in reševalci. 

Po besedah vodje preizkusa Andreja Ošlaka 

vaje izhajajo iz treninga varne vožnje, le da so tukaj 

povezane in da se meri čas. Zaradi močnega 

dežja niso pri točkovanju nobenemu pogledali 

skozi prste, prav tako niso spreminjali postavitve 

poligona, so pa za nekaj časa odložili start. V ta 

preizkus se vključujejo vedno mlajši, letos pa je 

bil prvič organiziran ob koncu motoristične sezone. 

Obiskovalci so si lahko ogledali devet vaj: 

start, slalom, postavitev motornega kolesa, zaklon, 

ostre zavoje, ožino, osmico, prenos žogice v 

koridorju in cilj s podiranjem letvice. Nad tem, ali 

bodo vaje brezhibno opravljene ali ne, je bedelo 

pet ocenjevalcev. Glavni ocenjevalec Stojan Šrajner: 

»Vsaka vaja zahteva svoje znanje, tj. glede 

nagiba, prenosa težnosti … to, kar v bistvu policisti 

motoristi potrebujejo med opravljanjem dela. 

Preizkus pa poteka tako, da mora voznik odpeljati 

v najkrajšem času in s čim manj kazenskimi točkami. 

Npr. vsaka žogica, ki pade s stožca, prinese 

dve kazenski točki ali pribitek dveh sekund.« 

Preizkusa se je kot gledalec udeležil tudi 

Brane Legan, inštruktor varne vožnje v Policijski 

akademiji v pokoju. Tudi sam je motorist in pravi, 

da je predvidevanje tisto, ki prinaša varnost. 

»Policisti motoristi so glede tega zelo dobro 

usposobljeni, to pomeni, da znajo poleg vsega 

dela, ki ga morajo na motornem kolesu opravljati, 

pravočasno oceniti vse nevarne situacije, 

kot je že samo mokro vozišče. To zahteva dobro 

psihofizično pripravljenost. In velika prednost pri 

policistih motoristih je, da so vsi motoristi tudi v 

svojem prostem času.« 

38 


VArNOST 

KAKO SO PELJALI 

Borut Drevenšek, Alan Vižentin, Dejan Buzečan, PPP Koper 

Fantje so policisti že dalj časa, delo policista motorista pa opravljajo 

eno, dve in štiri leta. Zase pravijo, da so se super odrezali. S hondo 

so ekipno zasedli drugo mesto. 

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING 

Najboljšim sta vodja preizkusa Andrej Ošlak in generalni 

direktor policije Janko Goršek na koncu podelila 

priznanja, medalje in pokale. Ob tej priložnosti se 

jim je generalni direktor policije zahvalil za delo, ki 

so ga opravili v prejšnji sezoni, in za ves vložen trud 

v preventivne dejavnosti za izboljšanje varnosti motoristov. 

Hkrati jim je zaželel, da se ob letu srečajo še 

v večjem številu in z enako dobro novico kot letos, tj. 

da so sezono zaključili varno. 

Srečko Falkner, 

PPP Novo mesto 

»Proga je bila malo težja kot lani, 

ker je bila mokra. Drugače pa 

je bil način postavitve podoben 

lanskemu. S svojo vožnjo sem bil 

zadovoljen.« 

Damjan Breganc, vojaški policist 

motorist 

Rok Mihelčič, UVZ 

»V prvi vožnji mi je žogica pri 

prenosu padla iz rok in sem 

potem vajo ponavljal. Zaradi 

te napake sem izgubil precej 

časa. Druga vožnja je bila sicer 

boljša, vendar tudi z njo nisem 

bil zadovoljen. Rezultati so bili 

za ekipo v redu, sam pa sem si 

želel boljše.« 

6. PU Novo mesto 

7. PU Murska Sobota 

8. PU Krško 

9. PU Koper 

10. PU Slovenj Gradec 

11. PU Postojna 

Ekipni vrstni red – honda 

1. PU Ljubljana 

2. PU Koper 

3. Urad za varnost in zaščito 

GPU 

4. PU Novo mesto 

5. PU Maribor 

6. PU Murska Sobota 

7. PU Krško 

8. PU Nova Gorica 

9. PU Celje 

Uvrstitev posameznikov 

– BMW 

1. Matej Golec, 

Urad za 

varnost in 

zaščito GPU 

2. Tine 

Prevec, PU 

Ljubljana 

3. Zoran 

Vidas, PU 

Ljubljana 

4. Tomaž Hafnar, PU 

Kranj 

5. Borut Hojsak, PU Postojna 

»Motor vozim 20 let in če štejem 

še prejšnje podobne preizkuse 

v policiji, sem tokrat vozil šestnajstič. 

Voziti hondo ali BMW je 

seveda razlika, osebno sem pristaš 

slednjega, vendar ko enkrat 

obvladaš, je prav vseeno, kateri 

tip motorja voziš. Tekmovanja 

se je udeležilo šest policistov 

motoristov iz PU Novo mesto, in 

sicer v dveh ekipah. Čase smo v 

drugi vožnji seveda izboljšali in 

pričakovali dobre rezultate.« 

Sandi Čorić, PP Kočevje 

»Letos sem na tem preizkusu prvič. 

Z rezultatom nisem bil ravno 

zadovoljen, ker je bil poligon 

drugačen kot tisti, na katerem 

smo vadili v vojašnici, tj. še po 

stari postavitvi. Tudi časi bi bili 

lahko boljši. Za drugo leto bom 

moral bolj trenirati predvsem 

slalom in osmico.« 

Rezultati: 

Ekipni vrstni red – BMW 

1. Urad za varnost in zaščito 

GPU 

2. PU Ljubljana 

3. PU Kranj 

4. PU Celje 

5. PU Maribor 

Uvrstitev posameznikov 

– honda 

1. Gašper Kelbl, PU Ljubljana 

2. Jurij Fortuna, PU Ljubljana 

3. Sandi Sheikha, PU Ljubljana 

4. Zvonko Zajšek, PU Novo 

mesto 

5. Boštjan Učakar, Urad za 

varnost in zaščito GPU 

Besedilo: Brigita Petric 

Foto: Brigita Petric, 

Mirko Verovšek, Tadej Fischinger; 

Mateja Pivk, Motorist 


39


VArNOST 

VAJA KRKA 2009 

Policija si že vrsto let prizadeva za dobro, usklajeno in učinkovito načrtovanje nalog za delo ob naravnih in drugih nesrečah, kot 

so jedrska nesreča in nesreča na morju, potres, poplave, železniška in letalska nesreča, velik požar v naravnem okolju, teroristični 

napad, množičen pojav kužnih bolezni pri živalih, nazadnje tudi pandemija gripe. Na regijski ravni pa se izdelujejo še načrti zaščite 

in reševanja v primeru nesreče z nevarnimi snovmi in načrti prometne ureditve v okolici bolnišnic, ob množični nesreči na avtocesti 

in v avtocestnih predorih – sem sodita tudi predora Ljubelj in Karavanke, v katerem je maja 2009 potekala reševalna vaja. 

Druga državno–regijska 

vaja zaščite in reševanja leta 

2009 je bila Krka. Potekala je 

16. oktobra na desnem bregu 

Krke pod Šmihelskim mostom 

v Novem mestu. Temeljni cilj 

vaje je bil preveriti usklajenost 

različnih organov ter reševalnih 

služb za zaščito, reševanje 

in pomoč ob veliki prometni 

nesreči. 

Predpostavka vaje je bila, 

da je zaradi mokrega cestišča 

in neprilagojene hitrosti 

avtobus lokalnega prometa s 

trinajstimi potniki na Šmihelskem 

mostu prebil zaščitno 

ograjo in po brežini zdrsnil v 

reko. Ob padcu se je avtobus s 

sprednjim delom potopil, videti 

je bilo le zadnji del avtobusa 

in streho, na katero se je skozi 

razbita okna rešilo šest potnikov, 

ki so bili lažje poškodovani. 

Dva potnika sta se utopila, 

preostalih šest oseb pa je bilo 

ukleščenih v pločevini. 

Treba je bilo ukrepati in 

rešiti potnike s strehe in tiste, 

ki so bili ukleščeni, ter tiste, 

ki jih je voda odplavila. Poleg 

poklicnih in prostovoljnih gasilcev, 

ekipe prve pomoči in 

ekipe iz zdravstvenega doma, 

potapljačev, članov kinoloških 

skupin in pripadnikov Slovenske 

vojske s helikopterjem za 

prevoz ponesrečencev v klinični 

center je pri reševanju 

sodelovala tudi policija. Poleg 

policistov iz OKC so na kraju 

dogodka sodelovali policisti 

splošne, prometne in kriminalistične 

policije PU Novo mesto 

ter policisti potapljači specialne 

enote. 

Po prejemu klica o nesreči 

je OKC zbral osnovne podatke 

in na kraj napotil najbližje policijske 

patrulje, ki so takoj poročale 

o obsegu in posledicah 

nesreče. OKC je o dogodku takoj 

obvestil regionalni center 

za obveščanje in druge službe 

znotraj policije, da so se lahko 

čimprej vključile v reševanje. 

Policisti so zavarovali območje 

poškodovane ograje na mostu, 

varovali dostop do kraja nesreče, 

urejali promet in omogočili, 

da so lahko službe za zaščito, 

reševanje in pomoč čim hitreje 

prišle do kraja nesreče. Poleg 

tega so sodelovali z drugimi 

akterji pri reševanju, tudi pri 

identifikaciji žrtev; preprečevali 

morebitne kršitve in kazniva 

dejanja ter opravljali druge 

naloge, ki so v pristojnosti policije. 

Medtem so si policisti potapljači 

ogledali kraj prometne 

nesreče v vodi in preiskali strugo 

reke. Kljub zelo kalni vodi 

so bili uspešni, uspel pa je tudi 

prenos slike izpod vode preko 

kamere na ekran v kombiju. 

Po besedah vodje oddelka 

za varnostno načrtovanje iz 

sektorja splošne policije UUP 

GPU Željka Saviča, tudi enega 

od šestih ocenjevalcev te vaje, 

je bilo delo policije v vaji Krka 

2009 – tako kot njeno delo v 

vaji Karavanke 2009 – ocenjeno 

z oceno odlično, prav tako 

so bili ustrezno pripravljeni vsi 

dokumenti policije. 

V primerjavi s prvo vajo 

leta 2009 je bil v drugi viden 

večji napredek pri identifikacijskem 

postopku, ko je policija 

v skladu s pripombami in izkušnjami 

iz vaje Karavanke že 

začela z novimi tehnološkimi 

pristopi pri identifikaciji žrtev, 

tj. fotografiranje in snemanje 

ob prvem stiku. 

Ugotovitve iz obeh vaj so 

pozitivne in nam narekujejo še 

morebitna nova sodelovanja 

in skupna usposabljanja, predvsem 

s prvimi reševalci na kraju 

nesreč. Ti bi morali upoštevati, 

da je za nadaljnje uspešno 

preiskovanje vzrokov nastanka 

nesreče reševanje treba izvesti 

s čim manj posledicami. Pri 

identifikaciji žrtev pa bi morali 

vzpostaviti skupni sistem identifikacije 

za vse subjekte, in sicer 

sistem plastičnih zapestnic 

z identifikacijsko kodo. 

Vaja Krka 2009 je potekala 

v okviru dnevov zaščite in reševanja. 

PU Novo mesto gre 

pohvala za odlično izvedene 

naloge in za zelo strokovno izvedbo 

ukrepov iz načrta dejavnosti 

na vaji. 


Alenka Drenik, Brigita Petric 

40 


VArNOST 


MEDNARODNA DELAVNICA 

POGAJALCEV SPECIALNIH ENOT 

NA POLJSKEM 

– sestavljanje oz. rekonstrukcija 

eksplozivne naprave, 

najdene na kraju 

eksplozije, 

– izdelava pravilnega zahtevka 

za forenzični laboratorij 

in izdelava skice. 

Ob koncu usposabljanja 

so udeleženci predstavili svoje 

ugotovitve, čemur sta sledila 

evalvacija usposabljanja in zaključek 

s podelitvijo spričeval. 

Besedilo: Roman Tkavc 

Policist specialne enote se je v začetku septembra na Poljskem 

udeležil enotedenske mednarodne delavnice pogajalcev 

specialnih enot. 

Delavnico je organizirala specialna enota poljske policije Boa 

skupaj z nizozemsko specialno enoto DSI in špansko specialno 

enoto UEI v imenu Atlasa, evropskega združenja specialnih enot. 

Delavnica je potekala v akademiji poljske policije. 

Rdeča nit delavnice je bila specifična oblika pogajanja, in sicer 

pogajanje s teroristi ter raba pogajalcev v okviru specialnih enot. 

Udeleženci iz posameznih držav so predstavili ureditev policijskih 

pogajanj v svojih državah. Pripadnika nizozemske specialne 

enote DSI in britanske specialne enote Akeu sta predstavila študijo 

gibanja terorističnih ugrabitev in razvoj tega področja. Nato so 

predstavniki posameznih držav predstavili pogajanja s teroristi in 

izkušnje, ki so jih pri tem pridobili. 

Zelo pomemben del delavnice je bilo praktično delo s pogajalcem 

iz Londona, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj in svoje 

verske pripadnosti (je namreč musliman) »iz prve roke« razložil, 

kako uporabiti islam kot orodje v pogajanjih. Udeleženci so pri 

praktičnem delu nato poskušali uporabiti ta orodja, in sicer s pomočjo 

resničnih posnetkov na poslovilnih kasetah samomorilcev. 

Na osnovi sklepnih ugotovitev in vtisov udeležencev bodo 

pripravljene usmeritve za nadaljnje delovanje pogajalcev, ki jih 

bodo poslali poveljnikom specialnih enot v okviru Atlasa. 

Besedilo: Robert Kovše 

BOJ PROTI TERORIZMU - SEMINAR 

SPECIALNIH ENOT V SRBIJI 

Od 7. do 11. septembra so se trije pripadniki SE udeležili 

strokovnega seminarja Boj proti terorizmu v Srbiji. Predavanja 

so potekala v prostorih SAJ-a (Specijalna antiteroristička 

jedinica) v Beogradu. Seminarja se je udeležilo 

46 pripadnikov specialnih enot iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, 

Črne gore, Grčije, Hrvaške, Romunije, Srbije in 

Slovenije. Pisano mednarodno zasedbo so dopolnili ameriški 

in srbski predavatelji, in sicer agenti Federal Bureau 

of Investigation, Hostage Rescue Team (FBI HRT), agenti 

Secret Servicea, Counter Assault Teama (CAT) in pripadniki 

specialne enote SAJ. 

POLICISTI SPECIALNE ENOTE NA 

USPOSABLJANJU ZA PREISKOVANJE 

KRAJA EKSPLOZIJE 

V Budimpešti je ILEA, Mednarodna policijska akademija, med 

31. avgustom in 11. septembrom organizirala usposabljanje 

za preiskovanje kraja eksplozije. Poleg madžarskih in hrvaških 

so se ga udeležili tudi slovenski policisti iz oddelka za 

protibombno zaščito SE. 

Prvi teden so ameriški predavatelji 

iz zvezne agencije 

ATF (Alcohol Tobaco Firearms 

and Eksplosives) udeležencem 

predstavili zanimive teme, kot 

so osnovna delitev eksplozivov, 

doma narejena eksplozivna 

sredstva, improvizirane eksplozivne 

naprave, uporabljene na 

območju ZDA in način shranjevanja 

sledi s kraja eksplozije. 

Teoretičnemu delu je sledil 

praktični prikaz učinkov različnih 

vrst in količin eksploziva na 

poligonu. Drugi teden uspo- 


sabljanja pa je bil namenjen 

načinu preiskovanja prizorišča 

eksplozije, ko so udeleženci 

sodelovali pri posameznih segmentih 

preiskave: 

– ugotavljanje in identifikacija 

najdenih delov improvizirane 

eksplozivne 

naprave in ugotavljanje 

načina delovanja naprave, 

– način preiskovanja prizorišča 

eksplozije ter zavarovanje 

in shranjevanje 

dokazov, 

Obravnavali so tehnike CQB (vpad v prostor), Breaching 

(nasilen vpad v prostor), Counter Assault Procedure (odvrnitev 

napada na varovano kolono) in analizirali teroristični napad na 

hotelski kompleks v Mumbaju, Indiji. 

Udeleženci seminarja so prejeli certifikate, ki jim jih je podelil 

minister za notranje zadeve Republike Srbije Ivica Dačić. 

Ogledal si je tudi praktično izvedbo vaj. Pripadnike SE je obiskal 

tudi policijski ataše v Beogradu Bojan Lunežnik. 

Besedilo: Klavdi Sotošek 

Foto: Robert Radkovič 

MEDNARODNA DELAVNICA 

“BREECHERJEV” SPECIALNIH ENOT 

V LITVI 

Kot policist SE sem se konec septembra v Litvi udeležil enotedenske 

mednarodne delavnice »breecherjev« specialnih 

enot. Delavnico je organizirala specialna enota litovske policije 

Aras skupaj z inštruktorji specialnih enot, ki v okviru Atlasa 

vodijo delovno skupino, imenovano Entry. 

41


Policisti smo bili nastanjeni 

na obrobju Viliniusa, vaje pa 

smo izvajali v bivšem centru 

za usposabljanje gasilcev in na 

vojaškem poligonu. Kot gostje 

so na delavnici sodelovali 

predstavniki HRT FBI (Enote 

za reševanje talcev v Zveznem 

preiskovalnem uradu ZDA) in 

YAMAM (specialne enote v izraelski 

policiji). 

»Breecherji« so tisti policisti 

v specialni enoti, ki drugim 

policistom specialne enote 

omogočijo vstop v objekt. Za 

to lahko po Atlasovi klasifikaciji 

uporabijo tri osnovne metode: 

— tiho (vstop s pomočjo specialnih 

tehnik vlamljanja z 

vlomilskimi ključi in podobno), 

— mehansko (vstop s pomočjo 

»ovna«, »svinjske tace«, 

hidravličnih orodij in podobno) 

in 

— vročo (vstop s pomočjo 

specialnih razstrelilnih polnitev). 

V tri skupine razdeljeni 

policisti smo teoretično in 

praktično obdelali tri glavna 

področja, in sicer vstopanje v 

prostore skozi stene s pomočjo 

eksploziva, razbijanje vrat na 

razdaljo z lansirnimi granatami 

Simon in vstopanje v prostore 

skozi strehe in nadstropja. 

Predstavniki posameznih 

proizvajalcev specialistične 

opreme za vstopanje v objekte 

so predstavili nove izdelke s tega 

področja. Nazadnje pa smo 

obravnavane teme še analizirali 

in zbrali vtise, na podlagi česar 

bodo izdelane usmeritve, ki 

bodo posredovane Atlasovim 

poveljnikom enot za nadaljnje 

delovanje skupine Entry. 


USPOSABLJANJE NA JELOVICI 

Trije policisti SE so se med 4. in 11. oktobrom udeležili 

usposabljanja na Jelovici, ki so ga organizirali v sodelovanju 

z jamarskim klubom Carnium iz Kranja. 

— raziskovanje in iskanje 

morebitnih prehodov še 

globlje pod zemeljsko površino, 

— dokumentiranje novih 

jam in izdelava za to potrebnih 

zapisnikov, 

— izvajanje vrvnih tehnik s 

poudarkom na pravilni 

izdelavi sidrišč, vozlov 

ter njihovi uporabnosti 

in prevezovanju preko sidrišč 

ter 

— učenje in izvajanje tehnik 

reševanja poškodovane 

osebe na vrvi, njen spust 

na varno in prva pomoč. 

VArNOST 

V Sloveniji na leto odkrijemo 

okoli 200 novih jam. 

Udeleženci usposabljanja so 

jih na Jelovici odkrili in dokumentirali 

deset in s tem 

pridobili enega od pogojev 

za pristop k izpitu za pripravnika 

jamarstva. Udeleženci 

so bili nastanjeni v gozdarski 

koči na Rovtarici, čez vikend 

pa so si bivanje popestrili še 

s taborjenjem na prostem. 

Besedilo: Bojan Stanek 

Foto: Grega Aljančič, 

Bojan Stanek 

Teme tabora so bile pregled 

terena, dokumentiranje 

novih jam, kondiciranje in 

poenotenje vrvnih tehnik s 

področja jamarstva ter reševanje 

iz jam in z višin. 

Območje Jelovice je bilo 

izbrano po predhodnih ogledih 

terena in zaradi neraziskanosti 

jam na tem območju 

42 

in tektonske razpoke, ki poteka 

proti Soteski. Na planoti je 

precej jam, najgloblja znana 

jama se spusti do 600 m pod 

zemeljsko površino. 

Program usposabljanja je obsegal: 

— opremljanje različnih brezen 

oz. jam s sidrišči in 

vrvmi, njihov ogled, 

HAMMER 2009 

Skupne operacije Hammer 2009, ki je oktobra potekala 

v Bukarešti, sem se iz slovenske policije udeležil 

Franci Brvar iz PLP Brnik. 

Stanovske kolege iz Francije, Italije, Nemčije, Finske, 

Slovenije in kolegico iz Litve je sprejel komandir letališke 

mejne policije letališča v Bukarešti Christian Ene, ki 

nam je povedal, kaj pričakuje od nas. Udeleženci smo 

pozornost in vse svoje znanje, ki smo ga pridobili pri 

delu na domačih letališčih, usmerili v odkrivanje ilegalnih 

migracij iz Turčije, Moldavije, Nigerije, Kitajske in 

Albanije. Med službovanjem na bukareškem letališču 

smo zavrnili 50 oseb, predvsem državljanov Turčije. 

Zadnji dan delovanja v Romuniji, ko smo se srečali tudi 

z najvišjimi predstavniki tamkajšnje mejne policije, smo 

naredili analizo. Ugotovili smo, da je sodelovanje v takšnih 

operacijah poleg izmenjave izkušenj med sodelujočimi 

hkrati tudi zelo pozitivna izkušnja za gostujočega 

strokovnjaka. Različna primarna okolja, različni pogledi 

in stališča so na koncu pripeljeli do skupnega cilja. 

Besedilo: Franci Brvar 


VArNOST 


USPOSABLJANJE 

POTAPLJAČEV NA 

HRVAŠKEM 

Šest potapljačev SE se je med 5. in 

10. oktobrom udeležilo petdnevnega 

usposabljanja v potapljaškem centru 

hrvaške specialne enote policije na 

Malem Lošinju. 

Med usposabljanjem so jih obiskali 

tudi generalni direktor policije Janko 

Goršek, glavni ravnatelj hrvaške policije 

Oliver Grbić, poveljnika obeh specialnih 

enot Marjan Anzeljc in Zdravko Janić, 

ataše slovenske policije v Zagrebu Jože 

Sironič ter psihologinja specialne enote 

Elizabeta Vovko Bergant. 

Poveljnik hrvaških specialcev je 

predstavil potek dosedanjega sodelovanja 

med enotama in izrazil željo, da 

bi se tako uspešno nadaljevalo tudi v 

prihodnje, vodja potapljaškega centra 

Damir Bankovič pa je predstavil zgodovino 

in delo potapljačev hrvaške policije. 

Šefa policij sta izrazila zadovoljstvo 

ter poudarila pomen in koristnost sodelovanja 

med obema policijama ter napovedala 

nadaljnje sodelovanje na čim 

več delovnih področjih. 

Namen tokratnega usposabljanja 

je bil obnoviti stara znanja in pridobiti 

novo teoretično in praktično znanje, 

potrebno za najzahtevnejša varnostna 

posredovanja pri potapljanju v odprtih 

vodah. 

Usposabljanje so v širši okolici Lošinja 

ter ob otokih Unije, Sarakane, 

Zabodaski, Cres in Susak izvajali potapljaški 

inštruktorji iz hrvaške policije. 

Potapljači smo opravili osem potopov 

v izjemno zahtevnih okoliščinah, kot 

so večje globine in močan morski tok. 

Vadili smo uravnavanje plovnosti (balansiranje), 

menjavo opreme pod vodo, 

pregled razgibanega dna v strelcih, 

pregled potopljenih objektov (ladij) ter 

gibanje posameznika in skupine v močnem 

toku. 

Takšna usposabljanja so za policiste 

potapljače izjemno pomembna. Omogočajo 

namreč izmenjavo izkušenj in 

dajejo ogromno novega znanja za ravnanje 

v kriznih situacijah pod vodo ter 

pri pripravah na potop v oteženih razmerah 

na odprtem morju. 

Besedilo: Matjaž Tomšič 

Foto: Milan Tomažin, Matjaž Tomšič 


43


VArNOST 

ČRNI NOVEMBER, TAKTIČNI PREIZKUS POLICISTOV SPECIALNE ENOTE 

V SE smo konec septembra že drugo leto zapored izvedli taktični 

preizkus naših policistov. 

Pri organizaciji preizkusa, ki smo ga imenovali Črni november, 

so nam pomagale bogate izkušnje z lanskim, več kot uspešnim 

preizkusom, pa tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s sodelovanjem 

na podobnih preizkusih v tujini. 

Namen preizkusa je bil preveriti usposobljenost, iznajdljivost, 

povezljivost, spretnost in odločnost policistov, skratka vse osnovne 

prvine, ki so potrebne za delo v specialni enoti. Da bi dodatno 

otežili preizkus, smo v enoti žrebali ekipe s po štirimi policisti, tako 

da se je pomerilo skupno osem ekip. 

Ekipe so se preizkusile na štirih različnih taktičnih točkah, po 

dveh v enem dnevu. Nosilci posameznih točk so se še posebej potrudili, 

da so »zagrenili« življenje tekmovalcem, ki so morali zato 

pokazati vse svoje znanje in veščine. 

Prva točka se je imenovala Pretesno povezani, kar so tekmovalci 

dojeli kmalu po prihodu na točko, saj so morali naloge opravljati 

povezani med sabo, in to z zelo kratko vrvjo. Seveda pa delo specialcev 

ni enostavno, zato so si morali nadeti izolirne dihalne aparate 

in se gibati v popolnoma zadimljenem prostoru. Edino svetlobo je 

dajala modra utripajoča luč, ki jo je spremljala glasna glasba. Na 

tej točki so morali premagati še več taktičnih ovir, opazovati okolico, 

da so lahko na koncu odstranili prave tarče z različnim orožjem: 

zračno puško, pištolo, samostrelom. Seznanili so se tudi s podobami 

teroristov, ki so jih morali odstraniti naslednji dan. 

Druga točka se je imenovala Kamnolom, in kot pove že ime, 

je bilo treba naloge izvesti v kamnolomu. Lokaciji primerno so bili 

44 

tudi policisti na koncu ustrezno umazani. Na točko se je bilo treba 

karseda hitro pripeljati z gorskimi kolesi, nato pa se spopasti z večjim 

številom nasprotnikov, ki so bili pomešani med talci. Za težjo 

izvedbo naloge so bili storilci pogosto nameščeni na premičnih tarčah, 

na katere je bilo treba delovati z različnim orožjem. 

Tretja točka je potekala v podzemnih rovih Javorja in se je 

imenovala Podzemlje. Na žalost policistov so rudarji, ki so kopali 

rove, vanje pozabili namestiti svetlobna telesa, vodja točke pa 

tudi ni dovolil rabe lastnih svetil, zato je celotna vaja potekala v 

temi ob uporabi naprav za nočno opazovanje in kemičnih lučk, 

občasno pa je rove razsvetljevala moteča modra stroboskopska 

luč. Policisti so morali med spopadom s storilci plezati, se taktično 

gibati, prepoznavati storilce, natančno streljati in obenem pokazati 

svoje spretnosti v manj običajnih disciplinah, kot sta pikado 

in kegljanje z avtomobilskimi gumami. 

Finale je bil na četrti točki, ki se je imenovala Poišči in uniči. Policisti 

so najprej doživeli panoramsko vožnjo s specialnim oklepnim 

vozilom, ki je bilo popolnoma zatemnjeno, večkrat pa se je tudi sunkovito 

ustavilo in temu primerno pretreslo potnike. Dostavljeni so 

bili neposredno na minsko polje, zato so morali vozilo zapustiti po 

napeti vrvi, t. i. avstralcu. Nato so si nadeli potrebno opremo in se 

taktično premaknili v hangar, kjer so jih pričakala nova presenečenja. 

Za začetek so bili deležni eksplozije, ki so jo storilci sprožili ob 

njihovem prihodu. Eksplozije so jih spremljale vso pot po hangarju, 

pri čemer so morali plezati na oklepno vozilo in se gibati po kulisah. 

Vmes so seveda pokazali svoje strelske sposobnosti s streljanjem 

teniških žogic s pnevmatsko puško, metanjem bombe in standardnim 

orožjem. V množici tarč so morali izločiti storilce, ki so si jih bili 

ogledali prejšnji dan na prvi točki. Nato so morali rešiti ranjenca in 

mu pripraviti nosila, nameščena v zakajenem zabojniku. Ranjenec je 

bil v zelo slabem stanju, zato ga do konca naloge niso smeli položiti 

na tla, pred njimi pa je bilo še kar nekaj taktično zahtevnih nalog, od 

premagovanja ozkih in visokih ovir do streljanja na izbrane tarče. 

Končna analiza rezultatov je pokazala vrhunsko usposobljenost 

policistov specialne enote. Vse ekipe so namreč dosegle več kot 75 

odstotkov točk, o zmagovalni ekipi pa so odločile zgolj malenkosti. 

Poveljnik enote Marjan Anzeljc je zato na zaključni slovesnosti 

diplome podelil vsem sodelujočim ekipam, prvim trem pa tudi pokale. 

Po poveljnikovih besedah so takšni preizkusi za delo enote 

nadvse koristni, saj še prispevajo k njenemu uspešnemu delu. Nosilci 

posameznih točk pa že snujejo dodatne zaplete, ki jih bodo 

pripravili na taktičnem preizkusu naslednje leto ... 


Foto: Milan Tomažin 


VArNOST 


NOVI BOMBNI TEHNIKI V SPECIALNI ENOTI 

Med 4. majem in 22. oktobrom je v SE potekalo uvodno usposabljanje 

policistov učne skupine za pridobitev naziva bombni operater in bombni 

tehnik. 

Prvi del usposabljanja, tečaj za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS), 

smo izvedli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Na 

tem tečaju smo se seznanili z eksplozivnimi snovmi, njihovimi učinki, 

eksplozivnimi sredstvi, aktiviranjem eksplozivnih snovi, eksplozivnimi 

napravami, identifikacijo NUS, z vsemi vrstami in oblikami min in streliva 

ter skladiščenjem in uničevanjem NUS. Usposabljanje je temeljilo na 

pridobivanju teoretičnega znanja in izvajanju praktičnega dela (delo na 

poligonu). Ob zaključku vsakega tematskega področja smo izvedli pisno 

preverjanje. 

V nadaljevanju smo izvedli tečaj za 

bombnega operaterja. Usposabljanje 

je temeljilo na verificiranem programu 

za pridobitev naziva bombni operater 

z zaključnim preverjanjem znanja pred 

komisijo. 

Po kratkem premoru med poletnimi 

počitnicami smo nadaljevali s tečajem 

za pridobitev naziva bombni tehnik. 

Kandidati smo se seznanili s tehničnimi 

sredstvi, ki se uporabljajo na področju 

protibombne zaščite. Praktično uporabo 

teh pa smo preizkusili pod nadzorstvom 

inštruktorjev bombnih specialistov. 

Seznanili smo se tudi z drugimi 

temami, ki so del programa bombni 

tehnik (zakonodaja, ogled kraja eksplozije, 

orožje za množično uničenje, pirotehnika 

in ognjemeti …). 

Pridobljeno znanje smo nadgradili s 

sodelovanjem na specialističnem usposabljanju 

pripadnikov SE s področja 

protibombne zaščite v Gotenici med 

12. in 15. oktobrom. 

Zaključek tečaja za pridobitev naziva 

bombni tehnik je bil 22. oktobra, kjer 

smo morali pridobljeno znanje pokazati 

pri reševanju konkretnih situacij. Izvajanje 

postopkov je budno nadzorovala in 

ocenjevala štiričlanska izpitna komisija. 

Vsi kandidati, ki smo tečaj uspešno 

opravili, smo prejeli potrdila in dobili 

priložnost opravljati delo bombnega 

tehnika v SE. 

Besedilo: Stanko Leščanec 

Foto: Roman Tkavc, Igor Škrjanc 


45


VArNOST 

USPOSABLJANJE SPECIALIZIRANIH ENOT EVROPSKIH POLICIJ – EUPFT 2009 

Policisti in starešine posebne 

policijske enote so se 

udeležili usposabljanja specializiranih 

policijskih enot 

Evropske unije (European 

Union Police forces training 

2009 – EUPFT 2009) v centru 

za usposabljanje evropskih 

žandarmerij v Vicenzi, 

Italija. 

Policisti PPE so se odzvali 

vabilu generalštaba italijanskih 

karabinjerjev, ki je bil 

letošnji organizator usposabljanja. 

Takšnega usposabljanja, 

ki ga je v celoti financirala 

Evropska komisija, so se udeležili 

drugič (prvič v Franciji 

leta 2008). Desetdnevnega 

usposabljanja so se udeležili 

v dveh terminih, in sicer septembra 

in oktobra. 

Preizkusili so se v različnih 

vlogah delovanja policijskih 

enot, od izvajanja običajnih 

policijskih nalog, do vzdrževanja 

in vzpostavljanja javnega 

reda, ko je ta huje kršen, iskanja 

in prijetja nevarnih storilcev 

kaznivih dejanj, organizacije 

in vodenja enot ter dela 

v operativnem štabu misije. 

Policisti in člani štaba so se 

prvi teden urili v različnih policijskih 

postopkih, drugi teden 

pa izvajali naloge na podlagi 

različnih taktičnih predpostavk 

na izmišljenem kriznem 

območju države Ambria. 

Šest starešin PPE iz UUP 

GPU, PU Koper, Krško in Nova 

Gorica so naloge izvajali 

v operativnem štabu neposredno 

podrejeni vodji 

misije. Naloge so opravljali 

v operativnem centru (Operational 

center), v skupini za 

načrtovanje akcij (Planing 

cell) in v skupini za evaluacijo 

usposabljanja in dobro 

prakso EUPFT (Best practice 

and Evaluation team). V obeh 

terminih usposabljanja je t. 

i. formirano policijsko enoto 

(FPU), sestavljeno iz treh oddelkov 

pripadnikov evropskih 

policij, vodil starešina 

PPE PU Ljubljana. 

Dvajset policistov in starešin 

PPE PU Koper v prvem 

terminu in dvajset policistov 

in starešin PPE PU Ljubljana 

v drugem terminu so naloge 

izvajali v enoti FPU 2, ki so jo 

sestavljali še oddelki italijanskih 

karabinjerjev in španskih 

policistov. 

Usposabljanje in urjenje 

bi moralo potekati od 8. do 

12.30 ure ter od 14. do 18. 

ure, vendar je bilo predvsem 

v drugem tednu velikokrat 

podaljšano tudi do poznih 

nočnih ur. 

Enote evropskih držav, ki 

so sodelovale na usposabljanju, 

so izvajale naloge tako, 

kot jih izvajajo v svoji državi, 

torej na podlagi lastnih pooblastil, 

taktike in metod dela. 

Pri tem so bile ugotovljene 

razlike med posameznimi 

državami, pokazali so se tudi 

različni pristopi za opravljanje 

nalog, kot tudi različni 

strokovni in organizacijski 

pristopi, kar pa ni predstavljalo 

večjih ovir oziroma so se 

te sproti odpravljale. 

Ugotovili smo, da so slovenski 

policisti PPE v primerjavi 

s kolegi iz držav udeleženk 

usposabljanja zadovoljivo 

opremljeni in večinoma 

uporabljajo podobna zaščitna 

sredstva, orožje, plinska 

sredstva, zveze in vozila. Pri 

tem je treba opozoriti na dejstvo, 

da so na usposabljanju 

sodelovale samo profesionalne 

enote za vzdrževanje in 

vzpostavljanje javnega reda 

za razliko od slovenske PPE, 

ki je bila edina enota, ki deluje 

na sklic. 

Kljub temu naši policisti in 

starešine po znanju in usposobljenosti 

niso zaostajali 

za evropskimi enotami. Slovenski 

policisti in starešine 

so bili za svoje delo večkrat 

pohvaljeni, in sicer s strani 

predstavnikov italijanskega 

ministrstva za notranje zadeve, 

organizatorja usposabljanja 

kot tudi posameznih 

evropskih opazovalcev, ki so 

bili navzoči na usposabljanju. 


Rado Abutovič 

46 


VArNOST 



47


VArNOST 

ZAKLJUČNO USPOSABLJANJE POLICISTOV GORSKE ENOTE S HELIKOPTERJEM 

iz helikopterja ter postopki 

v sili; 

— vremenski vplivi na let helikopterja; 

— uporaba dodatne tehnične 

opreme in postopki; 

— spust in dvig v helikopter s 

pomočjo elektromotornega 

vitla; 

— rezanje vrvi visečega v steni 

in dvig v helikopter. 

Usposabljanje s helikopterjem 

je bilo vključeno tudi v 

zimsko in poletno usposabljanje 

policistov gorske enote. Na 

ta način so policisti izpopolnili 

— prevoz policista in opreme 

— opazovanje komunikacij, 

zemljišč, naselij in objektov; 

— iskanje oseb, vozil in predmetov; 

— priprava osebne tehnične 

opreme za delo s helikopterjem; 

— reševanje poškodovanih 

policistov; 

— priprava helikopterja za 

delo in zapuščanje helikopterja 

po alpinistični vrvi; 

— zapuščanje in vstop v helikopter 

v zimskih razmerah 

z vso opremo. 

Uprava uniformirane policije 

je v letu 2009 izvedla vsa 

načrtovana usposabljanja 

policistov PPE III – gorske 

enote za opravljanje policijskih 

nalog za zaščito, reševanje 

in pomoč s helikopterjem. 

Policisti so obnovili teoretične 

in praktične postopke 

za pravilno in varno uporabo 

helikopterja ter dodatne 

tehnične opreme. Policisti I. 

oddelka so se izurili za samostojno 

opravljanje policijskih 

nalog v sistemu zaščite, reševanja 

in pomoči z uporabo 

helikopterja, za kar so – če so 

bili na vseh usposabljanjih 

– pridobili tudi licenco oz. podaljšali 

njeno veljavnost za 

eno leto. Policisti II. oddelka 

pa so se usposobili za varno 

delo s helikopterjem v gorah 

in na težko dostopnem terenu. 

Pred usposabljanjem so se 

morali policisti pravilno opremiti 

in pripraviti najprej sebe 

(obleka, obutev, plezalni pasovi, 

čelada, postaje ukv z naglavnimi 

slušalkami, dodatna 

oprema), nato pa še helikopter 

(varovalna ograja, sidrišče, 

alpinistična vrv za spuščanje, 

transportna sredstva). 

V usposabljanje so bile 

vključene naslednje učne teme: 

— načini in postopki za uporabo 

helikopterjev in opreme; 

— poznavanje in uporaba 

helikopterjev ter priprava 

na opravljanje nalog s helikopterjem; 

— izbira in priprava pristajalnih 

mest ter gibanje ob 

delujočem helikopterju; 

— vstopanje v helikopter, 

razporeditev in izstopanje 

svoje znanje, pridobljeno pri 

predhodnih usposabljanjih, 

obnovili praktične postopke 

za izvajanje policijskih pooblastil 

v gorskem in na težko 

dostopnem terenu, izpopolnili 

taktiko pri iskanju pogrešanih 

oseb v gorah ter pri postopkih 

reševanja. 

V ta usposabljanja so bile 

vključene še naslednje učne 

teme: 

— osnove delovanja helikopterja 

in tehnične zmogljivosti; 

Po vsakem usposabljanju 

je sledila analiza, s katero smo 

preverili, ali so bili vsi postopki 

pravilno izvedeni in ali je delo 

potekalo varno in nemoteno. 

Usposabljanje policistov I. 

oddelka PPE III – GE v zimskih 

razmerah je potekalo 26. januarja 

lani na območju Karavank, 

natančneje Vrtače, kjer so policisti 

opravili premik enote s 

helikopterjem z Zelenice v izpostavljen, 

zasnežen severni 

del Vrtače. Premik so opravili 

s popolno opremo za zimsko 

48 


VArNOST 


stojno pod nadzorom inštruktorja 

policista letalca. 

Usposabljanje policistov 

I. oddelka PPE III – GE je 28. 

oktobra potekalo na območju 

Kalškega grebena, kjer je 

skalnat in izpostavljen teren 

omogočil praktično vajo. Policisti, 

razdeljeni v skupine, 

so dobili taktične predpostavke, 

po katerih so morali 

zapuščanje helikopterja z 

elektromotornim vitlom ter 

dvig z elektromotornim vitlom 

ob helikopterski reševalni 

vreči in trikotnem evakuacijskem 

sedežu združiti z 

pri čemer so pokazali dobro 

obvladovanje tehnik in postopkov 

helikopterskega reševanja 

ter dobro organizacijo 

tovrstnih nalog. 

Tudi usposabljanje policistov 

II. oddelka PPE III – GE 

naslednji dan, 29. oktobra, je 

potekalo na območju Kalškega 

grebena. Policisti so obnovili 

postopke zapuščanja 

helikopterja in dviga vanj s 

pomočjo elektromotornega 

vitla. Vajo so v helikopterju 

izvajali pod nadzorom tehnika 

letalca, na tleh pa jim je 

pomagal inštruktor policist 

Po pregledu terena nad vasjo 

Lom pod Storžičem se je enota 

s helikopterjem premaknila 

na Belo peč, kjer zaradi izpostavljenosti 

terena ni mogoč 

pristanek, zato so policisti zapuščali 

helikopter po alpinistični 

vrvi, pri čemer so imeli 

pri sebi vso opremo, vključno z 

opremo za bivakiranje, tako da 

so bili njihovi nahrbtniki težki 

okoli 15 kg. Policisti so vajo 

izvedli samostojno, pod nadzorom 

policista inštruktorja 

letalca. 

uporabo dodatne tehnične 

opreme ter načrtovanjem in 

izvedbo policijske naloge. 

Sem je sodila tudi sestava 

ekipe, izdelava ocene tveganja, 

določitev vremenskih 

razmer za let helikopterja in 

določitev tako osebne kot 

skupne tehnične opreme za 

izvedbo naloge. Policisti so 

nalogo izvajali samostojno, 

letalec. Policisti se morajo namreč 

znati pripraviti za spust 

iz helikopterja na mesto, kjer 

se ne morejo izkrcati s pristankom 

oz. naslonom, oz. za 

dvig s takšnega terena nazaj 

v helikopter. 

Besedilo: Robert Kralj 

Foto: arhiv LPE in PPE 

delovanje, vključno s turnimi 

smučmi in derezami na nogah. 

Vajo so izvedli policisti 

samostojno, pod nadzorom 

policista inštruktorja letalca. 

Policisti I. oddelka PPE III – GE 

so se 15. aprila usposabljali 

na območju Kamniškega vrha, 

kjer teren omogoča varno 

izstopanje iz helikopterja na 

neravnih, zahtevnih površinah, 

zapuščanje helikopterja 

po vrvi ter dvig z elektromotornim 

vitlom ob helikopterski 

vreči in trikotnem reševalnem 

(evakuacijskem) sedežu. 

Vse vaje so policisti izvedli 

samostojno pod nadzorom inštruktorja 

policista letalca. 

Naslednji dan, 16. aprila, je 

potekalo usposabljanje policistov 

I. in II. oddelka PPE III – GE 

na območju Kamniško-Savinjskih 

Alp oz. območju Bele peči 

in planine Konjščice, in sicer v 

okviru taktične vaje iskanja pogrešane 

osebe v visokogorju. 

20. maja so se policisti I. 

oddelka PPE III – GE usposabljali 

na območju Kamniške Bistrice. 

V njeni strugi je namreč 

okoli 15 m visok balvan, ki s 

svojo ravno, približno dva kvadratna 

metra veliko površino 

na vrhu in previsnimi stenami 

omogoča vajo izstopanja na 

zelo zahtevnem terenu in rezanje 

vrvi visečega na vrvi. Vse 

vaje so policisti izvedli samo- 


49


VArNOST 

SEMINAR O JAVNEM REDU IN MNOŽICAH 

V mestecu Lognes v neposredni bližini 

Pariza je nekaj dni v oktobru, v prostorih 

francoskega ministrstva za notranje 

zadeve, potekal seminar CEPOL-a (European 

Police College) »Public Order 

and Crowd management«. Seminar je 

bil namenjen višjim policijskim starešinam, 

ki se ukvarjajo z vzdrževanjem 

in vzpostavljanjem javnega reda. Udeležilo 

se ga je 17 predstavnikov evropskih 

držav, iz Slovenije Rado Abutovič, 

poveljnik posebne policijske enote. 

Na seminarju so bili predstavljeni izredno 

zanimivi referati in študije primerov 

varovanj rizičnih dogodkov in demonstracij, 

ki so lahko drugim v veliko pomoč ob 

morebitnih podobnih dogodkih. Prav tako 

so bili predstavljeni novi pristopi ravnanja 

z nasilnimi množicami in sodobna tehnika, 

ki se uporablja ob takšnih dogodkih. 

Udeleženci seminarja so si lahko ogledali 

tudi najsodobnejši operativno-komunikacijski 

center v pariškem predelu Saint 

Denis, ki je sicer najmanjša, vendar s kriminalom 

in varnostnimi dogodki najbolj 

obremenjena policijska uprava v Franciji 

(4 okrožja in 22 policijskih postaj s skupno 

4700 policisti). Ravno med ogledom OKC 

se je zaključevala policijska akcija prijetja 

storilcev oboroženega ropa, ki so pri ropu 

zajeli in zadrževali talce. Kolegi iz francoske 

posebne enote (CRS – Compagnies 

Republicaines de Sécurité) pa so prikazali 

različne postopke in taktiko delovanja pri 

vzpostavljanju javnega reda, ko je ta huje 

kršen. 

Besedilo in foto: Rado Abutovič 

V GOTENICI SO SE USPOSABLJALI VODNIKI REŠEVALNIH PSOV 

Vodniki reševalnih psov, ki 

delujejo v okviru Komisije za 

reševalne pse in Kinološke 

zveze Slovenije, so se 4. decembra 

zbrali v policijskem 

vadbenem centru v Gotenici, 

kjer so se udeležili tridnevnega 

usposabljanja. 

Usposabljanja se je udeležilo 

46 tečajnic in tečajnikov iz 17 

enot reševalnih psov, ki delujejo 

v okviru kinoloških društev po 

Sloveniji. Enota šteje 196 vodnikov 

in reševalnih psov z različnimi 

stopnjami izšolanosti, tečaja 

pa so se udeležili tako mlajši z 

manj izkušnjami kot tudi tisti, 

bolj izkušeni, ki imajo za sabo 

kar precej reševalnih akcij. 

Teme usposabljanja so bile: 

obravnava letošnjih reševalnih 

akcij, poznavanje prve veterinarske 

pomoči, teoretični in 

praktični del prve pomoči ponesrečencem, 

terenska vaja, ki 

je prilagojena dejanskim razmeram 

na terenu. Med predavatelji 

so bili predvsem strokovnjaki s 

področja kinologije, poleg njih 

pa še dva, ki se prav tako ukvarjata 

z uporabo službenih psov. 

Eva Vratarič je predavala o uporabi 

službenih psov za odkrivanje 

trupel in odorologiji, Adil 

Huselja pa je predstavil organizacijo 

dela na področju službenih 

psov v slovenski policiji in 

pomembnost sistemskega reševanja 

organizacije in področja 

dela. Vodja usposabljanja 

Alojz Klančišar, ki je tudi operativni 

vodja skupine za iskanje 

pogrešanih, je izpostavil praktično 

uporabnost reševalnih 

psov, ki so zaradi svojih posebnih 

lastnosti pri iskanju ljudi na 

terenu izjemno učinkoviti in 

nenadomestljivi. Prav tako je 

poudaril, da je delo vodnikov 

reševalcev in njihovih štirinožnih 

prijateljev zahtevno in odgovorno, 

zato morata biti tako 

vodnik kot reševalni pes ustrezno 

pripravljena na zahtevne 

naloge na različnih terenih in v 

različnih vremenskih razmerah. 

Opozoril pa je tudi na nujnost 

sistemskih rešitev na področju 

delovanja vodnikov reševalnih 

psov in tudi sodelovanja s policisti 

pri iskalnih akcijah. 

Usposabljanje v policijskem 

vadbenem centru je tudi potrditev 

dobrega sodelovanja med 

policijo in Enoto reševalnih psov, 

ki je sicer določeno v sporazumu 

o sodelovanju, nenehno pa se 

potrjuje tudi s skupnim delom 

pri iskalnih akcijah pogrešanih 

oseb. 

Besedilo in foto: Adil Huselja 

50 


VArNOST 


STROKOVNI POSVET O UPORABI SLUŽBENIH PSOV 

V začetku novembra je na Policijski 

akademiji v Tacnu potekal strokovni 

posvet Uporaba službenih psov. Posveta 

so se poleg 22 avtorjev referatov 

udeležili vodniki službenih psov 

– vodje praktične vadbe, vodje enot 

vodnikov službenih psov, policijski 

inšpektorji, predstavniki nekaterih 

strokovnih služb ter predstavniki zunanjih 

institucij, in sicer Kinološke 

zveze Slovenije, Uprave za izvrševanje 

kazenskih sankcij, Enote reševalnih 

psov Slovenije, Slovenske vojske, 

Carinske uprave, Lovske zveze Slovenije 

in drugih organizacij, ki se ukvarjajo 

s psi oziroma kinologijo. 

Posveta se je udeležil tudi generalni 

direktor policije Janko Goršek, ki je v 

nagovoru izpostavil pomembno vlogo 

vodnikov in službenih psov pri opravljanju 

policijskih nalog. Dotaknil se je 

tudi aktualnih dogodkov in poudaril 

prispevek vodnikov s službenimi psi pri 

aretaciji dveh osumljencev bombnega 

napada. Poleg operativne učinkovitosti 

je pohvalil tudi delo vodnikov in njihovih 

štirinožnih partnerjev pri preventivnih 

in promocijskih dejavnostih ter 

zagotovil, da si bo še naprej prizadeval 

za izboljševanje razmer za strokovno in 

učinkovito delo. 

Na posvetu so poudarili pomen 

dosedanjega dela oddelka za šolanje 

službenih psov (OŠSP), ki že več kot šestdeset 

let uspešno usposablja vodnike 

in šola pse za opravljanje policijskih nalog. 

Šola je s strokovnim in prizadevnim 

delom pomembno vplivala na razvoj 

kinologije v Sloveniji ter pridobila ugled, 

ki ga ima še danes v domači in tuji 

kinološki javnosti. Program posveta je 

bil zaradi pestre in strokovne tematike 

referatov zelo poučen in zanimiv za vse 

udeležence. Svoje referate so predstavili 

naslednji avtorji: 


Adil Huselja: Nujnost sistemskih ukrepov 

za učinkovito uporabo službenih psov 

Kot glavni koordinator za področje dela 

službenih živali v policiji je izpostavil nujnost 

sistemskih ukrepov na področju organizacije 

dela vodnikov službenih psov in 

sistemske rešitve, ki jih je slovenska policija 

uvedla v zadnjih desetih letih za izboljšanje 

delovnih razmer in večjo učinkovitost vodnikov 

s službenimi psi. 

Jože Vidic: Pes v sodobnem svetu 

Nekdanji vodja OŠSP in uveljavljeni kinolog 

je predstavil pomen in vlogo psa v sodobnem 

svetu, ki se je iz nekoč gospodarsko 

koristne živali razvil predvsem v človekovega 

družabnika in spremljevalca. Primerjal 

je tudi stanje in odnos do psa v Sloveniji in 

drugih evropskih državah ter usmeritve pri 

vzreji in uporabi posameznih pasem. Jože 

Vidic je pred kratkim izdal knjigo Življenje s 

psom, ki velja kot prvi slovenski priročnik za 

lastnike psov. 

Marko Medvešek: Profil službenega psa 

policije 

Vodja OŠSP je kot izkušen vodnik in inštruktor 

predstavil profil službenega psa in 

opozoril na problematiko, s katero se pri 

zagotavljanju zadostnega števila ustreznih 

psov za potrebe policije soočajo tako 

v OŠSP kot tudi drugih tovrstnih centrih v 

Evropi. S predlogom o ponovni uvedbi lastne 

vzreje je nakazal na možnost dolgoročne 

rešitve te težave. 

Vlado Gerbec: Reševalni psi nekoč in danes 

Kinološki sodnik in eden od začetnikov 

organiziranega šolanja reševalnih psov je 

orisal zgodovinski pregled šolanja in uporabe 

reševalnih psov v svetu in pri nas; stanje 

in organiziranost enot reševalnih psov pred 

slovensko osamosvojitvo in po njej ter današnji 

sistem vključevanja reševalnih psov v 

sistem zaščite in reševanja. 

Stanislav Čurič: Obramba in napad z nagobčnikom 

Dolgoletni vodnik in inštruktor je zelo 

nazorno predstavil obrambo in napad 

službenega psa z nagobčnikom od šolanja 

do praktične uporabe pri opravljanju policijskih 

nalog. Predstavitev šolanja je potrdila, 

da je to ena izmed najtežjih disciplin pri 

šolanju psa. 

Eva Vratarič: Odkrivanje orožja in trupel s 

pomočjo službenega psa in odorologija 

Avtorica je nakazala možnosti uporabe 

službenih psov pri odkrivanju orožja in 

trupel, kot jih uporabljajo nekatere druge 

policije. 

Vid Jakop, Zvonko Galun: Psi iskalci in 

njihovi vodniki 

Vodnika službenih psov za odkrivanje 

prepovedanih drog sta opozorila na delovno 

problematiko vodnikov službenih psov 

za odkrivanje prepovedanih drog ter osnovne 

tendence, ki vplivajo na delo med vodnikom 

in psom. 

Marjan Gselman: Zakaj lovimo z lovskimi 

psi 

Predsednik komisije za lovsko kinologijo 

pri Lovski zvezi je predstavil področje lovske 

kinologije ter uporabnost psov pri lovu. Referat 

je bil še toliko bolj zanimiv, ker se med 

službenimi psi za specialistično uporabo 

pojavlja vse več psov lovskih pasem. 

Matej Tušek: Službeni psi v vojaški policiji 

Vodnik službenega psa v Slovenski vojski 

je predstavil organiziranost in delo vodnikov 

službenih psov ter izkušnje vodnikov 

službenih psov v mirovnih misijah v Afganistanu 

in na Kosovu. 

Breda Kralj: Masaža psov 

Terapevtka in avtorica knjige Masaža 

psov je poudarila pomen masaže psa za 

njegovo počutje, zdravje ter fizične in psi- 

51


VArNOST 

hične sposobnosti za delo, kar je še posebej 

pomembno za službene pse, ki so pri 

svojem delu izpostavljeni številnim stresnim 

dejavnikom. 

Franc Novak, Ervin Godunc: Uporaba 

službenih psov policije na PP VSP Ljubljana 

Avtorja sta predstavila svojo enoto, v 

nadaljevanju pa rezultate dela in praktično 

uporabnost vodnikov službenih psov, še 

posebej na področju vzdrževanja javnega 

reda in miru. 

Nina Djordjević: Komunikacijski vidiki 

uporabe službenih psov pri promociji 

policije 

Avtorica je predstavila vlogo službe za 

odnose z javnostmi in množičnih medijev 

pri komuniciranju policije z njenimi javnostmi 

ter izpostavila pomen vodnikov in 

službenih psov pri oblikovanju pozitivne 

podobe policije. S predstavitvijo teoretičnih 

izhodišč ter primerov dobre in slabe 

publicitete je nakazala na možne rešitve in 

smernice za nadaljnje delo. 

Med udeleženci strokovnega posveta 

je bil tudi priznani kinolog Miroslav Zidar, 

ki je bil presenečen nad visoko strokovno 

ravnijo prispevkov, katerih rdeča nit je bil 

poudarek na upoštevanju, razumevanju in 

spoštovanju psa kot živega bitja. 

Posvet je bil zaključen z željo in sklepom 

vseh udeležencev, da se tovrstni posvet 

organizira tudi naslednje leto. Predstavljeni 

referati bodo še z drugimi desetimi objavljeni 

v zborniku. 

Besedilo: Adil Huselja in Nina Djordjević 

Foto: Nina Djordjević 

USPOSABLJANJE POLICISTOV GORSKE ENOTE IZ ŠESTIH PU 

Na območju PU Slovenj Gradec je bilo konec septembra za 

pripadnike gorske enote organizirano usposabljanje, ki so 

se ga udeležili policisti iz policijskih uprav Slovenj Gradec, 

Celje in Maribor. 

Policisti so se po jutranjem zboru odpravili do plezališča na 

Selah pri Slovenj Gradcu, ki ga alpinisti, gorski reševalci in drugi 

uporabljajo za vadbo plezanja v skalovju. Tam so se po programu 

urili v plezanju v navezi in spuščanju ob vrvi, vadili pa so 

52 

tudi spremljanje reševalnih nosil UT 2000 ob steni. Udeleženci 

so tako obnovili, utrdili in nadgradili znanje, ki ga potrebujejo 

pri obravnavi gorskih nesreč in drugih dejavnostih v gorah. 

Za policiste iz policijskih uprav Nova Gorica, Kranj in Ljubljana 

je podobno usposabljanje bilo v začetku novembra, in 

sicer na območju PU Nova Gorica. 

V novem gorniškem učnem centru v Tolminu so policisti 

najprej obnovili znanje prve pomoči. Obnovili so postopke za 

imobilizacijo ponesrečenca pri različnih poškodbah udov in 

hrbtenice, posebno pozornost pa so namenili tehnični opremi, 

ki se uporablja pri reševanju s helikopterjem. Med drugim 

so spoznali delo z avtomatskim defibrilatorjem, ki se uporablja 

ob srčnem zastoju. 

V t. i. plezalnem vrtcu pri vasi Čiginj pa je potekalo usposabljanje 

za uporabo različnih alpinističnih tehnik, kot so izdelava 

sidrišča in vrvnih ograj, varovanje in delo na sidrišču, spuščanje 

reševalca in ponesrečene osebe s pomočjo desonderja, 

zavore na vponki, osmice in druge tehnike. 

Po usposabljanju so se policisti poslovili od dolgoletnega 

pripadnika gorske policijske enote Miljka Lesjaka, ki je bil v njej 

vse od njene ustanovitve, sicer pa je delal na tolminski policijski 

postaji. Sodelavci so mu izročili darilo v spomin na policijsko 

gorsko enoto. 

Besedilo: Dean Božnik, Peter Pungartnik 

Foto: PPE GE PU Nova Gorica in 

PU Slovenj Gradec 


VArNOST 

Na Gmajnicah v Ljubljani 

se je avgusta začelo usposabljanje 

3. generacije 

vodnikov službenih psov 

za splošno uporabo, v katerega 

je bilo izbranih pet 

kandidatov iz štirih policijskih 

uprav. Iz PU Krško 

se je tečaja udeležil Peter 

Urek, ki mu je bil dodeljen 

belgijski ovčar Bagi, Matjaž 

Križman, ki je prišel iz 

PU Ljubljana, je prav tako 

dobil belgijskega ovčarja 

Luxa. Tečaja so se udeležili 

še Davor Markovič iz PU 

Koper, ki mu je bil dodeljen 

belgijski ovčar Ajs, ter dva 

kandidata iz PU Celje, in 

sicer Aleksander Škornik z 

nemškim ovčarjem Artom 

in Tadej Jakop z belgijskim 

ovčarjem Billyjem. 

Vodenje tečaja sta prevzela 

strokovno usposobljena 

in hiperaktivna inštruktorja 

Zvone Zorc in Ivan Borko. 

Njuna energičnost se je odražala 

skozi celotno usposabljanje 

in nemalokrat puščala 

posledice na kandidatih, seveda 

v pozitivnem smislu. 

Usposabljanje traja dobrih 

pet mesecev, v katerih je 

treba predelati za 800 ur programa 

(od tega skoraj 700 ur 

praktičnega dela), za kar je 

potrebna dobra organizacija, 

veliko vloženega truda in 

razumevanja tako s strani inštruktorjev, 

vodstva šole kot 

tudi kandidatov. 

Program usposabljanja 

obsega osem različnih področij, 

in sicer veterino, kinologijo, 

šolanje in uporabo 

službenega psa, policijska 

pooblastila, taktiko uporabe 

službenega psa, terensko 

usposabljanje, usposabljanje 

vodnikov s službenim psom 

in markiranje. 

Kandidati morajo opraviti 

izpite iz veterine, policijskih 

pooblastil ter uporabe 

službenih psov. Prav tako se 

njihovo znanje in delo s službenimi 

psi po približno dveh 

mesecih usposabljanja preverjata 

na vmesnem preizkusu, 

nato pa še na končnem. 

Delo kandidatov na obeh 

preizkusih ocenjuje neodvisna 

in strokovna tričlanska 

komisija. 



OSNOVNI TEČAJ 3. GENERACIJE VODNIKOV SLUŽBENIH 

PSOV ZA SPLOŠNO UPORABO 

Po uspešno zaključenem 

usposabljanju za vodnika 

službenega psa za splošno 

uporabo so novopečeni vodniki 

razporejeni v enote vodnikov 

službenih psov tiste 

policijske uprave, iz katere so 

bili tudi napoteni. Takrat se 

pravo delo za vodnika začetnika 

pravzaprav šele začne. 

Med šolanjem službenih psov 

in usposabljanjem njihovih 

vodnikov poskušajo inštruktorji 

predvideti ter pripraviti 

službenega psa in vodnika na 

možne realne situacije v vsakdanjem 

operativnem delu na 

terenu. Kakor niti ena intervencija 

ni podobna drugi, se 

tudi službeni psi med seboj 

razlikujejo. Zato mora vsak 

vodnik veliko delati s svojim 

službenim psom, hkrati pa 

tudi z drugimi vodniki, saj se 

bo lahko le tako učinkovito 

pripravil na vsakdanje izzive 

na terenu. 

Za dobro delo je nujna 

sinergija med vodnikom in 

službenim psom, vendar pa 

lahko preteče tudi nekaj let, 

preden vodnik in službeni 

pes postaneta zares eno in 

se pri delu dopolnjujeta. Delo 

vodnikov službenih psov 

je zahtevno, vsekakor pa eno 

najlepših in najbolj dinamičnih 

oblik dela v policiji. 

Peter Urek (službeni pes Bagi), 

PU Krško 

»Tečaj se mi zdi zelo zahteven, saj 

moraš biti dobro fizično in psihično 

pripravljen. Lahko bi ga podaljšali 

za kakšen mesec, saj bi tako lažje 

odpravili napake pri delu.« 

Tadej Jakop (službeni pes Billy), 

PU Celje 

»Natrpan urnik, vseskozi napetost 

glede odpravljanja nepravilnosti 

vodnikov ter preizkusi na vsakem 

koraku, drugače pa čisto nov pogled 

na delo v policiji, ki zna biti, za 

spremembo, na trenutke zelo sproščujoče. 

Priporočam.« 

Matjaž Križman (službeni pes 

Lux), PU Ljubljana 

»Glede na to, da sem se odločil za 

delo v policiji zato, da bi delal kot 

vodnik službenega psa, preživljam 

najlepše mesece od začetka svoje 

policijske kariere.« 

Davor Markovič (službeni pes 

Ajs), PU Koper 

»Delo vodnika s službenim psom se 

mi je že od začetka zdelo zelo zanimivo 

in raznovrstno. Da je res pestro, 

sem dodobra ugotovil tudi na 

tečaju. Zame je to velika sprememba 

v življenju v pozitivnem smislu.« 

Aleksander Škornik (službeni 

pes Art), PU Celje 

»Tečaj se mi zdi zelo zanimiv, spoznal 

sem veliko novih stvari, prav 

tako pa sem spremenil pogled na 

delo vodnikov, ki je zelo zahtevno.« 

Besedilo in foto: Peter Urek, Tadej 

Jakop, Matjaž Križman, 

Davor Markovič 

in Aleksander Škornik 

53


VArNOST 

VODNIKA SLUŽBENIH PSOV IZ CARINSKE UPRAVE 

STA SE USPOSABLJALA V POLICIJI 

Le kdo bi si mislil, da bova s kolegom Primožem oktobra zakorakala 

v šolo. Bilo je vznemirljivo jutro, ko sva vstopila v 

prostore oddelka za šolanje službenih psov na Gmajnicah. 

Tam sva bila že velikokrat, pa vendar je bilo tokrat drugače, 

saj sva prišla kot učenca z nalogo, da postaneva dobra učitelja. 

Sliši se malce zapleteno, pa vendar je bilo točno tako. 

Izbrana sva bila kot primerna kandidata za vodji praktične 

vadbe službenih psov za specialistično uporabo. Odgovornost 

je bila velika in tudi nekaj nervoze je bilo, a sva bila 

kljub temu ponosna, da sva bila izbrana. To je bila potrditev 

najinega dobrega dela s službenimi psi in uspehov na tekmovanjih 

in treningih. 

Sprejela sta naju vodja 

oddelka za šolanje službenih 

psov Marko Medvešek in njegov 

namestnik Andrej Muhvič, 

ki sta nama izrekla dobrodošlico 

in pojasnila, kako bo potekalo 

najino več kot dvomesečno 

izobraževanje. Srečala 

sva se tudi s starimi znanci, 

inštruktorji Marjanom Levstikom, 

Igorjem Parežnikom in 

Markom Štritofom. In potem 

Potem je sledilo tisto najbolj 

zanimivo. Srečanje z najinima 

pasjima učencema. Meni 

je bila dodeljena simpatična, 

resna punca, s še bolj simpatičnim 

imenom Cake (ang. torta). 

Psička je belgijska ovčarka. 

Če odmislim, da sem imel do 

te pasme iz upravičenega razloga 

(ugriza službenega psa) 

odnos, ki se mu brez težave 

lahko reče »rešpekt«, je bilo 

najino medsebojno spoznavanje 

pravzaprav zelo dobro. 

Primožu pa je bil kot priznanemu 

strokovnjaku za lovske 

pasme dodeljen Don, nemški 

ptičar. 

Najini dnevi so bili popolnoma 

posvečeni psom, začenši 

z jutranjim čiščenjem pasjih 

prostorov, oskrbo psov in seveda 

z veliko, veliko treningov. 

Treningov nismo opravljali 

samo v centru Gmajnice, 

ampak tudi na različnih lokacijah 

po vsej Sloveniji. Veliko 

nama je bilo znanega, saj sva 

že več let vodnika službenih 

psov za iskanje prepovedanih 

drog. Treba pa se je bilo naučiti 

tudi dosti novega in uporabnega 

za naše delo. Cake je 

namreč predvidena za iskanje 

eksploziva in ta vzgoja je zahtevala 

drugačen, meni nov 

način dela. 

Po dobrih dveh mesecih 

trdega, a nadvse zanimivega 

dela sva 10. decembra zelo 

uspešno opravila izpit, ki je 

vseboval preiskavo vozil, prostorov, 

terena, poslušnost in 

premagovanje ovir. 

Zadnji dan je bil namenjen 

analizi dela, druženju ob skupni 

malici in težkemu slovesu od 

najinih več kot odličnih učencev 

in učiteljev. 

Zahvaljujeva se službi, ki 

naju je izbrala za to specialistično 

usposabljanje, še posebej 

pa vodstvu ter inštruktorjem 

oddelka za šolanje službenih 

psov na Gmajnicah za njihove 

dragocene nasvete in visoko 

strokovno delo. 

Besedilo in foto: Andrej Lesjak, 

Carinska uprava RZT Celje, in 

Primož Glavič, Carinska uprava 

RTZ Jesenice 

54 


VArNOST 


SRBSKA MEJNA POLICIJA NA POTI V EU S POMOČJO SLOVENSKIH IZKUŠENJ 

Na Kriminalistično-policijski akademiji 

v Beogradu se je 10. decembra 

uspešno zaključilo usposabljanje za 

srbske policiste z naslovom Ustvarjanje 

etičnega delovnega okolja, ki 

ga je pripravil Center za evropsko 

prihodnost (CEP) v sodelovanju in na 

željo Ministrstva za notranje zadeve 

Republike Srbije. To je prvo v nizu 

usposabljanj in delavnic, ki jih bo CEP 

izvedel za srbsko policijo. 

Projekt je del uradnega razvojnega 

sodelovanja Slovenije s Srbijo, pri katerem 

sodelujeta ministrstvo za notranje 

zadeve in slovenska policija ter Komisija 

za preprečevanje korupcije. Zasluge za 

izvedbo projekta ima tudi srbsko veleposlaništvo 

v Ljubljani in ministrstvo za 

zunanje zadeve. 

Usposabljanjeje bilo namenjeno vodilnim 

srbskim mejnim policistom Dražen 

Maravić, direktor Službe za mednarodno 

sodelovanje in evropske integracije 

na srbskem notranjem ministrstvu, 

je izrazil zadovoljstvo z vzpostavitvijo 

sodelovanja med srbskim ministrstvom 

za notranje zadeve in CEP ter poudaril, 

da je to enkratna priložnost za prenos 

slovenskih praks pri krepitvi usposobljenosti 

srbske policije. Hkrati se je zahvalil 

CEP-u za podporo Srbiji pri približevanju 

članstvu v Evropski uniji. 

Andreja Dolničar Jeraj, programska 

direktorica CEP-a, je dodala, da slovenski 

mejni policisti in strokovnjaki iz Policijske 

akademije ter komisije za preprečevanje 

korupcije v Beograd niso prišli 

zato, da bi udeležencem posredovali 

teoretična znanja, ampak da bi izmenjali 

praktične izkušnje ter pozornost usmerili 

predvsem na konkretne rešitve in dejavnosti 

za ustvarjanje etičnega delovnega 

okolja, ki jih lahko kot komandirji mejnih 

policijskih postaj izvajajo v okviru protikorupcijske 

preventivne dejavnosti. 

Komandirji kot upravljavci kadrov lahko 

veliko naredijo pri spodbujanju etičnega 

delovanja in krepitvi integritete. 

Opisano usposabljanje je dober primer, 

kako je treba svoj čas in pozornost 

posvetiti upravljanju s policisti in policijsko 

postajo z drugačnega vidika ter pri 

vsakodnevnem delu nameniti poseben 

poudarek etiki in motiviranju uslužbencev 

za preprečevanje korupcije. Program 

dela je zelo praktično naravnan in 

pripravljen po meri srbske mejne policije, 

poleg tega pa je tudi oblikovan tako, 

da zahteva visoko stopnjo interakcije in 

sodelovanje vseh udeležencev. 


Anton Štubljar, vodja oddelka za 

državno mejo in tujce na novomeški 

policijski upravi, Bojan Tomc, namestnik 

komandirja PMP Metlika, in 

Stanislav Švajger, vodja izmene na tej 

postaji, so se v svojih delavnicah osredotočili 

na pozitivno delovno klimo, ki 

je predpogoj za uspešno in učinkovito 

opravljanje dela. Predstavili so najpomembnejše 

naloge in vodstvene sposobnosti 

komandirjev pri ustvarjanju 

pozitivne delovne klime, pri čemer ima 

po njihovem mnenju pomembno vlogo 

stimulacija, tako materialna kot tudi 

nematerialna. 

V nadaljevanju so predstavili prednosti 

in slabosti slovenskega kariernega 

sistema v primerjavi s srbskim in 

izpostavili letni razgovor ter letno delovno 

oceno kot dva izmed najpomembnejših 

elementov. Udeleženci so v okviru 

delavnic, ki jih je v kontekst postavil 

Brane Novak iz PA, diskutirali o etiki, 

morali, vrednotah in pomenu komuniciranja 

ter obravnavane teme uporabili 

v praktično zastavljenih nalogah. 

Udeleženci so s pomočjo delavnic 

prišli do nekaterih pomembnih zaključkov, 

ki jim bodo pomagali pri njihovem 

delu s policisti in ustvarjanju etičnega 

delovnega okolja. Usposabljanju so se 

pridružili še strokovnjaki iz Komisije za 

preprečevanje korupcije. 

Za boj proti korupciji je najpomembnejša 

integriteta policijskih enot, je 

poudaril Bečir Kečanović, pri čemer je 

uporaba integritetnega načrta koristen 

pripomoček. Ker se izzivi med posameznimi 

enotami razlikujejo, je pomembno, 

da vsaka policijska enota izdela svoj načrt 

integritete. Prav zato je bila delavnica 

namenjena tudi izdelavi načrta integritete. 

Kot opora pri delu je bil prikazan 

praktičen primer predhodne ocene tveganja 

mejnega prehoda Batrovci, ki sta 

ga pripravili Simona Stanter in Sandra 

Blagojević. 

Zaključku usposabljanja in podelitvi certifikatov je prisostvoval tudi Bojan 

Lunežnik, policijski ataše na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. 

Po prvih ocenah je bilo usposabljanje več kot uspešno in predstavlja 

pomemben korak h krepitvi zmogljivosti pri ustvarjanju etičnega delovnega 

okolja v srbski policiji, saj je bila v tokratni delavnici ena tretjina 

najvišjega vodilnega kadra na mejnih policijskih postajah v Srbiji. Program 

se bo nadaljeval tudi v letu 2010, ko se bodo usposabljale tudi druge 

veje tamkajšnje policije. 

55


VArNOST 

SLOVENSKA POLICISTA SODELOVALA NA USPOSABLJANJU UNPOC 

Pri Pulju na Hrvaškem je med 21. septembrom in 2. oktobrom potekalo mednarodno 

usposabljanje policistov za delo v mirovnih misijah Združenih narodov. 

Na usposabljanju, imenovanem UNPOC (v angl. United Nations Policeofficers 

Course), sva sodelovala tudi Matjaž Mravlja iz Policijske akademije kot predavatelj 

in Janko Taurer iz koprske postaje prometne policije kot udeleženec. 

Poleg naju so se usposabljanja udeležili 

tudi policisti in inštruktorji iz Hrvaške, 

Litve, Iraka, Črne gore, Madžarske, 

Nemčije, Belgije in Švedske ter Bosne in 

Hercegovine. 

Teoretični del usposabljanja je potekal 

v Valbandonu blizu Pulja, praktični 

del z zaključno vajo pa na Grimaldi v 

osrčju Istre. Udeleženci so pri tem dobili 

znanje, ki ga bodo potrebovali pri svo- 

jem delu v misijah Združenih narodov, 

kamor bodo v kratkem napoteni. 

Zaključne vaje se je udeležilo večje 

število predstavnikov tujih policij in 

medijev. Iz Slovenije sta se vaje udeležila 

Aleš Grudnik in Marko Rode, oba iz službe 

generalnega direktorja policije. 

Hrvaški organizatorji so zahtevno 

usposabljanje, ki je dalo policistom res 

veliko znanja, zelo dobro speljali. 

Preizkus terenske vožnje je potekal 

na vojaškem poligonu Lindar. Posebno 

doživetje je bila vožnja vozila z ročnim 

menjalnikom za policista iz Iraka, kjer 

uporabljajo vozila z avtomatskim menjalnikom. 

Iraški policist je vaje kljub temu 

dobro opravil. 

Vaje so od policistov zahtevale obilico 

znanja in potrpljenja pri delu. Vse so 

izvedli hrvaški inštruktorji, ki imajo za 

sabo delo v misijah. Primer je prometna 

nesreča, ko je vozilo zapeljalo na minsko 

polje. Sicer ni bilo označeno z napisi, 

vendar so morali policisti prepoznati 

označbe, ki jih v takih primerih izdelajo 

lokalni prebivalci. 

Drug primer je bil, ko so policisti 

morali ukrepati v primeru »samovolje« 

in neupoštevanja človekovih pravic komandirja 

policijske postaje. Vsi primeri 

so od policistov zahtevali, da pokažejo 

pogajalska znanja in komunikacijske 

veščine. 

Besedilo in foto: Matjaž Mravlja, 

Janko Taurer 

56 


VArNOST 


USPOSABLJANJE ZA OPAZOVANJE DRŽAVNE MEJE 

Med 9. in 11. septembrom je UUP v centru za oskrbo v Gotenici 

izvedla nadaljevalno usposabljanje za opazovanje 

državne meje iz helikopterja. 

Usposabljanja se je udeležilo 16 policistov iz vseh policijskih 

uprav. Usposabljanje sta vodila inšpektorja iz sektorja 

mejne policije UUP, sodelovali pa so piloti in letalska tehnika 

LPE in inšpektor oddelka za izpopolnjevanje in usposabljanje 

Gotenica PA. 

Na usposabljanju so policisti obnovili in razširili znanje iz 

topografije, priprav in načrtovanja opazovanja, uporabe razpoložljive 

tehnike, taktike opazovanja državne meje, usmerjanja 

pilota in ukrepanja iz helikopterja, izbire primernih krajev 

za pristanek helikopterja zunaj heliodroma, komuniciranja s 

posadko helikopterja in usmerjanja dela policijskih patrulj in 

policistov ter varnega vstopanja in izstopanja v različnih položajih 

helikopterja. 

Zadnji dan usposabljanja so izvedli vajo s helikopterjem 

Eurocopter EC-135, ki je namenjen in opremljen za nadzor državne 

meje. V helikopterju sta bila dva policista v vlogi opazovalcev, 

na tleh pa policijski patrulji in policisti, ki so bili v vlogi 

ilegalnih prebežnikov. Ob namišljeni črti, ki je predstavljala 

državno mejo, so izvedli več različnih scenarijev ukrepanja policistov 

v primeru prehoda ilegalnih prebežnikov čez državno 

mejo 

Po končanem usposabljanju so udeleženci izrazili zadovoljstvo 

nad izvedenim usposabljanjem in željo, da bi bilo tovrstnih 

usposabljanj več. 

Besedilo: Branko Viher 

Foto: Jernej Gosenar 

SREČANJE POTAPLJAČEV 

PPoP Koper je tako kot lani organizirala potop, ki je bil odlična 

priložnost za spoznavanje lepot slovenskega podmorskega 

sveta, hkrati pa tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in 

druženje potapljačev poklicnih enot Severnega Jadrana. 

Oktobra je lepo sobotno 

dopoldne v Fieso privabilo 

75 udeležencev iz Slovenije, 

in sicer iz pomorske policije 

in Specialne enote, koprske 

gasilske brigade, civilne zaščite 

in iz treh reševalnih postaj 

Podvodne reševalne službe 

Slovenije, ki so se potopu pridružili 

letos. Poleg njih so se 

potopa udeležili tudi predstavniki 

italijanske policije, 

italijanski gasilci in karabinjerji. 

Direktor PU Koper Božidar 

Štemberger, komandir PPoP 

Koper Zlatko Dolič in predsednik 

Slovenske potapljaške 

zveze, dr. Mitja Slavinec so 

poudarili pomen dobrega sodelovanja 

med poklicnimi in 

prostovoljnimi enotami, saj se 

na ta način lepo dopolnjujejo 

dobra opremljenost in psihofizična 

pripravljenost poklicnih 

potapljačev ter izkušnje in številčnost 

prostovoljcev. 

Srečanje je imelo tudi izobraževalni 

del, kjer so bile 

predstavljene osnove tehničnega 

in trimix potapljanja. Tudi 

potop je bil nekaj posebnega, 

saj je bil ob tehnični podpori 

SE in snemanju preko videokonferenčne 

projekcije tudi 

neposredno predvajan gledalcem 

na obali. 

Organizatorji si zaslužijo 

pohvalo za za izviren poziv k 

sodelovanju in izmenjavi izkušenj. 

Tovrstna srečanja povezujejo 

ne glede na državne meje 

in formalni status potapljačev, 

ki smo se pripravljeni podati 

pod vodo in pomagati vsem, ki 

našo pomoč potrebujejo. 

Besedilo: Marko Kastelic 

Foto: PU Koper in Milan Tomažin 


57


NA KOROŠKEM SO SE USPOSABLJALI 

POMOŽNI POLICISTI 

Na PU Slovenj Gradec je 3. oktobra potekalo nadaljevalno 

usposabljanje pomožnih policistov. 

Usposabljanje je načrtoval policijski inšpektor v sektorju uniformirane 

policije Elvedin Kerič. Pomožne policiste so po prihodu v 

matične policijske enote sprejeli vodje: na PU Slovenj Gradec jih je 

sprejel vodja OKC, na policijskih postajah pa komandirji ali njihovi 

pomočniki. Ti so najprej predstavili varnostno problematiko in jih 

seznanili z novostmi. Pred odhodom na teren so pregledali njihovo 

opremo in urejenost. Pomožne policiste PU Slovenj Gradec je 

vodil Branko Slivnik, vodja posebne policijske enote v upravi. 

EVAKUACIJSKA VAJA NA 

PU MURSKA SOBOTA 

VArNOST 

Usposabljanje je bilo v lepem vremenu, kar v preteklosti ni bilo 

tako zelo pogosto. Praktični postopek in vaje v streljanju so bile 

na strelišču Žančani pri Slovenj Gradcu, vodil pa jih je policijski inšpektor 

Janez Rotovnik. 

Usposabljanje s področja policijskih pooblastil v Vadbenem 

centru Vič je vodil policijski inšpektor Miro Zupanc. Pomagala sta 

mu pomočnik komandirja PP Ravne na Koroškem Dimitrij Gaberšek, 

ki je predstavil policijska pooblastila ter oborožitev in prisilna 

sredstva v policiji, in pomočnik komandirja PPP Slovenj Gradec Boris 

Šmid, ki je predstavil praktični postopek za ugotavljanje identitete, 

varnostni pregled oseb, postopek vklepanja in vezanja ter 

tipe policijskih postopkov z varnostnega vidika. 

Usposabljanje pomožnih policistov je nadzoroval višji policijski 

inšpektor v upravi uniformirane policije GPU Božidar John Željko, 

ki je usposabljanje pozitivno ocenil. 

Besedilo: Branko Slivnik 

Foto: PU Slovenj Gradec 

PU Murska Sobota je 20. oktobra, v mesecu požarne varnosti, 

izvedla evakuacijsko vajo, v kateri so poleg zaposlenih v 

upravi sodelovali tudi gasilci PGD Murska Sobota. Z vajo so 

želeli preveriti, kako hitro lahko zaposleni v primeru požara 

varno zapustijo objekt. 

Navodila pred odhodom na strelišče 

Med vajo v streljanju z dolgocevnim orožjem 

Po scenariju vaje je v kuhinji 

izbruhnil požar, ki je zajel 

tudi bližnje prostore. Ker zaposleni 

požara niso uspeli pogasiti 

z ročnimi gasilnimi aparati, 

požar pa se je nenadzorovano 

širil, so zaposleni zapustili gorečo 

stavbo. Nekateri v četrtem 

nadstropju se zaradi ognja 

in gostega dima niso uspeli 

odstraniti, zato so se umaknili 

na streho stavbe. 

Operativno-komunikacijski 

center je na pomoč poklical soboške 

gasilce, ki so v zelo kratkem 

reakcijskem času z dvema 

gasilskima voziloma prišli na 

kraj »požara«. Gasilci so po lestvi 

na gasilskem avtomobilu 

rešili vse zaposlene s strehe in 

»ogenj« pogasili. 

Analiza je pokazala, da je 

bila evakuacijska vaja uspešna, 

saj je zadnji zaposleni »gorečo« 

stavbo zapustil v treh 

minutah. 

Besedilo in foto: PU Murska Sobota 

58 


VArNOST 


USPOSABLJANJE ZA UČINKOVITO 

INTEGRIRANJE NAČELA ENAKOSTI 

SPOLOV V POLITIKE 

V sodelovanju z Uradom Vlade RS za enake možnosti 

je 7. oktobra v PA potekalo usposabljanje za 

učinkovito integriranje načela enakosti spolov v 

politike. 

Udeležile so se ga članice posvetovalnega telesa 

za integracijo načela enakosti spolov v ministrstvu za 

notranje zadeve z organoma v sestavi ter predstavnik 

in predstavnice notranjih organizacijskih enot ministrstva 

za notranje zadeve in obeh organov, ki v okviru 

svojih delovnih področij sodelujejo pri integraciji 

načela enakosti spolov v politike in strategije spodbujanja 

enakosti spolov. 

Udeležence je pozdravila namestnica generalnega 

direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, ki je do 

nedavnega opravljala tudi nalogo koordinatorice za 

enake možnosti za policijo (namestnica koordinatorice 

za enake možnosti je od 1. oktobra 2009 Martina 

Stergar, policijska inšpektorica na PU Ljubljana). 

Kot zanimivo naključje je omenila, da je bil prvi 

posvet na temo enakosti spolov v MNZ in policiji 

organiziran prav 24. novembra 2008, na dan, ko je 

mandat ministrice za notranje zadeve nastopila Katarina 

Kresal, in izrazila zadovoljstvo, ker se dejavnosti 

na področju integracije enakih možnosti v ministrstvu 

za notranje zadeve in policiji izvajajo kontinuirano 

in se uslužbenci ministrstva ter policije vključujejo 

v različne pobude za uporabo integracije načela 

enakosti spolov. 

Program usposabljanja je obsegal tri tematske 

sklope. Prvi je bil namenjen seznanitvi s konceptom 

spola in načeli enakosti spolov, v drugem delu so se 

udeleženci seznanili s strategijo integracije načela 

enakosti spolov, tretji sklop pa je zajemal metodo 

presoje vpliva na spol. 

Prevladujoči način dela je bil, ob predstavitvi nekaterih 

zakonskih izhodišč ter obravnave in izvajanja 

tematike v praksi članic Evropske unije, dejavna vključitev 

udeležencev v skupinsko obravnavo posameznih 

konkretnih primerov ter statističnih podatkov z 

delovnega področja ministrstva za notranje zadeve 

in policije. 

Udeleženci usposabljanja so se strinjali, da je treba 

enakim možnostim posvečati ustrezno pozornost 

v vseh segmentih dela in življenja ter specifičnosti 

položaja žensk in moških upoštevati v posameznih 

fazah oblikovanja in izvajanja politik. 

Besedilo: Marina Vrečar 

SODELOVANJE NA KONFERENCI 

Ministrstvo za javno upravo je oktobra na Brdu 

organiziralo konferenco Dobre prakse v slovenski 

javni upravi 2009. Namen konference je bil predstaviti 

posamezne dobre prakse na področju kakovosti 

ter posredovati usmeritve za nadaljnje delovanje 

in razvoj. Konferenca vsako leto predstavi pregled 

najaktualnejših dejavnosti na področju kakovosti 

tako v Sloveniji kot na evropski ravni in izpostavi 

primere dobrega delovanja. 

Udeležencem konference sem najprej predstavil 

PU Maribor, ki je vodilna uprava v poslovni odličnosti v 

policiji. Na mnogih področjih smo najboljši in najuspešnejši, 

zato smo tudi zgled drugim PU. 

V zadnjih petih letih smo vsako leto sodelovali na 

izboru dobrih praks v policiji in dosegali najvišja mesta. 

Prejeli smo nagrade za naslednje dobre prakse: Koordinacija 

dela komandirjev policijskih postaj v mestu Maribor, 

Preiskovanje kaznivih dejanj s področja varstva 

okolja, Začasna drugačna organiziranost dežurstva, Indikatorji 

merjenja učinkovitost dela, Aplikacija nabava 

blaga – spletna trgovina in Aplikacija mobilnost, ki sem 

jo predstavil. 

Drugi udeleženci konference so predstavili velike in 

pomembne (strateške) projekte. Jaz pa sem na konkretnem 

primeru dokazal, kako pomembne so podrobnosti 

v celovitih in zapletenih procesih dela policije oz. javne 

uprave kot celote, kajti prav v podrobnostih se praviloma 

skrivajo težave in ovire. Predstavil sem le en delovni 

proces v policiji, in sicer napotitev razpoložljivih 

policistov na kraj varnostnega dogodka. Gre za ključni 

delovni proces, za osnovno storitev v naši organizaciji, 

ki mora zagotavljati učinkovito in kakovostno podporo 

operativnemu delu. 

Z uporabo aplikacije se odzivni čas OKC skrajša, saj 

operater porabi manj časa za iskanje razpoložljive patrulje 

in zato napotitev na varnostni dogodek izvede 

hitreje. Operater na zaslonu namreč v vsakem trenutku 

vidi vse razpoložljive patrulje na izbranem območju in 

v določenem času, ki jih lahko uporabi za pošiljanje na 

varnostne dogodke. 

V prihodnje bo opisano aplikacijo treba povezati s 

sistemom globalnega določanja položaja (Global Positioning 

System – GPS), saj bi tako poleg podatkov o 

razpoložljivosti patrulje imeli tudi optični prikaz njenega 

nahajanja. 

Aplikacija je bila izdelana ter prilagojena potrebam 

in sistemu dela na PU Maribor. Brez posebnih težav pa 

se jo lahko prilagodi tudi za druge policijske uprave. 

Besedilo: Mirko Ploj 


59


VArNOST 

VAJA USPELA, 

POŠTNI ROPARJI 

PRIJETI 

Da bi preverili usposobljenost 

in opremljenost pomurskih 

policistov ter njihov 

odziv ob morebitnem ropu 

finančne ustanove, so na območju 

PU Murska Sobota 12. 

oktobra izvedli operativno 

vajo, v kateri so poleg rednih 

policijskih patrulj sodelovali 

tudi policisti posebne policijske 

enote v upravi, policijski 

pogajalci in pripadniki specialne 

enote. 

Policisti so se morali za vajo 

spopasti z naslednjo situacijo: 

rop pošte v Veržeju in pobeg 

štirih oboroženih roparjev, pri 

čemer naj bi ti zajeli tudi talce. 

Policisti so na različnih 

lokacijah takoj po prejetem 

obvestilu o »ropu« postavili 

blokade. Prvi avtomobil, v katerem 

sta se vozila dva storilca, 

so zaustavili s stingerjem, sredstvom 

za prisilno zaustavljanje 

vozil. Storilca sta sicer stekla v 

gozd, a so ju hitro našli in prijeli. 

Drugi par »roparjev« se je 

s talci zatekel v stavbo nekdanjega 

Centra za tujce v Prosenjakovcih. 

Ker se storilca nista 

vdala in sta grozila z ubojem 

talcev, so se v reševanje krizne 

situacije vključili policijski pogajalci. 

Ker se tudi po daljšem 

pogajanju storilca nista predala, 

so v objekt vpadli pripadniki 

specialne enote, oba storilca 

prijeli in osvobodili talce. 

Po prvih ocenah so policisti 

PU Murska Sobota dobro 

usposobljeni za reševanje opisanih 

situacij. Več podrobnosti 

pa bo pokazala natančnejša 

analiza vaje. 

Besedilo in foto: PU Murska Sobota 

60 


VArNOST 

Pred dvema letoma smo bili 

v Beogradu, lani v Mostarju 

in Sarajevu, letos pa smo se 

policisti PP Domžale odločili, 

da obiščemo Banjaluko. 

Na izlet smo se odpravili 

zadnji septembrski petek, ob 

3. uri zjutraj izpred PP Domžale. 

Pot nas je čez mejni prehod 

Obrežje in nato čez mejna prehoda 

v Gradiški vodila v Bosno 

in Hercegovino, kamor smo 

prispeli po dobrih šestih urah 

vožnje. 

Najprej smo obiskali narodni 

park Kozara, kjer smo si 

ogledali spomenik in muzej, 

posvečen znani bitki na Kozari 

(1942. l., mi starejši smo se 

o njej še učili), nato pa smo se 

odpravili v Banjaluko. Namestili 

smo se v zelo urejenem hotelu 

Bosna, popoldne pa smo 

si z lokalno turistično vodičko 

ogledali znamenitosti mesta. 

Zvečer smo se odpravili v znano 

restavracijo Jezero z dobro 

hrano in živo glasbo, bolj željni 

zabave pa so večer nadaljevali 

v mestnih diskotekah. 

Sobotni dan smo začeli z 

ogledom trapistovskega samostana 

Marije Zvezde, nedaleč 

od mesta. Nekoč je bil to eden 

izmed treh samostanov tega 

reda v nekdanji Jugoslaviji, danes 

pa je edini še delujoči na 

POLICISTI PP DOMŽALE NA IZLETU V BANJALUKI 

tem območju, v njem pa sta le 

še dva meniha. Njun meniški 

red je znan po izdelavi sira trapista, 

katerega recept je strogo 

varovana skrivnost in ga hranijo 

v nekem samostanu v Franciji. 

Nadaljevali smo z ogledom 

starega dela mesta in se nato 

odpravili po kanjonu reke Vrbas 

(v kanjonu je potekalo evropsko 

prvenstvo v raftingu) 

do Krupe. Pri izviru reke smo 

si ogledali samostan Krupa in 

enajst obnovljenih mlinov na 

majhnem območju, njihova 

lokacija pa na žalost izgublja 

pomen, saj so si lokalni politični 

veljaki svoje vile postavili 

v neposredno bližino. Del izletnikov 

se je vrnil v mesto, 

po nakupih, popoldne pa so 

si lahko neposredno ogledali 

tudi policijsko varovanje zelo 

rizične nogometne tekme med 

nogometnima kluboma Borac 

in Železničar. Manjša skupina 

izletnikov je ostala pri izviru, 

kjer se je srečala s predstavniki 

lokalne policije iz policijskega 

oddelka v Krupi. Izmenjali smo 

LIFE AND WORK 

si skromna darila in se ob obloženi 

mizi prijetno pogovarjali. 

Mimogrede, plača tamkajšnjega 

policista znaša 350 evrov, 

osebne opreme pa niso dobili 

že več let. Tako so, kar zadeva 

opremo, precej neurejeni. 

Šapk, ki so podobne našim, pa 

sploh ne nosijo. Nekoliko boljše 

stanje je v mestih. 

Sobota je kar prehitro minila, 

v nedeljo opoldne pa smo se 

že vračali proti Sloveniji. Polni 

vtisov smo si ob prihodu domov 

obljubili, da to ni naš zadnji 

izlet. Kdo ve, kam nas bo pot 

vodila drugo leto. 

Banjaluka je z 250.000 prebivalci 

drugo največje mesto v 

Bosni in Hercegovini. Obenem 

je tudi glavno mesto srbske entitete 

Republike srbske in največje 

mesto Bosanske krajine 

ter leži na bregovih reke Vrbas, 

ki se izliva v Savo. Mesto je kulturno 

in gospodarsko središče 

bosanskih Srbov, ki v mestu 

predstavljajo kar 90 % prebivalstva. 

Zgovoren pa je podatek, 

da je v mestu kar sedemkrat 

več žensk kot moških. 

Besedilo: Rajko Gabrovec 

Foto: izletniki 

Policijsko veteransko društvo Sever za 

Pomurje je konec septembra za svoje 

člane organiziralo izlet v Bratislavo. 

V lepem poznopoletnem vremenu 

nas je odpotovalo sto udeležencev. Ogledali 

smo si grajski grič, kjer kraljuje bratislavski 

grad z ostanki srednjeveškega 

obzidja in mestnih vrat, se sprehodili po 

Michalski in Venturski ulici, občudovali 

Michalov stolp in se ustavili pred Mozartovo 

palačo. 

Občudovali smo sedež Academie Istropolitane, 

v kateri sta univerzitetna knjižnica 

in palača rodbine Keglevič, ter Martinovo 

katedralo, kjer so med turško zasedbo 

Budimpešte kronali ogrske kralje. 

Po kosilu v tipičnem slovaškem pubu 

in potepanju po mestu smo se konec 

dneva, pred vrnitvijo domov, popeljali še 

ob Nežiderskem jezeru (Neusiedler See) 

in se sprehodili po dveh očarljivih krajih, 

Rustu in Mörbisch am See. 

Besedilo: Ciril Magdič 


IZLET ČLANOV PVD SEVER ZA POMURJE 

V BRATISLAVO 


61

IZ ŽIVLJENJA IN DELA 

VArNOST 

UPOKOJIL SE JE BOJAN MATEVŽIČ 

V zadnjih dneh leta 2009 se je po več 

kot tridesetletni karieri v policiji upokojil 

vodja službe generalnega direktorja 

policije Bojan Matevžič. 

Sodelavci, ki smo ga poznali po odličnem 

vodenju službe, se ga bomo 

spominjali ne le kot dobrega in sposobnega 

vodje, temveč predvsem kot dostopnega 

in odprtega človeka, ki je bil 

vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Z 

iskrenim posluhom za vse težave in želje 

sodelavcev, z izjemnim razumevanjem, 

dobro voljo in večnim optimizmom je 

znal tudi službene naloge in obveznosti 

narediti prijetnejše ter spodbuditi timsko 

delo in motivirati zaposlene. 

Leta 1976 je končal srednjo šolo za 

miličnike kadete v Tacnu. Med leti 1976 

in 1983 je delal kot miličnik in vodja 

varnostnega okoliša na PM Ljubljana 

Center. Po končanem študiju na Višji 

šoli za notranje zadeve je med leti 1985 

in 1990 opravljal naloge pomočnika in 

namestnika komandirja PP Ljubljana 

Bežigrad. V tem obdobju je ob delu diplomiral 

na Pravni fakulteti v Ljubljani. 

V letih 1990–1994 je kot komandir vodil 

PP Domžale, zatem pa je eno leto vodil 

sektor prometne policije na PU Ljubljana. 

Od leta 1995 do 1997 je bil vodja 

sektorja za cestni promet na GPU. Med 

leti 1997 in 2006 je opravljal različne naloge 

v vodstvu policije, s 15. 6. 2006 pa 

je prevzel vodenje službe generalnega 

direktorja policije. 

To mesto bo zdaj zamenjal s številnimi 

dejavnostmi, kot so poglabljanje 

znanja igranja na kitaro, fotografiranje, 

ukvarjanje z vnukinjo in pa pomoč hčerki 

pri vodenju njene teniške šole. 

BERNARD PETANJEK ODŠEL V POKOJ 

Dolgoletni komandir PP Rogaška 

Slatina Bernard Petanjek se je zadnji 

decembrski dan upokojil. Komandir, 

o katerem lahko govorimo v presežnikih, 

je leta 1978, star komaj 24 let, 

postal eden najmlajših komandirjev 

v zgodovini slovenske policije, pohvali 

pa se lahko tudi z najdaljšim 

komandirskim stažem. Policijske oddelke 

in enote je vodil dobrih 31 let. 

Z delom v policiji se je prvič srečal 

leta 1971, ko mu je bilo šele 17 let. Z 

delom je začel na oddelku milice Rogaška 

Slatina. Sedem let kasneje je postal 

eden najmlajših komandirjev v zgodovini 

slovenske policije, in sicer mu je bil 

v vodstvo zaupan oddelek milice Kozje, 

kjer je ostal dve leti. 

Leta 1980 je bil premeščen na mesto 

komandirja PM Mozirje, kjer je delal pet 

let, potem pa ga je pot pripeljala nazaj v 

domače kraje. 1985 je postal komandir 

PM Šmarje pri Jelšah, pod okrilje katere 

sta takrat sodila še oddelka milice Kozje 

in Rogaška Slatina. V Šmarju pri Jelšah 

je ostal do leta 1991. Šmarsko policijsko 

postajo je vodil tudi v času osamosvojitvene 

vojne. 

Nato ga je življenjska pot vodila v 

Ljubljano, na Višjo šolo za notranje zadeve. 

Po končanem šolanju leta 1993 

je postal komandir PMP Rogatec. Po 

62 

združitvi te postaje in oddelka policije 

Rogaška Slatina pa je leta 1996 postal 

komandir PP Rogaška Slatina, ki 

jo je uspešno vodil do upokojitve. Po 

večletni hudi prostorski stiski in slabih 

delovnih razmerah je leta 2008 skupaj 

s policisti dočakal preselitev v nove 

prostore. Danes je PP Rogaška Slatina 

zagotovo ena največjih, najlepših in 

najsodobneje opremljenih policijskih 

postaj v Sloveniji. Od leta 1981 pa vse 

do upokojitve je bil Bernard Petanjek 

tudi helikopterski opazovalec. 

PP Rogaška Slatina se lahko v času 

njegovega vodenja pohvali z dobrimi 

rezultati na vseh področjih policijskega 

dela. Na področju kriminalitete z odlično 

preiskanostjo kaznivih dejanj, na 

področju prometa pa so še posebej ponosni 

na to, da na njihovem območju 

dve leti niso obravnavali prometnih nesreč 

s smrtnim izidom. 

Bernard Petanjek pravi, da so dobri 

rezultati tudi plod odličnega sodelovanja 

z lokalno skupnostjo, ki ima izjemen 

posluh za sodelovanje s policijo. 

Bernard Petanjek je v dobrih 38 letih 

opravljanja policijskega dela dobil mnoga 

priznanja, od bronastega, srebrnega 

in zlatega znaka policije pa vse do velikega 

ščita policije z bronasto zvezdo, ki 

ga je prejel zadnje leto službovanja ob 

dnevu policije. 

Kot sam pravi, se bo v naslednjih letih 

zagotovo lotil kakšnega novega izziva. 

Pri tem mu želimo vsaj toliko uspeha 

kot pri policijskem delu. 

Besedilo: Milena Trbulin 

Foto: Zvonko Cirkulan 


VArNOST 

LIFE AND WORK 

MIRKO PLOJ IN JAZ 

Zima, morda pomlad, je bila 

tistega daljnega leta 19- 

82, ko je popoldne pozvonilo 

in na vhodnih vratih 

se je pojavil »rajonski«. Pri 

štirinajstih letih sem s strahospoštovanjem 

zrl v brkatega 

miličnika, ki je prišel 

»opravit preverko«, saj sem 

se tisto leto vpisal v Kadetsko 

šolo za miličnike. 

Mirko Ploj, tedanji vodja 

varnostnega okoliša OM 

Tezno v Mariboru, je imel za 

seboj že precej kilometrine. 

Po zaključeni kadetnici je leta 

1974 svojo kariero začel kot 

miličnik pripravnik. Do najinega 

prvega srečanja je prehodil 

pot miličnika, pomočnika 

vodje varnostnega okoliša 

in vodje varnostnega okoliša 

v oddelkih milice Tezno in 

Tabor. Že naslednje leto se je 

prvič preizkusil v vodenju, saj 

je postal komandir PM Lenart, 

čez štiri leta pa PM Ruše. Enoto 

je vodil tri leta, ko je postal 

inšpektor za »VEM, PEM in 

obrambni načrt« v tedanjem 

inšpektoratu milice UNZ Maribor. 

Celoten naziv njegovega 

tedanjega delovnega mesta 

pove, kakšne so bile njegove 

naloge in odgovornost v pomembnih 

dogodkih nastajajoče 

mlade države. To so bila 

leta, ko smo miličniki na mejnih 

prehodih prvič slišali zanj. 

Priimek Ploj, ime smo redko 

izgovarjali skupaj s priimkom, 

se je v našo zavest priplazil 

kot sinonim za strogega inšpektorja 

iz uprave. Uprava 

sama pa je tedaj pomenila 


nekaj imaginarnega, skorajda 

neresničnega, zagotovo pa 

nekaj, s čimer ni dobro imeti 

opravka. K tej podobi je veliko 

prispeval tudi sam, saj so 

ga ob obiskih v enoti le redki 

videli, da bi se nasmehnil. 

Kmalu po tistem, ko sem 

po šestih letih »buljenja« v 

potne liste postal pomočnik 

komandirja nepomembnega 

mejnega oddelka, sem prvič 

v življenju prisostvoval nekemu 

sestanku, ki so mu vsi 

poznavalsko pravili strokovni 

posvet, meni pa se niti sanjalo 

ni, kaj naj tam počnem. 

Ploj, ki je vodil posvet, me je 

med odmorom »nahrulil«, da 

imam (po njegovem) predolge 

lase. OK, malce bom spremenil 

frizuro in se ga bolj ali 

manj spretno izogibal naslednjih 

nekaj let, je bil moj načrt. 

Ne pa tudi njegov. Zgolj nekaj 

mesecev kasneje sem se 

moral namreč javiti pri vodji 

sektorja za cestni promet inšpektorata 

policije UNZ Maribor, 

Mirku Ploju, ki je to delovno 

mesto zasedel novembra 

1992. Kvaliteten prometnik 

postaneš šele po kakšnih petih 

letih – približno tako sem si 

zapomnil njegove besede, ko 

me je obvestil, da me premeščajo 

na delovno mesto pomočnika 

komandirja prometne 

policijske postaje. Zdelo se 

mi je naduto in šele kasneje, 

po približno petih letih, sem 

opazil, kako prav je imel. Oh, 

groza – ne samo, da bom delal 

na delovnem področju, za 

katerega sem se v kadetnici 

zaklinjal, da ga ne bom, in ne 

samo, da o cestnem prometu 

nisem imel pojma – med vsemi 

inšpektorji je bil prav Ploj 

prvi prometnik. No ja, napredovanje 

je vseeno bilo in višja 

plača tudi. In ko sem se končno 

privadil na posebnosti dela 

na prometni postaji in sem 

le uspel malce lažje zadihati, 

je prišel leta 1996 eden izmed 

številnih projektov reorganizacije 

in moja enota je bila 

ukinjena. Ne samo moja, kar 

nekaj nas ni vedelo, kakšna 

Direktor PU Maribor Danijel Lorbek in Mirko Ploj 

bo naša prihodnost. Spomladi 

sem tako moral na razgovor 

k načelniku inšpektorata 

policije. Že nekaj mesecev je 

bil to prav Mirko Ploj. 

Sprva sem bil jezen, saj 

me je iz prometa poslal na 

splošno postajo. Olajševalna 

okoliščina je bila, da sem bil 

zadolžen za cestni promet. V 

resnici so bila naslednja leta 

ena izmed mojih najlepših 

let v policiji. Leta 1999 sem 

prevzel vodenje referata v tedanjem 

uradu načelnika policijske 

uprave in najine poti 

so se začele vse bolj križati. 

»Finiširanje« načrta varovanja 

drugega obiska papeža 

v Mariboru sva končala v soboto 

ob 1.30 zjutraj, po 18 

urah skorajda nepretrganega 

dela in vsaj polovico tega 

časa je moral preživeti ob 

zvokih mojih Pearl Jam, Guns 

'n' Roses in podobnih. Z ničemer 

ni niti nakazal, da bi ga 

to motilo. Verjamem, da ga 

je. Le da on resno jemlje različnost, 

drugačnost in tisti de 

gustibus non est disputandum. 

Novembra 2001 je postal pomočnik 

direktorja PU Maribor. 

In preselil se je v »naše« 

nadstropje. Seveda je prinesel 

določene spremembe in 

hitro se je vklopil v specifičen 

način dela. Sprva nas je vedno 

znova »moril« s takšnimi in 

drugačnimi projekti, a smo se 

nekako ujeli. Njegova pregovorna 

strogost, ali pa je to bila 

le skrajna profesionalnost, 

ki je mi nismo prepoznali, se 

je polagoma omehčala. Ugotovili 

smo, da se zna ne samo 

nasmehniti, ampak tudi, da je 

prav zabaven človek s specifičnim, 

prav sproščajočim humorjem. 

Pokazal nam je, da 

ceni naše znanje in spoštuje 

profesionalnost. V resnici sem 

ga le enkrat videl jeznega. 

Zadnje leto sva postala še 

tesnejša sodelavca, saj sem se 

pridružil ožjemu strokovnemu 

kolegiju direktorja policijske 

uprave. Vsako jutro sem 

tako z ramo ob rami sodeloval 

pri odločitvah policijske 

uprave s človekom, s katerim 

je policija pred 27 leti vstopila 

v moje življenje. Spoznal sem, 

da Mirka Ploja od običajnega 

človeka loči predanost poklicu. 

Zanj policija ni zgolj služba, 

on ji pripada. Zato me je 

presenetila njegova napoved, 

da se bo po 35 letih dela v policiji 

upokojil. Nekako navadili 

smo se, da je Ploj vedno tu. 

Nikdar ni zamudil službe in 

ne rokov. Vedno smo se lahko 

zanesli, da kadar nihče ne 

bo vedel odgovora na neko 

vprašanje, bo Ploj vrtal tudi 

nekaj tednov, dokler ga ne bo 

izvrtal. Njegova vrata so bila 

vedno odprta, če si potreboval 

pomoč, nasvet ali zgolj 

pogovor. Bil je res pravi »stari 

maček«. 

Mirko Ploj se je konec leta 

upokojil. Pogrešali bomo 

njegov umirjeni ton, s katerim 

nam je argumentirano 

ohladil vroče glave ob kakšni 

konfrontaciji mnenj. Pogrešali 

bomo njegove izkušnje in 

nasvete. Pogrešali bomo njegovo 

pomoč, ki je ni nikdar 

odklonil. 

Mirko, srečno v novem 

življenjskem obdobju. 

Besedilo: Bartolo Lampret 

Foto: Bartolo Lampret 

in arhiv Policije 

63


VArNOST 

VOJKO ROBNIK 

UPOKOJENI VODJA LETALSKE POLICIJSKE ENOTE 

Rodil sem se septembra 19- 

52 v Postojni. Po končani 

osnovni šoli v Starem trgu 

pri Ložu sem se leta 1967 

vpisal kot prva generacija 

v Kadetsko šolo za miličnike 

v Tacnu in jo s prav 

dobrim uspehom zaključil 

leta 1970. Pripravništvo 

sem opravil na takratni PP 

Solkan pri Novi Gorici in PP 

Ljubljana Šiška. Leta 1972 

sem se zaposlil na postaji 

prometne policije na Vodovodni 

cesti v Ljubljani, kjer 

sem bil vodja prometnega sektorja in pozneje komandir. 

V UNZ Ljubljana okolica sem opravljal naloge inšpektorja 

za posebne naloge, leta 1988 pa sem odšel za višjega inšpektorja 

za posebne naloge v takratno upravo milice, kjer sem 

opravljal operativne naloge v sektorju za varnost cestnega 

prometa. Po uspešno zaključenem študiju na pravni fakulteti 

v Ljubljani sem nadaljeval z delom v omenjenem sektorju in 

postal konec leta 1997 vodja sektorja, nato sem delal eno leto 

v vodstvu uprave uniformirane policije in leta 2000 postal poveljnik 

letalske policijske enote, kjer sem delal do upokojitve. 

Vodil sem več delovnih skupin, še vedno jih nekaj vodim 

(na področju prevozov nevarnega blaga – ADR, letalstva), sodelujem 

v delovni skupini na področju prekrškovnega prava 

– ZP-1, sodeloval sem v skoraj vseh večjih akcijah varovanja 

(obisk papeža, Busha in Putina itd.), bil sem član komisij za 

preizkus znanj na upravni in policijski akademiji ter državnem 

izpitnem centru. V policiji sem se udeležil med drugimi usposabljanji 

tudi usposabljanja s področja strateškega planiranja, 

odločanja v skupini ter vodenja in motiviranja sodelavcev. 

Sem vojni veteran in član upravnega odbora Združenja Sever 

Specialne enote in Združenja Sever Zasavja. Kot predstavnik 

uprave milice oz. policije sem opravljal osamosvojitvene 

naloge v republiški koordinaciji Vlade RS, ki me je tudi poslala 

vodit operativne naloge na območju Zasavja. Za izjemne zasluge 

pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike 

Slovenije me je takratni predsednik države Milan Kučan 

odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem častnim znakom 

svobode Republike Slovenije. Sem prejemnik bronastega, srebrnega 

in zlatega znaka policije in velikega ščita policije z bronasto 

zvezdo. Imam tudi priznanje Civilne zaščite, Združenja 

Sever in 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske. 

Sem drugič poročen in srečni nono vnukinje in vnuka. Z 

ženo Karmen in šestletno hčerko Trisho, ki je sedaj prvošolka, 

živim v hiši na Viru. Svoj prosti čas sem vedno preživljal s prijatelji. 

Uživam v družbi prijateljev jadralcev, lovcev, rekreativcev 

in drugih. Seveda pa je bila najpopolnejša sreča delo z mojimi 

otroki. 

Večkrat sem že poudaril, da mi je bila policija kot mati. Res 

sem jo imel rad v vsej njeni razsežnosti, tako v dobrem kot tudi 

v slabem. Delo v policiji mi je bilo ves čas izziv, čast, ponos. 

Na vsakem koraku sem poudarjal vlogo in pomen policije v 

družbi. Zagovarjal sem jo kot partnerico, čeprav sem vedel, da 

obstajajo tudi konflikti, razočaranja, neuspehi in podobno. Nikoli, 

res nikoli nisem pomislil, da bi si poiskal kruh zunaj nje. Iz 

64 

Vojko Robnik na skrajni levi 

poklicne poti se najbolj spomnim tragičnih dogodkov, ki sem 

jim bil priča. Ganili so me zlasti otroci, ki so bili kot najbolj izpostavljena 

kategorija v cestnem prometu žrtve objestnih, sebičnih 

in neodgovornih voznikov. 

Policija je sistem, je kot živo bitje. To pomeni, da se mora 

spreminjati, se prilagajati ljudem in navsezadnje tudi politiki. 

Mladim policistom sem vedno govoril, da smo mi zaradi ljudi 

in ne oni zaradi nas. V tem smislu bi se jaz lotil sprememb. 

Človek v svoji zgodovini nikoli ni bil tako svoboden, kot je 

danes in hkrati tako izpostavljen svoji odgovornosti. Na razvoj 

policista gledam skozi oči naše, njegove odgovornosti. Mislim, 

da smo policista skozi leta mojega službovanja v policiji 

naredili dosti bolj odgovornega, kot pa je bil v sedemdesetih, 

osemdesetih letih prejšnjega stoletja. 

Danes, ko sem v pokoju, najbolj pogrešam, morda se boste 

smejali, dostop do informacij, s katerimi sem bil seznanjen kot 

član kolegija direktorja uprave uniformirane policije. Res so bili 

to stresi, vendar sem jih jaz štel za pozitivne. 

Ko pogledam nazaj, ugotovim, da sem sam s seboj zadovoljen. 

Pri srečanjih z ljudmi in vtisih, ki jih naredimo na ljudi, se 

nam morda zdijo nepomembni, pa imajo lahko pogosto daljnosežne 

posledice v našem življenju. Vtisi so zelo pomembni, 

saj predstavljajo spomin na nekoga ali nekaj. Vedno sem skušal 

na ljudi, ki sem jih srečal, narediti pozitiven vtis, zato mi je 

bilo zelo pomembno, kaj ljudje mislijo o meni, ali sem zato, ker 

sem jaz zadovoljen, na ljudi dobro ali slabo vplival. 

Ljubim naravo, ljubim slovenske hribe in ljudi, ki jih tam 

srečujem. Nekaj posebnega je, ko greš zjutraj na primer na 

Šmarno goro in te pozdravi več deset neznanih ljudi. Ali ni to 

lepo!. Ljubim morje, veter in tišino. Jadrati s prijatelji, poslušati 

razburkano morje, je tudi način življenja. 

Kot sem že na svoji poslovitvi povedal, sem si za letos zadal 

štiri cilje: 

— 50 tur v hribe na leto (Šmarna gora ali Triglav, vseeno) 

— vsak mesec prebrati eno knjigo 

— izboljšati »hendikep« v golfu 

— zmanjšati trebuh – težko uresničljiv cilj. 

In še moja načela: 

Izberite si poklic, ki je za vas pravšnji. Prisluhnite intuiciji, ne 

pa maminim ali atovim željam. 

Resnično ljubite svojega bližnjega tako kot ljubite sebe. Ne 

veste, koliko moči s tem dobite. 

Imejte pogum, da izživite samega sebe. Ni vam treba čakati 

na drugi teden, mesec ali leto. Izpolnite si svoje želje zdaj. 


VArNOST 

Ne pozabite izkazovati spoštovanje svojemu bližnjemu. 

Bodite dovzetni za pogovore. Vse, kar morate storiti, je to, da 

prisluhnete. Nasmehnite se vsakomur, ki ga boste srečali danes. 

Koristilo bo vsem. Občasno si dovolite popolno brezdelje. 

To vam povrne moč in energijo. Opustite sleherno kritiziranje. 

Zaradi spoštovanja do sebe. Srečnejši boste. 

Besedilo: Vojko Robnik 

Foto: osebni arhiv 

LIFE AND WORK 

27. septembra smo se policistke in policisti že petič zapored 

dobili v cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju. 

Cerkveni obred, ki je bil v celoti posvečen policistom, 

je vodil nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Policisti 

se tako vsako leto posvetimo in prosimo za našo varnost 

zavetnika nadangela Mihaela, ki goduje 29. septembra. 

Ravno tako pa se spomnimo pokojnega policista PP Bled, 

Staneta Platiše, ki je žrtvoval svoje življenje pri pomoči 

krajanom Občine Bohinj. 

Po koncu obreda smo se srečali na prireditvenem prostoru 

pod cerkvijo, kjer so vaščani pripravili manjšo pogostitev, policisti 

pa smo jim razdelili preventivno gradivo in jim odgovarjali 

na njihova vprašanja ter jim svetovali. 

Na tak način smo se približali skupnosti, ki je zaradi oddaljenosti 

policijske postaje prikrajšana za našo stalno prisotnost. 

Pri maši, ki se jo je udeležilo 29 policistov in več kot 600 krajanov, 

je bilo o policiji in našem delu povedano veliko dobrega. 

BISERNOPOROČENCA MILENA 

IN IVAN ČEHOVIN 

V restavraciji, kjer 

sta se spoznala, 

sta Milena in 

Ivan Čehovin 19. 

novembra praznovala 

60 let, odkar 

sta si v Ilirski 

Bistrici obljubila 

večno zvestobo. 

Spoznala sta se 

leta 1948 v Obrovem, 

kjer je Ivan 

Čehovin služboval 

kot miličnik, Milena 

pa je delala kot 

knjigovodkinja na 

Poslovni zvezi v 

Ilirski Bistrici. Fant 

iz Gaberj na Vipavskem 

in dekle iz Slivij 

v Brkinih, oba iz 

kmečkih družin, sta močno ljubezen kmalu okronala s poroko. 

Rodila sta se jima sin Vojko, ki živi v Izoli, in hčerka Nataša, ki se 

je odselila v Tivat v Črno goro. 

Prosti čas slavljenca preživljata v domačem krogu, rada prebirata 

najrazličnejše časopise in knjige. Pravita, da je recept za 

dolgo zakonsko srečo v veliki ljubezni in medsebojnem spoštovanju, 

zvestobi in zaupanju ter pomoči v dobrem in slabem. 

Ivan je po službovanju v Obrovu in Ilirski Bistrici bil še štiri 

leta komandir na policijski postaji v Dutovljah, nato pa je dolgo 

služboval v Divači in dve leti pred upokojitvijo (1978) delal na 

UJV v Kopru. 

Besedilo: Olga Knez 

Foto: Milena in Ivan Čehovin 


5. SVETA MAŠA ZA POLICISTE 

Nadškof msgr. Alojz Uran je večkrat poudaril, kako pomembno 

poslanstvo opravljamo in kakšne nevarnosti nam pretijo vsak 

dan, ko se odpravimo v službo. Mašo za policiste vsako leto 

pripravljata policista PP Bled Igor Marijan in Aleš Rozman ob 

pomoči policijskega vikarja Janeza Novaka. 

Besedilo: Igor Marijan 

Foto: Branko Habjan 

PRIMOPREDAJA NA PP KOČEVJE 

Komandir PP Kočevje Robert 

Somensary se je odločil, 

da je po dveletnem 

podaljšanju delovne dobe 

čas, da odide v pokoj. 

Uradna predaja med starim 

in novim komandirjem 

je bila 15. oktobra na 

PP Kočevje. 

Potem ko so stari komandir 

Robert Somensary, 

novi komandir Matjaž Koprivšek 

in direktor PU Ljubljana 

mag. Stanislav Vrečar 

za zaprtimi vrati podpisali 

zapisnik o primopredaji poslov, je direktor uprave pred zbranim 

kolektivom v sejni sobi predstavil novega komandirja 

Matjaža Koprivška. Pri tem mu je pomagala tudi vodja službe 

direktorja PU Ljubljana Jožica Vinter, ki je na kratko predstavila 

njegovo kariero v policiji. 

Robert Somensary je za vedno zapustil policijske vode in 

odšel v zasluženi pokoj. Ob tem mu želimo, da bi bilo njegovo 

življenje manj stresno in da bi se lahko bolj posvetil stvarem, 

ki ga veselijo, ter da bi se kdaj pa kdaj spomnil svojih 

sodelavcev in jih obiskal. 

Besedilo: Tine Jurič 

65


VArNOST 

KOSOVO - DRŽAVA MISIJ ALI MISIJA DRŽAV 

Danes je na Kosovu kar nekaj organizacij, 

za katere lahko rečemo, da 

sistemsko ne spadajo v to okolje. 

Ena od njih je tudi Evropska mirovna 

misija EULEX (Europian Union Rule 

of Law Kosovo), ki je s svojim delom 

operativno začela 9. decembra 2008, 

čeprav so bili pripadniki evropskih 

policij, sodstva in carine na Kosovu 

mnogo prej. Kljub temu je bilo dela 

dovolj za vse. Treba je bilo postaviti 

in urediti vse potrebne protokole za 

izvajanje nalog, od organizacijskih 

in logističnih na eni strani, do strokovnih 

in čisto operativnih zadev na 

drugi strani. Poleg službe, ki je načeloma 

trajala od ponedeljka do petka 

od 9. do 18. ure (razen pripadnikov 

misije, ki so delali v posebnih enotah 

z izvršilnimi pooblastili – po razporedu, 

tako kot doma – 24 ur na dan 

7 dni v tednu), je bilo treba organizirati 

tudi svoje zasebno življenje in 

prosti čas. 

Veliko ljudi v Sloveniji je prepričanih, 

da smo bili nastanjeni v bazah. 

Tam je vojska (KFOR), mi pa smo si nastanitev 

poiskali, izbrali in plačali sami. 

Enako je bilo s hrano, pijačo, telefonom, 

internetom … Slednja dva sta bila 

moja povezava z domačimi – skype, 

elektronska pošta in telefon. Življenjski 

standard sem si postavil sam, a na občasne 

redukcije elektrike in vode ni bilo 

moč vplivati. Ob prihodu na Kosovo 

66 

sem doživel pravi kulturni šok. Najprej 

sem opazil smeti. Mirovniki, ki so bili na 

Kosovu že dalj časa, so povedali, da je 

bilo včasih še slabše. Kljub temu sem bil 

prepričan, da sem zgrešil letalo in državo. 

A človek se vsemu privadi. 

Kosovo čaka še veliko dela na vseh 

področjih. Treba je urediti infrastrukturo, 

poskrbeti za okolje, vzpostaviti 

pravni red … Potrebna bo daljša prisotnost 

mednarodnih organizacij in 

misij na tem območju, da bodo vidne 

prve spremembe. Večinsko prebivalstvo 

– kosovski Albanci – so načeloma 

prijazni, vendar pa pozabljajo, da niso 

sami. Tam živijo poleg njih tudi Srbi, 

Romi, Grki, Egipčani … Še vedno se 

občuti nenaklonjenost med kosovskimi 

Albanci in Srbi zaradi dolgotrajnih 

etničnih konfliktov in nedavne vojne. 

Vendar pa se že odstranjujejo bodeče 

žice in ljudje poskušajo zaživeti »normalno« 

– brez vpliva preteklosti. Koliko 

jim to uspeva, je pa druga tema. 

Z življenjem na Kosovu je povezana 

tudi varnost. Mnogi so prepričani, 

da so se razmere že stabilizirale, pa 

vendar ni tako. Ko si soočen z razbitim 

steklom in ogledalom na svojem vozilu, 

spuščenimi gumami, množičnim 

poškodovanjem vozil in streljanjem na 

pripadnike misije, postaneš previdnejši. 

To enostavno ni več služba, ampak 

je način življenja. Ko si po vseh teh dogodkih 

najbolj na tleh, si sam – brez 

podpore domačih, ki so daleč stran. 

Edino, kar ti ostane, je kontingent, enota 

in prijatelji, ki jih lahko prešteješ na 

prste ene roke. Plačilo je sicer dobro, 

to nam očita kar veliko sogovornikov. 

Nihče od njih pa kljub temu ni pripravljen 

»zapustiti« družine in se odpraviti 

na službovanje v drugo državo. Odločitev 

nikakor ni lahka, marsikomu predstavlja 

veliko oviro tako v glavi kot doma. 

Misija je resnično izziv in tega ne 

veš, če je ne doživiš. 

Seveda pa moram priznati, da je 

eno leto službovanja prineslo veliko 

sprememb tako v policiji kot pri meni 

osebno, kar je popolnoma logično, saj 

se vse spreminja. Človek, sistem, delo, 

skratka vse. Vprašanje, ki se mi ob tem 

poraja, je: »V katero smer in za kakšno 

ceno« 

Besedilo in foto: Grega Novak 


VArNOST 

LIFE AND WORK 

V SPOMIN MIRKIJU 

Nekoga moraš imeti rad, 

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, 

nekomu moraš nasloniti roko na ramo, 

da se, lačna, nasiti bližine, 

nekomu moraš, moraš, 

to je kot kruh, kot požirek vode, 

moraš dati svoje bele oblake, 

svoje drzne ptice sanj, 

svoje plašne ptice nemoči 

– nekje vendar mora biti zanje 

gnezdo miru in nežnosti –, 

nekoga moraš imeti rad. 

Ivan Minatti 

V SPOMIN DAMJANU 

VETERNIKU 

Sredi avgusta smo tragično izgubili 

prijatelja in sodelavca Mirana Ornika-Mirkija, 

človeka, za katerega lahko rečemo, 

da je sinonim za vse lepo, živo in naravno. 

Miran Ornik se je rodil 6. maja leta 19- 

59 v Mariboru. Otroška in osnovnošolska 

leta je preživel v delavski družini v Rušah. 

Po končani osnovni šoli se je izučil za 

avtomehanika, vendar ga je čut za pomoč 

sočloveku gnal dalje, zato je leta 1981 

stopil v miličniške vrste in se zaposlil na 

takratnem oddelku milice Muta. 

Ljubezen do narave in živali mu je že v 

rani mladosti vcepil oče, strasten ribič in 

lovec, zato je bila logična posledica, da je 

želel to svojo ljubezen povezati tudi s poklicem. 

V želji po izpopolnjevanju je leta 

1984 je odšel na šolanje v Izobraževalni 

center Podutik, kjer si je izšolal štirinožnega 

prijatelja, s katerim je služboval na 

območju postaje milice Radlje ob Dravi. 

Aktivno je sodeloval v osamosvojitveni 

vojni in se kot nepogrešljivi operativec 

vključeval v številne akcije. Poznavanje 

terena in lokalnega prebivalstva je bila 

njegova prednost, ki je bila ključna pri izpolnjevanju 

zadanih nalog. 

Leta 1993 je bila na območju PU Slovenj 

Gradec ustanovljena skupina vodnikov 

službenih psov. Enota, ki je združila 

vse takratne vodnike na območju Koroške, 

je bila kot taka prva v Republiki Sloveniji. 

S svojim znanjem in izkušnjami je bil 

Miran eden glavnih tvorcev pri postavljanju 

ogrodja enote, tako z operativnega 

kot organizacijskega vidika. Način dela pa 

nam danes, tudi po njegovi zaslugi, zavidajo 

vsi slovenski vodniki. 

Mlajšim vodnikom je vedno nesebično 

pomagal, ko so se pojavile težave pri delu 

s psi. Z njegovimi neprecenljivimi izkušnjami, 

poznavanjem počutja živali in prefinjenim 

občutkom za vodenje živali smo 

rešili marsikatero težavo. 


Miran je bil policist in vodnik z dušo in 

telesom. Čut do operativnega dela je znal 

idealno združevati s svojo specialnostjo, 

zato tudi uspehi niso izostali. Občudovali 

smo njegov partnerski odnos do psa, katerega 

je postavljal vedno na prvo mesto. 

Miran Ornik je bil s svojim 25-letnim 

vodniškim stažem najstarejši še aktivni 

vodnik službenega psa v Sloveniji. Za svoje 

delo je prejel številna priznanja, in sicer 

so ga leta 2002 slovenski vodniki službenih 

psov proglasili za najprizadevnejšega 

vodnika v Sloveniji. Takšno priznanje prejmejo 

res samo tisti, ki dejansko živijo za 

ta poklic. Za delo v policiji je bil nagrajen 

z bronastim in srebrnim znakom policije 

in leta 2009 s srebrnim ščitom policije. 

Dragi Mirki, prijatelj, sodelavec! 

Ni se lahko sprijazniti, da te ni več med 

nami. Vedno znova nas preveva občutek, 

da se boš pojavil, odšel do svojega psa, 

ga objel in s štajerskim naglasom rekel: 

»Kje si moja lepoto«, da boš potrepljal 

sodelavca po rami in mu rekel:»Ne sekiraj 

se, vse bomo zrihtali, u nulo!«, nas oštel: 

»Pojma nimate, čitajte malo!«, zapel Huanito, 

ki smo jo tako radi poslušali ...Žal 

je to samo občutek, ki poči kot milni mehurček, 

ko se vrnemo v realnost. Ostane 

nam le tvoja fotografija z žalnim trakom in 

brlečo svečko na tvoji delovni mizi. 

Mirki, pogrešamo te, ne bomo te pozabili! 

Ženi Eriki, hčerki Maji, sinu Primožu in 

prijateljem izrekamo najgloblje sožalje. 

Kolektiv Enote vodnikov službenih psov pri 

PU Slovenj Gradec 

Ni smrt tisto, kar nas loči. 

In življenje ni, kar druži nas. 

So vezi močnejše. Brez pomena 

zanje so razdalje, 

kraj in čas. 

Mila Kačič 

Smrt nam je v jesenskem popoldnevu 

vzela Damjana Veternika, komandirja 

PPIU Kranj, od katerega smo se v krogu 

družine, prijateljev in sodelavcev, poslovili 

6. oktobra na tenetiškem pokopališču. 

Rodil se je 8. decembra 1969 v Kranju. 

Leta 1984 se je vpisal v takratno Šolo 

za miličnike v Tacnu, ki jo je leta 1988 

zaključil. Po končani srednji šoli se je 

najprej zaposlil na PM Škofja Loka. Poklicna 

pot ga je vodila na PP Radovljica, 

PP Bled, PMP Karavanke in nazadnje na 

PPIU Kranj. Bil je delaven in s svojo marljivostjo 

je v letu 2002 uspešno zaključil 

Visoko upravno šolo v Ljubljani. 

Njegova smrt nas je globoko pretresla, 

ne samo zaradi njegove mladosti, 

temveč zaradi njegovih človeških kvalitet. 

Z njim smo izgubili dobrega in iskrenega 

prijatelja in sodelavca, policija 

marljivega delavca, družina pa dobrega 

in vdanega moža in očeta. Bil je iskrivega 

duha, odprtega srca in nalezljive dobrovoljnosti. 

Damjan, ostal nam boš v spominu, 

tak kot si bil, delaven, vedno dobre volje 

in pripravljen pomagati. Naj ti plamen 

sveče, ki plapola v vetru, ponese naše 

pozdrave. 

Svojcem izrekamo iskreno sožalje. 

Sodelavci iz PU Kranj 

67


VArNOST 

SLOVO CIRILU ŽERJAVU 

Presunjeni nad žalostno novico, 

da nas je 13. oktobra zapustil spoštovani 

Ciril Žerjav, je prav, da poudarimo 

njegov neizbrisen pečat 

pri razvoju slovenske kriminalistike. 

Poleg številnih delovnih mest, 

povezanih z operativnim delom v 

milici in RSNZ, ki jih je zasedal vse 

od leta 1949 do upokojitve leta 

1982 in se jim dobesedno razdajal, 

je njegov velik doprinos tudi 

na področju strokovnega raziskovanja, 

publiciranja in pedagoške 

dejavnosti s področja kriminalistike. 

Za njim ostajajo njegova 

dela, uporabna za strokovno in 

širšo javnost. 

Ciril Žerjav je poosebljal redko 

kombinacijo odličnega praktika kriminalističnega 

preiskovanja, kompetentnega 

policijskega šefa in 

plodnega pisca strokovne kriminalistične 

literature. Kot vodja ljubljanskih 

kriminalistov se je zavedal 

pomanjkljivosti strokovnih znanj, 

zato je izobraževanje sodelavcev 

sistematično usmerjal na zagrebško 

višjo policijsko šolo, saj slovenske 

takrat še ni bilo. Kasneje je podprl 

ustanovitev oddelka Višje upravne 

šole v Ljubljani, ki je bil namenjen 

višješolskemu izobraževanju miličnikov 

in kriminalistov, vendar se 

je tam pojavil le redko, ne po svoji 

krivdi, kar je bilo vsekakor škoda, 

saj je bil tudi odličen pedagog. To 

ne nazadnje izhaja tudi iz njegovih 

strokovnih publikacij, ki jih odlikuje 

ne samo zavidanja vredna količina 

aktualnih spoznanj s področja 

kriminalističnega preiskovanja, temveč 

tudi klen in jasen način izražanja, 

s številnimi ilustracijami iz 

prakse. To je predstavljalo neprecenljiv 

izvor informacij tako za kriminaliste 

kot za druge delavce, ki 

so pri svojem delu potrebovali znanja 

kriminalistike. 

Poudariti je treba, da v sedemdesetih 

in osemdesetih letih 

prejšnjega stoletja Slovenija še ni 

premogla piscev obširnejših kriminalističnih 

tekstov. Ciril Žerjav 

je bil (ob Vladu Vidicu) edini. Zato 

ima poleg zaslug za učinkovito delo 

na področju kriminalističnega dela, 

vključno s forenzičnimi preiskavami, 

saj je bil tudi sedem let načelnik 

oddelka za kriminalistično tehniko 

v Upravi za zatiranje kriminalitete 

RSNZ SR, nedvomno tudi pomembne 

zasluge za razvoj kriminalistike 

kot znanstvene discipline v Sloveniji.To 

je bil tudi razlog, da je med 

prvimi postal častni član Društva 

kriminalistov Slovenije in da je še, 

ko je že bil v zasluženem pokoju, 

neredko sodeloval kot zunanji svetovalec 

MNZ RS pri proučevanju in 

reševanju strateških problemov kriminalističnega 

preiskovanja. 

Ne moremo prezreti njegovega 

prispevka in sodelovanja tudi v 

razvoju na novo odprtega Kriminalističnega 

muzeja v začetku sedemdesetih 

let, saj je bil član muzejske 

komisije in predsednik komisije 

za zgodovinsko zbirko izvrševanja 

kazenskih sankcij, vseskozi velik 

zagovornik obstoja specifičnega 

muzeja v RSNZ-milici oz. policiji in 

nenazadnje, vedno na voljo, ljubeznivi 

recenzent obširne publikacije 

muzejske delavke o zgodovini 

muzeja organov za notranje zadeve 

pred štirimi leti. 

S pisnimi izsledki v svojih publikacijah 

je obdelal vsa tri področja 

kriminalistike, ki jih prikazuje v 

logičnem zaporedju, kot si sledijo 

odkrivanje in preiskovanje kaznivih 

dejanj. Ciril Žerjav je bil eden redkih 

kriminalistov pri nas, ki se je 

med prvimi v Sloveniji lotil pisanja 

kriminalističnih učbenikov, zato je 

njegovo delo še posebej dragoceno 

ali kot je v predgovoru ene od 

knjig 1994 napisal starosta slovenske 

kriminalistike in kriminologije 

prof. dr. Janez Pečar: 

»Gospod Žerjav je eden izmed 

redkih, če ne kar edini, ki kot kriminalist 

in funkcionar v kriminalistični 

službi, kot praktik in učitelj 

dejavno stopa v svet raziskovalcev 

in piscev ter prenašalcev kriminalističnega 

znanja na druge ter je s 

tem napravil življenjsko delo in si 

postavil večni spomenik v slovenski 

kriminalistiki.« 

Sodelavci ga ohranjamo v lepem 

spominu, tudi kot načelnika, ki je 

skrbel za stroko v kriminalistični 

službi, kar se je odražalo v skrbi po 

izobraževanju in v pisanju knjig. 

Stroka mu je pomenila veliko in več 

ter večno skrb za ugled službe in 

zaupanje vanjo. 

Spoštovani Ciril, hvala za Tvoj 

prispevek k delu in rezultatom kriminalistične 

policije. Nadaljevati 

želimo tvoje poslanstvo z željo, da 

izboljšamo uspešnost in učinkovitost 

dela slovenske policije pri odkrivanju 

in preiskovanju najhujših 

oblik kaznivih dejanj. 

Soprogi Miri izrekamo iskreno 

sožalje ob misli, da je bila sopotnica 

človeka, ki je znal biti blag in ljubeč 

do zadnjega dne, ob katerem je 

prejemala vso toploto, mehkobo in 

varnost za lepote skupnega življenja. 

Bila je soproga, ki je možu stala 

ob strani do zadnjega trenutka. 

Ciril, si bil, si in ostajaš za vedno 

z ženo Miro in z nami! 

Biserka Debeljak 

68 


VArNOST 

INTERNATIONAL CO-OPERATION 

DCAF IN NJEGOVI PROGRAMI KOT GLOBALNI PARTNER ZA VARNOST 

V EVROPSKI UNIJI IN JUGOVZHODNI EVROPI 

mag. Anton Travner 

Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces 

(v nadaljevanju: DCAF) v slovenskem prevodu pomeni 

Ženevski center za demokratični nadzor oboroženih 

sil. DCAF je leta 2000 ustanovila Vlada Švicarske konfederacije 

za spodbujanje in podporo državam, vladnim in 

nevladnim organizacijam, za doseganje čim višje ravni 

demokratičnosti in civilnega nadzora nad oboroženimi in 

varnostnimi silami ter za spodbujanje in krepitev varnosti 

na demokratičnih načelih. DCAF je formalno neodvisna 

fundacija s sedežem v Ženevi. Po ustanovitvi se je Vladi 

Švicarske federacije pridružilo še 51 držav, ki so uradno 

podprle projekt DCAF in se včlanile v Svet DCAF. Republika 

Slovenija je to storila spomladi 2001. 

Stanislav Veniger 

DCAF ima nekaj več kot 

70 zaposlenih iz 30 držav. 

Vodi ga direktor, ambasador 

dr. Theodor H. Winkler. DCAF 

Ženeva ima dve hčerinski 

izpostavi, in sicer v Bruslju 

(Belgija) in Ljubljani ter dve 

tematski izpostavi v Bejrutu 

(Libanon) in Ramali (Zahodni 

breg palestinskega ozemlja). 

Programi DCAF pokrivajo 

širši spekter javne varnosti in 

institutov demokratičnosti. 

Delujočih je 13 programov, 

večinama dolgoročnih, ki se 

izvajajo preko delavnic, seminarjev, 

simpozijev, izvedenskega 

svetovanja in specializiranega 

izobraževanja. 

DCAF je skorajda od ustanovitve 

prisoten tudi na Zahodnem 

Balkanu, kjer že od 

leta 2001 poteka eden izmed 

najobsežnejših projektov. 

Program ima sicer zelo 

dolg naslov (Lessons Learned 

from the Establishment 

of Border Security Systems), 

na kratko pa gre za program 

učinkovite vzpostavitve varnosti 

državnih meja (Border 

security program). V program 

so vključene Albanija, 

Bosna in Hercegovina, Črna 

gora, Makedonija in Srbija. 

Od vsega začetka v teh 

programih sodelujejo tudi 

slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo 

v posameznih delovnih 

skupinah ali jih vodijo 

(pravne reforme, vodenje in 

upravljanje, izobraževanje in 

usposabljanje, analiza rizika 

in kriminalistična obveščevalna 

dejavnost …). 

Dejstvo je, da vse države, 

razen Albanije, izhajajo 

iz države, katere del smo do 

leta 1991 bili tudi mi. Za nas 

in za navedene države je to 

precejšnja prednost, saj poznamo 

jezik, kulturo, navade 

in običaje. Poleg tega imamo 

pri vzpostavljanju učinkovitega 

nadzora državne meje 

ogromno izkušenj, ki jih prenašamo 

nanje, oni pa jih zelo 

dobro sprejemajo. Tako so 

se po navedenem projektu 

uvedle mešane patrulje (npr. 

mešana patrulja, sestavljena 

iz albanskih in makedonskih 

policistov), pripravlja se vse 

potrebno za »one-stop control« 

na mejnih prehodih, 

kjer je to možno, pripravljajo 

se projekti za skupne mejne 

prehode, dvo- in večstranske 

centre, skupni preiskovalni 

timi. Navedene države skušajo 

svoje predpise, ki se nanašajo 

na varovanje državne 

meje in tujsko problematiko, 

v čim večji meri harmonizirati 

z zakonodajo EU, prav tako 

pa sprejemajo priporočila in 

v svoj pravni red postopoma 

vnašajo schengenski pravni 

red. Če se ozrem nekaj let 

nazaj, lahko ugotovim, da 

počnejo natanko tisto, kar 

smo pred desetimi ali manj 

leti počeli tudi mi. Verjetno 

se večina zaposlenih spomni 

uvedbe skupnih mešanih 

patrulj, slovensko-italijanskih 

in slovensko-hrvaških, ki smo 

jih uvedli v času velikega pritiska 

ilegalnih migrantov na 

naše meje. Spominjamo se 

tudi sistema dela na slovensko-avstrijski 

meji, poimenovanega 

»one-stop control«, 

sedaj delujočih skupnih 

centrov (tristranski center za 

policijsko sodelovanje Vrata 

Megvarje, tristranski center 

za sodelovanje varnostnih 

organov Dolga vas) in podobnih 

dobrih praks. Vse te dobre 

prakse iz EU in Slovenije 

se postopoma, vendar vztrajno 

prenašajo tudi na območje 

Zahodnega Balkana, saj 

je v ta namen vsako leto izvedenih 

okoli 40 dejavnosti 

(delavnice, seminarji, svetovanja, 

konference). 

Vsako leto v februarju ali 

marcu DCAF organizira tudi 

t. i. ministrsko konferenco, 

katere se praviloma udeležijo 

vsi ministri za notranje zadeve. 

Na njej potrdijo oziroma 

podpišejo deklaracijo in druge 

dokumente, ki med letom 

nastanejo v delavnicah, ki jih 

vodijo strokovnjaki DCAF iz 

držav EU. Zadnja, to je 6. ministrska 

konferenca o sodelovanju 

na področju varnosti 

meja v Jugovzhodni Evropi, 

je potekala 5. in 6. marca 

2009 v Beogradu, ministri 

pa so podpisali vrsto dokumentov, 

in sicer sporazume 

in protokole o prekomejnem 

policijskem sodelovanju, 

konkretne načrte dejavnosti 

za vzpostavitev skupnih mejnih 

prehodov, sporazume o 

delovanju skupnih centrov, 

skupnih patrulj. Ministrske 

konference se je udeležila 

tudi delegacija MNZ RS pod 

vodstvom Branka Celarja. 

INŠTITUT DCAF LJUBLJANA 

DCAF in Ministrstvo za 

notranje zadeve RS sta 21. 

februarja 2008 podpisala dogovor 

o sodelovanju in partnerstvu, 

s katerim sta obe 

strani vzpostavili dolgoročno 

strateško partnerstvo. Navedeni 

dogovor je bil podpisan 

na podlagi Sklepa Vlade Republike 

Slovenije. 

DCAF je v skladu s pravnim 

redom Republike Slovenije 

v Ljubljani ustanovil 

svojo podružnico. Namen 

ustanovitve Inštituta DCAF 

Ljubljana, ki je pričel z delom 

1. septembra 2008, je skrb za 

razvoj varnostnega področja 

na Zahodnem Balkanu. 

Ministrstvo za notranje 

zadeve je nato junija 2008 

objavilo razpis za dve delovni 

mesti sekundiranih uradnikov 

v DCAF, razpisna komisija 

pa je izbrala mag. Antona 

Travnerja in Stanislava Venigerja. 

Oba uradnika sva bila 

sekundirana v DCAF v avgustu 

in septembru 2008. Svoje 

naloge opravljava v Ženevi, 

Ljubljani, največ pa v državah 

JV Evrope. 

KONVENCIJA O POLICIJ- 

SKEM SODELOVANJU V JU- 

GOVZHODNI EVROPI (Police 

Cooperation Convention 

for Southeast Europe – PCC 

SEE) 

Konvencija o policijskem 

sodelovanju v JV Evropi je 

bila podpisana v času avstrijskega 

predsedovanja Evrop- 


69

MEDNARODNO SODELOVANJE 

VArNOST 

ski uniji, in sicer 5. maja 2006 

na Dunaju. Cilji konvencije so 

izboljšati policijsko sodelovanje 

med državami jugovzhodne 

Evrope v boju proti 

organiziranemu kriminalu, 

terorizmu, tihotapstvu prepovedanih 

drog, trgovini z 

belim blagom in korupciji, 

izboljšati varnost v regiji in 

posledično celotni Evropski 

uniji, poleg tega pa konvencija 

predstavlja tudi osnovo 

za partnersko sodelovanje 

na področju varnosti med 

EU in državami Zahodnega 

Balkana, saj je ves čas odprta 

novim članicam. 

Konvencijo o policijskem 

sodelovanju je do sedaj podpisalo 

in ratificiralo osem 

držav, in sicer pet zahodnobalkanskih 

(Albanija, Bosna 

in Hercegovina, Črna gora, 

Makedonija, Srbija), dve državi 

članici EU (Romunija in 

Bolgarija) in Moldavija. Program 

za implementacijo 

konvencije je razdeljen v dva 

podprograma, in sicer mejni 

in policijski program. 

Konvencija je pričela veljati 

10. oktobra 2007. Menim, 

da je konvencija eno izmed 

najučinkovitejših in najsodobnejših 

orodij za medsebojno 

policijsko sodelovanje, kar 

sem jih imel možnost videti 

ali prebrati. 

Vsebuje področja, ki so 

sicer v Schengen acquisu, 

Švedski iniciativi, Prümski 

pogodbi in novi pravni podlagi 

za Europol. Vsebuje torej 

orodja za medsebojno policijsko 

sodelovanje, ki so napisana 

kar v štirih dokumentih 

in ki predstavljajo pravno 

podlago za policijsko sodelovanje 

med državami EU. 

Za učinkovit boj proti 

organiziranemu kriminalu, 

tihotapstvu prepovedanih 

drog, trgovini z ljudmi, korupciji 

in nasploh dvigovanju 

varnosti imajo države podpisnice 

konvencije na voljo 

naslednje možnosti: 

— medsebojna izmenjava 

informacij, ki se nanašajo 

na preprečevanje in 

odkrivanje kriminalitete, 

na nove pojavne oblike 

kriminalitete in načine 

izvajanja, npr. tihotapljenje 

ljudi, prepovedanih 

drog, na informacije, ki se 

nanašajo na dogodke in 

pojave, ki lahko vplivajo 

na javni red in mir v državah 

podpisnicah (prihodi 

huliganov, varovanja VIP 

oseb, načrtovani protestni 

shodi večjih dimenzij z 

udeleženci iz več držav), 

podatki o ilegalnih migracijah 

in podobno; 

— izmenjava osebnih podatkov 

(izmenjava in primerjava 

podatkov DNK 

in drugih identifikacijskih 

podatkov, podatkov o 

lastnikih motornih vozil, 

plovil in letal, podatkov o 

vozniških dovoljenjih in 

dokumentih vozil, plovil 

in letal, ugotavljanje bivališč 

in dovoljenj za prebivanje, 

identificiranje 

lastnikov telefonskih številk 

in druge telekomunikacijske 

opreme, identificiranje 

oseb, trupel, 

delov trupel, informacije 

in podatki o izvoru predmetov, 

kot so strelno 

orožje, strelivo, eksploziv 

in eksplozivne snovi, iskanje 

pogrešanih oseb in 

stvari, konkretno sodelovanje 

na področju zaščite 

prič. Za izmenjavo osebnih 

podatkov je predpogoj, 

da države sprejmejo 

oziroma implementirajo 

Konvencijo Sveta Evrope 

o varstvu posameznikov 

glede avtomatske obdelave 

osebnih podatkov 

z dne 28. januar 1981 in 

Priporočila Odbora ministrov 

Sveta Evrope, št. 

R(87)15 z dne 17. september 

1987 o uporabi 

osebnih podatkov v policijskem 

sektorju; 

— izdelava skupnih analiz 

tveganja; 

— izmenjava uradnikov za 

zvezo; 

— medsebojna pomoč pri 

zaščiti prič; 

— sodelovanje pri izobraževanju 

in usposabljanju; 

— sodelovanje pri pripravi 

ali izmenjavi preventivnih 

programov za preprečevanje 

kriminalitete; 

— sklenitev sporazuma o 

prekomejnem policijskem 

zasledovanju; 

— za preiskovanje hujših 

kaznivih dejanj se lahko 

uporabi metoda kontrolirane 

pošiljke in izvajajo 

prikriti preiskovalni ukrepi; 

— možnost ustanavljanja 

skupnih preiskovalnih timov; 


mešanih patrulj vzdolž 

državne meje; 


skupnih centrov (dvo- in 

večstranskih) … 

Na posameznih področjih 

lahko medsebojno sodelovanje 

poteka neposredno in se 

že lahko izvaja (npr. izmenjava 

informacij brez osebnih 

podatkov), na posameznih 

področjih so predvideni izvedbeni 

sporazumi (uradniki 

za zvezo, zaščita prič, prekomejno 

zasledovanje, prekomejni 

nadzor, kontrolirana 

pošiljka, prikriti preiskovalni 

ukrepi …), za izmenjavo 

osebnih podatkov pa je 

predpogoj implementacija 

prej opisanih aktov (razen 

Romunije in Bolgarije, ki sta 

že članici EU). 

SEKRETARIAT KONVENCIJE 

Kljub temu, da Republika 

Slovenija ni podpisnica konvencije, 

pa ima Sekretariat 

konvencije o policijskem sodelovanju 

v jugovzhodni 

Evropi (PCC SEE Secretariat) 

svoj sedež ravno v Ljubljani, 

in sicer pri inštitutu DCAF. 

Tako je direktor inštituta 

mag. Anton Travner, ki je 

na DCAF sekundiran s strani 

slovenske policije, istočasno 

tudi vodja sekretariata. 

Njegovo poznavanje Zahodnega 

Balkana in dosedanje 

delo na tem območju je bilo 

odločilnega pomena pri 

izbiri sedeža sekretariata. 

Komite ministrov držav jugovzhodne 

Evrope (podpisnice 

konvencije) je namreč 

na svojem prvem uradnem 

sestanku na Dunaju zaprosil 

70 


VArNOST 

INTERNATIONAL CO-OPERATION 

Republiko Avstrijo in DCAF, 

da ustanovita Sekretariat 

PCC SEE s sedežem v Ljubljani. 

Vsekakor gre za izjemno 

velik dosežek tako Inštituta 

DCAF Ljubljana kot tudi 

Republike Slovenije, saj se 

varnost v jugovzhodni Evropi 

v vsakem primeru odraža 

tudi na varnosti v Sloveniji 

(t. i. balkanska pot). V sekretariatu 

dela šest oseb, poleg 

mag. Antona Travnerja še 

Stanislav Veniger, Thomas 

Pepper, avstrijski ataše v Republiki 

Sloveniji, in tri zunanje 

sodelavke, zaposlene na 

DCAF. 

Naloga sekretariata je 

pomoč državam podpisnicam 

pri implementaciji konvencije. 

Ministri so na prvem 

sestanku določili prednostne 

naloge, in sicer: 

— popraviti nacionalno zakonodajo, 

zlasti z vidika 

zaščite podatkov; 

— sklenitev dvo- in večstranskih 

sporazumov; 

— izdelava priročnika za izvajanje 

konvencije; 

— ustanovitev nacionalnih 

centralnih enot; 

— vodenje standardiziranih 

usposabljanj, ki se nanašajo 

na izvajanje konvencije 

in 

— ustanovitev skupnih centrov. 

Ministri so se tudi strinjali, 

da bodo pomagali sekretariatu 

s kadrovskimi in 

finančnimi resursi. Tako že 

s 1. januarja 2010 pričakujemo 

policijskega uradnika 

iz Srbije, ki bo sekundiran za 

štiri leta. 

Na sekretariatu smo pripravili 

predlog akcijskega 

načrta, letnega načrta dela, 

memoranduma o razumevanju, 

postopkovnih pravil 

in komunikacijske strategije. 

Vsi predlogi so bili obravnavani 

in tudi sprejeti na 

t. i. strokovni skupini (expert 

working group) držav podpisnic 

konvencije, ki je potekala 

ob robu zasedanja 6. 

ministrske konference marca 

2009 v Beogradu. Predloge 

so potrdili vsi ministri 

držav članic konvencije na 

drugem zasedanju Sveta 

ministrov novembra 2009 v 

Bruslju. 

Na koncu naj poudarim, 

da v sosednji Avstriji potekajo 

intenzivne priprave za 

ratifikacijo konvencije. Če 

upoštevamo vsa področja, 

ki jih konvencija vsebuje in 

naše sedanje sodelovanje 

in potrebe po sodelovanju 

z državami podpisnicami, 

še posebej pa državami, ki 

so izšle iz nekdanje skupne 

države, bi bilo po mojem 

prepričanju tudi za našo 

državo dobro, da bi ratificirala 

navedeno konvencijo. 

Kot sem že navedel, se bo 

dobra varnostna situacija v 

državah Zahodnega Balkana 

v vsakem primeru odražala 

tudi v naši državi in celotni 

EU, velja pa tudi obratno. 

Zaradi tega bi bilo dobro biti 

pogodbenica konvencije, 

ki vsebuje zelo dobra orodja 

za medsebojno policijsko 

sodelovanje. Še zlasti zato, 

ker si lahko glede na določila 

konvencije pridržimo 

rezerve za tista področja, za 

katera menimo, da nam niso 

v interesu. 

Vsi, ki si želite svoje vedenje 

o DCAF še poglobiti, 

lahko več informacij najdete 

na spletni strani http://www. 

dcaf.ch/ , več informacij o 

delu Sekretariata PCC SEE 

pa najdete na spletni strani 

http://www.pccseesecretariat.si/. 

Besedilo: Stanislav Veniger 

ZASEDANJE DELOVNE SKUPINE EVROPSKIH ŠEFOV POLICIJE 

Generalni direktor policije Janko 

Goršek in predstavnik UKP Robert 

Furman sta se 19. oktobra v Bruslju 

udeležila sestanka delovne skupine 

evropskih šefov policije (EPCTF – European 

Police Chiefs Task Force). 

Delovna skupina je pod švedskim 

predsedovanjem Svetu Evropske unije 

razpravljala o strategiji razvoja policij in 

organov, ki so v državah Evropske unije 

odgovorni za odkrivanje in preiskovanje 

kaznivih dejanj. 

Drugo težišče razprave je bilo namenjeno 

razvoju in krepitvi sodelovanja 

med nacionalnimi policijami in 

Europolom v odnosu do mednarodnih 

civilnih misij, ki so nameščene na kriznih 

območjih. Izboljšati je namreč treba izrabo 

virov evropskih držav v boju proti 

organiziranemu kriminalu. Šefi policij so 

nato oblikovali priporočila glede izmenjave 

informacij, ki bi omogočala boljše 

dolgoročno načrtovanje izrabe kadrov 

v mednarodnih civilnih misijah. Tako so 

pozvali Svet EU, naj prouči in upošteva 

njihove predloge tudi pri pripravi novega 

petletnega programa za pravosodje 

in notranje zadeve. 

Delovna skupina evropskih šefov 

policij je forum, katerega člani so naj- 


Generalni direktor policije Janko Goršek in predstavnik UKP Robert Furman 

višji predstavniki policijskih organizacij 

držav članic EU. Njenih sestankov se 

kot vodje delegacij praviloma udeležujejo 

šefi policij ali njihovi namestniki 

v državah članicah EU, zaradi česar se 

tu sprejemajo strateške in operativne 

odločitve o skupnem delovanju policijskih 

organizacij v EU. 

Besedilo: Robert Furman 

Foto: Rudolf Kaniški 

71


VArNOST 

ZASEDANJE EVROPSKIH 

KONTAKTNIH OFICIRJEV ZA 

INTERPOL 

Na generalnem sekretariatu Interpola v Lyonu 

v Franciji je med 29. in 30. oktobrom potekalo 

21. zasedanje evropskih kontaktnih oficirjev v 

Interpolovih nacionalnih centralnih birojih na 

območju evropskih držav in Izraela. 

Zasedanja, ki je potekalo pod predsedovanjem 

Stephana Gstoehla, Interpolovega kontaktnega 

oficirja za urad v Vaduzu v Lihtenštajnu, 

so se udeležili kontaktni oficirji iz 36 nacionalnih 

centralnih birojev v evropskih državah članicah 

Interpola, predstavniki Interpolovega generalnega 

sekretariata in - kot opazovalca - predstavnik 

Urada za zvezo z Interpolom v misiji UNMIK na 

Kosovu in predstavnica Europola. Iz Slovenije se 

je zasedanja udeležil evropski kontaktni oficir za 

Interpolov urad v Ljubljani Borut Selan, vodja oddelka 

Interpol v sektorju za mednarodno policijsko 

sodelovanje. 

Zasedanja mreže evropskih kontaktnih oficirjev 

so redna oblika dela organizacije, saj potekajo 

vsako leto. Namen mreže kontaktnih oficirjev je 

vzpostavitev in vzdrževanje neposrednih stikov 

med kontaktnimi oficirji Interpolovih centralnih 

birojev v Evropi. V primerih, ki zahtevajo posebno 

pozornost, ti oficirji vzpostavijo neposredni 

prvi kontakt, skrbijo za uspešno in učinkovito izmenjavo 

informacij ter si prizadevajo za pospeševanje 

dejavnosti v posameznih primerih. 

Na zasedanju so bile predstavljene 

dejavnosti evropskega komiteja pri 

Interpolu, Interpolova strategija za evropsko 

regijo, dejavnosti in razvoj Interpolove 

preiskovalne podpore na prednostnih 

področjih kriminalitete (npr. 

javna varnost in terorizem, prepovedane 

droge in kriminalne združbe, finančna 

kriminaliteta in kriminaliteta visokih 

tehnologij, tihotapstvo ljudi, protikorupcijske 

dejavnosti, preiskovalna podpora 

pri iskanju oseb), dejavnosti pri 

sodelovanju z Evropsko unijo (dejavnosti 

v uradu posebnega Interpolovega 

predstavništva pri EU, odgovornem za 

sodelovanje z evropskimi institucijami 

in agencijami) in proces razširitve dostopa 

do Interpolovega sistema preko 

nacionalnih centralnih birojev. 

Pri zadnji od naštetih točk je predstavnik 

slovenskega Interpolovega 

urada v referatu z naslovom Integracija 

Interpolovega sistema v nacionalni 

policijski sistem – izkušnje držav članic 

opisal izkušnje slovenske policije z 

integracijo Interpolovega sistema, se 

zavzel za rešitev identificiranih težav in 

pozval evropske kontaktne oficirje, naj 

v svojih državah ponovno poudarijo 

pomen ažurnih preklicev iskanja oseb, 

ki so bile iskane z namenom izročitve. 

Med delovnim srečanjem je osebno 

spoznal več predstavnikov Interpolovega 

generalnega sekretariata ter starih 

in novih evropskih kontaktnih oficirjev. 

Njihove izkušnje bodo slovenski 

policiji v prihodnje dodatno pomagale 

pri razvoju mednarodnega policijskega 

sodelovanja v okviru Interpola, 

mednarodne organizacije kriminalistične 

policije. 

Besedilo: Borut Selan 

Med 12. in 16. oktobrom je 

slovensko policijo obiskalo 

14 makedonskih policistov, 

ki delajo na področju v 

skupnost usmerjenega policijskega 

dela. 

Pobudnica obiska je bila 

organizacija OVSE oziroma 

Spillover Monitor Mission to 

Skopje, ki pomaga pri implementaciji 

v skupnost usmerjenega 

policijskega dela v Makedoniji, 

ki je tam še v začetni 

fazi razvoja. Pod vodstvom 

predstavnika OVSE, Roberta 

Pazosa, vodje predhodno 

omenjene misije v Makedoniji, 

ter vodjem makedonske 

delegacije, Tonijem Stankovskim, 

pomočnikom direktorja 

in vodjo Sektorja za policijo, 

je Slovenijo obiskalo 14 uslužbencev 

makedonske policije. 

Osrednji cilj obiska je bil 

najti modele na področju 

72 

MAKEDONSKI POLICISTI NA OBISKU V SLOVENIJI 

preventivnega delovanja, 

ki bi jih lahko implicirali v 

makedonsko okolje, da bi izboljšali 

znanje na področju 

mednarodnih standardov 

policijskega upravljanja znotraj 

v skupnost usmerjenega 

policijskega dela. V ta namen 

je program študijskega 

obiska zajemal predstavitev 

preventivnega dela tako na 

regionalni kot tudi lokalni 

ravni. Gostom smo predstavili 

v skupnost usmerjeno policijsko 

delo in prometno varnost 

v Sloveniji. Poleg tega so si 

ogledali postajo pomorske 

policije, postajo konjeniške 

policije, policijsko pisarno in 

operativno-komunikacijski 

center. Seznanili pa smo jih 

tudi s projekti Otrok – policist 

za en dan in Policist Leon 

svetuje, druge preventivne 

projekte ter delo policistov 

kolesarjev. 

Makedonski gosti so bili 

nad delom slovenske policije 

pozitivno presenečeni. Našli 

so veliko idej, ki jih bodo 

poskušali umestiti v svoj prostor. 

Povabili so nas na obisk 

v Makedonijo, kjer se bomo 

lahko sami prepričali o pozitivni 

umeščenosti naših idej 

v makedonskem policijskem 

okolju. 

Besedilo: Anita Baltič, Ivan Mezek, 

Marija Mikulan 

Foto: Monika Golob 


VArNOST 

LIFE AND WORK 

SESTANEK PREDSTAVNIKOV DRŽAV MEDA 

V Madridu je 19. novembra potekal 

sestanek držav MEDA (Euro-Mediterranean 

Partnership) na temo projekta 

EUROMED II, ki ga je v sodelovanju 

z Evropsko policijsko akademijo 

(CEPOL) organizirala Španija 

kot predsedujoča država Svetu Evropske 

unije. 

Sestanka na temo boja proti terorizmu 

v Sredozemlju sta se poleg visokih 

predstavnikov držav MEDA udeležila 

tudi predstavnika slovenske policije 

Marjan Farič iz sektorja za mednarodne 

odnose v SGDP in Slavko Koroš, vodja 

sektorja za organizirano kriminaliteto v 

UKP. 

Projekt MEDA, ki poteka od leta 1995, 

od leta 2002 pa kot del III. stebra arhitekture 

EU za področje pravosodja in 

notranjih zadev, je zasnovan kot regionalno 

partnerstvo med državami EU, 

predvsem držav sredozemske regije z 

Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, 

Libanonom, Sirijo, Marokom, Palestinskimi 

ozemlji in Tunizijo. 

Namen projekta EUROMED II, ki od 

leta 2007 poteka pod okriljem Evropske 

policijske akademije CEPOL, je krepitev 

evro-mediteranskega sodelovanja na 

področju boja proti terorizmu, trgovini 

z drogami, trgovini z ljudmi in ilegalnimi 

migracijami, finančni kriminaliteti in 

kriminaliteti visokih tehnologij, predvsem 

pa krepitev odzivnosti držav in 

njihove sposobnosti za oblikovanje 

učinkovitih nacionalnih politik in skupnih 

strategij v boju proti težjim oblikam 

kriminalitete in terorizma. 

Glavna tema tokratne konference 

je bil boj proti terorizmu. Ta namreč v 

članicah MEDA predstavlja najresnejši 

varnostni problem, ki ogroža mir in notranjo 

stabilnost. Na konferenci so bili 

sprejeti pomembni zaključki, ki bodo 

omogočili boljšo koordinacijo in boljši 

pretok informacij v skupnih preiskavah, 

usklajevanje preventivnih dejavnosti 

ter združevanje znanja in drugih virov. 

Prav tako so bili sprejeti sklepi o proučitvi 

možnosti za oblikovanje skupnih 

preiskovalnih skupin ter sklepi, ki bodo 

omogočili oblikovanje sistema za zgodnje 

opozarjanje. 

Slovenska delegacija je navezala 

kar nekaj pomembnih stikov z visokimi 

predstavniki policij držav udeleženk, ki 

lahko v prihodnosti v konkretnih zadevah 

pomembno olajšajo in predvsem 

pospešijo izmenjavo potrebnih informacij. 

Besedilo: Marjan Farič 

PROJEKT ILECU’s 

Slovenija sodeluje v evropskem projektu ILECU's, namenjenem 

vzpostavitvi koordinacijskih enot za policijsko 

sodelovanje v državah Zahodnega Balkana. Predstavitve 

akcijskega načrta za implementacijo tega projekta sta se 

22. oktobra v Makedoniji udeležila tudi predstavnika slovenske 

policije. 

Vloga Slovenije v tem projektu je pomoč Makedoniji pri 

njegovi implementaciji. Pobudnik in vodja projekta v Evropski 

komisiji je namreč avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve, v 

njem pa sodelujeta tudi notranji ministrstvi Slovenije in Romunije. 

Predstavitve v Skopju sta se udeležila direktor UKP mag. 

Aleksander Jevšek in vodja sektorja za mednarodno policijsko 

sodelovanje v UKP Dušan Kerin. 

Sodelovali so tudi predstavniki makedonskih ministrstev 

za notranje zadeve, finance in pravosodje ter njihovega vrhovnega 

državnega tožilstva in direkcije za varstvo osebnih 

podatkov. Svoje poglede na projekt sta povzela predstavnik 

Evropske komisije v Makedoniji Giorgio Butini in namestnik 

vodje projekta ILECU's Wolfgang Gerstl. Projekt in akcijski plan 

za njegovo implementacijo pa sta udeležencem predstavila 

vodja projektne skupine v Makedoniji Aleksandar Jovanov in 

vodja podprojektnega tima Dušan Kerin. 


Projekt ILECU's (Law Enforcement Central UnitS) pomeni 

vzpostavitev nacionalnih koordinacijskih točk za izmenjavo 

podatkov in zaprosil v okviru Interpola, Europola, schengenskega 

informacijskega sistema, agencije Frontex, centra SE- 

CI, Eurojusta, evropske pravosodne mreže (European judicial 

network), oficirjev za zvezo ter dvo- in večstranskih sporazumov 

na območju Zahodnega Balkana (na Hrvaškem, v Bosni 

in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Albaniji). 

Besedilo: Dušan Kerin 

73


MEDNARODNO SREČANJE VOZIL 4 X 4 

Prvi decembrski vikend je v Gradišču ob Soči v Italiji potekalo 

srečanje vozil 4 x 4, ki se ga poleg okoli 700 ekip iz 

večine evropskih držav že vrsto let udeležujeta tudi ekipi 

s službenimi vozili slovenske policije, in sicer ekipi iz celjskega 

in novogoriškega regionalnega kluba IPE. Slednja 

ekipa, upoštevajoč dobro sodelovanje z italijanskimi sosedi, 

ponavadi poskrbi tudi za organizacijo predstavnikov 

slovenske policije. V zadnjih dveh letih se je srečanju 

pridružila tudi ekipa PP Slovenj Gradec. 

PRVO ZASEDANJE SLOVENSKO- 

TURŠKE MEŠANE KOMISIJE 

VArNOST 

je bilo za zračno podporo, saj so prireditev spremljali tudi helikopterji. 

Strokovna organizacija prireditve in medsebojna pomoč 

sta se potrdili tudi letos, ko se je že skoraj na koncu, v zadnji 

etapi, pokvarilo eno od vozil. Organizator se je takoj odzval, 

nesebično pa sta pomagali tudi preostali ekipi slovenske policije, 

tako da se je lahko službeno vozilo po prireditvi odpeljalo 

v Slovenijo. 

Besedilo in foto: Bojan Triglav 

V Ljubljani je 5. novembra potekalo prvo zasedanje slovensko-turške 

mešane komisije po 10. členu Sporazuma 

med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Turčije 

o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu, nezakoniti 

trgovini s prepovedanimi drogami, mednarodnemu 

terorizmu in drugim hujšim kaznivim dejanjem. 

Zbor vozil 4 x 4 se je začel s tradicionalnim startom policijskih 

ekip. Ekipe iz vrst policije, reševalcev in gasilcev, ki prihajajo 

iz držav Alpe-Adria, so se lahko ne glede na svojo startno 

številko postavile na čelo jutranjega starta. Ta se je začel 

s fotografiranjem uniformirancev in rezanjem traku na startni 

rampi. Tako smo lahko že ob jutranjem zboru navezali nova 

poznanstva in izmenjali mnenja, primerjali vozila in uniforme 

posameznih ekip. 

Na več kot 100-kilometrski progi so prišli do veljave znanje 

tujega jezika, timsko delo, medsebojno sodelovanje, znanje 

topografije in veščina vožnje s poznavanjem zmogljivosti uporabljenega 

terenskega vozila. Slovenske ekipe smo uporabljale 

vozili Puch 230 in Nissan Terrano 2.7, ki sta se, kljub nekoliko 

starejšim letnikom, izkazali za izredno sposobni in zmogljivi. 

Vožnja po brezpotju oz. v ekstremnih razmerah je služila za 

pridobivanje prakse na zemljišču, s kakršnim se policisti zaradi 

vse pogostejših podnebnih sprememb pri svojem vsakdanjem 

delu srečamo vsaj enkrat ali dvakrat na leto. 

Proga je bila speljana po razgibanem svetu z različnimi 

podlagami (voda, blato, listje ...) in ekstremnimi nakloni, ki jih 

je moral preudarno in s poznavanjem tehnologije premagovati 

v nizu. 

Zelo zanimivo je bilo opazovati naravovarstveni vidik, saj 

je bila proga speljana v naravnem okolju, vendar tako, da smo 

lahko naravo čimbolj obvarovali. Peljala je po suhih predelih 

Soče oz. njenih pritokih. Organizator je ob izvozu na asfaltne 

površine poskrbel tudi za čiščenje ceste (polivanje in krtačenje), 

kar bi bilo lahko za zgled tudi kakšnemu slovenskemu 

kmetovalcu ali gradbincu. 

Prireditev je bila organizirana na zelo visoki ravni, saj je bila 

na voljo ekipa nujne medicinske pomoči, organizator je bil na 

kraju ob vsakem najmanjšem neljubem dogodku, poskrbljeno 

74 

Zasedanja se je udeležila 

petčlanska delegacija, sestavljena 

iz predstavnikov turške 

državne policije pod vodstvom 

vodje oddelka za zunanje zadeve 

turške policije Adema 

Özçetina. Slovensko stran so 

zastopali: vodja delegacije 

Marjan Farič iz Sektorja za mednarodne 

odnose SGDP, Robert 

Furman iz UKP GPU, vodja Sektorja 

mejne policije UUP Melita 

Močnik, Vesna Drole iz Službe 

za evropske zadeve in mednarodno 

sodelovanje na MNZ in 

Staša Nunič iz Sektorja za mednarodne 

odnose SGDP. 

Sestanek je bil namenjen 

izmenjavi informacij na področju 

nezakonite trgovine s 

prepovedanimi drogami, ilegalnih 

migracij in tihotapljenja 

oseb v države Evropske unije 

ter na področju terorizma, ekstremnega 

nasilja in tihotapstva 

orožja. 

Poleg tega so strokovnjaki 

proučili možnosti tesnejšega 

sodelovanja med obema policijama 

in si izmenjali kontaktne 

podatke, turška stran pa je 

predstavila tudi priložnosti za 

izobraževanje na turški policijski 

akademiji. Sprejet je bil dogovor, 

da si državi po diplomatski 

poti izmenjata informacije o 

nacionalnih kontaktnih točkah 

za vsako obravnavano delovno 

področje, kar bo še olajšalo in 

nedvomno tudi okrepilo policijsko 

sodelovanje med državama. 

Predstavniki obeh strani so 

bili zadovoljni s potekom sestanka 

in zainteresirani za izmenjavo 

informacij in dobrih praks 

tudi v prihodnje. Turška delegacija 

je predlagala izvedbo naslednjega 

sestanka v Ankari. 

Besedilo: Staša Nunič 

Foto: Tadej Fischinger 


VArNOST 

LIFE AND WORK 

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž 

‣ 

Šinkovec je 30. novembra pred odhodom na delo 

v mednarodno civilno misijo OVSE v Srbiji sprejel 

mag. Džemala Durića. Ta bo v misiji opravljal delo 

koordinatorja usposabljanj. Z leve proti desni: 

Branko Celar, Marko Rode, mag. Džemal Durić in 

Matjaž Šinkovec. (Foto: Nina Djordjević) 

‣ 

Generalni direktor policije Janko Goršek je konec septembra sprejel francoskega 

atašeja za notranjo varnost Dominiqua Fuchsa, ki je zamenjal Fabiena 

Bartheza. Francija spada med pomembnejše subjekte slovenskega mednarodnega 

policijskega sodelovanja, ki poteka predvsem preko Europola 

in NCB Interpola. (Foto: Monika Golob) 

‣ 

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 14. septembra 

sprejel italijanskega uradnika za zvezo v odhajanju Giannija Baldija, ki 

je pohvalil odlično sodelovanje s policijo v njegovih osmih letih službovanja 

v Sloveniji. 

‣ 

Na slovenskem veleposlaništvu v Prištini na Kosovu 

je bila 7. septembra slovesna podelitev medalj 

in priznanj slovenskim policistom v misiji EULEX. 

Prejeli so jih Danilo Grahornik, Gorazd Dreisiebner, 

Damir Hojnik, Boštjan Knaflič, Boštjan Kreže, 

Grega Novak, Gregor Simerl, Štefan Skalar, Miran 

Šribar in Sašo Zidar ter Boštjan Smolej, ki je prejel 

še posebno priznanje in plaketo. 

V Sarajevu je 20. novembra potekalo 13. slovesna 

podelitev medalj policistom, ki sodelujejo v 

mirovni operaciji Evropske unije EUPM (European 

Union Police Mission) v Bosni in Hercegovini. Med 

prejemniki medalj za uspešno delo v misiji je bil 

tudi pripadnik slovenske policije Allen Lorbek. Z 

leve proti desni: Marko Rode, Allen Lorbek, Vladimir 

Pocek, Darko Lesjak in Zdravko Slavec. 

‣ 


75

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE 

VArNOST 

ROMANJE V COMPOSTELO – ALI GLOBALIZACIJA PO ŠPANSKO 

Danes bi težko našli koga, ki še ni slišal za eno najstarejših krščanskih romarskih 

poti, poti sv. Jakoba, še najbolj znani kot Camino (šp. pot). S Caminom sem 

se seznanila prek knjig pisatelja Paula Coelha in ameriške igralke Shirley Mac- 

Laine, ki sta to pot prehodila, in s svojimi knjigami veliko prispevala k njenemu 

ponovnemu oživljanju in množičnemu obisku romarjev z vseh koncev sveta. 

Poti v Compostelo je kar nekaj, vsekakor 

je najbolj znana francoska smer, ki 

se začenja na francoski strani Pirenejev 

in po dobrih 800 km konča v Santiagu de 

Compostela na severozahodu Španije. V 

tamkajšnji katedrali so shranjeni posmrtni 

ostanki sv. Jakoba, Jezusovega najljubšega 

učenca. 

Večino poti sem imela občutek, da se 

sprehajam po dalmatinskih otokih, požganih 

od sonca, s to razliko, da španska narava 

ni imela nekega izrazitega, značilnega 

vonja, tako značilnega za »domače loge«. 

Pot ob neskončnih poljih žita in sončnic 

je kot stopanje po van Goghovih slikah. 

Na zadnji četrtini poti, v Galiciji, za katero 

pravijo, da je najlepši del Camina, se je po 

dolgem času spet pojavila zelena barva, ki 

me je zelo spominjala na Slovenijo in sprehode 

po Rožniku. Pot je večinoma ravna, 

le nekajkrat se je bilo treba povzpeti v hrib. 

Žal je civilizacija tudi tukaj terjala svoj davek, 

tako da smo večkrat hodili po asfaltu 

in ob avtocesti. Pot je lepo označena z rumenimi 

puščicami, zato se ni lahko izgubiti. 

Vendar se dogaja tudi to. Meni, denimo, 

je to večkrat uspelo. 

V začetku septembra sva se s prijateljem 

po nočni vožnji do Benetk znašla na 

letališču, s katerega smo poleteli do Madrida 

in nato do končne postaje v Pamploni, 

kjer naj bi začeli s pohodom. Bilo je še zelo 

76 

vroče, posebej v visokih pohodnih čevljih, 

ki smo jih zaradi pomanjkanja prostora v 

nahrbtnikih imeli obute. Ob čakanju na letalo 

sem se poskusila kratkočasiti z opazovanjem 

množice. V preteklosti mi je bilo to 

vedno v veliko veselje in sem lahko ure in 

ure strmela v množico, tako drugačno od 

tiste, ki sem jo pustila doma. Žal tokratna 

ni bila nič drugačna in rahlo se mi je stožilo 

ob spominu na lepe obraze iz španskih filmov 

in pisano množico likov na ameriških 

letališčih. 

Ne spominjam se več natančno, zakaj 

sem se napotila na skoraj pet tednov 

trajajočo pot, vsekakor ne zato, da bi našla 

samo sebe, saj se nisem nikoli izgubila, 

mogoče zaradi nekega tihega pričakovanja 

... nečesa. 

Spominjam pa se romarjev. Bilo nas 

je veliko, vseh starosti, z vseh koncev 

sveta. Že ob prvem prihodu v hostel (šp. 

albergue) smo v veliki sobi s pogradi spali 

s tremi Slovenci. Čeprav smo jih na poti 

srečali še devet, smo se vedno kar potuhnili 

in svoje identitete nismo izdali. Bilo 

je zabavno poslušati, kako razmišljajo in 

kaj govorijo, še posebej ženske. Meni najljubši 

so bili Avstralci, z njimi sem vedno 

tudi v preteklosti imela najboljše odnose 

zaradi njihove preprostosti, iskrenosti in 

dobre volje. Med domačini, in presenetljivo, 

med romarji, ni skoraj nihče, razen 

angleško govorečih, obvladal angleškega 

ali kakšnega drugega tujega jezika. Zato 

svetujem vsem prihodnjim romarjem, naj 

se naučijo vsaj osnov španščine, da bodo 

vsaj približno vedeli, kaj bodo dobili na 

krožnik. 

Po pripovedovanju tistih, ki so že večkrat 

prehodili pot, je septembra v povprečju 

manj romarjev, pa še starejši so od 

onih, ki potujejo na višku sezone. Med 

njimi so bili tudi osemdesetletniki, ki so si 

vzeli dovolj časa in so se doma temeljito 


VArNOST 

FREE TIME - PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS 

fizično pripravili za to kar naporno pot. In 

vsi so prišli na cilj. S prtljago vred. 

Spominjam se prvega šoka ob pogledu 

na nepregledno množico romarjev, ki 

je skupaj z nami še v globoki temi krenila 

na pot. Vsi smo bili podobno oblečeni in 

obuti, kot da bi čisto vsi nakupovali v isti 

trgovini in upoštevali nasvete, objavljene 

na spletnih straneh. Na pomoč! 

Ostaja uganka, zakaj so le redki, kljub 

temu, da smo vsi pridobivali informacije 

z istih spletnih povezav, upoštevali pomemben 

nasvet o priporočeni teži nahrbtnikov 

– ta naj ne bi presegla 10 % telesne 

teže. Potežkala sem nešteto nahrbtnikov. 

Nekaterih nisem mogla premakniti niti za 

ped. Moj je bil med najlažjimi, če seveda 

izvzamem nahrbtniček Američanke Susan, 

ki je bil še najbolj podoben moji toaletni 

torbici. Modra gospa, ki je bila vneta 

zagovornica nekajenja in ostra kritičarka 

španskih oblasti, ki so kljub prepovedi v 

nekaterih lokalih dovoljevale kajenje v zaprtih 

prostorih, je že vedela, zakaj. Enkrat 

je že prehodila to pot, zato se je dobro 

zavedala, da tudi krema za roke po določenem 

času postane težka kot svinec. 

Ženskam po nekaj dneh hoje ni bilo več 

pomembno, ali so našminkane, ali so uporabile 

regenerator za lase, moškim pa, ali 

imajo pri sebi kamero in fotoaparat. Vsa 

odvečna krama je romala po pošti nazaj 

ali je bila odvržena kar ob poti. 

Pohodne čevlje smo v hostlih zaradi 

velikega števila in nič kaj prijetnega vonja 

vedno sezuvali v posebnem prostoru, 

preden smo stopili v skupno spalnico. Nič 

čudnega ni, da je prijatelj nekega jutra, ko 

je zaradi številnih žuljev, ki jih je pridelal že 

prvi dan in je zaradi tega hodil v sandalah, 

namesto svojih vzel tuje čevlje. Ker svojih 

čevljev sploh ni poznal, je trajalo kar nekaj 

časa, da je ugotovil pomoto, čeprav so bili 

čevlji ženski in za dve številki manjši od 


njegovih. Ob najinih patetičnih naporih, 

da bi se dokopala do svojih čevljev, se je 

zabaval cel Camino, midva pa postala prepoznavna 

in vir muzanja. Morda bova celo 

končala v naslednji knjigi o romanju, ki se 

vrstijo kot po tekočem traku. 

Na koncu nam je le uspelo dobiti čevlje 

nazaj. Njihova že rahlo obupana lastnica je 

nekega dne v albergu spala poleg mene; 

nanjo naju je opozorila romarka, ki je bila 

seznanjena s celotno zgodbo. 

Vesela sem bila, da me ni nihče vprašal, 

kaj delam, zakaj sem tukaj. Ljudi sem spoznavala 

brez vnaprejšnjih sodb in pomislekov, 

vsi smo bili le navadni ljudje na poti. 

Celo po imenu smo se spraševali bolj poredkoma 

in bolj proti koncu poti. Ali bi se 

bila drugače obnašala do prijaznega starejšega 

gospoda s smešno kapico na glavi, ki 

je poskrbel zame, ko sem se v solzah zaradi 

neznosnih bolečin v nogah privlekla v spalnico 

v tretjem nadstropju, in me nenehno 

spodbujal na poti Tik pred koncem poti, 

ko smo se poveselili za skupno mizo, sem 

izvedela, da je prijazni mož visoki duhovnik 

v službi angleške kraljice. 

Spominjam se, da sem opazovala ljudi 

s spodnjega ležišča, moje očaranosti nad 

tem, da se dva človeka nista na enak način 

spravljala v posteljo ali jo zjutraj zapuščala. 

Veliko ljudi, veliko različnih načinov ogledovanja 

žuljev, masiranja stopal, raztegovanja 

mišic, prižiganja luči pod odejo, zlaganja 

obleke, zapiranja zadrg na spalnih 

vrečah, pakiranja v temi … 

Camino se lahko prehodi naenkrat v 

celoti ali v daljših časovnih obdobjih in po 

etapah. Francozi in Španci ponavadi hodijo 

skupaj s prijatelji ob vikendih in v poletnih 

počitnicah, oziroma kakor jim pač čas 

dopušča. V svoj romarski potni list pridno 

zbirajo žige v prenočiščih in ko pridejo do 

konca, dobijo potrdilo o opravljeni poti. Za 

pridobitev potrdila morajo prehoditi najmanj 

100 km, romarji na kolesih pa 200 km. 

Romarski potni list si mora priskrbeti vsak 

romar na začetku poti v romarskem uradu, 

saj brez njega ni mogoče poceni prenočevati 

v albergih. Albergi so kar pogosto 

posejani vzdolž poti in ponujajo romarjem 

najmanj skupna ležišča in tuš. Zasebna 

prenočišča, odprta zaradi velikega povpraševanja 

popotnikov, imajo že tudi restavracije 

in bazene. Takšna prenočišča so privlačna 

zlasti za mlajšo populacijo, ki je odkrila 

Camino kot športni izziv in priložnost 

za zabavo. Najpopularnejša prenočišča so 

objavljena v številnih vodnikih. Obstajajo 

tudi posebni albergi, ki jih ni mogoče najti 

v vodnikih in so namenjeni resnejšim 

iskalcem. Ti so zelo skromno opremljeni, 

brez elektrike in kopalnic, in jih upravljajo 

menihi. Po pripovedovanju pa omogočajo 

prvovrstno duhovno doživetje. 

Pravijo, da pot vsakega spremeni in da 

vsakdo dobi svojo lekcijo. Karkoli sem že 

pričakovala od te poti, nisem niti v sanjah 

pomislila, da mi bodo že po enem tednu 

77


VArNOST 

odpovedale noge. Ker nisem imela nobenih 

izkušenj, sem počasi, kljub bolečinam, 

nadaljevala. In sem hodila, dokler bolečine 

niso postale neznosne in hoja popolnoma 

nemogoča. 

Tolažila sem se z mislijo, da se bom 

lahko do cilja odpeljala z avtobusom, počakala 

prijatelja, dvignila potrdilo (saj sem 

prehodila več kot 500 km) in odletela domov. 

Vendar ni bilo tako. Vsi na poti, brez 

izjeme, so imeli s sabo vodnik po Caminu 

z vsemi potrebnimi informacijami. Midva 

pa sva se zanašala na to, da nama bodo 

potrebne informacije že pravočasno same 

prihajale naproti. Tako sem »pravočasno« 

izvedela, da je vsa moja prehojena pot zaman 

in da ne bom dobila potrdila, če ne 

prehodim zadnjih 100 km do Santiaga. 

Vzela sem si nekaj dni počitka in se odločila. 

Mislila sem si: če bom kljub bolečinam 

naredila prvi korak, bo moja srečna 

zvezda naredila vse, da varno pridem na 

cilj. Podobno je tudi doma, ko se odločam 

za hribe v slabem vremenu. Če grem, 

vedno pridem domov pred dežjem. Po tej 

odločitvi so mi začeli naproti prihajati vsi 

mogoči maserji, fizioterapevti in zdravilci 

in lahko rečem, da so se z mojimi stopali 

ukvarjali predstavniki številnih držav. Na 

nekem počivališču je k meni prišla neka 

ženska. Predstavila se je kot zdravilka in 

mi ponudila pomoč, če ji dovolim, seveda. 

Seveda sem ji dovolila. Energija, ki je 

stekla iz njenih rok, je skoraj odpihnila prijatelja, 

ki je nič hudega sluteč sedel nekaj 

metrov stran. Izboljšanje je bilo takojšnje 

in občutno, lahko sem spet nadaljevala s 

hojo in postala malo bolj ponižna. V roke 

me je vzel tudi odlični avstralski fizioterapevt, 

o katerem sem večkrat slišala, da je 

uspešno pomagal številnim romarjem z 

vnetimi tetivami; prišel je k meni in mi ponudil 

pomoč. Bojda ni več prenesel klavrnega 

pogleda name. Domnevam, da sem 

kazala res žalostno podobo mimoidočim, 

posebej zjutraj, ko sem na njihovih obrazih 

brala, da zame ni nobenega upanja in 

da me spodbujajo le zaradi dobre domače 

vzgoje in ne zato, ker zares menijo, da 

bom prispela na cilj. 

Vedela sem, da se bo zgodilo še nekaj, 

kar mi bo olajšalo pot, in kar sem uporabila 

kot argument pri prepričevanju prijatelja, 

da bom zmogla. Takrat še nismo vedeli, 

da zgibanka, po kateri smo šteli kilometre, 

nima točno vpisanih podatkov, dejanskih 

kilometrov je bilo na srečo občutno manj. 

Pogrešam to popolno vedenje o tem, kaj 

moram narediti, ker je izpuhtelo takoj po 

prihodu domov. 

Pogrešam tudi izraze veselja in dobrodošlice 

na obrazih sopotnikov, ko sva pozno 

zvečer le prilezla v hostel ali mesto. Vsi 

so naju že poznali, tako da me je v Španiji 

pozdravljalo več znancev, kot me sicer v 

Ljubljani. 

Na koncu, dan pred prihodom na cilj, je 

bilo v zraku nepopisno veselje. Na dan so 

prihajale izpovedi o strahu, dvomih, bolečinah, 

pridobitvah. Nikomur se ni mudilo 

spati, želeli smo podaljšati zgodbo, ki se 

bo že naslednji dan zaključila. 

In cilj, Santiago de Compostela. Na trg 

pred katedralo sva prišla zadnja. Sledili so 

objemi in vsakodnevna maša za prispele 

romarje. Katedrala je bila polna, predvsem 

turističnih romarjev, ki so prehodili le 100 

km in so se od nas že na daleč razlikovali 

po čistih čevljih, oblačilih in nahrbtnikih. 

Ozračje je bilo tako nabito s čustvi, da sem 

samo še na hitro s pogledom objela in pozdravila 

svoje zveste, utrujene in umazane 

sopotnike in se neopazno izmuznila ven. 

Treba je bilo pohiteti na letališče. 

Preden sem se odpravila na pot, sem 

sodelavcem obljubila, da bom v katedrali 

prižgala svečko za cel kolektiv. To sem tudi 

storila, tako da bi, dragi sodelavci, že od 

30. septembra 2009 morali občutiti izboljšanje 

na vseh ravneh. Če pa tega še niste 

zaznali, je najverjetnejša razlaga, da moja 

želja, zaradi množice podobnih, še ni našla 

poti do naslovnika. Pa jo bo, kmalu. 

Besedilo: A. S. 

Foto: splet in osebni arhiv 

POPOTOVANJE PO UKRAJINI 

MISIJON – ZA NASMEH NA OTROŠKEM OBRAZU 

Potujemo zato, ker je po svetu veliko zanimivega. Druge dežele, ljudje, kultura in podnebje ti odpirajo nove horizonte 

in svoboda, ki jo živiš, ko odvržeš breme vsakdana, te vodi v poglabljanje vase in ti omogoča osebno rast. In ko si upaš 

posegati po najbolj norih in divjih sanjah, izžarevaš ljubezen, strast in hrepenenje. Ob tem spoznaš, da je resnično dobro 

v življenju, naučiti se ljubiti, ljubiti tako, da sem srečna, ko je srečen tisti, ki je z menoj. 

78 


VArNOST 

FREE TIME - PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS 

Sprejem na letališču z veleposlanikom Borisom Goletom (skrajno desno na sliki) in misionarjem Tomažem 

Mavričem (levi na sliki), ki že več let deluje v Ukrajini. 

Dve roki imamo: eno, da pomagamo 

sebi, in drugo, da pomagamo drugim, in 

zato sem letos želela svoj dopust podariti 

mladim, ki so zaradi različnih razlogov 

na robu družbe. S skupino prostovoljcev 

sem slabe tri tedne preživela v Ukrajini, 

v mestu Harkov, kjer je na vsakem koraku 

zaznati socialno stisko ljudi. V času, ki 

sem ga preživela ob delu, igranju, petju, 

plesu, športnih igrah in pogovorih z 

otroki, starimi med 3 in 16 let, sem spoznala 

najhujše posledice socialne stiske, 

ločenih družin, alkohola in drugih okoliščin, 

v katerih ljudje iščejo bilko upanja. 

Posledice najhuje prizadenejo otroke, 

saj nimajo nikogar, ki bi postavil temelje 

za njihov razvoj in jim dal občutek pripadnosti 

in ljubezni. 

KO STARŠI SVOJEMU OTROKU NE IZ- 

KAZUJEJO LJUBEZNI 

Deklica, imenujmo jo Ana, je bila cel 

dan jokava in se je držala sama zase. Nikakor 

se ni hotela pridružiti igri. Stala je 

ob strani. Po obrazu so ji tekle solze. Kasneje 

smo izvedeli, da je bil razlog za njeno 

obnašanje brat, ki je bil z nami v skupini 

in nam je vseskozi »paral živce«. Ko 

ji razložimo, da ni odgovorna za dejanja 

svojega brata in zaradi njegovih dejanj v 

naših očeh ni nič manj cenjena, in ko jo 

na koncu objamemo, se v njej prebudijo 

čustva. Začuti, da jo ima nekdo rad in da 

je nekaj posebnega. V tistem trenutku 

se zavedaš, kako malo je treba storiti, da 

človek začuti, da je komu mar zanj. Deklica 

vsega tega doma ne čuti pogosto. 

Neprestano je razpeta med mamo in 

očetom, ki stojita vsak na svojem bregu. 

Oče sicer lepo skrbi zanjo in brata, mama 

pa je močno vpeta v življenje neke sekte 

in tako svojih otrok velikokrat sploh ne 


opazi. Vse, kar oče prinese za pod zob, 

mama odnese med ljudi, ki so ji »zmešali 

glavo«. In potem so tu prepiri in kričanje. 

Sestrica in brat pa sta pogosto prepuščena 

sama sebi … 

Tu je še Dimova zgodba. Dim je zelo 

prijeten deček, toda pogosto disciplinsko 

zelo težaven. Opazimo, da je danes 

že cel dan precej vznemirjen. Le kako naj 

ne bi bil, saj danes njegov triletni brat 

praznuje rojstni dan! Že dopoldne je v 

vrečko skrbno pospravil vse svoje izdelke, 

ki jih je naredil med našimi skupnimi 

delavnicami in jih je želel podariti bratu. 

Ko je prišla ura praznovanja, Dima še 

vedno niso prišli iskat. To ga je močno 

prizadelo. Po telefonu je bilo od staršev 

slišati, da nimajo časa, kajti mama je že 

sprejemala goste, oče pa je imel v načrtu 

pomembnejše stvari. Težko razumljivo 

in po pogovoru z domačini smo 

izvedeli, da Dimovi starši vso ljubezen in 

pozornost izkazujejo njegovemu bratu, 

on pa samo kdaj pa kdaj ujame kakšno 

drobtinico le-te. Tiho 

smo obsedeli, v naših 

glavah pa je odmevalo 

vprašanje, kako 

se lahko starši tako 

obnašajo do svojega 

otroka. 

DAN V ZAPORU (IZ 

PRIPOVEDOVANJA 

PROSTOVOLJKE 

DARJE MARIJE KO- 

REVC) 

Pripeljemo se 

pred ogromno stavbo, 

povsod bodeča 

žica. Vstopimo. Stopnice. 

Vonj po kloru. 

»Smo mogoče na kopališču« Kmalu 

se zopet zavemo, kje smo. Pred nami 

se odpre velik hodnik, na vsaki strani 

klopi, na katerih sedijo ljudje z velikimi 

vrečami pred seboj. Priprti smejo videti 

svoje bližnje le dvakrat letno, zaradi 

revščine pa živijo v pomanjkanju. Svojci 

in bližnji jim v vrečkah nosijo hrano 

in stvari za osnovne potrebe. V eni sobi 

naj bi jih bilo trideset, postelj je pa le 

petindvajsetj. Kaj šele zadovoljevanje 

osnovnih psiholoških potreb in uresničevanje 

otrokovih oz. človekovih 

pravic! Zapor namreč sprejema posameznike 

od 14. leta dalje. Gre za osebe, 

ki še niso obsojene, temveč čakajo 

na sojenje (tudi do dve leti). Spremljevalec 

pripoveduje o sistemu, ki vlada v 

državi, sistemu, ki je poln groze, zatiranja 

in manipulacije. Med bivanjem v 

Harkovu smo izvedeli, da temnopolti, 

ko se prične nočiti, zaprejo vrata svojega 

doma in tam ostajajo na varnem, saj 

so ponoči velikokrat tarče napada. Tudi 

otroci ulice so velikokrat tarče, pogosto 

nedolžne. Policist ustavi otroka, 

mu npr. podtakne drogo (ali pa tudi to 

ne), ga obdolži kaznivega dejanja, stlači 

v avto in odpelje v zapor. Kako izsiliti 

priznanje dejanja, ki ga otrok ni storil 

Tako, da mu na glavo povežejo vrečo 

in vanjo spustijo plin; da ga privežejo 

na stol. Kako se upreti krivici, ki se mu 

godi Edina možnost je podkupnina. 

Iz vseh dogodkov, ki smo jim bili bili 

priča v Ukrajini, začenjamo razumeti, 

čemu je sploh potrebno misijonarstvo 

v Harkovu oz. v Ukrajini. Ljudje so zaradi 

revščine v krizi. Nimajo ničesar skupnega, 

kar bi jih povezovalo in jih delalo 

močnejše, da bi se zmogli uspešno boriti 

proti svoji stiski. Ljudje, ki so med seboj 

povezani, zmorejo veliko več! Tudi 

njihova beseda je močnejša! 

Besedilo in foto: Darja Kokalj 

79


VArNOST 

UROŠ KOCBEK – IZJEMEN USPEH NA SVETOVNEM PRVENSTVU 

Uroš Kocbek, policist policijske postaje 

vodnikov službenih psov in konjenikov 

v Mariboru, je septembra odpotoval 

v Belgijo na svetovno prvenstvo 

v preskakovanju ovir za mlade konje in 

s tem uresničil svoje sanje. 

Uroš se ukvarja s konjeništvom, odkar 

pomni. Pri sedmih letih se je včlanil v Konjeniški 

klub Maribor, s konjem Atomom 

je leta 1996 postal slovenski mladinski 

prvak v preskakovanju ovir. To je samo 

drobtinica njegovih vrhunskih rezultatov 

v tem športu. Po končani srednji šoli, kjer 

je ves čas imel status športnika, je v policiji 

odslužil vojaški rok, leta 2001 se je vpisal 

na Policijsko akademijo. Po končanem 

šolanju je bil dodeljen na mariborsko policijsko 

postajo vodnikov službenih psov 

in konjenikov. Tekmoval je na večjih prireditvah 

po Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški. 

Njegovi rezultati so bili vse boljši in 

letos se je uvrstil na svetovno prvenstvo 

v Belgiji. 

Svetovno prvenstvo v preskakovanju 

ovir za mlade konje v Belgiji, Lanknu, je 

bilo od 24. do 27. septembra. Udeležilo se 

ga je 413 tekmovalcev s 745 konji iz 43 držav. 

1100 kilometrov in 14 ur vožnje je za 

konja naporna pot, zato so štirje slovenski 

predstavniki s petimi konji odpotovali že 

20. septembra. Uroš je tekmoval s petletno 

kobilo Biro, lastnice Darje Ferk iz Ceršaka, 

v konkurenci za petletnike. 

Prvo tekmovanje je bilo že v četrtek, 

ovire so bile postavljene na višino 

130 centimetrov. V konkurenci je bilo 

238 tekmovalcev. Uroš je z Biro tekmoval 

v močnem dežju, storil dve napaki in 

tekmovanje končal z osmimi kazenskimi 

točkami, kar je zadostovalo za 148. 

mesto. Naslednji dan je bilo na sporedu 

drugo tekmovanje, v katerem so si tekmovalci 

prizadevali doseči najboljši čas s 

čim manj napakami. Z Biro sta storila nekaj 

napak in si zato prislužila 20 kazenskih 

točk, zato sta se navkljub odličnemu 

času uvrstila na 199. mesto. V soboto je 

bila prav tako tekma na čas, Uroš se je z 

izjemnim nastopom uvrstil na 118. mesto 

in s tem izpolnil vsa pričakovanja. 

Vsakodnevni treningi in pogosta udeležba 

na večjih tekmovanjih ne bi bili mogoči 

brez podpore nadrejenih v službi, ki 

mu po svojih najboljših močeh pomagajo 

predvsem z ugodnim razporedom dela. 

Za udeležbo na svetovnem prvenstvu mu 

je policija odobrila tudi izredni dopust. 

Uroš svoje izkušnje v konjeništvu prenaša 

na sodelavce in pomaga pri navajanju 

službenih konjev na različne stresne 

situacije, katerim so izpostavljeni. Je eden 

izmed srečnežev, ki so svoj hobi združili 

s službo. S strokovno usposobljenostjo, 

specifičnim znanjem in posluhom za konje 

v svoji organizacijski enoti prispeva 

k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delu 

na terenu – sanje pa si uresničuje na velikih 

tekmovanjih v preskakovanju ovir. 

Besedilo: Mateja Kranjc 

Foto: Uroš Kocbek 

BRANKO LAVRIČ – VEDNO ZMAGOVALEC 

Vztrajen športnik, kriminalistični inšpektor specialist, vojni veteran, 

nekdanji specialec, pripadnik PPE, vedno policist. To je Branko 

Lavrič. 

Vedno si je želel postati policist, a je najprej končal drugo srednjo 

šolo, ne policijsko, odslužil vojaški rok in leta 1987 postal pripadnik rezervnega 

sestava takratne milice. Kot rezervist je tudi dočakal osamosvojitveno 

vojno. Takoj po vojni in zaključenem šolanju za policista pa 

se je zaposlil kot policist v Kamniku. Nekaj časa je bil v specialni enoti, še 

vedno pa je pripadnik posebne policijske enote. Sedaj je zaposlen kot 

kriminalist v oddelku za organizirano kriminaliteto na PU Ljubljana. 

Junija lani je prestal tvegano operacijo hrbtenice. Zdravniki so ga 

seznanili, da se bo v primeru neuspelega posega lahko gibal le s pomočjo 

invalidskega vozička. 

Dobro leto po uspeli operaciji, kateri je sledilo zapleteno in dolgotrajno 

okrevanje, je Brane odtekel ekstremni gorski tek na Grintovec 

v dolžini 9.600 m, z 1957 m višinske razlike, in sicer v času 2 ur in 20 

minut. 

Skratka, Ljatifi, kot ga kličemo prijatelji in sodelavci, je vedno v vrhunski 

psihični in fizični formi. Želimo mu še veliko premaganih ovir. 

Besedilo: Radivoj Uroševič 

Foto: Arhiv Kluba gorskih tekačev Papeš Kamnik 

80 


VArNOST 

2. MEDNARODNO POLICIJSKO STRELSKO TEKMOVANJE 

Policijski komisariat Opčine (Italija), Policijsko veteransko društvo Sever Koper 

in IPA Koper so 26. septembra na strelišču v Črnotičih organizirali 2. mednarodno 

tekmovanje v obrambnem dinamičnem streljanju za policiste in policistke. 

Na turnirju so sodelovale ekipe iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice, 

Združenih držav Amerike in Slovenije, skupaj 122 tekmovalcev in tekmovalk. 

Ekipa Sever 1, ki je osvojila 1. mesto 

Tekmovanje je potekalo s polavtomatskimi 

pištolami kalibra 9 x 19 mm 

in poteznimi šibrenicami kalibra 12. 

Tekmovanje je simuliralo različne situacije, 

v katerih se lahko policisti dejansko 

znajdejo pri opravljanju nalog. Slovenske 

ekipe so se na tekmovanju izjemno 

izkazale. Moški so skupno osvojili prvo 

SPORT 

in drugo mesto, prav tako ženske. Prvo 

mesto je prepričljivo osvojil Martin Humar, 

tesno za njim je bil Matjaž Čuček. 

Tretje mesto pa je osvojil Valter Scussolim 

iz Italije. Tudi ženske so se na tekmi 

izjemno dokazale. Prvo mesto je prepričljivo 

osvojila Monica Viler, sledila je 

Monika Golob, za njo pa je bila tretja 

Nina Cizelj. 

EKIPNO: 

Moški: 

1. SEVER 1 – Martin Humar, Matjaž Čuček, 

Iztok Sulčič, Simon Iskra, Vasja 

Boben 

2. SEVER 2 – Bojan Cvar, Denis Visentin, 

Peter Kern, Boris Tul, Sandi Grk 

3. INTERFORZE PADOVA 

Ženske: 

1. SEVER 11 - Monica Viler, Vesna Podbevšek, 

Andreja Turšič, Andreja Turk 

2. SEVER 12 - Monika Golob, Nina Cizelj, 

Sandra Amon, Anja Zgonc 

3. POLIZIA PENITENZIARIA TRIESTE 

POSAMIČNO: 

Moški: 

1. Martin Humar, SEVER 1 

2. Matjaž Čuček, SEVER 1 

3. Valter Scussolim, Hawk speed team 

Ženske: 

1. Monica Viler, SEVER 11 

2. Monika Golob, SEVER 12 

3. Nina Cizelj, SEVER 12 


Monika Golob, Matjaž Čuček 

Tečaj je bil organiziran v sodelovanju 

z Društvom borilnih veščin Ju-jitsu Obala 

Koper, ki ga vodi mojster jujitsa in nosilec 

3. dan Damjan Apollonio, zaposlen na PU 

Koper. Vodja tečaja pa je bil mojster jujitsa 

5. dan Silvo Nemanič iz SUP PU Koper. 

Treningi so potekali v vadbenem centru 

na PP Piran, in sicer po programu za 6. Kyu 

- beli pas, ki ga uporabljajo v društvu borilnih 

veščin. Redno se je vadbe udeleževalo 

sedem policistov, ki se do sedaj še niso 

ukvarjali z borilnimi veščinami. Med pripravami 

na izpit se je pokazalo, da imajo policisti 

nekatera predznanja, ki so jih pridobili 

med šolanjem ali redno vadbo za izvajanje 

policijskih pooblastil s praktičnim postopkom 

in samoobrambo (PPSA), zato so na 

treningih, ki jih je bilo za začetnike dokaj 

malo, hitro osvajali znanja iz programa. 

Izpit je uspešno opravilo šest policistov, 

ki so pokazali dobro znanje in za to prejeli 

tudi priznanja oz. diplome, en udeleženec 

pa se je poškodoval in zato ni opravljal izpita. 

Udeleženci, zadovoljni z organizacijo 

in kvalitetno izvedbo tečaja, so izrazili željo 

po še kakšnem tečaju, saj želijo z redno 

vadbo jujitsa nadaljevati. 

Besedilo: Silvo Nemanič 

Foto: PU Koper 


TEČAJ JUJITSA ZA POLICISTE PU KOPER 

Na PU Koper je novembra in decembra potekal tečaj jujitsa za policiste, ki so želeli 

opraviti izpit za višjo stopnjo pasu v tej borilni veščini. Na upravi namreč ugotavljajo, 

da je na tem področju vsako leto manj nosilcev pasov, kar pomeni, da je 

lahko slabše tudi znanje te veščine, ki je nujna za učinkovito policijsko delo. 

81

ŠPORT 

VArNOST 

POKAL OB ODHODU ZADNJEGA VOJAKA JLA IZ SLOVENIJE 

Združenje SEVER za Primorsko 

in Notranjsko je v sodelovanju 

s PU Koper 31. oktobra 

na strelišču v Črnotičih v 

Črnem Kalu organiziralo že 

tretje strelsko tekmovanje 

za Pokal ob odhodu zadnjega 

vojaka JLA iz Slovenije. 

Tekmovanja so se udeležili 

člani Združenja Sever, delavci 

policije in ministrstva za 

notranje zadeve, Slovenske 

vojske, Zveze vojnih veteranov 

za Slovenijo ter policisti 

in vojaki iz sosednjih držav. 

Tekmovanje je odprl predsednik 

Združenja Sever za Primorsko 

in Notranjsko, Fabio 

Steffe, ki je ob zaključku najboljšim 

ekipam in posameznikom 

podelil pokale in priznanja 

zmagovalcem. 

Tekmovanje je potekalo po 

pravilih obrambnega streljanja 

(pravila streljanja IDPA), v štirih 

različnih situacijah. Tekmovalci 

so streljali s polavtomatsko 

pištolo kalibra 9x19 mm. Za 

skupno uvrstitev ekipe so šteli 

trije najboljši rezultati posameznikov 

v ekipi. 

Kljub mrazu se je tekmovanja 

udeležilo 84 tekmovalcev 

in tekmovalk. Najbolj vztrajni 

med njimi so bili zagotovo 

sodniki, ki so na strelišče prišli 

prvi, ves dan sodili in ga zadnji 

zapustili. 

Rezultati tekme: 

Skupinsko moški 

1. Sever 

2. SD Veteran Bloke I 

3. Wild Dogs, Hrvaška 

4. PDRI Mors Cu 

5. UVZ 

Posamično moški 

1. Martin Humar, Sever 

2. Matjaž Čuček, Sever 

3. Carluccio Domenico, CCTS, 

Italija 

4. Wisentin Denia, Wild Dogs, 

Hrvaška 

5. Matjaž Mravljak, UVZ 

6. Slavko Brezovnik, UVZ 

7. Tone Šega, SD veteran 

Bloke I 

8. Tomaž Jamnik, SD veteran 

Bloke I 

9. Ivan Plazonič, Wild Dogs, 

Hrvaška 

10. Miran Marega, Sever 

Posamično ženske 

1. Monica Viler, Sever 

2. Ljuba Duščak, UVZ 

3. Monika Golob, Sever 

4. Vesna Podbevšek, Sever 

5. Martina Vrčon, 430 MOB 

Za 1., 2. in 3. mesto so ekipe 

prejele pokale, prvi trije posamezniki 

medalje, prvouvrščena 

ekipa pa je prejela tudi 

prehodni pokal. 


Monika Golob, Matjaž Čuček 

POLICISTI PP KRANJ OSVOJILI KALIŠČE IN STORŽIČ 

Ker je tempo življenja vse 

hitrejši, druženja med sodelavci 

pa je vse manj, 

smo se policisti PP Kranj 

odločili da organiziramo 

enodnevno druženje v hribih. 

Dogovorili smo se, da 

se odpravimo na Kališče 

(1534 m), ki je prijeten razgleden 

in ne preveč zahteven 

vrh, desno od Storžiča. 

Tisti bolj pripravljeni pa 

bi se lahko »sprehodili« 

še do vrha Storžiča, ki je 

najbolj zahoden vrh Kamniško-Savinjskih 

Alp in se 

dviga 2132 m nad morjem. 

V meglenem jutru v začetku 

septembra se nas je 

dvaindvajset pohodnikov 

zbralo v Gamsovem raju v 

Bašlju, od koder smo krenili 

na goro. Pot je potekala po 

lepi, a dokaj strmi poti, večinoma 

skozi gozd. Najbolj 

zagnani so višinsko razliko 

930 m premagali že po dobri 

uri in pol. Ostali so do Doma 

Kokrškega odreda na Kališču, 

prispeli nekoliko kasneje, 

v dobrih dveh urah. Skupaj 

smo se nato v koči ogreli in 

odpočili. 

Vreme nam tega dne 

res ni bilo naklonjeno, saj je 

iz megle pričelo deževati. 

Kljub temu se je sedem najbolj 

pogumnih, ki so se kalili 

že na letošnjem 10. pohodu 

policistov na Triglav, odločilo, 

da poskusijo osvojiti še 

načrtovan cilj – Storžič. 

Odločitev se nam je obrestovala, 

saj je že po kakih 

20 minutah hoje dež ponehal. 

Nadaljnji vzpon po 

spolzkih skalah Storžiča je 

potekal v meglenem, a suhem 

vremenu. Po približno 

uri in 20 minut, smo premagali 

še dodatnih 600 m višinske 

razlike, ter dosegli cilj. Po 

počitku, malici in obveznem 

fotografiranju smo se odpravili 

v dolino. 

Ostali pohodniki so nas 

že čakali v Bašlju, kjer smo 

nato pri brunarici Turističnega 

društva Bašelj imeli družaben 

zaključek druženja ob 

dobri hrani in pijači. 

Besedilo: Robert Ternik 


82 


VArNOST 

SPORT 

NAJBOLJŠA POLICIJSKA IN SLOVENSKA STRELKA 

Slovenska reprezentanca se je med 

28. septembrom in 3. oktobrom 

udeležila 20. evropskega prvenstva 

v streljanju s samostrelom Match v 

mestu Thaon-les-Vosges v Franciji. 

Barve Slovenije je zastopala tudi Renata 

Oražem Vršič, zaposlena v specialni 

enoti. 

Nastopila je v obeh disciplinah, v streljanju 

na 10 in 30 metrov. Slednja je še 

dodatno razdeljena na streljanje stoje in 

kleče, rezultati pa se upoštevajo tudi pri 

skupnem seštevku. 

V prvi disciplini je dosegla zelo dobro 

17. mesto, v drugi disciplini stoje je 

osvojila izvrstno 5. mesto, kleče pa 18. 

mesto, kar je pomenilo odlično skupno 

11. mesto. 

V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa 

iz Švice, srebro je bilo podeljeno Rusom, 

bron pa slovenski reprezentanci. Ravno 

Renatini rezultati so prispevali k tej izvrstni 

ekipni uvrstitvi, ki so jo poleg nje sestavljali 

še Robi Markoja in Izidor Hreščak. 

Letos je Renata na evropskem prvenstvu 

s samostrelom Field in Match osvojila 

že dve kolajni, prejela je plaketo za 3. 

mesto ekipno v samostrelu na 18 m na evropskem 

prvenstvu v Malinski in dosegla 

tudi štiri državne rekorde. Vse je kazalo na 

njeno jasno ambicijo za dosego še enega 

naslova najboljše strelke v Sloveniji. 

Tega je tudi dejansko prejela. Strelska 

zveza Slovenije jo je namreč 22. decembra 

razglasila za najboljšo strelko leta. Renata 

Oražem Vršič je ta naslov dobila že 

osmič zapored. 

Za odlične dosežke ji iskreno čestitamo! 

Besedilo: Boško Doneski, Damjan Žgajner 

Foto: Goran Taradi, Renata Oražem-Vršič 

KONDICIJSKI POHOD 

DELAVCEV PU POSTOJNA 

NA SLIVNICO 

Zaposleni na PU Postojna smo se 11. septembra odpravili na kondicijski pohod na 

Slivnico, znano tudi kot goro čarovnic. To je pravzaprav hrib z nadmorsko višino 

1.114 m. S terase Doma na Slivnici se ponuja čudovit razgled, ki se razprostira na 

Cerknico z okoliškimi vasmi in seveda na znamenito presihajoče Cerkniško jezero. 

Pogled seže še mnogo dlje: od Bloške 

planote, Javornikov in Snežnika do Nanosa, 

Trnovskega gozda in v jasnem 

vremenu celo do Julijcev s Triglavom. 

Z zbornega mesta smo zjutraj odšli po 

pešpoti proti Domu na Slivnici, skozi pas 

grmičevja, borov in mešani gozd na prostrana 

travnata pobočja Slivnice. Po uri in 

pol hoje smo prispeli na vrh, nato pa se 

zopet vrnili do koče, kjer smo se ob lepem 

vremenu naužili prelepega razgleda. 

Spustili smo se po poti prihoda. Ob 

koncu je rahel dež poskrbel za to, da nam 

ni bilo prevroče. Sledilo je druženje ob 

športnih igrah in dobri hrani. Zadovoljni 

zaradi dobre družbe in lepe okolice smo se 

razšli, polni načrtov o naslednjih podvigih. 

Besedilo: Darja Avbelj 

Foto: Luka Mlakar 


83

ŠPORT 

VArNOST 

KONDICIJSKI POHOD VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV PU SLOVENJ GRADEC 

V zadnjih oktobrskih dneh 

smo se policisti enote vodnikov 

službenih psov na 

PU Slovenj Gradec odpravili 

na kondicijski pohod na 

Ribniško kočo na Pohorju. 

Pohoda smo se udeležili 

Aleš Gmajnar, Hubert Enci, 

Mitja Pratnekar in Srečko 

Kotnik. Kot se za vodnike 

službenih psov policije 

spodobi, so nas spremljali 

naši štirinožni kosmati prijatelji 

Rico, Grint in Raf. 

V meglenem jutru smo se 

zbrali pri Grmovškovem domu 

na Kopah. Pod strokovnim 

vodstvom sodelavca in 

gorskega reševalca Huberta 

Encija nas je srednje zahtevna 

pot vodila čez smučišče 

na Malo Kopo, odkoder je 

bil čudovit razgled na Mislinjsko, 

Mežiško in Dravsko 

dolino, ravnodušni pa nismo 

mogli ostati niti ob pogledih 

na s soncem obsijane vrhove 

Uršlje, Pece in Raduhe. 

Po uri hoje po zelo lepi 

planinski poti je Aleš, vodja 

naše enote, že postal lačen, 

zato smo se morali na ukaz 

ustaviti in pojesti zaloge iz 

nahrbtnikov. Seveda pa smo 

kakšen grižljaj privoščili tudi 

kužkom, ki so kar pozabili, 

da so »resni policijski psi« in 

so razigrano in neobremenjeno 

tekali ter se lovili po 

čistem pohorskem zraku. Na 

Ribniško kočo smo prispeli 

okoli poldneva, ne preveč 

utrujeni, vendar polni lepih 

vtisov. S svojo prisotnostjo 

smo vzbudili zanimanje tudi 

drugih planincev, ki smo jim 

zato morali predstaviti delo 

policista vodnika službenega 

psa. Največje zanimanje 

so seveda poželi naši psi. 

Besedilo: Srečko K o t ni k 

Foto: Mitja Pratnekar 

POLICISTI IZ BOVCA NA TRIGLAVU 

Osem policistov PP Bovec se je s tremi pridruženimi pohodniki 

8. in 9. septembra odpravilo na Triglav. 

Vzpon so začeli v Trenti oz. dolini Zadnjice in se po nekdanji 

vojaški oskrbovalni poti – mulatjeri v lepem jutru odpravili proti 

Triglavu. Prvi daljši postanek je bil pri ostankih porušene koče na 

Doliču. Kljub tragediji, ki jo je pozimi povzročil snežni plaz, so prizadevni 

Gorjani, ki upravljajo s kočo, zasilno usposobili del koče, 

ki je še ostal, in tako so tudi nam zagotovili osnovno oskrbo. 

Po okrepčilu smo se odpravili naprej in si pod Glavo v Zaplanji 

ogledali ostanke nekdanje italijanske vojašnice Morbegna, ki stoji 

na nadmorski višini 2.530 m in je najvišji objekt v državi. Pogledi 

pa so predvsem prvopristopnikom nenehno uhajali v vršna ostenja 

Triglava. 

Pod vstopom v zavarovano plezalno smer smo se opremili s 

čeladami in nadaljevali vzpon, ki je bil za nekatere težji, za druge 

lažji. Ob lepih razgledih, pogovorih in srečevanju s pohodniki, ki 

so že sestopali, smo bili hitro na vrhu. Tu smo se zadržali kar nekaj 

časa, saj se nam ni mudilo v dolino. Sledil je planinski krst prvopristopnikov, 

ki so bili kljub rahlo bolečim zadnjicam ponosni, da 

so postali »ta pravi« Slovenci. Bogdan in Primož sta morala zaradi 

obveznosti še istega dne v dolino, ostali pa smo z vrha Triglava 

sestopili preko Malega Triglava do Doma Planika, kjer smo imeli 

rezervirano prenočišče. 

Po prijetnem večernem druženju smo eni bolje, drugi slabše 

prespali noč, se zbudili v megleno in hladno jutro ter se po zajtrku 

84 

odpravili proti Koči na Doliču. Naš načrt, da bi se preko Hribaric 

odpravili še na Prehodavce, smo zaradi hladnega vetra in megle 

opustili in sestopili v dolino. 

Vzpon na Triglav, ki ni bil samo pohod za nabiranje kondicije 

za zahtevno policijsko delo, pač pa tudi prijetno druženje, so opravili 

Petra Danjelič in Milan Koletič, oba prvič, Bogdan Bradaškja, 

Primož Lapanja, Matjaž Černuta, Matjaž Žagar, Rafko Šturm in Igor 

Zlodej. Da se je lahko vzpona udeležila kar polovica zaposlenih 

policistov PP Bovec, se udeleženci vzpona na Triglav še posebej 

zahvaljujejo komandirju Sejadu Jušiću. 

Besedilo in foto: Igor Zlodej 


VArNOST 

SPORT 

INTERPOL COPPER’S CUP 

Projekt Interpol Copper's 

Cup 2009 je bolj ali manj 

zaključen, čaka nas le še 

analiza z družabnim srečanjem. 

Po naši oceni je bila 

odprava na Nizozemsko 

zelo uspešna, saj smo dosegli 

in morda tudi presegli 

zastavljena cilja: uvrstitev 

vsaj ene jadrnice v t. i. 

gold class ter uspešna promocija 

slovenske policije 

in Slovenije. 

Prvi cilj je bil dosežen po 

kvalifikacijah, kjer se je prva 

ekipa s 13. mestom uvrstila 

v »zlati razred«. O promociji 

pa ni treba izgubljati besed, 

saj smo vsem posadkam izročili 

simbolična darila, ki so 

jih prejeli tudi organizatorji 

in častni gostje, med katerimi 

so bili: vodja nizozemske 

nacionalne policije Ruud Bik, 

župan Medemblika Theo van 

Eijk, načelnica policije Noord–Holand–Noord 

(Medemblik) 

Ans Rietstra in vodja 

centralnega nacionalnega 

urada Interpola (IPOL) Nizozemske 

Hansje Brinkman. 

Vse ekipe in častni gostje so 

bili nad izkazano pozornostjo 

prijetno presenečeni. Na 

uvodnem srečanju smo se 

predstavili v oblačilih slovenske 

policije, v uradnem 

prostoru regate pa so bili izobešeni 

promocijski plakati 

slovenske policije. 

Prav vsi člani odprave 

smo se zelo trudili tudi na 

regatnem polju. Kot novinci 

na tem tekmovanju, slovenska 

zastava je namreč prvič v 

22-letni zgodovini tega tekmovanja 

zaplapolala na regatni 

ladji, smo zasedli 12. in 

30. mesto med 32 ekipami. 

Tu moramo omeniti, da nam 

žreb ni bil naklonjen, saj smo 

si izžrebali eno izmed najmanjših 

in najslabših jadrnic. 

Druga ekipa pa je imela še 

dodatno smolo, saj je en član 

ekipe zaradi smrti v družini 

Nizozemsko zapustil že prvi 

dan tekmovanja. Kljub temu 

pa je ekipa v zadnjem plovu 

zadnjega dne zasedla odlično 

tretje mesto. 


Regata je potekala med 12. in 19. septembrom 

Na regatnem polju nismo 

ostali neopaženi in smo 

poželi simpatije drugih ekip. 

Večina ekip nam je priznala, 

da zelo dobro jadramo, da 

imamo zelo dober in hiter 

start, vendar imamo smolo 

z jadrnico. To je dobra popotnica 

za naslednjo regato, 

ki bo čez dve leti. Takrat pa 

se bomo zadeve lotili precej 

drugače, saj smo ugotovili, 

da so pravila le črka na papirju 

in jih skoraj nihče ne 

upošteva, organizator pa se 

na opozorila le nasmehne. 

Kljub vsemu smo z uvrstitvijo 

zelo zadovoljni, nabrali 

smo si ogromno novih 

izkušenj in znanj, spoznali 

veliko prijateljev. Nizozemsko 

smo, kljub veliki utrujenosti, 

buškam in bolečinam 

v okončinah zapustili z mislijo, 

da se zagotovo spet vidimo. 

Zakaj buške in bolečine 

Regata je bila zelo naporna, 

saj smo vsak dan tekmovanja 

izvedli po tri plove, kar 

pomeni, da smo bili na vodi 

med 9.30 in 17. uro, ves čas 

pa kar pošteno vlačili vrvi, 

napenjali jadra in se premikali 

po nestabilni jadrnici. Tu 

pa tam pa so se vmes pojavile 

kakšne ovire, ob katere 

smo se zadevali z nezaščitenimi 

deli telesa. Ampak, to je 

k sreči zdaj že minilo. 

Najbolj pa nas veseli dejstvo, 

da je ves čas tekmovanja 

našo ekipo spremljal 

moto treh mušketirjev Vsi 

za enega, eden za vse in to 

tudi takrat, ko nam plov ni 

najbolj uspel in se je na naših 

obrazih pojavilo razočaranje. 

Prav zato smo se hitro 

pobrali in nadaljevali na vso 

moč. Enako je verjetno veljalo 

tudi za drugo ekipo, saj 

v nasprotnem primeru v zadnjem 

plovu ne bi bili tako 

uspešni. 

Na koncu naj še pripomnimo, 

da se po izjavah našega 

skiperja, pa tudi kolegov 

iz Hrvaške, pri nas in na 

Hrvaškem v takih razmerah 

plovi odpovejo, skrajšajo ali 

prestavijo na kasnejši čas, saj 

je prve dni tekmovanja veter 

občasno presegal 30 vozlov 

(več kot 50 km/h). Vmes je 

bilo tudi nekaj dežja, kakšen 

dan pa se je pokazalo še sonce, 

tako da smo imeli priložnost 

občutiti tako prijazno 

kot tudi neprijazno nizozemsko 

vreme. 

Ekipa slovenske policije, 

ki smo jo sestavljali Zoran 

Kosi, Franjo Stančin, Tomislav 

Habulin, Simon Savski, 

Anton Es, Mitja Vehovec, 

Domen Medved, Tomaž Kapus, 

Matej Pohar, Simona 

Kutnjak in David Leiteinger, 

se vsem, ki ste nas podprli, 

iskreno zahvaljuje. 

Rezultati: 

GOLD CLASS 

1. Vikings, Švedska 

2. Schleswig-Holstein, 

Nemčija 

3. Team Amsterdam, 

Nizozemska 

12. SPST - Slovenian Police 

Sailing Team, Slovenija 

SILVER CLASS 

1. The Flying Dutchmen, 

Nizozemska 

2. Waterrats, Norveška 

3. Kapo-Segelclub Zürich, 

Švica 

14. SLO team, Slovenija 


Zoran Kosi, Franjo Stančin 

85

ŠPORT 

VArNOST 

DOLGA IN NAPORNA, PA TUDI TEKMOVALNA KOLESARJENJA 

Tudi konec letošnjega poletja smo se 

postojnski prometni policisti skupaj s 

prijatelji podali na naporno kolesarjenje 

od Postojne do Debelega rtiča. 

Kljub slabemu vremenu smo se ob 9. 

uri odpravili izpred policijske postaje v Postojni 

in kolesarili do Kozine, kjer je bil prvi, 

pa tudi zadnji postanek. Nato smo se preko 

Črnega Kala spustili do obale in po petih 

urah zaključili kolesarjenje. Po krajšem počitku 

smo kljub dežju in težkim nogam igrali 

odbojko na mivki in košarko ter plavali. 

Po športnih igrah je sledila obilna malica in 

družabno srečanje, ki se je, tako kot vsako 

leto, zaključilo v poznih večernih urah. 

Ker je odziv udeležencev vsako leto 

večji, bomo kolesarjenje, ki postaja že tradicionalno, 

prometniki zagotovo organizirali 

tudi v naslednjem letu. 

Kolesarji OKC PU Maribor, s podporo 

upokojenih sodelavcev, ki še vedno aktivno 

kolesarijo, smo se 6. septembra udeležili 

največje in najbolj priljubljene kolesarske 

prireditve v Avstriji, 18. kolesarskega 

termalnega maratona Wildon. Na maratonu 

je zarisanih in dobro organiziranih več 

kolesarskih prog, od 33 km dolge družinske 

proge, pa do nekoliko bolj zahtevne 

166-kilometrske. 

Odpravili smo se torej na, po trditvah 

organizatorja, 77 km dolgo pot, ki je bila, 

sodeč po naših števcih na kolesih, daljša 

za tri kilometre. Razen zapleta, ko se ni našlo 

kolo, ki ga je kolesar oddal v hrambo, 

je maraton potekal zelo lepo in v izredno 

prijetnem ozračju, ves čas nam je služilo 

tudi vreme. 

Člani Ipinega regionalnega kluba v Novi 

Gorici so 10. oktobra že enajstič organizirali 

kolesarsko tekmovanje Sabotin 2009, 

rezultati katere štejejo tudi za kolesarski 

pokal IPE Slovenije. 

Prvi udeleženci kolesarske tekme so 

kljub začetnemu oblačnemu in deževnemu 

vremenu kmalu prišli na štartno mesto 

in kasneje prekolesarili 4,6-kilometrsko 

progo z višinsko razliko 350 m, ki je potekala 

po makadamski gozdni poti iz vasi 

Prelesje do križišča za lovsko kočo na Sabotinu. 

Zmaga je tudi tokrat pripadla kolesarski 

ekipi iz Ljubljane, in sicer pred kolesarji 

iz Nove Gorice in Postojne. Najhitrejši kolesar 

je bil Tomaž Setničar iz Ljubljane, ki 

je v cilj prikolesaril pred Danijelom Žnidarjem 

iz Nove Gorice in Brankom Sojerjem iz 

Ljubljane. 

Na tekmovanju za pokal IPE Slovenije, 

pri katerem se poleg te tekme štejejo še 

vzpon na Kal in na Slivnico ter tekmovanje 

v Logatcu, pa je prehodni pokal ponovno 

86 

Kolesarjenje od Postojne do Debelega rtiča. 

Kolesarko tekmovanje Sabotin 2009 

18. kolesarski termalni maraton Wildon, Avstrija. 

odnesla zmagovita ekipa kolesarjev iz ljubljanskega 

regionalnega kluba. Kolesarji iz 

Nove Gorice in Postojne so se morali zadovoljiti 

z drugim oz. tretjim mestom. 

Za vse udeležence kolesarskega vzpona 

je organizator pripravil slovesen zaključek 

s podelitvijo kolesarskih pokalov in 

praktičnih nagrad. 

Besedilo: Mitja Palčič, Tome Petreski, 

Bruno Ipavec 

Foto: Klemen Pirman, Tome Petreski, 

Bruno Ipavec 


VArNOST 

SPORT 

DRŽAVNA PRVENSTVA POLICISTOV KOLESARJEV TER V KOŠARKI IN ODBOJKI 

Na letališču Moškanjci pri 

Ptuju je bilo 5. septembra 

3. državno prvenstvo policistov 

kolesarjev, ki ga je 

skupaj s Policijsko akademijo 

organizirala PU Maribor. 

Tekmovalci so uporabljali 

svoja službena kolesa in pripadajočo 

opremo, oblečeni 

pa so bili v delovni komplet 

uniforme za kolesarja. 

Prvenstvo je potekalo v 

ekipni in posamezni konkurenci. 

Sodelovalo je šest ekip iz 

petih policijskih uprav (Slovenj 

Gradec, Koper, Ljubljana, Murska 

Sobota, domačini pa so 

dali dve ekipi). V vsaki ekipi so 

bili po štirje tekmovalci. Kot zanimivost: 

druga ekipa PU Maribor 

je bila sestavljena izključno 

iz policistk. 

Tekmovanje je bilo razdeljeno 

na tri vsebinske sklope. V 

teoretičnem delu so tekmovalci 

opravili preizkus poznavanja 

cestnoprometnih predpisov, 

na poligonu so pokazali znanje 

pri obvladovanju kolesa pri 

spretnostni vožnji, na koncu 

pa so v okviru maratona Poli 

odpeljali še 30-kilometrsko 

kondicijsko vožnjo, ki so se je 

udeležili tudi nekateri člani 

organizacijskega odbora. V 

skupno razvrstitev posamezne 

ekipe se je štel seštevek točk 

najboljših treh tekmovalcev. 

Najboljši policist kolesar je 

bil Gorazd Benotič (PU Maribor 

I), drugo mesto je osvojil 

Tomaž Grešovnik, tretje pa Andrej 

Štinjek, oba iz PU Slovenj 

Gradec. Najboljša ekipa je bila 

PU Slovenj Gradec, sledila sta ji 

ekipi PU Koper in PU Maribor I. 

Poleg tekmovalnega duha 

je prvenstvo imelo tudi močan 

preventivni značaj, saj se 

je dogajalo v okviru množične 

kolesarske javne prireditve, 

Poli maratona, katero progo so 

prevozili pomešani med ostale 

kolesarje. Policisti so tako poleg 

promocije zdravega načina 

življenja in kolesarske kulture 

predstavili tudi delo policista 

kolesarja in tako policijsko delo 

še bolj približali ljudem. 

Na Osnovni šoli Šoštanj 

je 28. novembra potekalo 9. 

državno prvenstvo delavcev 

policije v košarki, ki ga je organizirala 

PP Velenje, natančneje 

Športno društvo VEPOL v sodelovanju 

s PU Celje in Policijsko 

akademijo. 

Na prvenstvu je sodelovalo 

sedem moških in ena ženska 

kombinirana ekipa iz policijskih 

uprav Koper, Ljubljana 

(dve ekipi), Krško, Maribor, Novo 

mesto, Celje in kombinirana 

ženska ekipa – ekipa policistk 

iz policijskih uprav Koper in 

Postojna ter UVZ GPU. 

Končni vrstni red: 

1. PU Celje 

2. PU Ljubljana I. 

3. PU Ljubljana II. 

4. PU Koper 

od 5. do 8. mesta so se uvrstile: 

— ekipa policistk 

— PU Maribor 

— PU Novo mesto 

— PU Krško 

Za fair play in strpnost na 

tekmovanju je bila izbrana 

kombinirana ekipa policistk, 

za najboljšega igralca pa član 

zmagovalne ekipe Mitja Nerat. 

Ekipa PU Celje je kot trikratna 

zaporedna zmagovalka 

prejela prehodni pokal v 

trajno last. 

Kombinirana ekipa policistk 

se je na letošnjem tekmovanju 

premierno predstavila, 

pobudnica zanjo pa je bila Janja 

Meglič. Punce so pokazale 

veliko željo in tekmovalno zagnanost, 

tudi tehnično znanje 

je bilo na primerni ravni. Želeli 

bi si, da bi se košarkarski duh 

dotaknil tudi drugih policistk. 

Nasploh je opaziti, da se 

tehnična in taktična raven 

igre zvišuje. Opaziti je posamezne 

elemente igre, ki krasijo 

tako napad kot obrambo. 

Še največji napredek se pozna 

pri gibanju igralcev brez 

žoge. 

Pozitivna stalnica odličnih 

prvih mest ostaja homogena 

ekipa PU Celje. Jedro tvorijo 

še vedno iz leta v leto bolj izkušeni 

igralci, ki jim do živega 

ne morejo niti precej po letih 

mlajše ekipe. Letos je bila dober 

izzivalec ekipa PU Ljubljana 

I. Pogrešali smo včasih 

zelo konkurenčni ekipi PU 

Kranj in PU Postojna, za kateri 

upamo, da bo naslednje 

– okroglo tekmovanje dovolj 

velik izziv. 

V športni dvorani Tabor 

v Mariboru je PPP Maribor 1. 

decembra organizirala 3. državno 

prvenstvo postaj prometnih 

policij v odbojki. Kljub 

velikemu predhodnemu zanimanju 

se ga je udeležilo le 

pet ekip. Potekalo je seveda v 

tekmovalnem duhu vse do zadnjega 

atoma moči. Ekipe so 

odigrale tekme vsaka z vsako 

in prišle do naslednje končne 

uvrstitve: 

1. PPP Koper 

2. PPP Ljubljana 

3. PPP Maribor (prva ekipa) 

4. PPP Kranj 

5. PPP Maribor (druga ekipa) 

6. PPP Celje 

Pokale in priznanja je podelil 

komandir PPP Maribor 

Marjan Ferk. 

Besedilo: Bartolo Lampret, 

Franc Rožman in Janez 

Škerlak, Davorin Vrabl 

Foto: Bartolo Lampret, Branko 

Perenčevič 


87

ŠPORT 

VArNOST 

TURNIR V MALEM NOGOMETU, KOŠARKI IN ODBOJKI 

Po odigranih tekmah in 

pridobljenih točkah ter doseženih 

golih so slavili igralci 

PP Brežice. Sledila jim je ekipa 

PP Črnomelj, na tretje mesto 

se je uvrstila ekipa PP Koper, 

četrto mesto je zasedla ekipa 

PP Maribor II, peto mesto pa 

je pripadlo domačinom iz PP 

Tolmin. 

Ne glede na doseženo zadnje 

mesto, pri čemer smo se 

poistovetili z de Coubertinovim 

načelom Važno je sodelovati, 

ne zmagati, nam je bilo 

v spodbudo, da smo dobro 

organizirali in izvedli turnir. 

Zato se bomo tudi naslednje 

leto potrudili, že zdaj pa obljubljamo 

tudi tekmovanje v 

metu soškega kamna. 

PPIU Murska Sobota je 7. 

novembra organizirala 2. turnir 

vseh PPIU in specializirane 

enote za nadzor državne meje 

v sektorju mejne policije v 

UUP GPU v košarki. Povabljeni 

so bili tudi ekipa PP Ljutomer 

in kolegi iz Zalaegeszega iz 

Madžarske, ki imajo enako delovno 

področje. Vendar slednji 

v turnirju letos niso sodelovali. 

Turnir je odprla Melita Močnik, 

vodja SMP UUP GPU. 

V prijateljskem, na koncu 

pa tudi v tekmovalnem razpoloženju, 

je nastopilo šest ekip v 

dveh skupinah: 

– v skupini A: SENDM, PPIU 

Kranj in PPIU Nova Gorica 

– v skupini B: PPIU Ljubljana, 

PPIU Murska Sobota in PP 

Ljutomer 

Pa še zaključni dvoboji: 

– za 5. mesto PPIU Murska 

Sobota : PPIU Nova Gorica 

(35 :16) 

– za 3. mesto PP Ljutomer : 

PPIU Kranj (45 : 27) 

– za 1. mesto PPIU Ljubljana 

: SENDM (33:20) 

Tako so zmagovalci postali 

policisti PPIU Ljubljana in prevzeli 

prehodni pokal od lanskega 

zmagovalca, SENDM. 

Bolj za druženje kot zares 

smo pred podelitvijo priznanj 

izvedli tudi tekmovanje v 

Policisti PP Tolmin, člani Športnega društva Fontana, so 

26. septembra pripravili 7. policijski turnir v malem nogometu, 

in sicer na umetni travi igrišča v Tolminu. Na turnirju 

je sodelovalo pet ekip, vsaka se je pomerila z vsako. 

bowlingu, kjer so se nam pridružili 

tudi madžarski kolegi. 

Najboljši so bili domači tekmovalci. 

Rezultati: 

Ekipno: 

1. PPIU M. Sobota-I (Konye, 

Feher, Cimerman) 

2. PPIU Ljubljana, 3. PPIU M. 

Sobota-II 

Posamezno moški: Tibor 

Konye, Szabolc Budai, Bojan 

Kerčmar 

Posamezno ženske: Ibolya 

Kovacs, Milena Pocak, Chila 

Csaba 

Policisti PP Slovenj Gradec 

so 5. decembra v telovadnici 

gimnazije Slovenj Gradec v 

sodelovanju z Območnim policijskim 

sindikatom Slovenj 

Gradec in IPA Regionalnim 

klubom za Koroško organizirali 

3. turnir v odbojki za zaposlene 

na PU Slovenj Gradec. 

Po zboru ekip so sledile 

pozdravne besede organizatorja 

tekmovanja komandirja 

Iztoka Morija in predsednika 

OPS Slovenj Gradec Jadrana 

Žerjala. Odprtje tekmovanja je 

pripadlo direktorju PU Slovenj 

Gradec dr. Juriju Fermetu. 

Letos se je turnirja udeležilo 

pet ekip, kar je bilo manj od 

pričakovanega. Tekmovanje je 

potekalo po enokrožnem sistemu 

»vsak z vsakim«. 

Med zaposlenimi v policijskih 

enotah slovenjgraške 

policijske uprave je veliko 

dobrih odbojkarjev, zato je 

bilo tekmovanje še posebej 

zanimivo. O zmagah v posameznih 

srečanjih so odločale 

malenkosti. Zmagovalna ekipa 

PP Slovenj Gradec je naredila 

še posebej dober vtis, 

saj je po kakovosti izstopala 

med ostalimi ekipami. Ekipo, 

ki jo vodi komandir, namreč 

sestavljajo izvrstni posamezniki, 

ki v zadnjih letih zmagujejo 

na številnih policijskih 

turnirjih na državni ravni. 

Rezultati: 

1. PP Slovenj Gradec 

2. SKP in Sever 

3. PU Slovenj Gradec – »TIGRI« 

4. PPP Slovenj Gradec 

5. PP Dravograd 

Besedilo in foto: Jure Kenda, 

Robert Matis, Marko Rožej 

88 


VArNOST 

SPORT 

ŠPORTNO-DRUŽBENA SREČANJA 

Kljub oblačnemu vremenu je bilo 11. septembra živahno in veselo v športno-rekreativnem centru v Odrancih. PU Murska 

Sobota je namreč organizirala že peto športno-družabno srečanje, poimenovano Dan športa. Organizirala ga je v 

sodelovanju s policijskim združenjem IPA za Pomurje, Športnim društvom UJV Murska Sobota, Policijskim veteranskim 

društvom Sever za Pomurje in območnim policijskim sindikatom. Srečanja so se tudi letos udeležile ekipe iz carine, zaporov 

in vojašnice v Murski Soboti ter upokojenci iz policijske uprave z navijači. 

Tekmovalni del prireditve je minil v 

športnem duhu in brez poškodb. Vrhunec 

je bila nogometna tekma med ekipo 

policijskih šefov in ekipo predstavnikov 

medijev. Novinarska ekipa je imela 

tokrat več športne sreče, saj je nasprotnike 

premagala z rezultatom 3 : 2. 

Najboljšim so pokale podelili direktor 

UKP GPU Aleksander Jevšek, direktor 

PU Murska Sobota Drago Ribaš, pridružila 

sta se nam še vrhunska športnika, 

zaposlena v policiji, Luka Špik in 

Gregor Urbas. 

Rezultati (prvo, drugo in tretje mesto): 

— Nogomet: PP Lendava, PP G. Petrovci, 

PP Murska Sobota 

— Odbojka: Carina Murska Sobota, 

služba SUP, služba SKP 

— Pikado (ženske): službe direktorja 

PU I., službe direktorja PU II., Carina 

Murska Sobota 

— Pikado (moški): PP Lendava I., G. 

Petrovci I., PPIU Murska Sobota 

— Vlečenje vrvi: PMP Petišovci, PP 

Lendava, PVD Sever za Pomurje 

— Košarka: PP Ljutomer, PSVR Murska 

Sobota, PP Murska Sobota 

Med ekipama policijskih postaj 

Ljubljana Center in Ljubljana Moste je 

24. septembra na nogometnem igrišču 

Športnega društva Šmartno potekala 

prijateljska tekma. 

Kljub predhodnim nekajdnevnim 

»razkazovanjem mišic« obeh ekip, takšnim 

in drugačnim stavam ter poskusom 

vplivanja na nasprotno moštvo 

je tekma potekala v prijetnem razpoloženju 

in prijateljskem duhu. Končala 

se je z minimalno zmago nogometašev 

PP Ljubljana Center (2 : 1), vendar pa 

je bil rezultat na tej tekmi drugotnega 

pomena, saj je pri vsem skupaj šlo za 

prijetno druženje in spoznavanje, kar 

je bilo še bolj opazno po sami tekmi. 

Ob koncu uspešnega in prijetnega 

dneva smo sklenili, da bomo s podobnimi 

dejavnostmi in druženji nadaljevali 

tudi v prihodnje. 

PP Šentilj je 29. septembra v dvorani 

Hlade v Zgornji Kungoti organizirala 

celodnevno športno-družabno srečanje. 

Kljub zelo zgodnji jutranji uri smo 

se zbrali vsi in dvajset minut kasneje že 

igrali prve teniške dvoboje. 

Treba je bilo pohiteti, ker smo igrali 

po sistemu »vsak z vsakim« in tako »odgarali« 

55 nekoliko skrajšanih tekem. 

Želja udeležencev je bila pač čim realnejša 

uvrstitev vseh v t. i. postajno ATP 

lestvico. 

Tekme si je ogledalo tudi nekaj članov 

kolektiva, ki tokrat niso vrteli loparja. 

Tekmovalce je prišel spodbujat 

tudi vodja enote Branko Pivljakovič. 

Obiskal nas je tudi nekdanji komandir 

Bojan Kitel, sedanji vodja službe direktorja 

PU Maribor, ki se je v igri tudi sam 

preizkusil. 

Zmago na turnirju si je z lahkoto priigral 

Matjaž Trunk. Drugo mesto je pripadlo 

vztrajnemu in nepopustljivemu 

Bernardu Vesenjaku, na tretje mesto 

pa se je z veliko truda zavihtel Matjaž 

Breznik. Druženje se je nadaljevalo še 

dolgo po razglasitvi rezultatov. 

Besedilo: Peter Pungartnik, 

Sebastjan Juhant, Miran Rat 

Foto: Peter Pungartnik, Danilo Brumen, 

PP Šentilj 


89

ŠPORT 

VArNOST 

PODLOGAR IN BIŽAL DRŽAVNA 

PRVAKA MED PARI V JUJITSU 

Inštruktor praktičnega postopka in samoobrambe s 

PU Ljubljana Elvis Podlogar se je 21. novembra udeležil 

državnega prvenstva v jujitsu, in sicer v duo sistemu. 

Skupaj s svojim partnerjem Sergejem Bižalom 

je drugič zapored postal državni policijski prvak med 

moškimi pari. 

Tekmovanje, ki ga je organizirala Ju-jitsu zveza Slovenije, 

je bilo v Globokem pri Krškem, udeležilo se ga je pet 

klubov iz Slovenije, skupno pa 41 parov oz. 82 tekmovalcev. 

Tekmovanje velja za odprto državno prvenstvo, obenem 

pa tudi policijsko državno prvenstvo. Zanj je značilno, 

da so tekmovalci razdeljeni v različne starostne kategorije, 

od 13. leta dalje se tekmuje v moški in ženski kategoriji 

ali kategoriji mešanega para. Tekmovanje se odvija tako, 

da par proti paru, ki pokaže poljubno obrambo proti določenim 

napadom, razdeljenim v štiri skupine, zmaga z več 

zbranimi točkami. Gre za najbolj atraktivni del tekmovanja 

v jujitsu. 

Želje para Podlogar–Bižal in njunega trenerja, učitelja 

samoobrambe v Policijski akademiji in obenem nosilca 

najvišjega pasu 6. dan v Sloveniji, Gorazda Toplaka, segajo 

više od državne ravni. Podlogar in Bižal se pripravljata za 

udeležbo na mednarodnih in domačih tekmovanjih, kjer 

upata na potrditev uspeha in hkrati na možnost za nastop 

na svetovnem prvenstvu, ki bo naslednje leto v St. Peterburgu 

v Rusiji. 

Besedilo: Nermin Isič 

SPOMINSKI POHOD NA KRN 

Pri Krnskem jezeru je 14. novembra potekala tradicionalna 

slovesnost v počastitev vseh padlih in umrlih vojakov ter 

konca 1. svetovne vojne. Spominskega pohoda na Krn, ki so 

ga organizatorji pripravili že dvanajsto leto zapored, so se 

udeležili tudi številni policisti in policistke iz različnih policijskih 

uprav in drugi delavci policije. 

7. NOVOLETNI VETERANSKI 

ŠAHOVSKI TURNIR 

90 

V specialni enoti je sredi 

decembra potekal tradicionalni 

šahovski turnir, 

ki sta ga organizirala Policijsko 

veteransko društvo 

Sever Specialna enota in 

Združenje Sever. Udeležilo 

se ga je 34 šahistov iz 13 

veteranskih organizacij. 

Na otvoritveni slovesnosti 

so sodelovali poveljnik 

specialne enote Marjan 

Anzeljc, podpredsednik in 

sekretar Združenja Sever 

dr. Tomaž Čas in Anton Pozvek. 

Objavljamo prvih deset 

mest: 

1. Franc Kotnik – ZVVS Zasavje 

2. Matej Ušeničnik – ZVVS 

Idrija-Cerkno 

3. Jože Kopše – ZVVS Ptuj 

4. Dušan Ličina – PVD SE- 

VER Specialna enota 

5. Martin Povše – PVD SE- 

VER za Celjsko območje 

6. Andrej Kuhar – PVD SE- 

VER Posavje 

7. Ljubo Krk – ZVVS Celje 

8. Ismet Bešič – PVD SEVER 

Litija 

9. Silvo Kovač – ZVVS Idrija-Cerkno 

10. Dušan Strojin – PVD SE- 

VER Posavje 

Najboljšim je pokale, diplome 

in praktične nagrade 

podelil dr. Tomaž Čas. 

Besedilo: Vincencij Beznik 

Tokratnega pohoda se je kljub slabemu vremenu udeležilo približno 

300 pohodnikov in praporščakov. Med njimi so bili predstavniki 

iz sedmih evropskih držav, predstavniki Zveze policijskih veteranskih 

društev Sever, pripadniki Slovenske vojske, udeleženci v uniformah iz 

prve svetovne vojne, prišli so tudi veleposlaniki in vojaški atašeji. Zaradi 

več kot 30 centimetrov debele snežne odeje so pohodniki letos 

krenili z Lepene. 

Zbrane je na letošnji spominski slovesnosti, ki je potekala pod 

geslom Krn – pohod spomina 1918–2009, nagovoril predsednik organizacijskega 

odbora Janko Sebastjan Stušek, slovesni govornik pa je 

bil Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je 

ob tej priložnosti spomnil na nepojmljivo morijo v prvi svetovni vojni, 

še posebej na soški fronti. Posebno priznanje je prejel upokojeni polkovnik 

madžarske vojske Gabor Ovarij, redni udeleženec slovesnosti 

pri Krnskem jezeru. Sledila je tradicionalna komemoracija za padlimi 

vojaki pri »madžarskem križu« na Dupli planini. Zvečer pa so se na 

obrežju Krnskega jezera zbrali pohodniki z baklami v rokah in še enkrat 

počastili spomin na padle in umrle v prvi svetovni vojni, ki se je 

končala s kapitulacijo Nemčije 11. novembra 1918. 

Pošta Slovenije je letos ob bivaku odprla tudi enodnevno pošto 

5234 Krnsko jezero s posebnim žigom, novogoriško filatelistično društvo 

pa je izdalo spominsko dopisnico. 

Besedilo: Dean Božnik 

Foto: Igor Zlodej 


Z glavo na zabavo

Fotozgodba: 

Vaja Krka 2009 

Foto: 

Nina Djordjević, Alenka Drenik, Monika Golob, Brigita Petric

VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?