Vrhunske varnostne rešitve Vrhunske varnostne rešitve

izobraževaNje je predpogoj za varNost
Vsa varnostna tehnologija je brez pomena, če jo
obdajajo posamezniki, ki o področju varovanja
informacij vedo malo ali celo nič. Zaradi tega bi
se moral letno vsak sleherni zaposleni udeležiti
vsaj enega tečaja s področja varovanja informacij.
Varnost se namreč prične in konča pri končnih
uporabnikih. Kriminalec za izvedbo napada
namreč potrebuje le enega zaposlenega, ki mu
omogoči dostop do podatkov, ki so ključnega
pomena za vdor in krajo zaupnih podatkov. Da je
temu v praksi tako, se je pokazalo na primeru napada
na podjetje RSA. Tu je napadalcem z uporabo
okužene priponke v e­pošti uspelo pridobiti
informacije o sistemu SecurID, ki se marsikje uporablja
za preverjanje pristnosti. S pridobljenimi
podatki so napadalci napadli ameriškega
vojaškega giganta Locheed Martin.
Da bi slovenska podjetja pridobila vsaj osnovna
znanja s področja varovanja informacij, je bila v
začetku marca organizirana varnostna konferenca
RiSK 2011. Tu je šlo za tradicionalen specializiran
dogodek s področja elektronske varnosti
in neprekinjenega poslovanja. Glavni moto
letošnje konference je bil: ”New generation of
IT security”. Program konference je bil usmerjen
tako, da so obiskovalci dobili vpogled v zadnje
tehnološke rešitve za zaščito računalniških
omrežij pred zlorabami in zadnje aktualne informacije
o grožnjah na spletu ter šifriranju in
zaščiti podatkov v oblaku. Prav tako so se na
konferenci prikazali primeri iz dobre prakse s
področja virtualizacije in nemotenega poslovanja.
Na 25 predavanjih in okrogli mizi so se
predstavila tuja in domača podjetja.
varNost e-baNčNištva iN e-uprave
Varnost e­bančništva je v slovenskem prostoru
relativno dobra, medtem ko je varnost e­uprave
bolj porazna kot ne. Konec lanskega leta je bil
namreč velik del spletnih strani slovenske vlade
in ministrstev več ur nedostopen. Krivdo za to je
ministrstvo za javno upravo pripisalo okvari virtualizacijske
(strežniške) infrastrukture, kjer naj bi
Uroš Bogataj,
MEGALITH
Info & Media
Uroš Bogataj, s.p.
O spletni varnosti
Ljudje smo zanimiva bitja.
Res. Vseh stvari se lotimo
brez popre jšnjega
razmisleka o možnih posledicah.
Zato o varnosti
razmi šljamo šele potem,
ko je že prepozno, ko se
zgodijo stvari, za katere
smo upali, da se ne bodo.
Vsaj ne nam. Tak odnos
do varnosti pa se
nam lahko kaj hitro maščuje. Pravijo, da gre osel
samo enkrat na led. Zato je na mestu vprašanje,
ali ne delamo krivice oslom, ki jih imamo za slaboumne,
če nekateri med nami potrebujejo več
»izletov« na led, da se končno spametujejo in
poskrbijo za varnost.
Varnosti vedno postavljamo ceno, čeprav je kot
vrednota neprecenljiva. To se še najbolj pozna
pri varnosti na spletu, saj je tu vsak evro, ki ga je
treba za to plačati, preveč. Večina ljudi še vedno
meni, da varnost na spletu nima učinka na
odpovedalo osem strežnikov, od katerih je
odvisno delovanje internih storitev in tudi spletnih
predstavitvenih strani. Mogoče se razlog za
izpad skriva v tem, da ministrstvo za javno upravo
ni imelo na mestu plana za neprekinjeno poslovanje,
ki bi precej omilil izpad.
Da stanje na področju varovanja informacij v
slovenski javni upravi ni tako dobro kot bi
moralo biti, je pokazala tudi hekerska skupina
Anonymous. Ta se je pred kratkim dokopala in
objavila spletne naslove, imena, priimke in celo
serijske številke digitalnih potrdil (certifikatov), ki
jih izdaja ministrstvo za javno upravo (SIGEN­
CA). Poleg tega so razkrili še vsebino elektronske
pošte, ki so jo lastniki certifikatov naslavljali
na podporo službe, ki potrdila izdaja. Ti so objavljeni
na spletni strani http://goo.gl/tQNzd.
Hekerska skupina Anonymous zadnje časa
»
PREDSTAVITEV
AKTUALNO
resnično življenje. Vendar je to največja napaka.
Ker se ljudje nevarnosti zavemo šele, ko imamo
fizične probleme, bi morda bilo zanimivo izvesti
poskus, kako prenesti »bolečino« spletnih nevarnosti
na našo kožo. Tako bi se zelo hitro zavedli
pravih razsežnosti spletne (ne)varnosti.
Mogoče nam lahko pri razumevanju tega pomaga
Kevin Warwick, profesor kibernetike na
univerzi v Readingu (prvi kiborg). Z nekakšnim
elektronskim vmesnikom bi poskrbel za
povezavo raču nalnika in našega živčnega sistema,
da bi fizično začutili vsako škodljivo kodo,
napad ali kakršnokoli drugo spletno nevarnost.
Vsi, ki pa se z varnostjo na spletu tako ali
drugače ukvarjamo, se nevarnosti prav dobro
zavedamo. Zato naj nakup dobre programske
in morda tudi strojne zaščite, pravilna uporaba
spleta ter modro ravnanje z našimi osebnimi
podatki ne bodo le pre slišana priporočila, ampak
upoštevana navodila. Tudi kakšnega predavanja
ali delavnice na to temo se je pametno
udeležiti vsake toliko časa, saj se splet razvija z
visoko hitrostjo in prav tako tudi (ne)varnost.
povzroča preglavice tudi slovenskemu bančnemu
sistemu. Ta je na začetku februarja v znak
podpore prosti kontroverznemu protipiratskemu
sporazumu Anti­Counterfeiting Trade Agreement
(ACTA) napadla informacijski sistem
državne banke NLB. Ta po njihovem mnenju
namreč predstavlja »središče korupcije« v Sloveniji.
Spletna stran NLB je bila nedostopna kar
eno uro. Tu je na srečo šlo le za opozorilo naši
vladi, saj podatki iz banke niso bili odtujeni.
Sicer je res, da tako slovensko e­bančništvo in
e­uprava doslej še nista utrpela večje škode
zaradi spletnih napadov. To pa seveda še ni zagotovilo,
da se to ne bo zgodilo v kratkem.
Upajmo, da bosta e­bančništvo in e­uprava pri
nas grožnjo vzela resno in poskrbela za ustrezno
varovanje informacij. V nasprotnem primeru
se jim ne piše nič kaj dobrega.
www.racunalniske-novice.com Računalniške novice 31
«