ZDRAVSTVENA NEGA INFEKCIJSKEGA BOLNIKA

M.Kotnik. Zdravstvena nega infekcijskega bolnika. Interna skripta za 4.letnik in ¾.letnik IO 11
4.1. Imunost - specifična odpornost
IMUNOST je obramba organizma pred infekcijo. Razdelimo jo:
1. PRIROJENO ali NESPECIFIČNO
Sem spada NARAVNA ali VRSTNA; človek ne more dobiti nekaterih
živalskih nalezljivih bolezni.
2. PRIDOBLJENO ali SPECIFIČNO
Smo razdelili na NARAVNO, kamor spada AKTIVNA, ki jo dobimo po
preboleli bolezni, ter PASIVNA, ki se prenese iz matere na plod v prvem
letu življenja.
PRIDOBLJENO imunost smo tudi razdelili na UMETNO in to na AKTIVNO, ki
jo izvedemo s cepljenjem (v osebo vbrizgamo oslabljene mikrobe, ki ne
morejo povzročiti bolezni, vendar so telesu tujki); ter na PASIVNO, ki jo
izvedemo tako, da vbrizgamo serum, v katerem so že narejena
protitelesa.
CEPLJENJE se imenuje tudi VAKCINACIJA. (CEPIVO je VAKCINA). Ponovno
cepljenje se imenuje REVAKCINACIJA.
ANTIGEN je snov, ki v organizmu sproži IMUNSKI ODGOVOR oz. IMUNSKO
REAKCIJO, ter povzroči nastanek zaščitnih protiteles.
ANTIGENI so:
• bakterijski strupi
• drugi mikrobi
• strupi živali (kač...)
• vse beljakovine, ki so telesu tuje (presajeni organi)
• lahko tudi celice lastnega organizma (rakave celice)
• vsi strupi niso antigeni (morfij, nikotin,...)
• najpogostejši antigeni so beljakovine
PROTITELESA
So beljakovinske molekule - IMUNOGLOBULINI, ki jih tvorijo celice
LIMFOCITI B. Vsako protitelo se veže na specifično področje antigena.
Ko antigen vstopi v telo sproži odgovor organizma oz. nastanek protiteles.
Pomni!
• Razložite serum!
• Pojasnite pridobljeno in prirojeno imunost!