Avgust - Planinski Vestnik

(senožeti), po katerih so posejane »štale« in »bajte« ukovških kmetov. Ker
jim dolina nudi le malo sredstev za preživljanje, jim je postala »planina«
(kakor jo na kratko imenujejo) prava krušna mati. Ne samo mlekarstvo in
sirarstvo, marveč tudi dobro uspevajoči gozdni predeli jim tu dajejo sredstva
za primeren obstanek. Ker prebijejo kmetje s svojimi družinami večji del leta
(od zgodnje spomladi do pozne jeseni) v planini, je svojčas obstajala tamkaj
tudi šola za šoloobvezno deco, in sicer med Ravno in Ukvo v višini 1258 m.
Šele 1. 1924 je prenehal šolski pouk na planini — šolska zgradba pa se je
spremenila v planinsko kočo Rifugio Gortani, ki je bila nekaj časa
pod upravo CAI. Danes je koča pod upravo šolskega patronata in se uporablja
za letovanje učeče se mladine. Na Ukvah pa je zgradil 1. 1949 v višini
1210 m CAI, sekcija Trst, na mestu, kjer se steka potok, ki priteka s Pleč, v
Ukvo, novo prostorno kočo Rifugio Fratelli Nordio e Riccardo Deffar, ki
je odprta v zimskem in letnem času. 29 Mimo tega je odprl pod T a m a r j e m
posestnik Vedam iz Ukev, po domače Črnikelj, prav lično gostišče (Osteria
del Camoscio), ki ga sam upravlja in ki je odprto samo čez poletje. Nad Tamarjem
je rudnik mangana, ki pa danes ne obratuje in se poslopja okrog tega
rudnika začasno uporabljajo za letovanje mladine raznih italijanskih zavodov.
S koče Rifugio Fratelli Nordio drži pot proti vzhodu skozi Pleče na
Zahomsko planino (2 uri); razen tega drži od te koče proti severu pot, ki
zavije pod sedlom D o 1 i n c e (sedlo Lom, zaznamovano na kartah, ljudstvo
ne pozna) na desno proti vzhodu in privede po številnih serpentinah ob
vznožju Ojstrnika na Bistriško planino do planinskega hotela Feistritzer
Alpenhaus — od tod pa na vrh Ojstmika (2 uri).
Državna meja med Italijo dn Avstrijo poteka danes čez Vršič 1861 m,
Zebranje 1750 m in O j strni k 2034 m, tako da spada skoraj večji del
Zahomške in Bistriške planine pod Italijo. Po drugi svetovni vojni je italijanska
vlada razlastila lastnike teh dveh planin, kar povzroča uživalcem teh
planinskih predelov velike težkoče.
Za Kanalsko dolino se danes zelo zanimajo ne samo Italijani, marveč
tudi Avstrijci in Nemci. Promet, ki se vali sedaj skozi to dolino, dovolj dokazuje
izredno važnost tega koščka zemlje, ki leži ob naši meji, v naši neposredni
bližini. Mnogo se tudi piše o Kanalski dolini v italijanskih in nemških
listih in revijah ter znanstvenih knjigah, kar je le dokaz več, kakšno važnost
pripisujejo nam sosednji narodi Kanalski dolini. Temu nasproti moramo ugotoviti,
da je naša javnost do sedaj kazala le malo zanimanja za to dolino, kar
ni v našem interesu. Le če bi četrtino prometa, ki gre skozi Kanalsko dolino,
.prevzele prometne žile po našem ozemlju, bi bil to za nas lep gospodarski
dobiček. Zato bi bilo prav in priporočljivo, če bi se pri nas posvetilo Kanalski
dolini več pozornosti. Tudi tamošnje ljudstvo si želi več gospodarskih, posebno
pa tudi turističnih stikov z nami.
Ludvik
Košir:
OBISK
DACHSTEINA
Prišel je trenutek, ko sva s tov. Anžinom Francem sedla v železno kačo
ter odbrzela v objem dachsteinskih gora.
Težko obložena sva se znašla v noči od 2. do 3. VIII. il955 v prelepi dolini
Ramsau. Lepote doline Ramsau in lepote gorskega sveta v Dachsteinu pa nisva
imela sreče občudovati v vsem sijaju; že od prihoda v Avstrijo nama je bilo
vreme nenaklonjeno: megla, dež, sneg in sodra so bili najini zvesti spremljevalci.
Precej mokra sva dopoldne 3. VIII. prispela v dom Austriahiitte, ki
leži vzhodno od veličastnega osrčja južne stene Dachsteina. Tu se je za naju
začelo enolično življenje v koči.
" C. C h e r s i : I rifugi del CAI nella Venezia Giulia, Trieste.