A - Gradivo - LESNA GRADNJA 2009-2010 - Lesarska šola Maribor

VIŠJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM »LESARSTVO« 

Lesarska šola Maribor 

Višja strokovna šola 

Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les. 

LESNA GRADNJA 

študijsko gradivo – prva izdaja 

2. letnik

Steblovnik, S. Lesna gradnja. 

Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010 


Študijsko gradivo – prva izdaja 

Avtor : Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les. 

Lektor(ica): 

Založil: 

Sedež založnika: 

Leto natisa in izida: 2010 

Število natisnjenih izvodov: 

Maloprodajna cena: 

Avtorske pravice: 

Gradivo je avtorsko delo, služi kot opomnik in je namenjeno zgolj študentom Višje 

lesarske šole in Višje oblikovalske šole kot pripomoček za orientacijo pri osvajanju 

predpisane učne snovi. Gradivo je izdala Višja strokovna šola v interne namene in samo 

za lastno uporabo. Zato se brez dovoljenja avtorja in šole ne sme razmnoževati, javno 

prikazovati niti uporabljati za katerekoli javne namene. 

Gradivo je potrdila Komisija za interna učna gradiva Višje lesarske šole Maribor na svoji seji 

dne __________ 

Maribor, marec 2010 

2



KAZALO: 


KAZALO 3 

1 OBJEKT – HIŠA 7 

1.1 ARHITEKTURNA TIPOLOGIJA NA SLOVENSKEM 7 

1.2.1 ENERGIJSKO UČINKOVITA, ENERGIJSKOSKO VARČNA 

16 

(PASIVNA) HIŠA 

1.2.2 GRADBENA FIZIKA – POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE 18 

OBJEKTA 

1.3 BIO HIŠA 19 

1.4 INTELIGENTNA HIŠA 21 

1.5 MONTAŽNA HIŠA IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 21 

1.6 SKELETNA HIŠA 24 

1.7 BLOK HIŠA - BRUNARICA 26 

1.8 BAVARSKA HIŠA 26 

1.9 JAVNI OBJEKTI 28 

2 KONSTRUKCIJSKI DELI OBJEKTA - HIŠE 29 

2.1 TEMELJI 29 

2.1.1 PASOVNI TEMELJI 29 

2.1.2 TOČKOVNI TEMELJI 31 

2.1.3 PLAVAJOČE PLOŠČE 33 

2.2 STENE 34 

2.2.1 STENE ZIDANE IZ KAMNA 34 

2.2.2 STENE IZ ARMIRANEGA BETONA 34 

2.2.3 STENE IZ LESA - BRUN - BLOK HIŠE (BRUNARICE) 35 

2.2.4 BUTANE (ŠTESANE) STENE IZ ILOVICE 36 

2.2.5 STENE IZ BETONSKIH ZIDAKOV 37 

2.2.6 STENE IZ POLNE OPEČNE OPEKE 37 

2.2.7 STENE IZ VOTLE OPEČNE OPEKE 38 

2.2.8 STENE IZ VOTLE TOPLOTNO IZOLACIJSKE OPEČNE OPEKE 38 

2.2.9 STENE IZ PLINSKEGA BETONA 39 

2.2.10 STENE IZ ZIDAKOV IZOLACIJSKIH MATERIALOV 40 

2.2.11 MONTAŽNE STENE IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 40 

2.2.12 SESTAVLJENE – VEČPLASTNE STENE 42 

2.3 STROPOVI 43 

2.3.1 BETONSKI Z ARMATURO 43 

2.3.2 NORMA STROPOVI 44 

2.3.3 LESENI STROPOVI 45 

2.3.4 OBEŠENI STROPOVI 46 

2.4 STATIKA 48 

3



2.4.1 UVOD 48 

2.4.2 REŠEVANJE STATIČNO DOLOČENIH NOSILCEV 49 

2.4.2.1 Nosilec z ravno osjo – prostoležeči nosilec obremenjen z zvezno obtežbo 49 

2.4.2.2 Konzola obremenjena z enakomerno zvezno obtežbo 51 

2.5 OSTREŠJA – STREHE 53 

2.5.1 KLASIČNO OSTREŠJE – HLADNO PODSTREŠJE 53 

2.5.2 KLASIČNO OSTREŠJE – OBDELANA MANSARDA 55 

2.5.3 PALIČASTO OSTREŠJE IZ LESA 56 

2.5.4 OSTALA OSTREŠJA RAZLIČNIH IZVEDB IN IZ RAZLIČNIH 

57 

MATERIALOV 

2.5.5 OBNOVA HIŠE – STREHE IZ PALIČASTE KONSTRUKCIJE NA 

58 

STARIH OBJEKTIH IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 

2.5.5.1 Objekt iz lahke okvirne konstrukcije in njihova tradicija 58 

2.5.5.2 Nova kritina 58 

2.5.5.3 Izdelava sekundarne kritine 59 

2.5.5.4 Dodatna toplotna izolacija 59 

2.5.6 KRITINE 61 

2.5.6.1 Salonitna valovita kritina – valovita kritina brez azbesta 61 

2.5.6.2 Opečna kritina 61 

2.5.6.3 Betonska kritina 62 

2.5.6.4 Pločevinasta kritina 63 

2.5.6.5 Betumenske skodle 64 

2.5.6.6 Naravne, avtohtone kritine 64 

2.6 BALKONI, LOGGIE, TERASE 65 

2.6.1 TERASE NA TERENU 65 

2.6.2 BALKONI IN LOGGIE V NADSTROPJU 65 

2.7 PODI - TLA 66 

2.7.1 KLASIČNI ARMIRANOBETONSKI PODI – ESTRIHI 66 

2.7.2 SUHOMONTAŽNI PODI 66 

2.7.3 TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA 67 

2.7.4 PODNE OBLOGE 67 

2.8 STOPNICE 68 

2.8.1 TIPI STOPNIC PO OBLIKI 68 

2.8.2 TIPI STOPNIC GLEDE MATERIALA IZDELAVE 69 

2.9 FASADE 70 

2.9.1 TOPLOTNOIZOLACIJSKE FASADE 70 

2.9.2 LESENE FASADE 72 

3. INSTALACIJE 73 

3.1 DIMNIKI 73 

3.1.1 ZIDANI IZ OPEKE 73 

3.1.2 DIMNIMI S ŠAMOTNO TULJAVO 73 

4



3.1.3 DIMNIKI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE 74 

3.2 ELEKTRO INSTALACIJE 74 

3.2.1 ELEKTRO INSTALACIJE – JAKI TOK 75 

3.2.2 ELEKTRO INSTALACIJE – ŠIBKI TOK – ALARMNI SISTEMI, 

CENTRALNO VODENJE, REGULACIJA (RAČUNALNIK) 

76 

3.3 VODOVODNE INSTALACIJE 76 

3.3.1 VODOVODNE INSTALACIJE 76 

3.3.2 HIŠNA KANALIZACIJA 77 

3.4 OGREVANJE IN HLAJENJE 78 

3.4.1 KLASIČNO CENTRALNO OGREVANJE IN VISOKOTEMPERATURNI 79 

TER NIZKOTEMPERATURNI SISTEM 

3.4.1 TOPLOTNE ČRPALKE 82 

3.4.2 SISTEMI ZA PREZRAČEVANJE IN REKUPERATORJI ZRAKA 83 

3.4.3 KOMPAKTNE NAPRAVE 

3.4.4 SISTEMI OGREVANJA NA SONČNE KOLEKTORJE 83 

3.4.5 SISTEMI ZA PRIDOBIVANJE EL. ENERGIJE-SONČNE CELICE - 

FOTOVOLTAIKA 

84 

3.5 CENTRALNE ODSESOVALNE NAPRAVE - SESALCI 85 

4. ZAŠČITA LESA V GRADBENIŠTVU 86 

4.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA 86 

4.2.1 KEMIJSKA ZAŠČITA LESA 88 

5. STAVBNO POHIŠTVO 91 

5.1 DELITEV GLEDE MATERIALA IZDELAVE OKEN, BALKONSKIH 91 

VRAT IN VHODNIH VRAT 

5.2 OKNA IN BALKONSKA VRATA – 20 LETNI RAZVOJ 91 

5.2.1 LES ZA IZDELAVO OKEN 91 

5.2.2 STEKLO 92 

5.2.3 OKOVJE 92 

5.2.4 TESNILA 93 

5.2.5 PREMAZI ZA LES 93 

5.3 OKNA ZA PASIVNE HIŠE 94 

5.4 STREŠNA OKNA 96 

5.5 VHODNA VRATA 97 

5.5.1 LES IN PLOSKOVNI MATERIALI ZA IZDELAVO VHODNIH VRAT 97 

5.5.2 KRIVLJENJE VHODNIH LESENIH VRAT 97 

5.6 SENČILA 104 

5.6.1 POLKNA IN BRISULEJI 104 

5.6.2 ROLOJI 106 

5.6.3 ŽALUZIJE 108 

5.6.4 KOMARNIKI 109 

5



5.6.5 SCREENI 111 

5.6.6 MARKIZE, TENDE 111 

6. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA 112 

6.1 NAVODILO ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 112 

6.1.1 PRIPRAVA ODPRTINE ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 112 

6.1.2 VSTAVITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 113 

6.1.3 MEHANSKA PRITRDITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 115 

6.1.4 TESNENJE STAVBNEGA POHIŠTVA (ZRAKOTESNOST, 

117 

PAROTESNOST IN ZAŠČITA PROTI ZUNANJIM VREMENSKIM 

VPLIVOM) 

6.1.5. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA PO SISTEMU »PIHLER« 118 

6.1.6 TOPLOTNA IZOLACIJA PRI VGRADNJI STAVBNEGA POHIŠTVA 118 

6.1.7 VGRADNJA OKNA S TRAJNO-ELASTIČNIMI EKSPANZIJSKIMI 119 

TESNILNIMI TRAKOVI 

6.1.8 VGRADNJA OKNA Z DVOSTRANSKO LEPILNIMI TESNILNIMI 120 

TRAKOVI 

6.1.9 VGRADNJA DRSNIH VRAT S PRAGOM 122 

6.1.10 VGRADNJA DRSNIH VRAT BREZ PRAGA 123 

6.1.11 VGRADNJA VHODNIH VRAT V POD 123 

7. NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE 124 

8. CE ZNAK IN CERTIFIKATI 136 

9. NANOTEHNOLOGIJA 138 

9.1 BIOCLENA STEKLO – SAMOČISTILNO OZ. LAŽJEČISTILNO 

STEKLO 

9.2 IZBOLJŠANE OBREMENJENE PLASTI NA MANJŠO OBRABO 142 

9.3 POVEČANJE TRDNOSTI KONSTRUKCIJ S TANKIMI NANOSI 142 

9.4 SPREMEMBA BARVE 143 

9.5 SPREMEMBA OBLIKE 144 

10. GRADIVO 145 

6



1. OBJEKT – HIŠA 

1.1 ARHITEKTURNA TIPOLOGIJA NA SLOVENSKEM 

V vsaki regiji so se skozi stoletja izoblikovale kakovostne arhitekturne značilnosti objektov in 

naselij. Prav v vseh primerih lahko zaznamo občutek za upoštevanje splošne in notranje 

naselbinske strukture, oblikovanje prostorov, višinskih razmerij, lokalnih materialov in 

arhitekturnih detajlov. Zanimivo, da je bilo vse to izvedeno v času, ko so bili življenski 

standard, splošna izobrazba prebivalstva in dostop do pravih informacij neprimerno slabši. V 

nadeljevanju bom v kratkem opisal in prikazal nekaj izbranih arhitekturnih primerov iz 

posameznih regij, kako velik in bogat je z arhitekturno dediščino prostor, v katerem živimo. 

Zaradi primarne vezanosti na prostorske pogoje je v geografsko raznolikem slovenskem 

prostoru urbana identiteta močno pokrajinsko pogojena. Vsaka regija in območje ima svoje 

značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. V Sloveniji imamo štirinajst različnih 

arhitekturnih regij, pri čemer ima vsaka svoje značilnosti, kar predstavlja veliko kulturno 

bogastvo naroda. 

Te pokrajine so: 

1. soško-vipavska 

2. kraško-primorska 

3. idrijsko-trnovska 

4. notranjsko-brkinska 

5. gorenjska 

6. ljubljanska 

7. ribniško-kočevska 

8. belokranjska 

9. dolenjska 

10. zasavska 

11. savinjsko-kozjanska 

12. koroška 

13. dravska 

14. pomurska 

Soško-vipavska regija – za to arhitekturo je značilno mešanje vplivov gorenjske in kraškoprimorske 

regije. Značilni ganki, običajno strnjena gradnja, široki napušči in strme strehe 

dajejo stavbarstvu značilen pečat. Objekti imajo spodaj gospodarske prostore in hleve ter 

bivalne prostore v nadstropju. Ta vzorec se ponavlja pri velikih objektih, kot je sklenjen niz v 

Čezsoči ali tudi pri izjemno majhnih, kot je recimo skromna hiša v Bovcu, ki so jo kljub 

omejenemu prostoru in majhni prostornini uporabljali kot bivališča, hlev in shrambo. 

7



Slika 1: Soško-vipavska regija 

Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 26 

Kraško-primorska regija – tradicionalna graditeljska kultura je skozi stoletja izoblikovala 

premišljen stavbni vzorec. Kljub veliki zgoščenosti in racionalnosti v postavitvi ima kraška 

vas poleg javnih tudi popolnoma zasebne zunanje bivalne prostore za posamezni objekt – 

borjače. Portoni v posamezni borjači označujejo vhod in sooblikujejo javni prostor. Značilni 

elementi so tudi posebno skrbno oblikovani dimniki, kamniti okenski in vratni okvirji oz. 

portali ter poslikani napušči. 

Slika 2: Kraško-primorska regija 


Idrijsko-trnovska regija – ostre vremenske razmere in odkritje živosrebrne rude so bili 

vzrok za svojstveno kombinacijo kmečko-delavske večstanovanjske hiše na Idrijskem. 

8



Slika 3: Idrijsko-trnovska regija 


Notranjsko-brkinska regija – prevladujoče gradivo je kamen. Opazen je močan vpliv 

Sredozemlja. Značilen in zanimiv prispevek te arhitekture je nadstrešek nad vhodnim delom, 

ki je ščitil pred vremenskimi vplivi. Strma streha v severnih delih regije običajno tvori 

preprost previs nad vhodnim delom. V krajih, bolj povezanih s Sredozemljem, se spremeni v 

arkade, ki označujejo vhod v hišo. 

Slika 4: Notranjsko-brkinska regija 


Gorenjska regija – ima posebno močan vpliv na slovensko identiteto in to v vsem – od 

narodno-zabavne glasbe do arhitekture in kulturne krajine. Nekritično povzemanje motivov 

ljudskega izročila se lahko hitro sprevrže tudi v kič. Iz bogate zakladnice narodnega 

stavbarstva regije sem izbral na prvi pogled skromno Potarjevo hišo iz Studorja pri Bohinju. 

Stegnjeni dom pod eno streho združuje stanovanjski in gospodarski del. Izjemno sodobna in 

domiselna je rešitev s klančino, ki povezuje vhod in skedenj. Zaradi zamikov in odstopanj od 

pravokotnega tlorisa tvori visoka strma streha nadstrešek nad vhodnim delom. Tudi logična 

kombinacija zidanih in lesenih delov bi bila lahko navdih pri snovanju sodobne hiše, ki bi bila 

lahko racionalna kombinacija zidanih in montažnih delov. 

9



Slika 5: Gorenjska regija 


Ljubljanska regija – ima z osrednjo lego velik vpliv na sosednje, a tudi te močno vplivajo 

nanjo. Za primer sem izbral skico osrednjeslovenske hiše, ki jo najdemo v bolj ali manj enaki 

obliki tudi drugje. Drugi primer kmečke domačije je zanimiv, saj dokazuje, da so tudi v teh 

krajih s stanovanjskim in gospodarskim delom znali ustvariti dvorišče kot popolnoma zaseben 

prostor, ki spominja na današnje atrijske hiše. 

Slika 6: Ljubljanska regija 


Ribniško-kočevska regija – to še danes redko poseljeno in z gozdovi bogato pokrajino, so v 

zgodovini kolonizirali tudi z nemškimi tlačani. Po zasnovi in prostornini podobna 

osrednjeslovenska hiša se od nje razlikuje po načinu gradnje. Kombinacija kamna in lesa, z 

značilno skeletno konstrukcijo v mansardi, je ohranjena v Polomu. 

10



Slika 7: Ribniško-kočevska regija 


Belokranjska regija – arhitektura v tej mehki pokrajini, precej različni od drugih, ima veliko 

kakovosti, ki bi jih tudi v sodobni gradnji lahko s pridom uporabili. Skromnost in 

racionalnost, kot jo kaže hiša v vasi Primostek ali velikopoteznost belokranjskih dvorov, 

ponujajo izjemen in kakovostni urbani vzorec tudi za sodobno gradnjo. 

Slika 8: Belokranjska regija 


Dolenjska regija – pritlična podkletena hiša na ravnini, glavni vhod z dvokrilnimi vrati je 

obrnjen proti cesti, veža se nadaljuje v kuhinjo, skozi enokrilna vrata je povezana z dvoriščem 

in vrtom. Iz veže je dostop do obeh prostorov, hiše in »štiblca«. Na eni strani je vrh hleva hiše 

na pobočju. Vhod je s ceste z nivoja pritličja. Kletni del s hlevi in gospodarskim delom je 

dostopen iz spodnjega nivoja. Ker hiša stoji v Suhi krajini, je zelo pomemben detajl tudi žleb, 

ki vodi s strehe v vodnjak. 

11



Slika 9: Dolenjska regija 


Zasavska regija – v Zasavju je veliko arhitekture podobne sosednjim regijam. Največjo 

značilnost v tem delu predstavljajo kmečko-delavske stavbe, ki so posledica premogovništva 

in industrializacije v teh krajih. Večstanovanjski objekt v Račici bi lahko bil po prostorski 

racionalnosti še danes vzor pri bolj zgoščeni stanovanjski gradnji. 

Slika 10: Zasavska regija 


Savinjsko-kozjanska regija – zanimivost te domačije v Teharjah je veliko in bogato 

oblikovano gospodarsko poslopje. Stanovanjska stavba je manjša, obe poslopji imata značilno 

podolgovato obliko. Stanovanjska hiša je postavljena vzporedno s cesto in pravokotno na 

gospodarsko poslopje, tako da skupaj oblikujeta dvorišče. Ko je bila hiša zgrajena, je bila 

cesta ožja in manj prometna, glavni vhod v hišo je vezan neposredno na cesto, kar postaja pri 

današnjih razmerah problem pri večini tovrstne gradnje. 

12



Slika 11: Savinjsko-kozjanska regija 


Koroška regija – v nasprotju s kamnitimi kraškimi hišami prevladuje pri koroških les, ki ga 

je tu povsod v izobilju. Običajno so iz kamna samo kleti, kar še pripomore k dramatičnosti in 

lepoti te arhitekture. Če se na drugem koncu Slovenije na Krasu hiše običajno stiskajo pred 

burjo in soncem v strnjene gruče, kraljujejo tu samotne domačije-celki, raztresene po 

razgibanih gozdnih pobočjih. Značilni spremljajoči objekti ob kmetijah so oblikovani skrbno 

in z občutkom za detajle. Na skici desno spodaj je poldrugo stoletje stara Makekova kašča na 

Jezerskem. 

Slika 12: Koroška regija 


Dravska regija – tudi v tej, pretežno s kmetijstvom zaznamovani regiji, so včasih 

prevladovale pritlične lesene hiše, krite s slamo, v katerih so bili pod eno streho in v istem 

nivoju združeni stanovanjski in gospodarski prostori. Objekti so bili ravni-razpotegnjen dom, 

dom na vogal (v obliki črke L) ali na dva vogala (v obliki črke U). V gričevnatem svetu so 

prevladovala razložena naselja. Tu so večje domačije sestavljene iz več ločenih objektov. 

13



Najbolj okrašena in izpostavljena je bila v tem primeru stanovanjska hiša. Na skici je 

domačija iz Spodnje Kaple. 

Slika 13: Dravska regija 


Pomurska regija – tudi Pomurje je z različnimi arhitekturami izjemno bogata regija. Značilni 

so domovi, grajeni na ključ (v obliki črke L) ali celo na kukel (v obliki črke U). Opazen je 

tudi vpliv Madžarske, posebno pri bogatem in svojstvenem okrasju glavnih fasad. Lesena 

skeletna konstrukcija, slamnata streha z velikimi napušči ter tla in stene iz zbite ilovice, 

pomešane s slamo, predstavljajo nedosežen vzor in izziv za sodobno ekološko stanovanjsko 

gradnjo. 

Slika 14: Pomurska regija 


14



Skoraj ni človeka na svetu, ki v toku življenja ne bi vsaj enkrat reševal svoje eksistenčne in 

bivalne probleme. Vsi si želimo živeti in bivati v domu, ki je varen, zdravju prijazen, prijeten 

za bivanje, estetsko lep, in prilagojen okolju. 

V osnovi ločimo: 

- hiše: enodružinske hiše, dvodružinske in večdružinske hiše 

- javni objekti: bloki, šole, vrtci, telovadnice, pošte, trgovine, turistična naselja, 

proizvodni objekti – hale, štale, ... . 

slika 15: 

Enodružinska hiša v Posočju, 

arhitekturno prilagojena gradnji 

(starejšim hišam) na tem področju 

Vir: fotografija iz kataloga Marles-hiše, 

2003 

Glede trenda razvoja na trgih Evrope pa delimo hiše na: 

- energetsko učinkovite, pasivne hiše, ničelne hiše in energetsko pozitivne hiše 

- bio hiše 

- inteligentne hiše 

- montažne hiše iz lahke okvirne konstrukcije 

- skeletne hiše 

- blok hiše - brunarice 

- bavarske hiše 

15



1.2.1. ENERGIJSKO UČINKOVITA, ENERGIJSKO VARČNA (PASIVNA) HIŠA 

V času, ko surovine postajajo vedno dražje in ko ljudem ni več vseeno kaj se dogaja z 

uničevanjem narave in ko želijo živeti v prijetnem in zdravem okolju, poti vodijo do 

ekonomične, kvalitetne, okolju prijazne, eksploatacijsko energetsko nepotrošne in racionalne 

gradnje. Z drugo besedo, to je Energijskotsko učinkovita hiša. S takšno hišo oz. objektom ne 

smemo potrošiti več kot 15 do 40 KW/m 2 leto oz. 1,5 do 4 l kurilnega olja/m 2 na sezono. 

Podane so tudi zahteve določenih toplotnih izolacij sten, stropov, strehe, oken (koef. toplotne 

prehodnosti manj kot 1 W/m 2 K in stekla Ug < 0,7 W/m 2 K), način ogrevanja, prezračevanje z 

rekuperatorjem zraka, dodatno izkoriščanje toplotne energije, ... . Zrakotesnost objekta mora 

biti manjša od 1,0 menjav zraka na uro. 

slika 16: 

Enodružinska hiša Griffnerhaus O sole 

mio, arhitekt Matias Tuen, oblikovalec 

swoch ur in avtomobila smart. 

Vir: fotografija iz kataloga 

Griffnerhaus, 2004 

16



Pasivne hiše imajo ostrejše zahteve in lahko potrošimo max. 1,5 KW/m 2 leto toplotne energije 

oz. 1,5 l kurilnega olja/m 2 na sezono. Tudi pasivna hiša oz. objekt ima predpisane zahteve 

določenih toplotnih izolacij sten < 1,5 W/m 2 K, stropov U < 1,5 W/m 2 K, strehe U < 1,5 

W/m 2 K, tla U < 2,0 W/m 2 K , oken (koef. toplotne prehodnosti manj kot 0,8 W/m 2 K in stekla 

Ug =< 0,7 W/m 2 K), način ogrevanja – toplotna črpalka, prezračevanje z rekuperatorjem 

zraka, dodatno izkoriščanje obnovljive toplotne energije – sončne energije, toplote zemlje, 

vode, ... . Zrakotesnost objekta mora biti manjša od 0,6 menjav zraka na uro. 

slika 17: 

Prerez stenskega elementa 

pasivne hiše in kompaktne 

ogrevalne in prezračevalne 

naprave 

Vir: lastna fotografija, 2009 

slika 18: 

Osnovna konstrukcija iz »I« 

nosilcev 

Vir: Prospektni material, 2004 

17



slika 19: 

Pasivna hiša 

Vir: lastna fotografija, 2009 

Izredno pomembna je tudi lega pasivne hiše, saj ni vseeno ali leži na sončni legi, v regiji s 

toplejšim ozračjem. Lahko je pasivna hiša na določeni parceli v določeni regiji npr. na 

primorskem in samo nizkoenergijska hiša v Ljubljani. 

Hišo oz. objekt pa je možno narediti glede porabe energije kot energijsko ničelno hišo oz. 

energijsko pozitivno hišo. V tem primeru moramo vgraditi npr. sončne celice oz. fotovoltaiko 

in oddajati energijo v omrežje. 

1.2.2 GRADBENA FIZIKA – POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE OBJEKTA 

Po novih predpisih, ki so začeli veljati junija 2002, je potrebno izračun gradbene fizike 

priložiti v gradbeno dovoljenje. 

Sam izračun se sestoji iz naslednjih delov: 

Poraba energije za ogrevanje objekta = tranmisijke izgube objekta – sončni pridobitki - interni 

pridobitki (+ % izkoristka vrste in sistema ogrevala oz. ogrevanja/v tujini) (KW/ m 2 na 

sezono) 

Izračun gradbene fizike za pasivne hiše pa se izračuna s programom PHPP, ki vključuje 

ostrejše energijske parametre, zrakotesnost, rekuperacijo zraka, toplotno črpalko, … . 

18



1.3 BIO HIŠA 

V naglici razvoja tehnologije in zaradi psihične obremenitve ljudi na delavnih mestih, se 

veliko ljudi zateka v naravo. Tako je vedno zanimivejša bio gradnja. Vsaj malo prostega časa 

preživeti kvalitetno v objemu naravnih, okolju prijaznih bio materialov. 

slika 20: 

Bio gradnja – bio materiali 

Vir: učni materiala Marles-hiše 

d.o.o, 2004 

Je hiša, ki je enostavna, zgrajena oz. sprojektirana po čim večjem približevanju naravnim fiziološkim 

zakonitostim in iz naravnih materialov ali materialov predelanih z minimalno porabljene energije. Če 

želimo izdelati bio hišo, moramo izpolniti bio življenski krog, s tem pripomoremo k manjšemu 

obremenjevanju okolja. Tudi samo vzdrževanje klime objekta in eksploatacija hiše je cenejša. V takšni 

iši je bivanje prijetno. 

19



slika 21: 

Življenski krog gradnje 

Vir: učni materiala 

Marles-hiše d.o.o, 2004 

slika 22: Bio hiša 

Vir: EXPO 2000 v Hannovru 

20



1.4 INTELIGENTNA HIŠA 

Celoten objekt nadzoruje računalnik. Vse varnostne naprave, zunanja in notranja tipala, posebne 

elektro instalacije z veliko elektronskimi deli, ogrevanje, hlajenje, zapiranje in odpiranje oken, rolet, 

polken, osvetljevanje objekta, nadzor hi-fi naprav, ..., so med sabo povezane in vnaprej sprogramirane 

na delovanje. Elektro sistem je narejen v krogu po objektu – BUS sistem tako, da ima vsak razdelilec, 

stikalo, vtičnica, … svoj senzor. Sistemi so preneseni iz napeljav v letalih. Pri takšnih sistemih lahko 

pride do več problemov delovanja: neobvladovanje tehnike, udar strele, udar večje napetosti v 

tokovnem omrežju. Ti sistemi dosegajo zelo visoko nabavno (zaradi okvar tudi vzdrževalno) vrednost 

in se lahko ti sistemi tudi dražji od vrednosti samega objekta. 

slika 25: 

Material elektro 

napeljav za 

intelegentno hišo 

Vir: Priporočila 

Rosenheimskega 

instituta, 2001, 

Nemčija 

1.5 MONTAŽNA HIŠA IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 

slika 26: 

Sestava stenskega elementa iz lahke 

okvirne konstrukcije v proizvodnji 

Vir: Interno gradivo Marles-hiše, 2004 

21



slika 27: 

Montaža hiše iz lahke okvirne 

konstrukcije 

Vir: Lastna fotografija, 2004 

Ta način gradnje velja kot najzaneslivejši način gradnje v Evropi. Za postavitvijo takšne hiše 

garantira podjetje s svojim premoženjem. Prednost je tudi v hitrosti gradnje, saj se uporabljajo 

suhi materiali in lahko gradimo brez čakanja na sušenje le teh. Sama vgradnja materialov 

poteka v proizvodnji v klimatsko uravnanih pogojih. Materiali so certificirani, postopki 

izdelave in material pa redno kontrolirajo pooblaščeni Inštituti. 

slika 28: 

Bungalov – montažni objekt 

zgrajen iz lahke okvirne 

konstrukcije 


Montažne hiše ali pa javni objekti zgrajeni iz lahke okvirne konstrukcije so lahko pritlični ali pa celo 

velikosti oz. višine do pet nadstropij. So energijsko varčni in primerni za gradnjo energijsko varčnih 

objektov. 

V Sloveniji se uvaja energetska izkaznica stavbe (podobno kot homologacija in prometno dovoljenje 

vozila). Npr. lastnik stavbe z energetsko izkaznico pri prodaji nepremičnine bo lahko dokazoval 

kvaliteto stavbe z energetsko izkaznico. 

22



slika 29 in 30: Energetska izkaznica objekta Zdravstveni dom Fram iz lahke okvirne konstrukcije 

Vir: Interno gradivo Marles – hiše, 2004 

23



1.6 SKELETNA HIŠA 

Osnova objekta so lepljeni leseni nosilci, preklade in stebri. Velike odprtine pa so izpolnjene z 

okni, balkonskimi vrati, samim steklom ali pa s stenami. Takšne hiše ne moremo šteti v 

energijsko varčne hiše. 

slika 31: 

Osna konstrukcija – lepljen les 

skeletne hiše 


slika 32: 

Skeletna hiša 

Vir: Fotografija koledarja Hufhaus, 

2004 

Skeletne hiše so estetsko in vizualno zelo atraktivne. 

24



slika 33: 

Prerez stene konstrukcije skeletne 

hiše 

Vir: Lasten izris, 2004 

25



1.7 BLOK HIŠA - BRUNARICA 

Brunarice so zgrajene iz lesenih brun. Dodatno so lahko toplotno izolirane na notranji ali na 

zunanji strani in obdelane z opažem ali kakšno drugo oblogo na notranji strani. Brunarice so 

estetsko izredno lepe in izdelane iz naravnega materiala – lesa. 

Brunarice smatramo na osnovi preizkusov simulacij potresa in izračunov kot potresno 

najobstojneše hiše. 

Prva leta po gradnji brunarice se le ta posede za cca. 8 cm. Zaradi tega moramo vgraditi 

stavbno pohištvo z vijaki posebej na vložne letve in trioplex trajnoelastičnimi tesnili, da ga 

konstrukcija ne stisne in ohranimo paro ter zrakotesnost. 

slika 34: Prerez stene konstrukcije brunarice in fotografije brunaric 


1.8 BAVARSKA HIŠA 

Posebnost bavarskih hiš je lesena okvirna konstrukcija in medprostor izpolnjen z materiali za 

gradnjo sten. Ta tip hiš je dobil ime po hišah na Bavarskem- 

26



slika 35: Stara bavarska hiša 


slika 36: Novogradnja iz lahke okvirne 

konstrukcije – kopija stare bavarske hiše 


Notranjost bavarske hiše je prijetnega domačega izgleda, z močnimi tramovi in stebri pod 

lesenimi oblogami stropa in notranjim lesenim nelakiranim pohištvom. 

slika 37: Notranjost bavarske hiše 


27



1.9 JAVNI OBJEKTI 

slika 38: Lesarški šolski center v Mariboru – kombinacija klasične in montažne gradnje 


slika 38: Gostinski lokal prehrambene verige Mc Donalts v Ljubljani izdelan iz montažne lahke okvirne 

konstrukcije 


28



2. KONSTRUKCIJSKI DELI OBJEKTA - HIŠE 

2.1 TEMELJI 

Pravilno izvedeni in pravilno dimenzionirani temelji so pogoj za stabilnost objekta oz. hiše. 

Ločimo več vrst temeljev: 

1. pasovni temelji 

2. točkovni temelji 

3. plavajoče plošče 

2.1.1 PASOVNI TEMELJI 

Pri nas normalna izvedba armiranobetonskega temeljenja. Temelji morajo biti dimenzionirani tako, da 

segajo 80 cm v teren, da so v coni, ki pozimi ne zmrzne. Pri geološko zahtevnejših terenih in pri 

objektih večjih višin in mas, pa moramo temeljenje posebej statično izračunati in jih izvesti po teh 

izračunih. 

slika 39: Fotografija enodružinske hiše 


29



slika 40: Vertikalni prerez enodružinske hiše – vidni pasovni temelji 


slika 41: Horizontalni prerez enodružinske hiše – vidni pasovni temelji 


30



slika 42: Horizontalni prerez pasovnega temelja 


2.1.2 TOČKOVNI TEMELJI 

Točkovni temelji se pri nas izvajajo kot temelji podpornih stebrov, nadstrešnic za avtomobile, 

manjših montažnih vikendov, kozolcev, ograj in podobno. V Skandinavskih državah in 

ponekod v Ameriki pa je takšno temeljenje čisto normalna izvedba. Prednost je v možnosti 

izvedbe dosti boljše toplotne in hidroizolacije tal. S takšno izvedbo temeljenja in dodatno 

gradbeno-fizični zaščito se v določenih deželah uspešno bojujejo proti termitom. 

slika 43: Propadajoći 

armiranobetonski 

temelji 

Vir: Lastna fotografija, 

2001 

31



slika 44: Točkovni temelji lesenega vikenda 

Vir: Prospektni material Krivaja, 1987 

32



2.1.3 PLAVAJOČE PLOŠČE 

Se izvedejo v armiranobetonski izvedbi na utrjeno nasutju debeline minimalno 80 cm. Plavajoče 

plošče so posebej primerne za močvirne terena. Npr. pri nas na barju v Ljubljani in okolici. Izvedba je 

cenovno dražja od pasovnih temeljev. 

slika 45: Kontrola položene 

armature pred betoniranjem 

plošče 

Vir: Lastna fotografija, 2009 

slika 45: Plavajoča plošča (za pasivno hišo) na 40 cm toplotne izolacije - ekstrudiranega stirudurja 


33



2.2 STENE 

2.2.1 STENE ZIDANE IZ KAMNA 

Klasična zidava v predelih Primorske in Notranjske, kjer je osnovno gradbeno sredstvo 

kamen. Izredno dobro kljubuje vročini, saj ima zelo dolg fazni zamik in močno akumulacijo. 

V naših krajih uporabljamo granit za gradnjo oz. izdelavo cokla kleti. 

slika 46: Staro jedro primorske vasi zidane iz avtohtonega materiala - kamna 


2.2.2 BETONSKE STENE Z ARMATURO 

Poslužujemo se jih v primerih gradnje pod nivojem zemljišča, včasih vodo nepropustnih 

konstrukcijah za izdelavo raznih nosilnih stebrov, estetsko lepo oblikovanih stebrov, cimsov, 

preklad, ... . 

34



slika 47: betonske stene 


2.2.3 STENE IZ LESA - BRUN - BLOK HIŠE (BRUNARICE) 

Osnova konstrukcije so bruna, ki so istočasno tudi lice oz. fasada hiše. Pri vikend hišicah so 

lahko bruna tudi notranji zaključek objekta. Pri stanovanjskih hišah, kjer potrebujemo večjo 

toplotno izolacijo pa dodatno na bruna v notranjosti pritrdimo dodatne letve, prostore med 

njimi izoliramo s toplotnoizolacijskim materialom in obložimo notranjost z lesenimi, 

mavčnimi ali katerimi drugimi oblogami. Postavitev osnovne konstrukcije iz pripravljenih 

brun traja malo dalj časa in nas pri tem lahko ovira slabo vreme. 

slika 48: Notranja obdelava toplotno izolirane 

brunarice 


35



slika 49: Toplotnoizolacijska stena iz lesenih brun 


2.2.4 BUTANE (ŠTESANE) STENE IZ ILOVICE 

Iz takšnih sten so narejene starejše hiše. Gradijo se tako, da se obojestransko opažijo. Stene so 

debeline 30 cm in več, celo do 1 m, v notranjosti sten so prepredene veje. Toplotna izolacija 

je solidna. Iz zunanje strani je izvedena klasična fasada, notranja stran pa je ometana prav 

tako z ilovico ali apneno malto. Ravnost oz. navpičnost takšnih sten je vprašljiva. 

V sedanjem času se ponovno pojavlja tovrstna gradnja kot bio gradnja. Velik bum so notranji 

ometi iz ilovice in žagovine. Njihova prednost je veliko dihanje oz. sprejemanje in oddajanje 

vlage, posredno s tem pa prijetno bivanje. 

slika 50: Butane – štesane stene 

Vir: http://www.katarinablog.si/2009/11/27/nekaj-zakasnelih-slikko-je-bila-moja-hisa-se-gradbisce/2001 

36



2.2.5 STENE IZ BETONSKIH ZIDAKOV 

V največji meri gradimo kleti in podstavke pod nivojem zemljišča ali tudi do prve plošče hiše 

oz. objekta. Imajo veliko nosilnost. Stene iz betonskih zidakov so toplotno slab izolator, zato 

jih moramo dodatno dobro toplotno izolirati in ločiti od zemljin z dobro hidroizolacijo. Se pa 

neprimerno boljše obnašajo na vlago kot opečni zidovi (zidovi iz opek iz žgane gline). 

slika 51: Betonski zidak 

Vir: http://www.opeka.si/gradbeni_material_zidaki.php, 2010 

2.2.6 STENE IZ POLNE OPEČNE OPEKE 

Starejše hiše, vile in objekti, ki so bili zidani pred in takoj po drugi svetovni vojni so grajeni z 

polno opeko (žgana opeka iz ilovice - gline). Zidovi so debeline 40 in več cm. Zaščita zidov 

je bila zunaj klasična fasada, znotraj pa omet iz ilovice ali apneno-cementni omet. 

slika 52: Polni opečni zidak 

Vir: http://www.njegac.si/prodajni-program/zidaki/unipor/polna-opeka.html, 2010 

37



2.2.7 STENE IZ VOTLE OPEČNE OPEKE 

V času po drugi svetovni vojni pa vse do sedaj in še sedaj še veliko gradimo objekte in hiše z 

votlo opečno opeko. Uporabljamo jo za gradnjo nad nivojem zemljišča do strehe in kot 

pregradne stene v kleteh. Zidovi iz votle opečne kritine so lahko nosilni in pregradni zidovi, 

že delno toplotno izolacijski, vendar sedanjim predpisom (skok opeka) komaj zadovoljujejo 

ob obilo dodatne toplotne izolacije. 

sliki 53: Montažne stene iz opeke 


2.2.8 STENE IZ VOTLE TOPLOTNO IZOLACIJSKE OPEČNE OPEKE 

V zadnjem času so se na tržišču pojavili proizvajalci izolacijske opečne opeke. Opeke so 

debeline minimalno 30 cm z veliko prekati in spojnimi žlebovi. Paziti pri tej opeki je 

potrebno, da se sestavlja v zid natančno in povezuje z delno izolacijsko malto. Tudi pri 

izpostavljenih delih, robovih, statičnih ojačitvah (armiranobetonskih prekladah), stenskih 

zaključkih betonskih plošč se moramo posluževati priporočil in navodil proizvajalca, da na 

teh mestih ne naredimo popolnega neizoliranega toplotnega mostu. Na te zidove je prav tako 

potrebno od zunaj zaključiti s toplotno izolacijsko fasado. 

38



slika 53: Toplotnoizolacijska opečna 

opeka 


2.2.9 STENE IZ PLINSKEGA BETONA 

Zidaki so iz penjenega betona, lahki, enostavno se gradijo z posebnim lepilom, enostavno 

oblikujejo z žago, dolbejo, vrtajo, … . Pri izdelavi toplotnoizolacijske fasade je potrebno 

paziti, da je fasada dovolj paro odprta. 

Notranjost prostorov lahko samo zakitamo z lepilom in armaturno mrežo ter pobarvamo z 

notranjo barvo. 

slika 54: Plinsko-betonska opeka 


39



2.2.10 STENE IZ ZIDAKOV IZOLACIJSKIH MATERIALOV 

To so stene iz izolacijskih zidakov, ki so v večini primerov sestavljeni iz stiropora in 

heraklitnega oboda. Heraklit se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljal kot material 

za toplotno izolacijo. Narejen je iz lesenih sekancev in oblancev utrjenih s cementno tekočo 

malto. 

Votla notranjost se v zidu zalije z betonom, če pa je potrebno pa se doda še jeklena armatura. 

slika 55: Toplotnoizolacijski zidaki 


2.2.11 MONTAŽNE STENE IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 

Sistem izdelave sten iz lahke okvirne konstrukcije je pri nas najbolj razširjen. Velik del 

izdelave je v proizvodnji, montaža je z dvigali in kratkotrajna, tako da večina dela opravimo 

v zaprtih prostorih pri kontrolirani klimi, Vreme minimalno vpliva na postavitev hiše oz. 

objekta. Objekt je kvalitetne izvedbe z možnostjo dobre toplotne izolacije, tako, da lahko 

dosežemo glede toplotne zaščite energetsko varčno hišo (pasivno hišo), pri uporabi naravnih 

materialov pa lahko preidemo tudi v bio hišo. 

40



slika 56: Vertikalni prerez montažne bio hiše iz 

lahke okvirne konstrukcije 

Vir: Interno gradivo Marles-hiše d.o.o, 2004 

slika 57: Fotografija montažne hiše Nobel 

Vir: Interno gradivo Marles-hiše d.o.o, 2004 

41



2.2.12 SESTAVLJENE – VEČPLASTNE STENE 

Večplastne stene oz. gradnja je cenovno najdražja, vendar zagotavljajo izjemno prijetno 

notranjo bio klimo. 

slika 58: Gradnja večplastne hiše 


slika 59: Večplastna stena 


42



2.3 STROPOVI 

2.3.1 BETONSKI Z ARMATURO 

Se izvajajo v določenih primerih na kleteh hiš ali pa na iz opeke zidanih objektih večjega 

razpona. Toplotno so slabo izolativni. V primeru požara popustijo oz. se trajno deformirajo 

zaradi plastičnosti jekla že pri 500 o C. 

slika 59: Betonski strop 

Vir: 

http://www.bolha.com/oglas382770725/s 

lika1/gradbene-storitve-ljubljana,2010 

slika 60: Betonski obok tunela 


43



2.3.2 NORMA STROPOVI 

V največ primerih pri zidanih objektih ali stavbah izvajamo norma stropove. Sestavljeni so iz 

nosilnih armiranobetonskih nosilcev zalitih v opečno podlago, ki se izpolnijo z votlimi polnili. 

Vse to zalijemo z betonom, dodatno v beton pa vtopimo še armaturne mreže. So lažji za 

izdelavo, saj porabimo manj dodatnega podložnega materiala. Tudi toplotno izolacijsko so v 

primerjavi z betonsko armiranimi stropovi dosti ugodnejši. 

slika 61: Norma strop - montažni 


44



slika 62: Norma strop 


2.3.3 LESENI STROPOVI 

So enostavne in hitre izvedbe, toplotno jih je možno zelo dobro izolirati. V veliko primerih 

uporabljamo vzdolžno in debelinsko spojen les. Prednost takšnih nosilcev je v kvalitetnejšem 

lesu, optimizaciji materiala glede oblike in povečanje nosilnosti. Potruditi pa se moramo pri 

zvočni izolaciji – rešiti moramo pohodni oz. udarni zvok. Rešimo jo lahko z uporabo 

podložnih tesnil ali pa izdelavo zvočno izolirnega estriha oz. poda. 

slika 63: Lesen lepljen nosilec 


45



slika 64: Stropno-strešni element iz lepljenega lesa 


2.3.4 OBEŠENI STROPOVI 

Uporabljajo se v veliki meri pri javnih objektih in pri manjših objektih za zniževanje višine 

prostorov. So navadne izvedbe, specialne za povečanje požarne odpornosti, povečanje 

akustičnosti prostorov itd. V te stropove lahko vstavimo svetila in dobimo estetsko lep videz. 

Z visečimi stropovi, posebej pri javnih in investicijskih objektih, zakrijemo vse instalacije, ki 

so razpeljane po praznem prostoru nad stropom. 

Posebno pozornost je potrebno usmeriti na pravilno izvedbo zagotovitve požarne odpornosti 

in požarne varnosti. 

46



slika 65: Obešen specialni strop s požarno odpornostjo 90 min 


47



2.4 STATIKA 

2.4.1 UVOD 

Statika konstrukcij je veda, ki se ukvarja z analizo konstrukcij, tako da so varne in koristne za 

uporabo. Zadeva po varnosti se mora izpolniti na način, da je konstrukcija sposobna služiti 

svojemu namenu z vloženimi minimalnimi stroški. Koncept konstrukcije tako izhaja iz 

sodelovanja več vrst strokovnjakov, tako da je konstrukcija funkcionalna, estetska in 

ekonomična. 

Detajlno načrtovanje konstrukcije izhaja iz več študij, ki zajemajo planerje mest, investitorje, 

uporabnike, arhitekte in druge inženirje. Na splošno je arhitekt odgovoren investitorju, 

konstrukter bo sodeloval z arhitektom kot enakopravni partner pri zasnovi, pri nekaterih 

konstrukcijah, kot so npr. industrijski objekti, športne dvorane, mostovi in druge, bo 

konstrukter imel večji ali manjši vpliv na izbiro konstrukcije in bo arhitekt le estetski 

oblikovalec detajlov. 

Karkoli že, konstrukter je le en člen v celi verigi strokovnjakov pri zasnovi konstrukcije. 

Danes je neopravičeno zapostavljen v začetnih fazah projektiranja, češ, da so dimenzije 

konstrukcije narekovane s toplotnimi in akustičnimi zahtevami, čeprav se da konstrukcija z 

minimalnimi napori konstrukterja in drugih strokovnjakov zelo poceniti. 

Ko je konstrukcija začetno oblikovana, mora konstrukter narediti približen izračun obtežb in 

napetosti v vseh elementih kakor tudi deformacij elementov in konstrukcije v celoti. Ta 

prelimenirani statični izračun pokaže, kje in kako lahko konstrukcijo izboljšamo in pocenimo. 

Zgodi se, da je začetni koncept neekonomičen in moramo konstrukcijo spremeniti v celoti ali 

v posameznih elementih konstrukcije. 

Proces preliminiranega izračuna se mora ponavljati tako dolgo, da bo konstrukcija kot celota 

optimalna z vseh pogledov in šele nato pristopimo h končni analizi konstrukcije in 

dimenzioniranja. Celoten proces statične analize torej sestoji iz: 

- začetne zasnove 

- preliminiranega dimenzioniranja 

- morebitne spremembe elementov konstrukcije ali celotne konstrukcije 

(optimizacija) 

- končne analize konstrukcije in dimenzioniranja 

Očitno je, da je statika in projektiranje tesno povezana in da vsaka sprememba dimenzij 

elementov spremeni tudi prostorsko razporeditev kakor tudi težo elementov konstrukcije in da 

je to v bistvu iterativen proces, ki je interaktiven med vsemi projektanti, zato raje rečemo, da 

konstrukcijo analiziramo, sam postopek pa se imenuje analiza konstrukcij. 

V vsakem primeru je statika konstrukcij orodje za dobro projektiranje, kar pa naši projektanti 

(arhitekti) v glavnem pozabljajo in že zaključeno projektantsko fazo dajo v dimenzioniranje 

konstrukterju, ki je zato soočen z že fiksnimi dimenzijami in praktično nima vpliva na 

osnovni koncept zasnove. 

48



2.4.2 REŠEVANJE STATIČNO DOLOČENIH NOSILCEV 

2.4.2.1 Nosilec z ravno osjo – prostoležeči nosilec obremenjen z zvezno obtežbo 

Slika 66: Prostoležeči nosilec in diagrami 

Vir: Branko S. Bedenik, Statika konstrukcij – Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 1998 

obtežna funkcija q(x) = q = konstanta 

A – nepomična podpora 

B – pomična podpora 

Q(x) – prečne sile 

M(x) - momenti 

EIφ - zasuk 

EIy - pomik 

X A , Y A , Y B – sile, ki delujejo na podpori A in B v določenih smereh 

Z neposredno integracijo obtežbe (obtežne funkcije) z uporabo znanih robnih pogojev 

izvrednotimo obtežno enačbo za prečno silo v poljubnem prerezu. Vidimo, da gre za enačbo 

premice. 

Q x = -q•x + Y A = (q•L/2) - q•x 

pri x = 0 → Q x = Y A 

49



pri x = L → Q x = - Y B 

Pri drugem integriranju dobimo upogibni moment: 

M x = (qLx/2) – (qx 2 /2) 

pri x = 0 → M = 0 

pri x = L → M = 0 

pri x = L/2 → M = Mmax = qL 2 /8 

Če integriramo moment, dobimo zasuk: 

(dφ/dx)EI = -M x 

EI•φ = (qx 3 /6) – (qLx 2 /4) + (qL 3 /24) 

pri x = 0 → φ A = qL 3 /24•EI 

pri x = L → φ B = - (qL 3 /24•EI) 

Integriramo zasuk in dobimo upogib: 

EI • (dy/dx) = φ 

Maksimalen upogib bo tam, kjer je zasuk enak nič (ker je zasuk odvod upogiba). 

EI•y = (qx 4 /24) – (qLx 3 /12) + (qL 3 x/24) (enačba upogibnice) 

y max = qL 4 /384 • EI 

50



2.4.2.2 Konzola obremenjena z enakomerno zvezno obtežbo 

Slika 67: Konzolni nosilec z diagrami notranjih sil 

Vir: Branko S. Bedenik, Statika konstrukcij – Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 1998 

Izhajamo iz osnovne diferencialne zveze med obtežbo in prečno silo: 

(dQ/dx) = - q(x) 

dQ x = -q(x) • dx = - q • dx 

Q x = - q • x + C 1 

Konstanto določimo iz robnih pogojev za prečno silo, ki je na prostem koncu nosilca enaka 

nič: 

pri x = 0 → Q A = 0 = Q X 

Q X = - q • x 

Zveza med prečno silo in upogibnim momentom je podana z enačbo: 

(dM x /dx) = Q x 

51



dM x = Q x • dx = - q • x • dx 

M x = - q • (x 2 /2) + C 2 

pri x = 0 → M A = 0 → C 2 = 0 

M x = - q • (x 2 /2) 

Če sedaj integriramo upogibni moment, dobimo zasuk, ki je: 

- EI • φ = (qL 3 /6) – (qx 3 /6) 

Maksimalni zasuk je na koncu nosilca pri x = 0: 

φ MAX = (qL 3 /6 • EI) 

Sledi integracija zasuka, iz tega dobimo enačbo upogibnice, ki znaša: 

EI • y = - ( (qL 3 x/6) – (qx 4 /24) – (qL 4 /8)) 

Upogibek in maksimalna vrednost pri x = 0: 

y MAX = (gL 4 /8 • EI) 

52



2.5 OSTREŠJA – STREHE 

2.5.1 KLASIČNO OSTREŠJE – HLADNO PODSTREŠJE 

Pri izvedbi strešne konstrukcije s hladnim podstrešjem prostori podstrešja niso bivalni. 

V zadnjem času se ponovno vedno več ostrešij na stanovanjskih hišah izvede na klasičen 

način. To je izvedba s špirovci, legami, stolom, ... . Prednost takšnega ostrešja je, da lahko 

enostavno naknadno z notranje strani obdelamo mansardo in dobimo lepe mansardne bivalne 

prostore. 

slika 68: Tloris klasičnega ostrešja 

Vir: Tloris in prerezi strehe, Marles, 2001 

slika 69: Stroj za izdelavo ostrešij 

Vir: Marles proizvodnja, 2007 

53



slika 70: Agregati in rezilna orodja na 

stroju za izdelavo ostrešij 

Vir: Marles proizvodnja, 2007 

slika 71: Možne vezi in spoji izdelani na 

stroju za ostrešja 


54



2.5.2 KLASIČNO OSTREŠJE – OBDELANA MANSARDA 

Strešna konstrukcija pri obdelani mansardi je identična konstrukciji s hladnim podstrešjem, le 

da imamo v tem primeru bivalno podstrešeje. Prazen prostor med špirovci moramo dodatno 

izolirati s toplotno izolacijskimi materiali, dodatno zapreti z notranje strani s parno zaporo ali 

oviro in oblogami. Pri izvedbi moramo paziti, da imamo pravilno izvedeno prezračevanje pod 

strešno kritino. 

slika 72: Obdelava klasičnega ostrešja v mansardno stanovanje 


55



2.5.3 PALIČASTO OSTREŠJE IZ LESA 

Uporablja se predvsem za premostitev večjih razponov in istočasno služi kot stropna 

konstrukcija za obešen strop. Finančno cenena izvedba. Posebno pozornost je potrebno 

nameniti požarni zaščiti, kajti le poškodba nekaj vmesnih nosilcev zruši konstrukcijo, se pravi 

streho in strop, te pa pri porušitvi lahko zrušita še stene. Les je izredno tankih presekov, vitek, 

čez čas popolnoma suh in hitro pregori. 

slika 73: Ostrešje iz paličastih nosilcev in vezna plošča 

slika 74: Vezna plošča 

Vir: Prospektni material, 2004 Vir: Prospektni material, 2004 

slika 75: Montaža ostrešje iz paličastih nosilcev slika 76: Montaža ostrešje iz paličastih nosilcev 

Vir: Prospektni material, 2004 Vir: Prospektni material, 2004 

56



2.5.4 OSTALA OSTREŠJA RAZLIČNIH IZVEDB IN IZ RAZLIČNIH MATERIALOV 

So lahko izvedbe različnih konstrukcij in oblik (žagaste, stožčaste, ...) iz različnih materialov 

(armiranobetonska, jeklene, iz lepljenih i nosilcev, ...) Vsa ta ostrešja so narejena po posebnih 

zahtevah in morajo biti statično preračunana. Vsekakor preračunana, da je poraba lesa 

minimalna. 

slika 77: »I« nosilci 

Vir: Prospektni material, 2009 

slika 77: Lepljeni nosilci 


slika 78: Sestavljeni 

nosilci 

Vir: Prospektni 

material, 2004 

57



2.5.5 OBNOVA HIŠE – STREHE NA STARIH OBJEKTIH IZ LAHKE OKVIRNE 

KONSTRUKCIJE 

2.5.5.1 Objekt iz lahke okvirne konstrukcije in njihova tradicija 

Hiše in javni objekti iz lahke okvirne konstrukcije imajo v Sloveniji petdeset letno tradicijo. 

Začetki montažne gradnje segajo v leto 1960. 

V tem času je nekaj vgrajenim materialom na hišah in javnih objektih iztekla življenjska 

doba, posebej je to opaziti pri kritinah. Zaradi varčevanja z denarjem in nekvalitetnih 

materialov kritin, so se velikokrat vgrajevale na objekte kritine, ki so propadle dosti hitreje oz. 

so v dosti slabšem stanju od objekta. 

Pojavlja se vprašanje, kako kvalitetno in najceneje sanirati streho oz. menjati kritino, katera 

opravila moramo opraviti in dodatna dela, ki jih je smiselno opraviti, da izboljšamo kakovost 

objekta. 

2.5.5.2 Nova kritina 

Hiše in javni objekti iz lahke okvirne konstrukcije imajo v večini primerov stropno-strešno 

konstrukcijo izvedeno s paličnimi nosilci z malimi nakloni, torej imajo hladno podstrešje. Kot 

kritina se je v največ primerih uporabljala salonitna kritina, ki je imela življenjsko dobo 15 do 

20 let. 

slika 79: 

Prerez strešno-stropne konstrukcije izvedene s paličnimi 

nosilci 


Na tržišču obstaja ogromno vrst kritin, tako, da se je težko odločiti, kaj izbrati. V prvi vrsti je 

potrebno upoštevati lokacijske zahteve, zahteve gradbenega dovoljenja in estetike vklopitve 

strehe v okolje. Za naše hiše in objekte priporočamo kritine, ki so primerne za male naklone 

in niso težje od obstoječe kritine in sicer: 

- Valovitke - vlakno-cementna plošča brez azbesta 

- Ravna kritine - vlakno-cementna plošča brez azbesta 

- Bitumenske skodle - tegola 

- pločevinaste kritine: iz pocinkane pločevine, aluminijaste pločevine, bakrene 

pločevine 

- kritine iz pocinkane pločevine in oblite z epoksidno smolo in naravnim granulatom 

V primeru uporabe kritine, ki je težja od obstoječe kot sta na primer 

- betonska kritina in 

- opečna kritina 

je potreben statični preračun ostrešja. 

58



Po vaši želji pa lahko izvedete streho s kritino iz lesenih skodel, slame, … . 

Pri menjavi kritine priporočamo, da se obstoječe strešne letve demontirajo, izvede se 

sekundarna streha, zračne letve, in na novo pritrdi nove in zdrave obstoječe strešne letve. Prav 

tako se morajo izvesti tudi nova kleparska dela (novi žlebovi in odtočne cevi, nove žlote, 

veterne in odkapne obrobe, … .) 

Izvedbo zaupajte izvajalcem, ki imajo licence proizvajalcev materialov za vgradnjo njihovih 

materialov. Strogo je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev vseh materialov, ki jih boste 

uporabili pri obnovi strehe. 

Pri obnovi ostrešja zaradi uporabe varilnih aparatov, brusilk in gorilnikov pride do nastanka 

odprtega ognja kar lahko povzroči nastanek požara saj je na podstrešjih in ostrešjih les suh v 

veliko primerih pa se je na podstrešjih v letih nabralo veliko prahu. 

2.5.5.3 Izdelava sekundarne kritine 

V veliko primerih objekti sploh niso imeli sekundarne strehe oziroma je v zadnjih letih razvoj 

materialov za sekundarne kritine izredno napredoval zato priporočamo zamnejavo le teh. 

Izdelava sekundarne strehe je lahko izvedbe samo z difuzijsko odprto folijo, kombinacijo 

podlage npr. podeskana streha, vodoodporna vezana plošča ali lesena plošča z orientiranimi 

vlakni (t.i. OSB plošče) in difuzijsko odprte folije ali pa sekundarna streha iz betumenskih 

lesnovlaknenih plošč. 

Kot sekundarno kritino lahko uporabimo kar že obstoječo začasno kritino (npr. 

betuminizirane lesnovlaknene valovitke) ali že staro obstoječo kritino. 

V primeru odločitve za uporabo folije, moramo izbrati folijo, ki je paropropustna oz. 

difuzijsko odprto folijo, s faktorjem difuzijskega upora Sd enakim ali manjšim od 0.02 m. 

Glede na to, da je strošek folije v celotni investiciji zanemarljiv strošek, vam svetujemo, da 

naj bo pri izbiri le te, glavno vodilo preverjena kakovost in ne cena. 

Pri izdelavi sekundarne strehe, moramo pravilno izvesti zračenje med sekundarno streho in 

kritino. Izvesti moramo dovolj velike zračne kanale, dovolj velike vhodne in izhodne 

odprtine. Posebej pozorni pa moramo biti pri zračnih kanalih oz. vhodno-izhodnih odprtinah 

pri strešnih oknih, dimnikih, raznih strešnih zamikih in drugih detajlih, ki se na vsaki strehi 

pojavijo. 

2.5.5.4 Dodatna toplotna izolacija 

V Sloveniji smo sprejeli novi Pravilnik o toplotni zaščiti stavb, ki predpisuje boljšo toplotno 

zaščito objektov . V skladu s tem je pri menjavi kritine in obnovi ostrešja, smiselno dodatno 

toplotno izolirati tudi strop. S tem posledično porabimo manj energije, varujemo okolje, 

znižamo stroške ogrevanja in izboljšamo bivalno klimo v prostorih pozimi in poleti. 

59



Pred polaganjem dodatne izolacije pa je na hišah in objektih potrebno izvesti še nekaj priprav: 

- Odstraniti je potrebno strešno lepenko 

- Prekontrolirati je potrebno elektroinstalacijo v območju stropa in jo po potrebi 

obnoviti, prekontrolirati grelnike vode, če so na podstrešjih in el. ventilatorje 

- Prekontrolirati je potrebno vse izpuste na podstrešje in jih po potrebi obnoviti, 

vključno z dimnikom 

- Demontirati pohodni pod 

- S pomočjo lesenih podlog dvigniti mesta na stropnih pasnicah za pritrditev pohodnega 

poda 

- Pritrdimo demontiran pohodni pod 

Za izolacijo imamo na razpolago veliko sodobnih materialov in dognanj v gradbeni fiziki. 

Uporabimo lahko izolacije kot so: 

- mineralna volna (kamnita ali steklena mineralna volna) 

- celuloza oz. celulozna vlakna 

- toplotnoizolacijske lahke lesne plošče 

- konoplja, lan 

- ovčja volna 

- kokos 

Skupna debelina izolacije naj bo minimalno 20 cm ali več odvisno od toplotno izolacijskih 

lastnosti izbrane izolacije. Izolacijo položite skrbno in natančno v skladu z navodili 

proizvajalca. 

Le tako izvedena sanacija strehe oz. menjava kritine bo garancija za nadaljnje dolgoletno 

brezskrbno prijetno, cenovno ugodno in udobno življenje v montažnih hišah. 

60



2.5.6 KRITINE 

2.5.6.1 Salonitna valovita kritina – valovita kritina brez azbesta 

Veliko se je uporabljala po letu 1960. V sestavi materiala se je nahajal tudi azbest, katerega 

prah se ne razgrajuje v pljučih. Pri menjavi te kritine, je smiselno staro kritino odstraniti na 

deponijo. Z najmanj težav jo lahko nadomestimo z novo brez azbesta. 

slika 80: 

Salonitna valovitka in valovitka brez azbesta 


slika 81: Glatki eternit brez azbesta 


2.5.6.2 Opečna kritina – različnih oblik ali je to bobrovec, eno-zareznik, dvo-zareznik, 

korci, gladka kritina, je estetsko izredno lepa, uporablja se v urbanih naseljih in tudi po vaseh. 

61



Material ilovica oz. glina se samo žge, posledično se porabi malo energije za obdelavo in se 

smatra kot material za bio gradnjo. 

slika 82: Opečna kritina bobrovec 


slika 83: Opečna kritina korci 


2.5.6.3 Betonska kritina – Je težka kritina, zanjo rabimo večji naklon strehe in močnejše ostrešje. Za izdelavo 

cementa se porabi veliko energije in se betonska kritina ne smatra kot bio material. 

slika 84: Betonska kritina 


62



2.5.6.4 Pločevinasta kritina – iz aluminija ali pocinkane pločevine se je uporabljala 

večinoma na industrijskih halah. Zaradi svoje dolžine izredno dobro tesni, vendar je 

podvržena kondenzaciji in zvočnemu pokanju zaradi raztezkov. Novejše izvedbe so z 

izolacijo na spodnji, notranji starni. 

slika 85: Pločevinasta kritina 


slika 86: Aluminijasta kritina s toplotno izolacijo 


Posebna oblika pločevinastih kritin iz pocinkane pločevine in oblite z več sloji epoksidne 

smole in naravnim granulatom so zelo primerne za vse vrste streh in ostrešij ter zelo dobro 

tesnijo. Njihova teža je le 7 kg/m 2 , tako, da so izredno primerne za sanacijo starih ostrešij. 

slika 87: Kritina iz pocinkane pločevine oblite z epoksidno smolo in naravnim granulatom na zgornji strani 


63



2.5.6.5 Betumenske skodle – kritina, ki se lepo oblikuje po strehi, posebej okrogline, … . Za 

pravilno montažo rabimo stabilno podlago. Deske niso najprimernejše ampak vodoodporna 

vezana ali plošča z orientiranimi lesnimi vlakni, kar zelo podraži izvedbo. 

slika 87: Kritina iz betumenskih skodel 

Vir: 

http://www.tegolacanadese.com/sl/tegole_z_granulatom. 

aspx, 2010 

2.5.6.6 Naravne, avtohtone kritine – te so: kamen, les – skodle in šintelni, slama. Zaradi 

visoke cene se še le malo uporabljajo. Večinoma za cerkve, oznake, … . 

slika 88: Kritina iz lesa - šindlov, kamna in slame 


64



2.6 BALKONI, LOGGIE, TERASE 

2.6.1 TERASE NA TERENU 

Pri terasah na terenu moramo izvesti pravilni padec in pravilni zaključek s steno, pravilno 

hidroizolirati. 

2.6.2 BALKONI IN LOGGIE V NADSTROPJU 

So lahko izvedeni v vseh načinih gradnje prej omenjenih stropov. Pri lesenih stropovih 

moramo zaščititi nosilne lege, armiranobetonske izpuste pa moramo toplotno dobro izolirati. 

Tudi pode loggie moramo v estrihu dobro toplotno izolirati. Paziti moramo na dovolj velik 

padec poda in pravilne zaključke oblog, tako na zaključkih balkonov z ograjo, kakor tudi na 

zaključkih s steno, da ne pride do zamakanja in odstopanja oblog. 

slika 89: Obdelava balkonov 


65



2.7 PODI TLA 

2.7.1. KLASIČNI ARMIRANOBETONSKI PODI – ESTRIHI 

Največ primerov imamo izdelavo klasičnih armiranobetonskih estrihov, podov s toplotno 

izolacijo. Imajo dobre zvočno izolacijske in v primeru večje toplotne izolacije dobre toplotno 

izolacijske lastnosti. Te vrste podov včasih vgrajujemo tudi na strop montažnih hiš. Slaba 

lastnost klasičnih armiranobetonskih stropov z izolacijo je oddajanje vode pri sušenju, daljši 

čas sušenja in velika masa, da moramo montažne stropove dodatno statično ojačati. 

slika 90: Extrudiran stirodur – toplotna izolacija 


slika 91: jeklena in steklena vlakna 


2.7.2. SUHOMONTAŽNI PODI 

slika 92: Izdelava betonskega estriha 


V primerih, ko želimo montažni ali katerikoli objekt druge gradnje hitro dograditi, je smiselna 

izvedba suho montažnega poda, saj ne rabimo čakati izsuševanja le tega. Obloge primerne za 

vgradnjo so vse, primernejši pa so od parketov plavajoči panelni parketi. 

66



slika 93: Suhomontažni estrih – obloga parket 


2.7.3 TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA 

Pri stropovih mansardnih ali večnadstropnih objektih ločimo dve vrsti zvoka. Zvok, ki prehaja 

skozi konstrukcijo in pohodni oz. udarni zvok. Večji problem je drugi, saj se pri nepravilni 

izvedbi stropa prenaša udarni zvok po celotni konstrukciji objekta. 

2.7.4 PODNE OBLOGE 

Vgradimo lahko katerokoli oblogo na pravilno pripravljeno podlago oz. tla. Te so lahko od 

kamnitih ploščic, keramike, parketov, ladijskega poda, laminatov, tapisonov, plute, … . 

slika 94: Klasični parket 


slika 95: Keramične ploščice 


67



slika 96: Industrijski pod – strojno izdelan 


2.8 STOPNICE 

2.8.1. TIPI STOPNIC PO OBLIKI 

Ločimo veliko vrst stopnic glede na obliko izvedbe: 

enoramne, dvoramne, ravne, zavite, okrogle - spiralne, z vmesnim podestom, z ograjo, brez 

ograje, ... . 

Osnovni izračun dimenzije stopnic, ki velja za vse vrste in tipe stopnic pa je: 

2 x h + b = dolžini koraka 

h = višina stopnice 

b = globina (širina) stopnice 

dolžina koraka (58 do 64 cm) 

Najprijetnejše razmerje dimenzij stopnic je: 

b 28, h 17,5, korak 63 cm 

Zunanje stopnice so položnejše (razmerje do 32/13), hišne stopnice na podstrešje pa so oz. so 

dovoljene zaradi pomanjkanja prostora strmejše (razmerje do 23/20). 

slika 97: Medetažne stopnice 


68



slika 98: Strme stopnice na podstrešje 


slika 99: Položne zunanje stopnice 


2.8.2 TIPI STOPNIC GLEDE MATERIALA IZDELAVE 

Ločimo veliko vrst stopnic glede na material izvedbe: kamnite, armirano betonske, kovinske, 

lesene in kombinacije kovinska ali armiranobetonska izvedba oblečena z lesom, keramiko, 

kamnom, ... . 

69



2.9 FASADE 

2.9.1 TOPLOTNOIZOLACIJSKE FASADE 

S toplotno izolacijsko fasado, zraven estetskega vidika, celotno stavbo ovijemo v toplotno 

izolacijo. Pri nekaterih sistemih moramo paziti na paro odprtost fasade. Fasada mora biti 10 

krat paro-propustnejša od stene oz. notranjega ometa. 

slika 100: Toplotnoizolacijska fasada - stiropor 


slika 101: Toplotnoizolacijska fasada - heraklit 


70



slika 102: Toplotnoizolacijska fasada – lahke izolacijske vlaknene lesne plošče 


slika 103: Možnosti oblikovanja dekorativnega ometa 


71



2.9.2 LESENE FASADE 

Uporabljajo se lesovi, ki so odpornejši na zunanje vremenske vplive – npr. macesen in 

eksotični lesovi. Veliko takšnih fasad lahko vidimo na bio hišah. Sčasoma dobi les patino, 

postane sive barve. 

slika 104: Lesena fasada iz macesna 


slika 104: Lesena fasada iz macesna 


72



3. INSTALACIJE 

Večino instalacij se vgradi v objekte šele v fazi po izdelavi strehe in pred dokončno izdelavo 

hiše. Le v redkih primerih vgradimo instalacijske vozle oz. elemente prej v stene in stropove. 

3.1 DIMNIKI 

Na osnovi materiala izdelave ločimo dimnike izdelane iz lesa, sezidane iz polne opeke, 

klinker opeke, zidane dimnike s šamotno tuljavo, zidane dimnike s šamotno tuljavo in vmesno 

toplotno izolacijo, dimnike izdelane iz cevi nerjavečega jekla, ki so lahko enoplaščni, 

dvoplaščni brez ali z izolacijo. Pri izdelavi dimnika veljajo za vse dimnike podobna pravila 

(odmik od slemena, višina dimnika, izračunan premer dimnika, vhodi v dimnik, dimniška 

vratca, ... .) Priporočeni premeri dimnikov oz. tuljav za kotle na plin ali olje enodružinskih 

stanovanjskih hiš so cca. 10 do 16 cm, za kamine na trdo gorivo pa 20 cm in več. Pri 

projektiranju hiše je potrebno premer dimnika izračunati oz. določiti premer iz tabele 

proizvajalca na osnovi višine dimnika, ogrevala, ... . 

3.1.1 ZIDANI IZ OPEKE 

Stara izvedba dimnikov, še prisotna v starejših objektih. Za sedanje razmere neprimerni 

dimniki. Možna sanacija, da vstavimo cevi iz nerjavečega jekla. 

slika 105: Zidan dimnik iz polne opeke 


3.1.2 DIMNIMI S ŠAMOTNO TULJAVO 

So zelo kvalitetni dimniki, z toplotno izolacijo danes največ v uporabi. Za plinske kotle niso 

najprimernejši. 

slika 106: Dimnik s šamotno tuljavo in izolacijo 


73



3.1.3 DIMNIKI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE 

Prednost teh dimnikov je hitra izdelava, najenostavnejša sanacija starih oz. obstoječih 

dimnikov. Za kotle na plin so najprimernejši. Pogojno so lahko izvedbe skozi steno. 

slika 107: Dimnik iz inox pločevine 


3.2 ELEKTRO INSTALACIJE 

Ločimo visokonapetostne elektro instalacije, to je nad 50 V v enofazni (220V) ali trofazni 

(380 V) izvedbi in nizkonapetostne enosmerne instalacije pod 50 V. V zadnjem času se 

elektro instalacije dopolnjujejo z elektroniko, tako, da združujemo več sistemov, kot je zaščita 

oz. varovanje, hi-fi sisteme, delovanje električno vodenih polken in rolet, ter oken, … in je 

možno doseči, krmiljenje preko računalnika s telefonom, na osnovi vremena, z daljinci … . 

Eden od takšnih sistemov se imanuje »bus« sistem. Prenesen je iz sistema letalske 

tehnologije. 

El. instalacije vgrajujemo po postavitvi objekta, pri montažnih objektih pa lahko pripravimo 

kanale za instalacijo ali pa jo napeljemo že v toku izdelave objekta v proizvodnji in na licu 

mesta na objektu samo medsebojno povežemo elektro vodnike. Takšna priprava pa zahteva 

dobro predhodno premišljeno opremo v hiši. 

74



3.2.1 ELEKTRO INSTALACIJE – JAKI TOK 

Celoten sistem napeljav v hiši je v novejši izvedbi izmenični trofazen tok, 380 V. Tudi vsi 

električni potrošniki so v izmenični izvedbi priključeni na eno 220 V ali tri faze. 

slika 108: Profizorij gradbeni 

priključek 


slika 109: Vodniki v tuboflex mehansko zaščitnih ceveh 


slika 110: Vtičnice 220 V 


75



3.2.2 ELEKTRO INSTALACIJE – ŠIBKI TOK – ALARMNI SISTEMI, CENTRALNO 

VODENJE, REGULACIJA (RAČUNALNIK) 

slika 111: Stikala in 

vezje »bus« sistema 

izvedbe električnih 

instalacij 

Vir: Prospektni 

material, 2009 

Vsaka vtičnica, razdelilna doza, stikalo, električni potrošnik, meteorološka tipala, varnostna 

tipala ima vgrajen čip oz. senzor. Preko centralnega računalnika lahko nastavljamo, npr. 

katera luč bo zagorela s pritiskom na katerem stikalu, katera žaluzija se bo spustila ob dovolj 

vetrovnem vremenu, … . 

3.3 VODOVODNE INSTALACIJE 

3.3.1 VODOVODNE INSTALACIJE IN HIŠNA KANALIZACIJA 

Vodovodna instalacija se v večini primerov ne dela več v izvedbi pocinkanih železnih cevi. 

Nadomestili so jih novi materiali in sistemi: bakrene cevi, aluplast cevi, plastične cevi z 

raznimi priročnimi fitingi in mehanskim stiskanjem spojk. V veliko primerih rešujemo 

sanitarni vozel pri novogradnjah in adaptacijah s sanitarnimi stenami. 

Kanalizacijo izvajamo s plastičnimi cevmi. Paziti moramo na padec in dolžino vodov. 

Svinčenih cevi že dalj časa ne uporabljamo. Pred zalitjem odtočnih cevi z estrihom, je 

priporočljivo cevi fiksno pritrditi in še enkrat prekontrolirati njihovo tesnost in brezhibnost. 

Odtoki vode se končajo z greznico, čistilno napravo ali pa je objekt priključen na javno 

kanalizacijo, ki ima pred izlivom v vodotoke čistilno napravo. 

76



slika 112: Sistem odtokov in vode 


slika 113: Predsanitarni stenski element 


slika 113: Filter mehanskih delcev in 

mehčalci trde vode 


slika 114: Cev (večplastna) za dovod 

vode 


77



slika 115: Troprekatna 

greznica in bio greznica 

(bio čistilna naprava) 

Vir: Prospektni material, 

2004 

slika 116: Čistilna naprava 

Vir: 

http://inovativen.blogspot.com/2008/04/ 

mala-istilna-naprava-roto.html, 2010 

3.4 OGREVANJE IN HLAJENJE 

Na tržišču obstaja ogromno sistemov ogrevalnih kotlov na plin, kurilno olje, trdo gorivo, 

električno ogrevanje, kamini, trajnožareče peči, lončene peči, solarni kolektorji, solarne 

celice, toplotne črpalke, kompaktne naprave, klima naprave, … vodene z elektroniko. 

V zadnjem času je zelo razširjena vgradnja sistemov ogrevanja in hlajenja, ki so med sabo 

povezana in centralno vodena. Npr. talno in stensko ogrevanje v kombinaciji s toplotno 

črpalko. Nizkotemperaturni primarni in sekundarni tokokrog. 

Pri dimenzioniranju in nabavi sistema ogrevanja in ogreval je potrebno dobro izračunati 

potrebne vrednosti, da po nepotrebnem ne kupujemo perevelikih oz. predimenzioniranih in 

prepotrošnih peči oz. kotlov, ogreval. Smiselno je sistem za ogrevanje poddimenzionirati, saj 

nekaj dni pozimi v izrednem mrazu lahko par stopinj dogrejemo z dodatnim ogrevalom. 

Sistem za ogrevanje tako deluje dalj časa optimalno in porabimo dosti manj energije. Za 

hlajenje potrebujemo več energije kot za ogrevanje. 

78



3.4.1 KLASIČNO CENTRALNO OGREVANJE IN VISOKOTEMPERATURNI TER 

NIZKOTEMPERATURNI SISTEM 

slika 117: Lončeni peči 


slika 118: Kovinska peč obdelana s 

keramiko 


slika 119: Kombiniran štedilnik 


slika 120: Centralna peč s specialnim gorilnikom na olje in 

specialno krmilno elektroniko 


79



slika 121: Plinsko ogrevanje 


slika 122: Elektro ogrevanje 


slika 123: Sistem centralne peči na 

sekance z zalogovnikom in 

sistemom doziranja 


80



slika 124: Sistem centralnega ogrevanja s 

centralo in toplovod do porabnikov 


slika 125: Talno ogrevanje 


slika 126: Talno in stensko ogrevanje ter hlajenje 


slika 127: Kopalniški radiatorji 


81



slika 128: Klima naprave za ogrevanje in hlajenje 


3.4.1 TOPLOTNE ČRPALKE 

slika 129: Zemeljska kolektorja na slanico 


slika 129: Zemeljski kolektor - geosonda 


82



3.4.2 SISTEMI ZA PREZRAČEVANJE IN REKUPERATORJI ZRAKA 

slika 130: Sistem prezračevanja 


3.4.3 KOMPAKTNE NAPRAVE 

Kompaktne naprave združujejo tri naprave v eni napravi: rekuperator 

zraka, toplotno črpalko in bojler z 200 l vode 

slika 131: Kompaktna naprava 


3.4.4 SISTEMI OGREVANJA NA SONČNE KOLEKTORJE 

slika 132: Solarni sistem ogrevanja sanitarne vode 


83



slika 133: Solarni sistem ogrevanja sanitarne vode in sistem ogrevanja 


3.4.5 SISTEMI ZA PRIDOBIVANJE EL. ENERGIJE – SONČNE CELICE - 

FOTOVOLTAIKA 

slika 134: Fotovoltaične celice 


84



3.5 CENTRALNE ODSESOVALNE NAPRAVE - SESALCI 

Slika 136 : Priključek odsesovanja 


slika 135: Sesalec, nastavki, vtičnice 


slika 137: Elementi odsesovanja 


Vedno več gospodinjstev se po vzoru ameriške komoditete odloča za centralno odsesovalno 

napravo v stanovanjski hiši. Agregat sesalca in koš se nahaja v kletnih prostorih ali v garaži, v 

stenah pa imamo samo nekaj vtičnic za podaljšek cevi in čistilne nastavke. Prednost je, da ne 

slišimo ropotanja sesalca in nimamo v prostoru odsesovanega prahu, pomanjkljivost pa je v 

dosti močnejših motorjih oz. agregatih, saj moramo prah z zrakom sesati po dolgih ceveh. 

85



4. ZAŠČITA LESA V GRADBENIŠTVU 

4.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA 

Najcenejša in najučinkovitejša je pravočasno načrtovana in izvedena konstrukcijska zaščita 

lesa. 

slika 138: Reševanje gradbene oz. 

konstrukcijske zaščite lesa že v času 

načrtovanju hiše 


Naštel bom nekaj primerov konstrukcijske zaščite lesa: 

- obdelava napuščev strehe z lesom na spodnji strani 

- veliki napušči, da varujejo okna v mansardi in fasade 

- dobro izvedeni krovsko-kleparki zaključki, da ščitijo veterne letve in čelne šperovce 

ter lege 

- pravilno orientirana hiša oz. objekt 

- pomik vhodnih vrat v notranjost objekta pod ploščo oz. vgradnja nastreška nad 

vhodnimi vrati 

- vgradnja oken v stene proti notranjosti prostora, 

- stebri montirani na ploščo na gradbenih sidrih, … 

slika 139: Nadstrešek nad vhodnimi 

vrati 


86



slika 140: Primeri dobre in slabe konstrukcijske zaščite lesa 


slika 141: Elektro drog – gradbena zaščita – možna tudi v kombinaciji s kemijsko zaščito 

Vir: Lastne fotografije 2009 

87



4.2.1 KEMIJSKA ZAŠČITA LESA 

Kemijsko zaščito lesa v gradbeništvu vršimo šele takrat, ko lesa ne moremo dovolj zaščititi s 

konstrukcijsko, da zadostimo predpisu oz. minimalnim vremenskim pogojem, pri posebnih 

pogojih (termiti, ...) ali pa želimo biti na varni strani. To je preventivna kemijska zaščita. 

Kurativno kemijsko zaščito pa vršimo, ko je les že poškodovan od gliv ali insektov. V tem 

primeru vnašamo kemijsko zaščitno sredstvo (insekticid in ali fungicid) v napaden les, 

posredno po kemijskem delovanju pa lahko izvedemo, če je to možno dodatno konstrukcijsko 

zaščito lesa. 

Kemijska zaščita lesa naredi izdelek "strupen", istočasno pa izdelek zaradi dragih sestavin v 

insekticidih in fungicidih tudi podraži izdelek. 

V gradbeništvu uporabljamo za površinsko kemijsko zaščito impregnacijsko sredstvo 

raztopine borovih soli (za človeka strupeno podobno kot Na Cl, kuhinjska sol – lahko jo jemo 

in ni škodljiva, ne pa dva kilograma). Te vrste zaščita mora biti konstrukcijsko zaščitena na 

izpiranje dežja oz. vode. 

Igrala, elektrodrogovi, ograje, ... pa ščitimo z globinsko impregnacijo, to je z raztopino 

kombinacije soli bora, bakra in croma. Strupene soli za človeka so cromove soli, ki skrbijo za 

fiksacijo ostalih dveh soli v lesu, da jih voda ne izpira. Soli za človeka so strupene v času dela 

in še cca. mesec dni po vnosu kemijskega zaščitnega sredstva, to je čas fiksacije cromovih 

soli. 

slika 142: Bush-Cherry postopek 

globinske impregnacije pod pritiskom 


88



slike 143: Globinsko 

impregnirani izdelki na 

prostem 

Vir: Prospektni material, 

2007 

Kako zaščitili les proti propadanju oz. podaljšanju življenske dobe lesa določimo na osnovi 

tabele ogroženosti lesa pred biološkim napadom. Sredstvo za zaščito lesa pa izberemo na 

osnovi lastnosti in sestave zaščitnih sredstev ter njihovega tretiranja oz. vnosa v les. 

SISTEM EN 335-1 Trajnost lesa in lesnih materialov – definicija razredov ogroženosti 

pred biološkim napadom 1. del: Splošno 

Posamezne lesene izdelke, glede na ogroženost, razdelimo v štiri razrede ogroženosti (na 

spodnji tabeli) 

89



slika 144: Tabela – razredi ogroženosti lesa in lesnih materialov 

Vir: SIST EN 335-1, 2007 

90



5. STAVBNO POHIŠTVO 

5.1 DELITEV GLEDE MATERIALA IZDELAVE OKEN, BALKONSKIH VRAT IN 

VHODNIH VRAT 

Glede na izbiro materiala na tržišču obstaja stavbno pohištvo iz mehkega in trdega lesa, 

plastike, aluminija, kombinacije alu-les, alu-plastka in alu-les-plastika. 

5.2 OKNA IN BALKONSKA VRATA 

5.2.1 LES ZA IZDELAVO OKEN 

Les, mehek ali trd naj bo zlepljen z ustreznim lepilom, čim podobnejše oblike in velikosti 

profila oz. preseka okna in najvišje kvalitete. Lepljence lahko izdela podjetje ali privatnik z 

licenco oz. certifikatom. 

slika 145: Preseki lepljenenih 

okenskih profilov 


91



5.2.2 STEKLO 

Zaradi specifičnih zahtev na objektih (toplotna izolativnost, zvočna izolativnost, sončna 

zaščita, varnostna zaščita, protivlomnost), na tržišču nastopa veliko vrst stekel. Narejena so v 

normalni izvedbi: 

- toplotnoizolacijska z Ug od 1,1 W/m 2 K do 0,8 W/m 2 K z dvema stekloma in Ug od 0,8 

W/m 2 K do 0,5 W/ m 2 K s trojnimi stekli, plinom Argon ali Kripton in določenimi 

toplotnoodbojnimi premazi v notranjosti stekla. V roku desetih let se pričakujejo 

vakumska stekla, ki bodo še bolj toplotno izolativna, predvsem pa tanjša. 

- zvočnoizolacijska stekla z različnimi debelinami stekla, lepljenimi stekli z več plasti 

seinles folijami, ... in dosegamo zvočno izolativnost do 47 dB in več. 

- varnostna stekla v kaljeni ali lepljeni izvedbi z več folijami za zaščito ljudi proti 

poškodbam 

- protivlomna varnostna stekla v lepljenih izvedbah – imajo dodano oznako "A" in 

številko 1-4, glede zahtevane varnosti. Stekla so debela, lahko kaljena ali pa lepljena 

tudi do 5 folij in več. Potrebno je vedeti proti čemu je namenjeno steklo (udarcu s 

sekiro, odporno proti strelu z malim kalibrom in kratko cevjo, … 

- motna in ornamentna stekla za uporabo npr. v kopalnicah, predsobah, … 

- svetlobno in energijsko odbojna stekla (refleksije od 10% do 80%) z določenimi 

premazi ali specialnimi folijami namenjena za izdelavo steklenjakov, v visokogorskih 

predelih, ob morju, … 

Pri steklu moramo biti pozorni na debelino stekla in maso stekla, da lahko vgradimo steklo v 

okenski okvir in da ni pretežko za okovje. Trenutno najslabša točka stekla je distančnik med 

stekli ki steklu zmanjšuje toplotna izolacijske lastnosti. Največ se uporablja aluminijasti okvir 

oz. distančnik. Boljše karakteristike oz. toplotnoizolacijske lastnosti imata inox distančnik in 

pa TGI plastični distančnik. 

slika 146: Presek stekla – vidna alu 

distančnika 


5.2.3 OKOVJE 

V Evropi so štiri multinacionalna združenja podjetij, ki ponujajo kompleten sistem okovja za 

stavbno pohištvo. Potrebno je izbrati najprimernejšega proizvajalca in čim manj menjavati 

tipe okovja. K osnovnemu sistemu okovju imamo dodatke za el. in ročno odpiranje, varnostno 

92



okovje, skrito okovje, …, ki se ga sestavi po katalogu proizvajalca za določeno stopnjo 

varnosti. 

slike 147: Okensko okovje 


5.2.4 TESNILA 

Uporabiti tesnila iz kvalitetnih in obstojnih materialov (EPDM in silikona, ter enako 

kvalitetnih materialov), ki so UV stabilni, se ne sprijemajo z barvo oz. premazom stavbnega 

pohištva, so pravilnih dimenzij za pritrditev v utore in pravilnih toleranc zračnosti. Zapiranje 

in odpiranje stavbnega pohištva mora biti lahko, pri tem pa morajo okna in vata dobro tesniti 

na vdor zraka in vode. 

slika 148: Tesnila stavbnega 

pohištva 


5.2.5 PREMAZI ZA LES 

Trenutno največ v uporabi za brizganje stavbnega pohištva so premazi na vodni osnovi in 

modificiranimi akrilnimi smolami. To so debeloslojni premazi (moker nanos do 300 

93



mikronov in 100 mikronom suhega nanosa, ki so za vlago slabo propustni. V ozadju teh 

sistemov barv stoji močan proizvidni lobij. 

V razviju so tankoslojni sistemi (OPS sistemi) zaščite lesa, ki temeljijo na tanjšem nanosu in 

posledično za vlago propustnejšem sloju. 

Za premaz gradbenega lesa s čopiči pa uporabljamo premaze na vodni osnovi in 

modificiranimi alkidnimi smolami – emajli, ki so pa manj obstojni na ultravijolično svetlobo. 

Še vedno veliko v uporabi so premazi na osnovi organskih topilih, ki pa so že zaradi 

obremenjevanja okolja prepovedani. 

Glede barv in nians so najprimernejši premazi stavbnega pohištva srednje intenzivne barve. 

Niso primerni brezbarvni in svetlo rumeni (UV žarki poškodujejo les pod premazom – 

postane siv), temnorjavi do črni premazi pa so obremenjeni z visoko temperaturo pod vplivom 

sončnih žarkov. 

slika 149: Premazi za stavbno pohištvo 


V primeru bio fasad na objektih iz lesa macesna pa se za zaščito lesenih fasad in stavbnega 

pohištva po zahtevah kupca uporablja tudi olja. Takšne premaze je potrebno obnavljati vsako 

leto, les pa v vsakem primeru postane sive barve. Švicarji pravijo, da les dobi lepo starinsko 

patino, prav tako kot baker, ki dobi patino zelene barve – volkec. 

5.3 OKNA OZ. STAVBNO POHIŠTVO ZA PASIVNE HIŠE 

Okna za pasivne hiše (trend razvoja od leta 2002 in naprej) 

slika 150: Razvoj toplotno izolacijska okna za 

pasivne hiše v letu 2002 

Vir: Propagandni material, 2002 

Steklo: U g = 0,9 W/m 2 K 

Okno : U w = 0,85 W/m 2 K – še ne dosega 

zahtevanih karakteristik 

94



sliki 151: Okni za pasivne hiše – levo v leseni izvedbi s toplotno izolacijo, desno v izvedbi s toplotno izolacijo 

izpolnjeno plastično okno 


U … faktor toplotne prehodnosti 

Okna za pasivne hiše so enostavnejših oblik, pravokotna ali trikotna, fiksna ali na odpiranje 

po vertikali in horizontalni osi. 

Karakteristike, katere morajo dosegati so sledeče: 

Steklo: U g = 0,5 - 0,7 W/m 2 K, min. g = 50% 

Okno: U w = 0,70 – 0,80 W/m 2 K 

U … faktor toplotne prehodnosti (W/m 2 K) 

g … energija prehoda sončne energije skozi steklo (%) 

95



slika 152: Okno za pasivne hiše v leseni izvedbi z zračnimi komorami, debeline več kot 100 mm 

Vir: Propagandni material, 2009 

Izredno pomembno pa je, kako se pasivno okno vgradi v objekt, da ne bi zaradi slabe 

vgradnje nastali toplotni mostovi okoli okna. 

5.4. STREŠNA OKNA 

Najcenejša rešitev svetlih podstrešnih sob so strešna okna. Strešna okna je potrebno pravilno 

vgraditi, da ne pride do prekomernega rosenja na steklu. Notranji zaključek vgraditve okna je 

potrebno izvesti tako, da ni nobenih mrtvih žepov, kjer bi se zaustavljal topel in vlažen zrak. 

Zrak mora nemoteno cirkulirati ob steklu. Priporočljivo je, da je pod oknom ogrevalo. 

slika 153: Strešna okna - vgradnja 

Vir: Propagandni material Velux, 2009 

96



slika 154: Strešno okno – vgradnja s pripadajočimi obrobami 

Vir: Propagandni material Velux, 2009 

5.5 VHODNA VRATA 

5.5.1 LES IN PLOSKOVNI MATERIALI ZA IZDELAVO VHODNIH VRAT 

Masivna vhodna vrata so v veliki meri sestavljena iz močne vidne, estetsko lepo obdelane 

okvirne konstrukcije in vstavljenih polnil, ki so lahko iz masivnega lesa ali pa toplotno 

izolirana in pritrjena v okvir z okrasnimi letvicami enostransko ali pa dvostransko. Pri 

izdelavi vhodnih vrat te konstrukcije mora biti okvir zlepljen v profil iz več kosov lesa 

najlepše kvalitete. Za izdelavo in obliko zaključkov in konstrukcijskih detajlov veljajo isti 

predpisi, smernice in pravila kot za okna. 

Vhodna vrata izdelana iz ploskovnih materialov so v osnovi lahko tudi okvirna konstrukcija 

(vmes toplotna izolacija) ali pa je osnova debelejša plošča (lahko tudi z izvrtinami) in 

obojestransko oblepljena z raznovrstnimi lesnimi ploščami ali ploščami iz drugih materialov 

ter furnirji. 

5.5.2 KRIVLJENJE VHODNIH LESENIH VRAT 

V osnovi izdelujemo vhodna vrata iz smreke, macesna, hrasta in še iz kakšne druge drevesne 

vrste v dveh izvedbah: 

97



1. tip 1 - klasična oblika - vhodna vrata iz lepljene okvirne konstrukcije, ki je v celoti 

vidna in površinsko obdelana, in so vanjo vstavljena ter z letvicami pritrjena lesena ali 

steklena polnila. 

2. tip 2 – sodobnejša, gladka oblika z zaokroženimi robovi - vhodna vrata iz okvirne 

konstrukcije, obojestransko oblepljena z vezano ploščo, ki je z zunanje strani 

furnirana. 

slika 155: Vhodna vrata – levo tip 1, desno tip 2 


Že nekaj časa (od približno 1998. leta) so proizvajalci načrtno statistično spremljali napake 

stavbnega pohištva, posebej napake vhodnih vrat, z namenom, da bi vidno zmanjšali stroške 

reklamacij. Spremljali so večletno obnašanje stavbnega pohištva na obstoječih stanovanjskih 

hišah (petletno obdobje – okoli 500 do 600 hiš) in ugotovili, da se v velikem deležu napak oz. 

vrednostnem znesku odprave napak te pojavljajo kot deformacije vhodnih vrat oziroma 

zvitost vhodnih vrat. 

Vhodna vrata so v objektu vedno bolj izpostavljena in morajo zadostiti vedno ostrejšim 

klimatskim razlikam, istočasno pa morajo bolje tesniti, biti varnejša, enostavno in zanesljivo 

se zaklepati in zapirati ter estetsko lepo izgledati in krasiti objekt. 

Kdaj lahko govorimo o deformaciji oz. zvitosti vhodnih vrat, kako jo merimo in kje je meja za 

reklamacije 

Zvitost krila vhodnih vrat po vertikali merimo tako, da priložimo k vratnemu krilu na zunanjo 

ali notranjo vbočeno stran ravno letev in izmerimo v sredini višine vratnega krila razdaljo 

odstopanja vratnega krila od ravne letve. 

Deformacija oz. zvitost vratnega krila, primernega za reklamacijo oz. menjavo izdelka, je več 

kot 4 mm. Reklamacija oz. menjava izdelka je lahko že pri manjši deformaciji, če vrata ne 

tesnijo zadovoljivo ali pa se težko zaklepajo in zapirajo ter jih ne moremo več fino nastaviti z 

obstoječim okovjem in dodatnimi elementi za izravnavo vrat. Seveda reklamacija ne velja v 

primeru nepravilne vgradnje vhodnih vrat (brez konstrukcijske zaščite, ogrevala preblizu vrat, 

… ). 

98



slika 156: Merjenje zvitosti vhodnih vrat 


V letu 2003 so proizvajalci stavbnega pohištva z laboratorijem za preizkušanje pohištva na 

oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dogovorili za preizkus dveh 

tipičnih, najbolj prodajanih tipov vrat. Testiranje je bilo opravljeno po novih standardih – 

umetno staranje oz. obnašanje vhodnih vrat med dvema različnima klimama. Rezultati so bili 

izredno dobri oz. deformacije vhodnih vrat so bile v predpisanih mejah, ki jih dopuščajo na 

certifikatu navedeni standardi, kar je razvidno iz slike 156. 

Slika 157: Certifikat o skladnosti vhodnih vrat 

dveh konstrukcijsko različnih izvedb, izdelanih 

v izvedbi brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje 

deformacije vratnih kril 

Vir: Arhivski material Marles, 2003 

V praksi na terenu pa se je pokazalo, da so proizvajalci imeli še vedno veliko težav z 

zvijanjem vratnih kril, zlasti z vrati tipa 2, iz okvirne konstrukcije in obojestransko 

99



oblepljenimi vezanimi ploščami, ki so bila razvita v letu 2001 in se je njihova prodaja začela 

v letu 2002. 

Po dolgotrajni analizi so ugotovili, da so v največji meri za deformacijo oz. zvijanje vratnih 

kril krivi objekti oz. stanovanjske hiše. Dejavniki, ki so vplivali na deformacijo vrat, so 

naslednji: 

- Hišni vhodi so brez nadstreškov, tudi tam, kjer dež dobesedno pere po fasadi in 

vhodnih vratih. 

- V vetrolovu ali hodniku za vhodnimi vrati je nameščeno grelno telo – radiator. 

- Hišni vhodi so brez vetrolovov oz. hodnikov. Prvi prostor pri vstopu v hišo je že 

hodnik, podaljšan v dnevno sobo, in stopnišče v nadstropje. 

Tako izpostavljena vhodna vrata v prvem primeru morajo biti izdelana tako, da brezpogojno 

kljubujejo vsakodnevnemu navlaževanju pod vplivom nočne in jutranje rose, pozimi slane, ob 

grdem deževnem vremenu nalivom dežja ter ob sončnih dneh direktni obsijanosti s soncem. 

V primeru stanovanjskih hiš z vetrolovi in hodniki pa v veliko primerih lastniki, ki dokončajo 

objekt v lastni režiji, postavijo ogrevalo direktno za vhodna vrata. Problem je v iskanju rešitev 

za čim boljšo izkoriščenost malega vetrolova – tako najprej potrebujemo prostor za omaro, za 

obleko, nato prostor za obešalnik in ogledalo, prostor za police ali omarico za čevlje… Edini 

prostor za ogrevalo tako ostane le za vhodnimi vrati. Tako morajo vrata v najhladnejših dneh 

premagati zunanjo in notranjo klimo s temperaturno razliko tudi do 80 o C: zunaj –20 o C , notri 

pa toplotno sevanje ogreval 60 o C in več. 

V tretjem primeru pa so opazili, da je veliko stanovanjski hiš, ki so prostorsko izredno dobro 

izkoriščene, saj imamo pri mali kvadraturi objekta, kar je želja vseh lastnikov, posebej 

mladih, veliko in prostorno dnevno sobo. Vrata so v tem primeru izpostavljena direktno 

dvema različnima klimama. Ta razlika ni tako ostra kot v zgornjem primeru, vendar v 

hladnem obdobju že pri najmanjšem netesnenju vhodnih vrat začutimo po celotni dnevni sobi 

prepih oz. vdor hladnega zraka. 

Omenjene tri razloge za deformacije vrat, ki se nanašajo na napake v konstrukcijski zaščiti 

vhodnih vrat na objektih, v največ primerih odpravljajo tako, da pri projektih in tekom 

pridobivanja gradbenega dovoljenja, izvedbe ter v času izgradnje svetujejo arhitektom, 

strojnim projektantom – energetikom in lastnikom, da upoštevajo te enostavne in v preteklosti 

preizkušene zaščitne ukrepe oz. pomembne izvedbene detajle. 

Slika 158: Nadstrešek – učinkovita 

konstrukcijska zaščita vhodnih vrat 

pred zunanjimi vremenskimi vplivi 

100



Slika 159: Ogrevalo za vhodnimi 

vrati – izredna termična 

obremenitev za vhodna vrata 

Slika 160: Izvedba uspelega tipa stanovanjske hiše – 

izredno izkoriščen tloris hiše, brez notranjega vetrolova 

– vendar: klimatsko obremenjena vhodna vrata. Izredno 

hitro in neprijetno se občuti prepih po celotni dnevni 

sobi že pri malenkostnem netesnenju vhodnih vrat. 

Pristopili pa so tudi h konstrukcijskim izboljšavam samih vhodnih vrat, s ciljem zmanjšanja 

deformacij. Obstaja veliko konstrukcijskih rešitev za zmanjšanje deformacije oz. zvijanja 

vhodnih vrat, katere so najučinkovitejše in cenovno najprimernejše je odvisno od 

posameznega proizvajalca. Konstrukcijske rešitve vhodnih vrat, ki jih izvajajo so sledeče: 

Vhodna vrata tip 1: 

- Napenjalo – navojna palica za izravnavo vratnega krila vgrajena v lepljen pokončnik 

vratnega krila. 

- Izolirana polnila z extrudiranim polistirenom. 

Vhodna vrata tip 2: 

- Kovinska okvirna konstrukcija v jedru vratnega krila in togo vpetje v lesen okvir. 

101



- Vezana plošča lepljena z vodoodpornim lepilom. 

- Osnovni okvir sestavljen iz močne mrežne lepljene konstrukcije. 

Pri vratih tipa 1 so s toplotno izolacijo v notranjosti polnil razbili debelo maso masivnega 

lesa, izboljšali toplotno-izolacijske lastnosti vrat, istočasno pa tudi dimenzijsko stabilnost le 

teh. Z napenjalom pa pri deformaciji vratnega krila, ko z ostalimi elementi, ki so 

trodimenzionalno nastavljivi (nasadila, večtočkovni zaporni mehanizem) ne morejo več 

zagotoviti zadostnega tesnjenja in lahkotnega zapiranja in zaklepanja, vratno krilo delno 

izravnajo. Napenjalo je vgrajeno enostransko v lepljenem pokončniku vratnega krila na strani 

zapirala. Z vtičnim (imbus) ključem fiksni enoti napenjala zbližujejo ali oddaljujejo, s tem pa 

zvijajo oz. ravnajo vratno krilo po vertikali v eno ali drugo stran. Paziti morajo, da ravnajo 

vratno krilo postopoma, tri do štiri dni, s po enim obratom navojne palice oz. vijaka na dan. 

Izravnava je po izkušnjah možna do približno 2 mm. Napaka, ki se lahko pojavi je, da kupec 

površno prebere priložena navodila in vrti vijak oz. navojno palico v napačno smer. 

Slika 161: Risba napenjala v vratih iz okvirne 

konstrukcije s polnili – tip 1 

Pri vratih tipa 2, so celotni osnovni konstrukciji in s tem vratnemu krilu z vstavitvijo 

kovinskega okvirja in ojačitvijo lesene mrežne konstrukcije močno povečali togost in 

odpornost proti zvijanju – deformaciji. Zamenjava vezane plošče z vezano ploščo lepljeno z 

vodoodpornim lepilom, ki ima tudi manjši raztezek pod vplivom vlage, pa so zmanjšali sile, 

ki so delovale na to osnovno leseno konstrukcijo. 

102



Slika št.162: Risba sestave vrat, ojačanih s kovinskim profilom 

po celotnem obsegu – tip 2 

Velik korak so naredili tudi pri vgradnji stavbnega pohištva, vključno z vgradnjo vhodnih vrat 

v stene na osnovi RAL smernic za vgradnjo stavbnega pohištva in smernic inštituta iz 

Rossenheima. 

Vhodna vrata vgrajujejo v večini primerov v steno s »turbo (hitrimi)« vijaki ali sidri 

(mehanska pritrditev), expanzijskimi tesnilnimi trajnoelastičnimi trakovi (zaščita pred 

zunanjimi vremenskimi vplivi in zagotovitev parotesnosti na notranji strani) ter montažno 

peno kot toplotnim izolatorjem. 

Kot zaključek lahko rečem, da je proizvajalcem s pravilno izbiro sredstev in konstrukcijskimi 

ukrepi za zmanjšanje deformacij oz. zvijanja vhodnih vrat uspelo uspešno zmanjšati pojav 

zvijanja vhodnih vrat in doseči zastavljeni cilj, znižanje stroškov reklamacij oz. so te stroške 

skoraj izničiti. 

103



5.6 SENČILA 

5.6.1 POLKNA IN BRISULEJI 

Polkna omogočajo ne le zaščito pred dežjem in soncem temveč tudi pred nezaželenimi 

pogledi in obiskovalci 

Slika št.163: Polkna različnih tipov 


Slika št.164: Polkna različnih odpiranj 


Slika št.165: Polkno - odpiranje z ročko 


104



Slika št.166: Horizontalni prerez risbe - 

polkno - odpiranje 


Slika št.167: Harmonika polkno 


Slika št.168: Drsno polkno 


105



Sliki št.169: Drsno polkno – drsni brisuleji 


5.2 ROLOJI 

Roloji so izredno kvalitetna senčila. Dobro senčijo proti svetlobi, rokovanje je enostavno s 

trakom, s palico ali elektro pogonom, so pa tudi varnostni element, ki ščiti okna. Pri 

nadokenskih rolojih mora biti toplotna izoacija vgrajene rolo omarice U < 0,6 W/m 2 K. 

Sliki št.170: Predokensko in nadokensko rolo 


106



Sliki št.171: Nadokenski rolo 

Vir: lastna fotografija, 2008 

Slika št.172: Predokenski rolo 


Zelo enostavno je možno zmontirati rolo komarnik v rolo omarico. Rolo omarica mora biti 

višja, enojna vodila pa je potrebno menjati z dvojnimi vodili. Izvedbe so možne podometne v 

fasadi in nadometne z aluminijasto masko. 

107



Slika št.173: Nadokenski rolo z 

integriranim komarnikom 


5.6.3 ŽALUZIJE 

Izvedbe so možne podometne v fasadi in nadometne z aluminijasto masko. Rokovanje je zelo 

enostavno, pogon pa je možen na palico ali elektro. Žaluzije so primerno senčilo za drsna 

balkonska vrata, saj lahko z njimi dosežemo velike razpone oz. širine. Same lamele so 

različnih širin »z« ali »u« oblike in stransko vpete v vodila. 

Slika št.174: Zunanja žaluzija 


108



Slika št.175: Notranja žaluzija 


5.6.4 KOMARNIKI 

V zadnjem času izredno popularni za zaščito pred insekti, v vseh možnih variantah: fiksni, na 

rolo, na rolo integrirani v rolo omarici, odpiranje v alu okvirju, … . 

Slika št.176: Predokenski rolo komarnik 


109



Slika št.177: Fiksni komarnik 


Slika št.178: Komarnik v alu okvirju na tečajih 


Slika št.179: Komarnik v alu okvirju na tečajih 


110



5.6.5 SCREENI 

Uporabljamo jih za senčenje steklenih površin, npr. na šolskih stavbah, … . 

Slika št.180: Screen rolo 


5.6.7 MARKIZE, TENDE 

Uporabljamo jih za senčenje teras, večjih oken, … . 

Slika št.181: Markize 


111



6. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA 

Stavbnega pohištva vgradimo z mehansko pritrditvijo, izpolnitvijo vmesnega prostora med 

steno in stavbnim pohištvom s toplotno izolacijo in tesnenjem zunaj in znotraj v prostoru. 

Mehansaka pritrditev je lahko z vijaki ali sidri raznih vrst. Pomembno je, da so postavljena na 

prava mesta in dovolj na gosto po predpisih. 

Zaradi manjše obstojnosti in občutljivosti toplotno izolacijskega materiala uporabljamo 

polivretansko montažno peno ali drug material le v sredini odprtine, dobro zaščiten kot 

toplotni izolator in ne kot pritrdilni material. 

Stavno pohištvo vgrajujemo s posebnimi tesnili na zunanji in notranji strani. Na zunanji strani 

moramo okno zaščititi proti vremenskim vplivom, na notranji strani pa proti vodni pari oz. 

vlagi. Dovoljena so v osnovi načelno tri vrste tesnenja: s tesnilom okroglega preseka in 

silikonskim kitom, z dvolepilnimi trakovi in z ekspanzijskimi trajno-elastičnimi trakovi. 

6.1 NAVODILO ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 

VSEBINA: 

1. Priprava odprtine za vgradnjo stavbnega pohištva 

2. Vstavitev stavbnega pohištva 

3. Mehanska pritrditev stavbnega pohištva 

4. Toplotna izolacija vgradnje stavbnega pohištva 

5. Tesnenje stavbnega pohištva (zrakotesnost, parotesnost in zaščita proti zunanjim 

vremenskim vplivom 

6.1.1 PRIPRAVA ODPRTINE ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 

Odprtina v steni mora biti ravna (horizontalno in vertikalno) ter pravokotna. V primeru, da ta 

pogoj ni izpolnjen, predlagamo kupcu, da popravi odprtine, naredi fino izravnavo špalet 

okenskih in vratnih odprtin s toplotnoizolacijsko malto ali pa izmerimo in vgradimo manjše 

stavbno pohištvo, da zagotovimo po celem obodu okna režo 1 cm. 

Reža (fuga) med stavbnim pohištvom podboja in steno mora biti 1 cm oz. z minimalno 

toleranco do + 5 mm, da lahko enostavno in pravilno vgradimo okno ali vrata. 

112



slika 182: 

Pravilno tesnenje okna vgrajenega v montažni stenski 

element 


slika 183: 

Površna vgraditev okna – odprtina za okno je prevelika 

in neenakomerna, vgradnja okna je z betonom 


6.1.2 VSTAVITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 

Stavbno pohištvo vstavimo v odprtino na podložke. Podložke naj bodo iz trdega lesa oz. 

plastične. Z nosilnimi in distančnimi podložkami zagozdimo stavbno pohištvo v stensko 

odprtino. Vidno na spodnjih treh skicah. 

V primeru večjih elementov, kot so npr. drsna vrata in večja dvokrilna vrata lahko zaradi 

lažjega transporta in vstavitve snamemo krila, ki drsijo ali se odpirajo. Vendar pa moramo 

sneta krila vstaviti nazaj v času fiksiranja stavbnega pohištva, da ne bi naknadno prišlo do 

nepravilnega delovanja stavbnega pohištva. 

113



Po mehanski pritrditvi stavbnega pohištva je potrebno podložke (zagozde) odstraniti, vendar 

le tiste, ki niso nujno potrebne. (Podložke narisane na skici ostanejo!) 

Sliki 184: Shema podlaganja enokrilnega 

okna 


Slika 185: Shema podlaganja drsnih vrat 


114



6.1.3 MEHANSKA PRITRDITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 

Ko imamo stavbno pohištvo fiksirano v odprtinah s podložkami, moramo okno mehansko 

pritrditi z ustreznim pritrdilnim sredstvom, ki so: 

a. ustreznimi sidri za fiksiranje stavbnega pohištva 

b. sparx vijaki fi 6 mm in vložki ustreznih dolžin 

c. posebnimi vijaki za pritrditev stavbnega pohištva (turbo vijaki, …) 

Zelo pomembno je na koliko mestih pritrdimo in na kakšnih medsebojnih razdaljah so te 

pritrditve. Glej shemo spodaj. Pritrdilni elementi so lahko narazen max. od notranjega roba 

podboja v vogalu 150 mm in mad seboj po stranici v razdalji max. 800 mm za leseno in 

aluminijasto stavbno pohištvo in max. 700 mm za plastično stavbno pohištvo. Zelo 

pomembno je tudi, da so elementi fiksirani tudi spodaj, posebno vhodna vrta, balkonska in 

drsna vrata v tla. 

Mehanska pritrditev mora biti tako močna, da je stavbno pohištvo popolnoma fiksirano, zato 

ker naslednji postopki niso več namenjeni fiksiranju stavbnega pohištva v stenske odprtine. 

Slika 186: Shema mehanske pritrditve 

oken pri vgradnji 


115



Slika 187: Mehanske pritrditve drsnih vrat pri vgradnji 


Slika 188: Mehanske pritrditve vhodnih vrat pri 

vgradnji 


116



Slika 189: Detajl mehanske pritrditve 

vhodnih vrat pri vgradnji 


6.1.4 TESNENJE STAVBNEGA POHIŠTVA (ZRAKOTESNOST, PAROTESNOST 

IN ZAŠČITA PROTI ZUNANJIM VREMENSKIM VPLIVOM) 

Z notranje strani moramo vgrajeno okno zatesniti proti vdoru pare in nadtlaka toplega zraka v 

gradbeni spoj – steno. 

Z zunanje strani pa moramo spoj med oknom in steno zatesniti proti vdoru vode in 

zraka oz. proti zunanjim vremenskim vplivom. 

To lahko dosežemo na tri predlagane načine: 

1. Z uporabo trajnoelastičnih expanzijskih tesnilnih trakov 

2. Z uporabo dvostrensko lepilnih trakov 

3. Z uporabo okroglih tesnil in silikonskega kita 

4. S posebno montažno peno in parotesnilnim tekočim premazom – sistem “pihler” 

Paziti moramo, da zatesnimo neprekinjeno po celotnem obodu stavbnega pohištva. 

Notranje tesnenje se lahko izvede v toku montaže stavbnega pohištva (vstavi naš 

monter) preden vstavi stavbno pohištvo v odprtino ali pa pred oz. pri izdelavi notranjih špalet. 

V tem primeru vstavijo tesnilo zidarji oz. pleskarji. 

Zunanje tesnenje se izvede pred izdelavo fasade oz. pred nalepitvijo toplotne izolacije 

fasade in ga izvedejo slikopleskarji. 

Slika 190: Tesnilni trakovi predvideni za 

montažo stavbnega pohištva po RAL 

smernicah 

Vir: Propagandni material podjetja 

Illbruck, 2009 

117



6.1.5 VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA PO SISTEMU “PIHLER” 

Za stavbno pohištvo pripravimo odprtine tako, kot je predhodno omenjeno. Prav tako stavbno 

pohištvo podložimo s podložkami in mehansko pritrdimo z vijaki oz. sidri, kjer z vijaki ni 

možno. 

Režo okoli okenskega podboja zapolnimo s posebno montažno peno (ni na poliuretanski 

osnovi, ampak je polimer modificiranih umetnih materialov). Montažna pena služi toplotni 

izolaciji, veterni in parni zapori okoli okna, nikakor pa ni namenjena fiksiranju okna v stensko 

odprtino. 

Pri zalitju rež z montažno peno pri stavbnem pohištvu, ki imajo debelejše podboje je potrebno 

površino reže namočiti z vodo z razpršilno šprico. Le tako se bo montažna pena pravilno 

razpenila in bo postopek razpenjenja končan (kemijska reakcija zaključena). V slučaju, da se 

v razpenjeni montažni peni postopek razpenjenja ne konča (kemijska reakcija ne zaključi), 

lahko pride do nadaljevanja penjenja pri že vgrajenem stavbnem pohištvu in s tem stiskanja 

podboja stavbnega pohištva ter nepravilnega delovanja stavbnega pohištva. 

Pri obdelavi zunanjih špalet, je priporočilo, da toplotnoizolacijska fasada sega cca. 3 cm čez 

podboj okna oz. stavbnega pohištva. 

Po posušitvi specialne montažne pene peno natančno porežemo. 

Na notranji strani zatesnimo spoj s specialno maso. S to maso dosežemo parotesnost. 

Po nanosu specialne parotesne mase lahko obdelujemo notranjo špaleto naprej, še preden se 

masa posuši. 

Na zunanji strani pa špaleto oz. izolacijsko fasado zatesnimo s trajnoelastočnim tesnilnim 

trakom, podobno kot ostale montaže. 

6.1.6 TOPLOTNA IZOLACIJA PRI VGRADNJI STAVBNEGA POHIŠTVA 

Režo okoli okenskega podboja zapolnimo z montažno peno. Montažna pena služi izključno le 

toplotni izolaciji okoli okna, nikakor pa ni namenjena fiksiranju okna v stensko odprtino. 

Pri zalitju rež z montažno peno pri stavbnem pohištvu, ki imajo debelejše podboje je potrebno 

površino reže namočiti z vodo z razpršilno šprico. Le tako se bo montažna pena pravilno 

razpenila in bo postopek razpenjenja končan (kemijska reakcija zaključena). V slučaju, da se 

v razpenjeni montažni peni postopek razpenjenja ne konča (kemijska reakcija ne zaključi), 

lahko pride do nadaljevanja penjenja pri že vgrajenem stavbnem pohištvu in s tem stiskanja 

podboja stavbnega pohištva ter nepravilnega delovanja stavbnega pohištva. 

Namesto montažne pene (purpena) lahko uporabimo za toplotno izolacijo tudi npr. 

expanzijske trajnoelastične trakove, bombažne trakove, … . 

Pri obdelavi zunanjih špalet, je priporočilo, da toplotnoizolacijska fasada sega cca. 3 cm čez 

podboj okna oz. stavbnega pohištva. 

118



Slika 191: Tesnilni trakovi predvideni za montažo stavbnega pohištva po RAL smernicah 


6.1.7 VGRADNJA OKNA S TRAJNO-ELASTIČNIMI EKSPANZIJSKIMI TESNILNIMI 

TRAKOVI 

Sliki 192: Detajl vgradnje stavbnega pohištva s trajno-elastičnimi tesnilnimi trakovi 


119



6.1.8 VGRADNJA OKNA Z DVOSTRANSKO LEPILNIMI TESNILNIMI TRAKOVI 

Slika 193: Tesnilni dvostransko lepilni trakovi predvideni za montažo stavbnega pohištva po RAL smernicah 


120



Sliki 194: Detajla vgradnje stavbnega pohištva z dvostransko lepilnimi tesnilnimi trakovi 


Slike 195: Detajla vgradnje stavbnega pohištva s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi in notranjo 

špaleto iz mavčne plošče 


121



OPOZORILO PRI VGRADNJI (PANORAMSKIH STEN) DRSNIH VRAT 

Drsne stene, posebej drsne stene brez praga je potrebno vgraditi popolnoma ravno – navpično in vodoravno, 

pravilno podložiti z zagozdami in mehansko pritrditi. 

To opozorilo velja zato, ker z naknadno fino regulacijo okovja oz. zapornega mehanizma ni mogoče več 

popraviti napake pri vgradnji! 

6.1.9 VGRADNJA DRSNIH VRAT S PRAGOM 

Slike 196: Detajla vgradnje izvlečno-potisne drsne stene s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi 


122



6.1.10 VGRADNJA DRSNIH VRAT BREZ PRAGA 

Sliki 197: Detajla vgradnje dvižno-potisne drsne stene s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi 


6.1.11 VGRADNJA VHODNIH VRAT V POD 

Slika 198: Detajla vgradnje 

vhodnih vrat v tlak 


123



7. NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE 

STAVBNO POHIŠTVO IZ LESA - LESENA OKNA VRATA IN POLKNA 

Ob nakupu stavbnega pohištva ste se odločili, da bodo 

dajali vašemu domu občutek topline in domačnosti 

lesena okna in vrata. Okna in vrata so iz smrekovega 

lesa. Les, kot osnovni material, je eden najbolj zdravih 

gradbenih materialov, saj je naravni regulator notranjega 

ozračja, ker diha in pomaga pri prezračevanju, 

stabilizira vlažnost, filtrira in čisti zrak. 

Je topel na dotik in duši zvok. 

Slika 199: Fotografija notranjosti objekta opremljenega iz lesa 

Vir: Marles prospektni material, 2007 

Slika 200: Fotografija lesenega okna 


Les je naraven material, je porozen in kot tak občutljiv na 

delovanje vlage. Propadanje površine lesa, posebno pri oknih 

in vratih, ki so izpostavljena izmeničnemu delovanju sonca, 

dežja in mraza, poskušamo preprečiti tako, da na les nanesemo 

zaščitne premaze. Vaša okna in vrata so osnovno zaščitena z 

okolju prijaznim impregnacijskim sredstvom za kemično 

zaščito lesa in nato še z lazurnim (struktura lesa je pod 

premazom vidna) ali pokrivnim premazom (lesna struktura pod 

premazom ni vidna) v barvnem tonu, ki ste ga izbrali. 

Barva površine oken in vrat se pri lazurni obdelavi lahko na določenih delih nekoliko 

razlikuje zaradi naravnih lastnosti lesa, ki ne vpija premazov enakomerno in nima enake barve 

oziroma strukture po celotni površini. Zaradi istih razlogov lahko pride tudi do manjših 

odstopanj v primerjavi z vzorčno barvno karto. 

Trajnost premaza in s tem povezana dolžina vzdrževalnih intervalov 

(od zadnjega do naslednjega obnavljanja premazovanja) je odvisna 

od vrste dejavnikov kot so vrsta lesa, način obdelave, predvsem pa 

različna izpostavljenost vremenskim vplivom na kar vplivajo 

velikost napušča, način vgradnje okna, višine stavbe in klimatskih 

pogoji. 

Čimbolj proti jugu ali jugozahodu je les obrnjen, čimmanj je z 

nadstreškom zaščiten pred dežjem in bolj kot je horizontalna 

njegova površina, toliko bolj je les izpostavljen in manj časa bo 

premaz zdržal. Potrebni vzdrževalni intervali pa bodo krajši. Na čas 

obnavljanja vplivajo tudi barvni odtenki lazure. 

Slika 201: Fotografija nadstreška 


124



POMEMBNO OPOZORILO 

Okna morajo biti vgrajena strokovno in 

pravilno, v skladu z veljavnimi gradbenimi 

predpisi in smernicami. 

Slika 202: Fotografija tesnenja vgradnje okna 


Pri vgradnji premaz ne smemo poškodovati. Za 

zaščito premaza pred umazanijo pri izvajanju 

sliko pleskarskih del obvezno uporabite 

zaščitne trakove, ki ne poškodujejo akrilnih 

premazov in so vremensko obstojni (odporni na UV in visoke temperature. 

Pred uporabo preverite navodila proizvajalca traku. Zelo pomemben je podatek: po kolikem 

času je trak nujno potrebno odstraniti! 

Morebitne poškodbe, ki nastanejo med vgrajevanjem stavbnega pohištva na zaščitnem 

premazu med pleskanjem fasade ali drugih gradbenih delih okrog hiše in na hiši, je potrebno 

nemudoma sanirati. 

Trajnost premazov je odvisna od pravilne nege in rednega ter pravočasnega vzdrževanja: 

Slika 203: Fotografija balkonskega sestava 


Nega površine premaza 

Pri čiščenju Oken (okvir in steklo) ne 

uporabljajte agresivnih ali abrazivnih 

čistilnih sredstev. Pogosto zadostuje topla 

voda z dodatkom univerzalnega sredstva za 

pomivanje lesenega pohištva oziroma 

sredstva za pomivanje stekel. Trajnost 

premaza na lesenih delih okna lahko 

podaljšate z uporabo priloženega 

negovalnega mleka. Dvakrat do trikrat na 

leto ga nanesite s krpo na lesene elemente. 

Negovalno mleko tvori na površini premaza 

tanek, prozoren zaščitni sloj. 

Pravilno negovano in vzdrževano stavbno pohištvo je okras našega doma in ima neomejeno 

življenjsko dobo. 

Vzdrževalno pleskanje 

125



Največji sovražnik lesa je voda. Ta lahko prodre v les skozi poškodbe premaza in ga navlaži. 

Vlažen les nabreka, obenem pa ustvarja ugodne razmere za razvoj gliv. Zaradi nabrekanja 

lesa ob vlaženju in krčenja ob sušenju lesa lahko pride do razpoke premaza. Če razpoke 

pravočasno ne popravimo, se bo premaz okoli poškodbe kmalu začel luščiti. Nezaščiten les 

bodo razgrajevali UV žarki in čez čas ga bodo kljub biocidni zaščiti napadle glive. 

barvanja, se prepričajte, da je les, ki ga boste barvali suh. 

Da bi to preprečili 

priporočamo, da lesene 

elemente vsaj enkrat na 

leto pregledate in 

popravite tudi zelo 

majhne razpoke, ki so 

nastale zaradi fizičnih 

poškodb, toče, 

delovanja lesa in vode. 

Poškodovane dele 

najprej obrusite, 

odprašite in nato 

premažite z zaščitnim 

premazom, ki je 

priložen v servis paketu 

in ste ga dobili ob 

nakupu hiše/oken, vrat. 

Preden se lotite 

Slika 204: Luščenje premaza na lesenem oknu, ki ni bil pravilno vzdrževan 


Slika 205: Fotografija okna s polknom 


POZOR! 

Pri pokrivnih barvah propadanja premaza ne 

opazimo zlahka. 

Vidimo le končni efekt - luščenje ali trohnenje 

lesa pod premazom. 

126



Obnova premaza: 

Najbolje je, da premaz 

obnovite še preden se začne 

luščiti. Površino najprej 

lahno obrusite s finim 

brusnim papirjem 

granulacije 180 - 240 do 

zdrave čvrste podlage in 

odprašite. Odprte vogalne 

spoje in razpoke na lesu 

zapolnite s polnilom. Nato 

les premažite z 

impregnacijskim sredstvom 

za kemijsko zaščito lesa. 

Tako je les pripravljen na 

nov osvežilni nanos. 

Celotne zunanje površine popleskajte s premazom za zaščito stavbnega pohištva. 

Slika 206: Fotografija hiše z veliko lesenimi deli 


Ob nakupu premazov zahtevajte navodila za uporabo proizvajalca barve in se po njih tudi 

ravnajte. 

VARUJMO NAŠE OKOLJE! 

Priporočamo, da za obnavljanje premaza uporabljate zaščitne premaze, ki 

imajo kot osnovno topilo vodo in so ekološko ugodni. Premazi se odlikujejo 

po izredni zaščiti in odpornosti proti vremenskim vplivom, po obstojnosti 

nians ter hitrem sušenju! 

Ostanki barve in ostalih kemikalij ne sodijo v odtoke. To so posebni odpadki 

in jih morate strokovno odstraniti. Občasno tečejo akcije zbiranja posebnih 

odpadkov na posebnih zbirnih mestih, kjer lahko odložite posebne odpadke. 

127



NAVODILO ZA REGULACIJO ROTO NT OKOVJA 

I. Garancija na funkcionalnost vrtljivo nagibnega okovja Roto 

NT, Roto nor površino je 10 let. 

II. Okno moramo zapirati vedno s potrebnim občutkom in ne s 

silo, da ne poškodujemo gonilni mehanizem. Ko zapiramo, 

krilo z eno roko dobro pritisnemo na okvir in zapiralni 

mehanizem vrtimo v pravilni smeri. Okno mora biti spodaj 

in zgoraj pravilno zaprto, da preprečimo zvijanje kril. 

III. Okovje vsaj enkrat letno namažemo s kapljo olja. 

IV. Regulacija vrtljivo nagibnega okovja Roto NT se izvrši z 

namenom boljše funkcionalnosti okna in sicer: 

lažjega zapiranja, 

- boljšega tesnjenja oken, 

- boljšega pozicioniranja oken. 

V. Regulacijo okovja izvršimo na sledečih elementih: 

Slika 207: Fotografija okovja Roto NT 


1. Stranska nastavitev škarij z z vtikalnim ključem SW 4 mm; 

- + 4 mm, 

- - 2 mm. 

2. Nastavitev naležnega pritiska škarij z vtikalnim ključem SW 4 mm; 

- + 0.8 mm, 

- - 0.8 mm. 

3. Stranska nastavitev kotnega ležaja z vtikalnim ključem SW 4 mm: 

- + 2 mm, 

- - 2 mm. 

4. Višinska nastavitev kotnega ležaja z vtikalnim ključem SW 4 mm: 

- + 2 mm, 

- - 2 mm. 

5. Nastavitev naležnega pritiska zapiralnih čepov z vtikalnim ključem SW 4 mm: 

- + 0.8 mm, 

- - 0.8 mm. 

Nastavitev okovja Roto NT je potrebno 

izvršiti na vgrajenem oknu v primeru: 

‣ povesa okna, 

‣ preobremenitve okna, 

‣ v primeru menjave stekla, 

‣ poškodbe okna zaradi fizičnih 

poškodb ( poskus vdora, nasilnega 

odpiranja,ipd) 

128



NAVODILO ZA REGULACIJO CENTRO NT OKOVJA 

129



Slike 208: Sheme nastavitve okovja Roto NT 

Vir: Prospektni material Roto , 2008 

130



LESENA VHODNA VRATA 

Vhodna vrata so ogledalo našega doma. So prvi stik s tistimi, ki pridejo v naš dom. Zato ste 

se prav gotovo dobro odločili, ko ste izbrala visoko kakovostna Marles lesena vhodna vrata. 

Lesena vhodna vrata so trpežna in bodo imela dolgo življenjsko dobo, če bomo upoštevali 

navodila za pravilno vgradnjo in vzdrževanje vhodnih vrat. 

Vhodna vrata so izredno izpostavljena velikim fizikalnim obremenitvam. Razlika med klimo 

v prostoru, za katero je značilna visoka temperatura v kurilni sezoni in zunanjo klimo, za 

katero so značilne v kurilni sezoni nizke temperature in visoka relativna vlažnost zraka. 

Odgovor lesenih vrat na te robne ekstremne pogoje je ukrivitev vratnega krila in razne druge 

napake na konstrukciji vrat zaradi delovanja lesa. 

Da bi se temu izognili: 

NE PRIPOROČAMO namestitev »visoko temperaturnih grelnih teles« (klasični radiatroji, 

peči,..), v bližino vhodnih vrat. 

Iz istih razlogov priporočamo konstrukcijsko 

zaščito (nadstrešek) vhodnih vrat tako, da vhodna 

vrata niso direktno izpostavljena vremenskim 

vplivom (dežju, soncu, snegu, toči in vetru). 

Slika 209: Fotografiji zaščite vhodnih vrat z 

nadstreškom 

Vir: Prospektni material Marles, 2008 

POZOR! 

Visoka relativna zračna vlaga v vašem stanovanju je škodljiva za vaše zdravje, pa tudi za vaša 

lesena vrata. Zaradi visoke relativne zračne vlage se vrata deformirajo - 

nabreknejo se in se zvijejo. Vi to čutite vsak dan, ko s težavo zapirate vrata. Ko se nato pri 

povišani temperaturi in nižji zračni vlagi lesena vrata posušijo, se les skrči. To delovanje lesa in 

sicer krčenje, ko je zrak suh in nabrekanje lesa, ko je zrak vlažen povzroča na premazu lesenih 

vrat razpoke. Razpoke nastanejo, kljub izredni elastičnosti premazov. Skozi razpoke pride voda. 

Kot veste so za razvoj gliv potrebni: les, vlaga, toplota in kisik. V spomladanskih mesecih, ko se 

temperatura dvigne, so vsi pogoji za razvoj gliv izpolnjeni in na vaših lesenih vhodnih vratih se 

lahko pojavijo glive. 

Kako se izognemo razvoju gliv na leseni površinah 

V naših stanovanjih naj relativna zračna vlaga nikoli ne preseže 50% ! 

131



Shema naknadne regulacije vhodnih vrat: 

Tesnenje oz. trdost zapiranja nastavitavimo oz. 

reguliramo z vtikalnim ključem 4mm do + 1.5 

mm /- 1.5 mm 


reguliramo s križnim izvijačem. Odvijemo vijaka 

s križno glava, premaknemo vpad not ali ven in 

zategnemo križna vijaka (regulacija do + 1.5 mm 

/- 1.5 mm) 

Slika 192: Fotografije vpadov vratnega okovja 


Slika 210: Fotografija gonilke MVZ 


600 automatic vhodnih vrat 

reguliramo z vtikalnim ključem 4mm do + 1.5 mm 


/- 1.5 mm 

V primeru, da pride do manjšega zvijanja vrat (do 4 mm) lahko vrata reguliramo s 

trodimenzionalnim nastavljivim tečajem na zapornem mehanizmu, ki smo ga na naša vhodna 

vrata vgradili in omogoča fino nastavitev vratnega krila. 

132



Stransko nastavitev 

reguliramo z vtikalnim 

ključem do + 3 mm /- 2 

mm 

Višinsko nastavitev 



mm 

Globinsko nastavitev 



mm 

Slika 211: Fotografija nastavitve tečajev vhodnih vrat 


V primeru izredne krivosti vrat iz vidne okvirne konstrukcije (na sredini zvitost več kot 4 

mm), ko na zgoraj opisan način ne moremo več nastavit vrat, uporabimo naslednji način 

izravnave: 

V primeru masivnih vrat na strani kljuke na vrhu vratnega krila odstranimo gumijasti čep ter 

previdno in z občutkom z vtičnim ključem št. 8 zavrteti vijak v pravo smer (v nasprotnem 

primeru lahko poškodujemo vratno krilo) za 1/2 obrata oziroma 180° na dan. to ponavljati do 

največ štiri dni oziroma do največ dveh obratov vijaka. Smer vrtenja izvesti po sliki A oz. B 

odvisno od smeri ukrivljenosti vrat. 

133



A) Verjetnost krivljenja poleti B) Verjetnost krivljenja pozimi 

DESNO 

LEVO 

ZNOTRAJ 

ZUNAJ 

ZUNAJ 

ZNOTRAJ 

Z vtičnim ključem št.8 zavrteti 

v desno za 1 obrata oz za 180° 

na dan; v štirih dneh do max. 2 

obrata. 

Z vtičnim ključem št.8 zavrteti v levo 

za 1 obrata oz za 180° na dan; v štirih 

dneh do max. 2 obrata. 

Radiator naj nikoli 

ne bo preblizu 

vhodnih vrat!!! 

Slika 212: Fotografija ravnanja zvitosti vhodnih vrat 

Vir: Propagandni material Marles, 2009 

134



GARANCIJSKI LIST 

garancijski rok je 36 mesecev od dneva prevzema 

garancijski rok za steklo je 60 mesecev 

Izdelek je izdelan v skladu z veljavnimi evropskimi standardi kar dokazujejo certifikati o skaldnosti 

neodvisnih institucij. 

Morebitne napake in pomanjkljivosti v času garancije bomo odpravili v zakonitem roku. V primeru, 

ko popravilo ni možno, bomo na vašo željo izdelek nadomestili z novim 

Iz garancije so izvzete površinske lepotne okvare, ki ne vplivajo na pravilno delovanje proizvoda. 

Poleg tega ne priznavamo napak, ki so nastale zaradi: 

nepravilne vgradnje* 

ekstremnih klimatskih pogojev (RZV v prostoru 55%) 

nepravilnega vzdrževanja 

napačne ali malomarne uporabe 

normalne obrabe izdelka 

višje sile (poplava, požar, toča,..) 

Garancija velja ob predložitvi računa. 

Servisiranje in oskrbo z rezervnimi deli zagotavljamo 7 let. 

135



8. CE ZNAK IN CERTIFIKATI 

ZAG Ljubljana 1404 

NB–CPD 89/106/EEC 

HF Austria OIB– 

190-004/98-008 

Marles PSP d.o.o., 

Podvelka 3 

2363 PODVELKA 

09 

P 1474/08-520 

429/2005 

EN 14351-1: 2005 

Leseno enokrilno okno, leseno 

dvokrilno okno z vmesnim 

pokončnikom, lesena dvokrilna 

balkonska vrata in lesena 

panoramska stena s pragom za 

uporabo v stavbah za vgradnjo v 

navpične stenske odprtine, razen 

za vgradnjo na bežalne poti ali v 

obodne konstrukcije požarnih 

sektorjev. 

odpornost na obremenitve z vetrom – 

npd 

odpornost na obremenitve s snegom - 

npd 

odziv na ogenj evrorazred - npd 

vodotesnost (neščitena) 9A 

vodotesnost (ščitena) - npd 

odpornost na udarce - npd 

nosilnost varovalnih naprav - npd 

zvočna izolirnost Rw (C;Ctr) 33 (-2, -6) 

dB – 35 (-2, -7) 

toplotna prehodnost. 0.79 - 1.4 W/m 2 K 

energijske lastnosti – energijska 

prepustnost g – 0.47 – 0.63 

energijske lastnosti – svelobna 

prepustnost 71% – 80% 

prepustnost zraka na pripirah 4 

Slika 213: Izjava o skladnosti in nalepka CE znaka 

Vir: Marlesovo gradivo, 2009 

136



Slika 214: Certifikat za okna Termo plus compact 

Vir: Marlesovo gradivo, 2008 

137



9. NANOTEHNOLOGIJA 

Vodilna in najbolj dobičkonosna tehnologija trenutno na svetu oz. že po letu 2000 je 

nanotehnologija, to je tehnologija izredno tankih nanosov in premazov (nano velikosti) . 

Ekspanzija razvoja tehnologij glede na čas je prikazana na spodnjem grafu. 

Slika 215: Graf eksplozija razvoja tehnologije glede na čas 

Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001 

Predstavil bom nekaj primerov nanotehnologije že uporabljene v praksi ali pa še nekaj 

primerov v razvoju: 

9.1 BIOCLENA STEKLO – SAMOČISTILNO OZ. LAŽJEČISTILNO STEKLO 

Združuje za steklo tri posebne lastnosti in te so: 

- nano nanos povečuje površinska napetost kapljic 

- povečuje odvod vode iz stekla 

- omogoča s katalitičnim postopkom razgradnjo maščob. Da postopek teče rabimo sončno 

energijo (ultravijolično svetlobo) in TiO 2 (nano nanos na zunanji strani stekel ter vodo, da 

spere razgrajeno maščobo iz stekla. 

Pomanjkljivosti pa se pojavijo, ker normalno ne dežuje in sije sonce istočasno, počasi se 

izrabi TiO 2 v nano nanosu. Prav tako sistem ne deluje na notranji strani stekla, v prostoru. 

138



Slika 216: BIOCLEAN steklo 


139



140



Slika 217: Prospekt BIOCLEAN stekla 

Vir: prospektni material KRISTAL MARIBOR d.d. 

141



9.2 IZBOLJŠANE OBREMENJENE PLASTI NA MANJŠO OBRABO 

Nano nanosi se uporabljajo kot nanosi v motorjih z notranjim izgorevanjem za manjšo 

obrabo materiala na izvrtinah valjev oz. daljšo življensko dobo motorja ter boljše 

tesnenje med valji in izvrtinami v bloku motorja. 

Veliko se uporabljajo tudi v raznih filtrih in s pomočjo lastnosti nano nanosov 

izboljšamo čiščenje plinov in tekočin. 

Slika 218: Notranjost izvrtine valja motorja z notranjim izgorevanjem ali filtra 


9.3 POVEČANJE TRDNOSTI KONSTRUKCIJ S TANKIMI NANOSI 

Dokazano je, da aluminijaste konstrukcije prevlečene s tankimi nanosi tvorijo do 80% večjo 

trdnost kot same aluminijaste konstrukcije. (poizkusi na sodobnih vozilih) 

142



Slika 219: Principi povečanja trdnosti in kompaktnosti konstrukcij s pomočjo tankih nanosov 


9.4 SPREMEMBA BARVE 

Pod različno napetostjo in jakostjo el. toka, kompozitni materiali spremenijo barvo. Tako 

lahko spreminjamo barvo na vozilih, pobarvanih stenah, stropovih, senčimo lahko strehe, … 

Slika 220: Kupole, strehe, vozilo – sprememba barve pod vplivom spremembe napetosti in 

jakosti el. toka 

143




Gospodinja se bo z rdečim mercedesom odpeljala nakupovat. Kupila si bo moder kostim, ga 

oblekla in spremenila barvo svojega mercedesa v modro, da bo in, in prišla domov z avtom 

druge barve. Kaj bo pa delala policija 

9.5 SPREMEMBA OBLIKE 

Pod različno napetostjo in jakostjo el. toka, kompozitni materiali spremenijo obliko. 

Oče se bo odpeljal z mercedesom limuzino na delo. 

Po avto bo prišel sin, in bo s pomočjo kompozitnih 

materialov oz. spremembe napetosti in jakosti toka 

spremenil avto v športni mercedes, ko bo pa 

gospodinja odpeljala v nakup, bo pa mercedes postal 

velik karavan. 

Tudi hiša se bo kupila na m 3 kompozita in jo bomo 

lahko računalniško oblikovali. 

Slika 221: Princip delovanja spremembe oblike, spremembe oblike vozila, spremembe oblike 

hiše pod vplivom spremembe napetosti in jakosti el. toka 


144



10. GRADIVO: 

1. MARLES: Prospekti hiš, javnih objektov in naselij 1999-2010 

2. MARLES: Interni predpisi, načrti in detajli, 1999-2010 

3. Priporočila Rosenheimskega instituta, 2001, Rosenheim, Nemčija 

4. S.Steblovnik, Obnova hiše - strehe, Nedeljski dnevnik, 2002 

5. R. Mueler, Hauseingangstueren aus Holz, 1988, Bauverlag GmbH, 

Wiesebaden und Berlin 

6. Mag. M. Zupan, univ.dipl.inž.fiz., 2002, Povzetek in tolmačenje Pravilnika o toplotni 

zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, predavanje v Mariboru 

7. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS št.42, 15.5.- 

06-13 

8. R. Sendi in B. Cotič, Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007, Tehnična 

založba Slovenije, d.d., Ljubljana 

9. Prof. dr. Novak P., PURES 2008 - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v Sloveniji, 2008, 

Energotech, Ljubljana 

145

A - Gradivo - LESNA GRADNJA 2009-2010 - Lesarska šola Maribor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?