kazalo vsebine predgovor 4 1 risalna sredstva 5 2 standardizacija ...

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 6Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Risalni potrošni material vključuje vse ostalo, kot npr.:- risalni papirji (navaden risalni papir, risalni polkarton ali karton (šeleshamer),prosojni papir (paus), milimetrski papir, …),- grafitne mine,- odtisni in samolepilni materiali,- drugi materiali (tuš, radirka, …).Seveda se navedeno v glavnem navezuje na t.i. ročno risanje, ki je vključeno v vaje oz.kot preverjanje poznavanja osnov tehničnega risanja in geometrije v prvem delu izvedbepredmeta. Za tovrsten način dela tako potrebujete: tehnični svinčnik HB 0.5, mehkejši lesensvinčnik (npr. 2B), radirko, šilček, geotrikotnik ali dva trikotnika (enakokraki in raznokraki),šestilo in kalkulator.V nadaljevanju naše delo temelji skoraj izključno na izdelavi načrtov oz. dokumentacije spomočjo računalnika oz. programa AutoCAD, zato za delo, poleg navedenega potrebujetele še kakšen medij za shranjevanje dokumentov.Več o risalnih sredstvih bo povedanega na mestu, kjer se bomo srečevali z njimi.Prednost dela z računalnikom se kaže tudi v tem, da kar precej od navedenih, vpreteklosti klasičnih risalnih sredstev, preprosto ne potrebujemo več, brez nekaterih pa ševedno ne gre oz. jih bomo potrebovali tudi v bodoče.Vprašanja:1. Kako razdelimo risalna sredstva?2. Naštejte risalno opremo!3. Naštejte risalne naprave!4. Naštejte risalna orodja in pribor!5. Naštejte risalni potrošni material!6. Kaj potrebujemo za konstruiranje s pomočjo računalnika?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 7Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________2 STANDARDIZACIJA TEHNIČNEGA RISANJAPri tehničnem risanju moramo upoštevati »pravila igre«. Ta pravila tehničnega risanja sopodana s standardi. Obstajajo pa seveda tudi številna pravila, ki so se na področjutehničnega risanja uveljavila, brez, da bi jih omenjali standardi.Standardizirana pravila tehničnega risanja so osnova za sporazumevanje pri izdelaviizdelkov. Še zlasti si brez takšne ureditve ne moremo zamisliti delovanje večjegaproizvodnega sistema.Standardi nam določene zadeve natančno predpisujejo (npr. uporaba črt) določene panavajajo le kot priporočilo, z določenimi manjšimi zahtevami znotraj priporočila (npr. glavanačrta).SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo za področje tehnične dokumentacije večinostandardov povzema po mednarodnih (ISO) in evropskih (EN) standardih.Označb standardov se ne bomo učili na pamet, vedeti pa je dobro, na kakšen način pridemodo standardov in imeti za pomembnejša področja označbe standardov kje zapisane. Mogočejih boste potrebovali pri kakšni bolj poglobljeni študiji – npr. izdelavi diplomskega dela.Vprašanja:1. Naštejte nekaj področij tehničnega risanja, kjer je potrebno upoštevatistandardizacijo!2. Naštejte primer, kjer je standardizacijo potrebno v celoti upoštevati in primer, kjerso standardizirane zadeve zgolj kot priporočilo!3. Opišite kako pridemo do želenega standarda?V nadaljevanju poglejmo nekatera področja tehničnega risanja, kjer je standardizacija šekako prisotna.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 8Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________2.1 FORMATI NAČRTOVStandardne formate predpisuje SIST ISO 5457 iz leta 1980, kot:- glavne formate (A),- podaljšane formate (po širini poljubno podaljšan A4 format) in- dopolnilne formate (B, C, D).Pri glavnih formatih gre za tako imenovane A formate. Osnovni je A0 format dimenzije841mm x 1189mm. Manjše formate dobimo iz večjega z razpolavljanjem, vedno po daljšistranici. A4 (pisarniški) format dobimo z štirikratnim razpolavljanjem osnovnega A0 formatapo daljši stranici in ima dimenzije 210 mm x 297 mm.Pri risanju dolgih predmetov (npr. zadnja noga stola) so zelo priročni podaljšani formati.Tu A4 format poljubno podaljšujemo po širini.Izberemo lahko tudi dopolnilni format (osnovna B in C formata sta večja, D pa je manjšiod A0 formata).V bistvu moramo poznati samo dimenzijo A4 formata (210mm x 297mm), ki je pri izdelavikonstrukcijske dokumentacije najmanjši format s katerim delamo. Načrti torej ne smejo bitiožji kot 210mm in ne nižji kot 297mm.Po drugi strani pa ne pretiravajmo z velikostjo načrta. Še kako je potrebna smiselnaracionalnost pri risanju. Načrt naj bo velik le toliko, kot je dejansko potrebno.Vsak poljubno velik format »širina x višina«, ki je večji od A4 formata 210mm x 297mm,se zloži na A4 format, bodisi za vpenjanje v mapo (to bomo potrebovali pri projektninalogi) ali le za vstavljanje v mapo.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 11Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Čemu služi okvir načrta?2. Kakšne so oddaljenosti črt okvirja od roba načrta?3. Čemu služi glava načrta?4. Kje in kako leži glava načrta?5. Katere osnovne podatke bi naj vsebovala glava načrta?2.3 MERILARišemo lahko v naslednjih merilih:- pomanjševalna merila 1:n- naravno merilo 1:1- povečevalna merila N:1SIST ISO 5455 iz leta 1979 predpisuje naslednja merila za:- povečavo: 50:1 20:1 10:1 5:1 2:1 in- pomanjšavo: 1:2 1:5 1:10 1:20 1:50 1:100 1:200 1:500 1:10001:2000 1:5000 1:10000.Pri našem delu bomo poleg naravnega merila 1:1 v glavnem uporabljali od meril zapovečavo 2:1, od meril za pomanjšavo pa 1:2, 1:5 in 1:10.Merila na risbah lahko označujemo na tri načine; in sicer:Merilo 1:2 M 1:2 1:2 (primer za risbo risano v merilu 1:2).V glavi načrta zadostuje, da vpišemo merilo na tretji, zgoraj naveden način. Če vpisujemomerilo poleg risbe pa je najbolj primeren zgoraj naveden srednji način zapisa.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 12Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Zelo pogosto se v enem načrtu pojavlja več različnih meril. Število le-teh ni omejeno. Eno odmeril opredelimo kot glavno merilo (navadno tisto v katerem so risani pogledi oz.večina), ostala merila so stranska merila in jih vedno vpisujemo v načrtu dvakrat; v glavinačrta pod glavnim merilom (manjša velikost pisave kot za glavno merilo) in v risbi, polegdela, ki je narisan v tistem merilu.Eno najbolj pogostih vprašanj študentov je, v kakšnem merilu mora biti kaj, kar je vnačrtu, narisano? Odločitev je prepuščena vaši presoji. Če je nekaj narisano v prevelikemmerilu, je zagotovo, da je neracionalno (načrt nepotrebno velikega formata). Narisano vpremajhnem merilu pa je ev. slabo vidno in zopet so potrebni detajli, prerezi, …, da sezadeva pojasni, kar ponovno prinese prav tako velik neracionalen načrt.Predmete v načrtu rišite v merilu, ki po vaši presoji najbolj ustreza racionalnemu. Dovolimvam, da je lahko narisano tudi v nestandardnem merilu, vendar upoštevajte, da v razmerjuuporabite le cela števila (npr.: če je merilo 1:2 preveliko, 1:5 pa nekoliko premajhno –uporabite merilo 1:4). To pravico si jemljem tudi izhajajoč iz dejstva, da so, ne glede nato, v katerem merilu je tehnična risba narisana, kotirna števila, ki jih pišemo, vednodejanske mere. Slednje pa je tisto, kar dejansko pri izdelavi izdelka upoštevamo.Res je, da smo omejeni z velikostjo načrta, ki ga lahko največjega natisnemo. Po drugistrani pa še enkrat poudarim, da ni nobene potrebe, da bi morali biti načrti velikosti A0, A1,A2, A3 ali A4, ko zaradi tega po nepotrebnem »raztegujemo« ali »krčimo« narisano naneustrezno velikost, ali pa puščamo preveč praznega prostora v načrtu. Vsak načrt je lahkopoljubne velikosti »širina x višina«, katerega edina zahteva je, da velikost ni manjša kot210mm x 297mm.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 13Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Kakšna merila (pri risanju načrtov) poznamo?2. Kaj pomeni, če rišemo predmet v merilu 1:1?3. Kaj pomeni, če rišemo predmet v merilu N:1 in kaj če rišemo v merilu 1:n?4. Kakšna so standardna merila za povečavo in kakšna za pomanjšavo?5. Koliko različnih meril lahko uporabimo v enem načrtu?6. V kakšnem merilu morajo biti v načrtu narisani pogledi, prerezi in detajli?7. Kam in kako v načrtu vpisujemo glavno merilo in kam vpisujemo stranska merila?2.4 ČRTE V NAČRTIHV risbah za različne namene uporabljamo različne vrste in debeline črt, kar vse določastandard SIST ISO 12011-1 iz leta 1994.Debeline črt lahko izbiramo iz naslednjega niza debelin:(0,18) 0,25 0,35 0,5 0,7 1,0 1,4 2,0 mm.V istem načrtu smemo uporabiti le dve različni debelini črt – debelo črto in tanko črto.Razmerje med njima ne sme biti manjše kot 2:1 (npr. 0,5 in 0,25).Debelina črt je odvisna od vrste črt in namena uporabe. Pri izbiri debeline črt paupoštevamo tudi velikost načrta.Črte v načrtih so lahko tanke ali debele, risane z ravnilom ali prostoročno, polne ali črtkane spresledkom, ki je lahko brez, z eno ali z dvema pikama v presledku. Pri slednjih jepomembno, da presledki med črticami niso preveliki. Lepo bi bilo, da bi upoštevali šepravilo o sekanju črt in pravilo o risanju črt v vogalih. Sekajo oz. v vogalih stikajo se lahkole črta–črta, črta–črtica ali črtica–črtica.V nadaljevanju poglejmo še vrste črt in njihovo uporabo.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 14Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Tisti, ki ste se o vrstah črt učili po sistemu, kakšne so in kaj pomenijo črte od A do K, rajepustite abecedo pri miru in skupaj odgovorimo na spodaj navedena vprašanja.S kakšno črto rišemo?- vidne obrise, vidne robove polna debela črta,- nevidne obrise, nevidne robove tanka ali debela črtkana črta,- pomožne črte, kazalne črte polna tanka črta,- pomožne kotirne črte, kotirne črte polna tanka črta,- osi, srednjice, simetrale tanka črtkana črta s pikami,- slednice tanka črtkana črta s pikami,ki je na koncih in mestih sprememb odebeljena,- dele pred prerezno ravnino tanka črtkana črta s podvojenimi pikami,- obrise sosednjih delov tanka črtkana črta s podvojenimi pikami,- mejne črte detajlov, skrajšave tanka polna prostoročna črta alitanka polna cik-cak črta,- osnutke skic oziroma skice polna (tanka) prostoročna črta,- šrafiranje različnih materialov polna tanka (prostoročna) črta,- označevanje teksture lesa polna tanka prostoročna črta.Upam si zapisati, da je, poleg ustreznega kotiranja in zlasti zapisa pravih oz. potrebnihkotirnih števil, v načrtih risanje pravih črt na pravem mestu ena od najbolj pomembnih zadevtehničnega risanja oz. geometrije.Nepoznavanje tega področja? Niti pomislite ne na to!Vprašanja:1. Koliko različnih debelin črt lahko uporabimo v enem načrtu?2. Kakšno mora biti razmerje med debelo in tanko črto? Navedite primer!3. S kakšno črto rišemo … (ponovite po zgornji tabeli)?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 15Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________2.5 TEHNIČNA PISAVATehnično pisavo določa SIST ISO 3098 – 1 iz leta 1979.Standard predpisuje dve vrsti pisav – pisavo A in pisavo B.V obeh primerih je višina velikih črk (h) lahko: 2,5/3,5/5/7/10/14/20 mm.Višino velikih črk izbiramo glede na format načrta in glede na pomembnost napisanega.V obeh primerih je lahko pisava pokončna ali poševna.Razlika je le v debelini črt črk. Pisava A ima debelino črt črk 1/14 višine velikih črk,pisava B pa ima debelino črt črk 1/10 višine velikih črk.Merila za tehnično pisavo: A Bvišina velikih črk »h« (14/14)h (10/10)hvišina malih črk (10/14)h (7/10)hrazmik med črkami (2/14)h (2/10)hminimalna razdalja med besedami (6/14)h (6/10)hrazdalja med vrsticami (22/14)h (16/10)hdebelina črt (1/14)h (1/10)hV kolikor nam ni dano pisati s pomočjo računalnika, se gre truditi v smislu pokončnetehnične pisave B, pri čemer ne uporabljamo za pisanje nobenih pomagal. Pri pisavi B imamodebelejše črte kot pri pisavi A. Vse kar napišemo je namreč bolj ali manj pomembno, izčesar sledi, da mora biti tudi vse napisano v dokumentaciji dobro vidno. Res pa je, da se nespomnim, kdaj sem npr. nazadnje (če sploh kdaj) preverjal ali je debelina črt črk in številk res1/10 višine velikih črk. Pri delu z računalnikom pa je vse lažje, tudi kaj od navedenegapreveriti ni pretirano zamudno.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 16Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Kakšna je razlika med tehnično pisavo A in tehnično pisavo B?2. Kakšne so lahko standardne višine velikih črk tehnične pisave?3. Kakšno pisavo uporabljamo pri ročnem pisanju in kakšno pri delu z računalnikom?2.6 OZNAČEVANJE POVRŠINPovršine v pogledih največkrat ne označujemo, saj samo označevanje površin risbo napravinepregledno. V lesarstvu pri označevanju površin največkrat nakazujemo le smer teksturelesa, pa tudi to je bolje opisati drugje, npr. v tehničnem opisu. Najpogosteje tako označujemole steklene površine.2.7 OZNAČEVANJE PREREZOVO prerezih več malo kasneje. Vemo pa, da vse »prerezane« površine nakazujemo glede namaterial. Najbolj primerno je šrafiranje. Lesarski standard DIN 919 omenja naslednjenačine označevanja prerezov: šrafiranje, temnenje in barvanje.Le označevanje prerezov s šrafiranjem nam vedno nakaže tudi kakšen material smo»prerezali«. Enako sicer velja za označevanje prerezov z barvami, vendar le, če ne bomodelali črno-belih kopij načrtov, ki namesto različnih barv ohranjajo le različne, med sabotežko ločljive odtenke sive barve. Temnenje je način označevanja prerezov, ki nam ne dainformacije o materialu. Žal pa je v zelo majhnih oziroma tankih prerezih takšnooznačevanje prerezanega materiala edina možnost.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 17Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Lesarski standard DIN 919 dopušča tudi vpisovanje označb v elemente, ki so prerezani(npr.: IVP, OIVP, FP, HDF, MDF, bu 56/78, …). Pa vendar takšne označbe v večiniprimerov niso potrebne, saj so podatki o materialu zapisani tudi drugje v načrtu (npr. vsestavnici sestavnega načrta imamo stolpec, ki opisuje materiale).Omenimo še znaka za smer v prerezu: vzdolžno in X prečno.V sestavih šrafuro podajamo tako, da le-ta poteka enkrat v eno, drugič pa v drugo smer, vprimeru različnih materialov, pa so tako tudi šrafure različne.Za označevanje prerezov (kot tudi označevanje površin) uporabljamo vedno tanke črte. Stem črte šrafure ločimo od »konstrukcijskih« črt. Kakšne so, je odvisno od tega, kakšnopovršino oziroma material nakazujemo. Na srečo danes pri konstruiranju s pomočjoračunalniškega programa zamudnost in večina nepravilnosti pri šrafiranju odpade. Šrafuro sevnese enostavno in hitro, hkrati pa tudi prilagodi gostoto in smer le-te.Vprašanja:1. S kakšno označbo nakazujemo steklene površine?2. S kakšno šrafuro nakazujemo: masivni les iglavcev in listavcev, iverne plošče,furnirne plošče, panelne plošče, polnilo, umetne snovi, kovino, …?3. Kdaj in kam vnašamo šrafuro?4. Kaj pomenijo označbe: IVP, OIVP, FP, HDF, MDF, bu, …?5. Kaj pomenijo označbe in X?6. Kako vnašamo šrafuro v sestavljenih kosih?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 18Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________2.8 KOTIRANJES kotiranjem kotirani predmet dimenzijsko opredelimo. Pri nas je kotiranje predpisano sSIST ISO 128 iz leta 1982 in SIST ISO 129 iz leta 1985.Elementi kotiranja so:- kotirna številka (kota),- kotirna črta,- pomožna kotirna črta,- kotirni zaključek,- kazalna črta,- ničlišče.Bistveno je vsekakor kotirno število oziroma kota.Kotirni zaključki so lahko:- ostre, polne kotirne puščice,- kotirne pike oz. krogci,- pravokotne puščice,- poševne črtice,- brez kotirnih zaključkov.Zaželena je uporaba ostrih polnih puščic. Če za to ni prostora, pa uporabimo pike. Brezkotirnih zaključkov elemente kotiranja ne puščamo, saj je potem težko ločiti, kam kakšnakota sodi.Načini kotiranja:- vzporedno kotiranje,- zaporedno kotiranje,- kombinacija vzporednega in zaporednega kotiranja,- koordinatno kotiranje.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 19Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Prevladuje naj zaporedno kotiranje, kjer je kotiranja veliko pa kombinirano (zaporednoin vzporedno) kotiranje. Vsekakor moramo podati vse za izdelavo potrebne dimenzije kottudi vse »zunanje« dimenzije. Koordinatno kotiranje, kjer izhajamo iz ničlišča, se uporablja,če izdelava poteka na računalniško vodenih strojih.Zapišimo nekaj »pravil dobrega kotiranja«:- kotirajmo tako, da bomo podali vse, za izdelavo potrebne podatke (dimenzije),- predmet kotirajmo tako kot bo nastajal(delavcu naj ne bo potrebno dodatno računanje),- kotirna števila naj se ne podvajajo (vsako mero kotirajmo le enkrat),- ne kotirajmo nepotrebnih dimenzij,- preveč kotiranja napravi risbo nepregledno,- kotirajmo čim bližje »izvoru«,- kotirajmo v tisti projekciji, v kateri je kota najlažje opazna,- upoštevajmo zaporedje kotiranja(od manjšega k večjemu, da ne sekamo kotirnih s pomožnimi kotirnimi črtami),- kotirne in pomožne kotirne črte so vedno tanke črte,- v risbi ne kotiramo, če ni nujno potrebno,- kotirajmo vidne obrise in robove, nevidnih čim manj (rešitev so prerezi),- vedno pravilno zapišimo kotirna števila (nad kotirno črto, beremo z desne),- kotirna števila so vedno podana v milimetrih, zato enot poleg kot ne pišemo,- kotirna števila morajo biti dobro vidna,- uporabimo označbe pred kotirnimi števili (s tem lahko odpade kakšen pogled).Brez ustreznega, preglednega, jasnega, pravilnega in popolnega kotiranja, nobena, pa naj sibo še tako dovršena, risba, ne pomeni veliko, da o možni škodi sploh ne govorimo.»Kakšna pravila dobrega kotiranja? Saj je vseeno, samo da nekaj kotiramo!«Nikar ne razmišljajte v tej smeri!

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 20Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Kateri so elementi kotiranja in kakšna je njihova pozicija glede na narisanokonstrukcijo?2. Kdaj je risba ustrezno kotirana? Naštejte in pojasnite »pravila dobrega kotiranja«!

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 21Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________3 PROJEKCIJEOsnove projekcijskega risanja predvidevam poznamo že iz srednje, mogoče celo že izosnovne šole. Tu je podan le kratek povzetek, kako prikazujemo poglede, kakopoenostavljeno rišemo poglede, kako rišemo detajle in kako prereze. To bodo tudi ključnapotrebna znanja pri izdelavi konstrukcijske dokumentacije.Poleg ustreznega risanja osnovnih pogledov, nam le smiselna izdelava prerezov ter risanjevseh potrebnih detajlov omogoča, da lahko že na osnovi sestavnega načrta izdelamo izdelek.Vseskozi pa imejmo v mislih tudi racionalnost pri risanju - vse za izdelavo potrebno,dobro vidno, a kljub vsemu na čim manjšem formatu.3.1 POGLEDISplošna načela prikazovanja pogledov v tehničnih risbah obravnava SIST ISO 128 iz leta1982. Poznamo tri poglede:Naris je pogled na predmet (izdelek, element, …) od spredaj. Kaj izberemo za naris jenajvečkrat odvisno od nas. Za naris vzamemo tisti pogled, ki se nam zdi najbolj značilen,ki nam največ prikazuje. V smislu racionalnega risanja pri izbiri gledamo tudi naprostorsko razsežnost predmeta v posameznih pogledih, na simetrijo in še kaj.Tloris je pogled na predmet v narisu od zgoraj (iz ptičje perspektive). Tloris rišemo podnarisom.Stranski ris je pogled na predmet v narisu z leve strani. Rišemo ga na desni strani gledena naris.To je tako imenovani evropski način prikazovanja pogledov (E).

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 22Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Obstoja tudi ameriški način razporejanja pogledov (A), kjer je naris pogled od spredaj inga rišemo na mestu našega tlorisa, tloris je pogled od zgoraj, narisan na mestu našega narisa,stranski ris pa je pogled v narisu z desne strani in se riše na mestu, kjer mi prenašamo iztlorisa v stranski ris oz. obratno. Tega načina mi ne uporabljamo. Lahko pa se zgodi, da bopotrebno kdaj kakšen takšen načrt spremeniti v »naš« prikaz ali pa obratno.S poenostavitvami pri risanju pogledov si prihranimo odvečno risarsko delo. Ni vseeno alinekaj rišemo npr. štiri ure ali to isto narišemo šele v osmih urah. Že večkrat sem tudi poudaril,da ni vseeno ali rišemo racionalno, na čim manjši format, ali ne.Označbe pred kotirnimi števili so sicer majhne, hitro narejene poteze, nas pa včasih (npr.struženi elementi) »rešijo« risanja vseh treh pogledov.Polovični (in četrtinski) pogledi so poenostavitev na katero najprej pomislimo prisimetričnih izdelkih oziroma elementih, ki jih moramo narisati. Pri tem poenostavljenemrisanju rišemo le levo polovico oziroma zgornjo polovico pogleda (leva zgornja četrtinapri četrtinskih pogledih). Ne pozabimo na označitev poenostavitve z dvema kratkimaravnima črticama na obeh koncih osi simetričnosti. Narisano je potrebno tudi ustreznokotirati.Skrajšani pogledi so smiselni zlasti pri daljših elementih, kjer se na določenem mestu nične spreminja. Tisto kar namišljeno »izrežemo« mora biti (v smislu prereza, dimenzij,operacij, …) enako tistemu pred in za skrajšavo.Posebni pogledi in delni posebni pogledi so dobrodošla rešitev zlasti v primerih, čedoločene (največkrat nagnjene) ploskve pri normalnem razporedu pogledov niso dobropredstavljene in jih ne moremo kotirati. Te ploskve ali le del teh ploskev projiciramo napoševno projekcijsko ravnino, ki je vzporedna z nagnjeno ploskvijo. Smer pogledaoznačimo z veliko tiskano črko in puščico, ki nakazuje smer pogleda. Pri narisanempogledu napišemo za kateri pogled gre. Če gre le za delni pogled, ga zaključimo s tankoprostoročno črto.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 23Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Na modelu (izdelajte ga iz lesa ali stiropora) prikažite naris, tloris in stranski ris.Kako omenjene poglede narišemo?2. Kakšna je razlika med evropskim in ameriškim načinom razvrščanja pogledov?3. Katere poenostavitve pri risanju pogledov poznamo?3.2 PREREZIPrereze rišemo z namenom, da dobimo »vpogled v notranjost« predmeta, ki ga rišemo. Zasicer »namišljene« prereze se odločimo zlasti takrat, kadar bi nam risanje zgolj pogledaprineslo preveč črtkanih črt (nevidni robovi). Črtkane črte risbe ne napravijo pregledne, patudi kotiranje črtkanih črt ni preveč zaželeno.Pri prerezu je še kako pomembna odločitev, na katerem mestu bomo predmet (namišljeno)prerezali. Režemo tam, kjer se kaj bistvenega dogaja, da s tem čim več (v pogledu sicerčrtkanih črt) postane polnih. Prerezi niso sami sebi namen. Npr. risanje prereza nekjepri koncu predmeta, kjer se »nič več ne dogaja«, z namenom, da bomo imeli čim manjrisarskega dela, nikakor nima smisla. Še več. Če z nespametnim prerezom zamenjamokakšen pogled, se bo zgodilo, da na koncu precej stvari ne bo prikazanih oziroma ne bokotiranih. Izdelava narisanega tako ne bo mogoča.Na mestu, kjer poteka (namišljeni) prerez, v pogledu narišemo slednico. Slednica je tankačrtkana črta s piko, ki postane ob izstopu iz predmeta odebeljena. Na to odebelitevnarišemo pravokotno, na obeh straneh, kjer slednica zapušča predmet, dobro vidni puščici,ki nakazujeta smer gledanja. Zraven puščic napišemo označbo prereza (veliki tiskaničrki).Prerez lahko rišemo namesto pogleda ali pa ga narišemo poleg pogleda. Ko rišemoprerez, tisto kar je bilo pred prerezom odmislimo in rišemo le od prereza dalje. Vsaj namestu prereza sedaj dobimo vidne obrise in robove. Če želimo kljub vsemu prikazatikakšen obris, ki je bil pred prerezom, to nakažemo s črtkano črto s podvojeno piko.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 24Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________V prerezih nevidne robove rišemo ali pa tudi ne. Da je prerez dokončan, narišemo šešrafuro na (namišljeno) prerezane ploskve predmeta, ter poleg samega prereza označimoprerez, ki se ujema z označbama na slednici (npr. Prerez A-A).Pri risanju prerezov se poslužujemo tudi številnih poenostavitev.Zlasti velja omeniti lomljen prerez, kjer v bistvu narišemo le en prerez namesto več le-teh.Tu naenkrat režemo skozi različne pomembne predele predmeta. Slednica, ki nakazuje smerprereza, se na mestu preloma odebeli. V samem prerezu s tanko črtkano črto s pikonakažemo mesto preloma. Šrafuro začnemo na tem mestu risati znova, z zamikom.Pogosto prikažemo prerez tudi znotraj pogleda, ki smo ga skrajšali. Prav tako lahkorišemo prereze eden v drugem.Pri simetričnih predmetih se pogosto odločamo, da v isti risbi narišemo pol predmeta kotpogled, pol pa kot prerez (polovični prerez). V primeru simetrije levo-desno ostanepogled leva polovica, v primeru simetrije zgoraj-spodaj pa ostane pogled zgornja polovica.V prerezih rišemo vezi, vezne elemente in okovja, kljub namišljenemu prerezu čez sredinole-teh, neprerezane (rišemo jih s polno črto in jih ne šrafiramo). Slednje je bistvenegapomena tudi pri risanju detajlov.Vprašanja:1. Kdaj se odločamo za risanje prerezov?2. Kje in kako nakažemo potek prereza in kako ga narišemo?3. Kdaj se odločamo za risanje lomljenega prereza in kako ga narišemo?4. Kdaj in kako rišemo polovičen prerez?5. Kako v prerezih rišemo vezi, vezne elemente in okovja?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 25Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________3.3 DETAJLIDetajle rišemo le takrat, kadar v osnovnih pogledih nečesa ne moremo zadovoljivoprikazati (bodisi je narisano premajhno, bodisi ne moremo na nekem mestu vsegakotirati, ker ni več prostora, …). Največkrat so detajli risani v večjem merilu kot jeizvzeti del prikazan v osnovnem pogledu, ni pa to nujno. Namen narisanega detajla jezadovoljivo prikazati določen del (npr. vez), ki nam z ustreznim prikazom in kotiranjemomogoča izdelavo. Detajl je torej delni pogled, najbolje pa je, da ga rišemo kot prerez.Prerez si zamislimo čez vez, vezni element, okovje oz. tisto, kar želimo posebej prikazatiz detajlom. Iz poglavja o prerezih vemo, kako rišemo »prerezane« vezi, vezne elementeoziroma okovja. Detajl si zamislimo tako, da ga namišljeno »prerežemo« po sredini vezi,veznega elementa oz. okovja, ki ga prikazujemo z detajlom. Vendar vezi, veznih elementovoz. okovij ne šrafiramo. Šrafiramo le okoliško tvorivo oziroma material, ki smo ga»prerezali«.Tisto, kar želimo prikazati kot detajl v osnovnem pogledu obkrožimo in označimo (npr.z veliko tiskano črko). Detajl skušamo narisati »čim bližje izvoru« (obkroženemu delu). Privečjih, zahtevnejših načrtih oziroma tam, kjer je detajlov precej, je slednje težko upoštevati.Obvezno upoštevamo tudi pravilo, da detajl narišemo »v enaki legi« kot je v pogledu vobkroženem delu. Morebitne »krake«, ki v detajlu nič ne prikazujejo, čim prej zaključimo stanko prostoročno črto. Le tako lahko celoten detajl kotiramo čim bližje izvoru in poskrbimoza to, da narisan detajl ne zavzame preveč prostora. Ne pozabimo na ustrezno označbodetajla (npr. Detajl A). Če je detajl risan v stranskem merilu, poleg detajla navedimo šemerilo.Vprašanja:1. Kdaj se odločamo za risanje detajlov?2. Na kakšen način in kje v načrtu narišemo detajl(e)?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 26Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________4 KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJAS konstrukcijsko dokumentacijo se boste ubadali zlasti pri projektni nalogi, ki vam bo vzeladobršen del ur samostojnega dela predmeta.Izdelava konstrukcijske dokumentacije je zahtevno, obsežno, dolgotrajno in odgovorno delo.Konstrukcijsko dokumentacijo izdelajte s pomočjo računalnika. Izjema je le skica. Načrtinaj bodo narisani s pomočjo programa AutoCAD.Poleg splošnih pravil za izdelavo konstrukcijske dokumentacije, pri izdelavi upoštevajte tudinekatere moje zahteve. Le tako bo na koncu dokumentacija zadovoljivo ovrednotena.Zavedajmo se, da tudi v podjetjih izdelujejo dokumentacijo po že obstoječih in utečenihpredlogah, česar mogoče ob prihodu na delo v podjetje ne boste vajeni od prej. Na nas je,da se temu prilagodimo. V kolikor (lahko) s časoma predlagamo kakšne spremembe nabolje, pa to storimo nevsiljivo in z veliko mero potrpežljivosti ter ob pričakovanju, daspremembe, četudi na bolje, pogosto (vsaj na začetku) naletijo na odpor.Konstrukcijska dokumentacija, ki jo boste izdelali za projektno nalogo, mora biti sestavljenaiz naslednjih dokumentov:- glava dokumentacije,- skica izdelka,- tehnični opis izdelka,- sestavni načrt izdelka,- kosovnice sestavnih delov,- sestavnica,- drugi načrti,- priloge.Dokumente konstrukcijske dokumentacije vpnite v PVC mapo, po zgorajzaporedju.navedenem

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 27Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Primeri konstrukcijske dokumentacije so vam na vpogled v času predavanj, vaj inpogovornih ur. Primer vam bo na voljo tudi v elektronski obliki oz. vam ga na vašo željopošljem po elektronski pošti.4.1 GLAVA DOKUMENTACIJEGlava dokumentacije je edini dokument konstrukcijske dokumentacije za katerega bomouporabili vsi isto predlogo, z namenom, da imajo vsaj na zunaj dokumentacije enakizgled. Za ostale dokumente konstrukcijske dokumentacije vam dovolim uporabo predlog,ki jih bodisi že imate izdelane od prej, bodisi ste jih od kje povzeli ali ste si jihustvarili na novo. S tem, ko vam dovoljujem več svobode pri delu, pa se moramo kljubvsemu zavedati, da bi naj v podjetju težili k temu, da vsi uporabljamo enake predloge.4.2 SKICASkica je risba, ki je narisana s prosto roko!!! Za izdelavo skice si vzemimo dovolj časa.Tisti, ki rišejo »lepe« skice z ravnili ali celo s pomočjo računalnika, po mojem mnenju (panaj si zveni še tako staromodno) pač ne rišejo skice!Skica naj bo narisana na A4 format v pokončni legi. Ker pri skiciranju ne uporabljamoravnil (nalašč sem zapisal še enkrat!), skice pač ne moremo narisati v merilu. Kljub temudejstvu, je nadvse zaželeno, da pri izdelavi skice uporabimo znanje iz opisne geometrije –npr. aksonometrija. Če skico rišemo na milimetrski papir namesto na bel list, se lažjepribližamo čim bolj ustreznemu sorazmerju dimenzij. Slednje se mi zdi bolj pomembnokot, da se trudimo risati čim bolj ravne črte, ki jih s prosto roko tako ali tako nemoremo narisati. Skica naj bo dovolj velika. Najprej si narišemo osnutek - skelet (širina,višina, globina), k temu pa vlečemo čim bolj vzporedne (tanke) črte, dokler ne dobimocelotnega osnutka skice. Osnutek izvlečemo z mehkejšim svinčnikom (npr. 2B). Skeletnihčrt ne brišemo. Skico opremite še z zunanjimi dimenzijami. Skica naj vsebuje podpisavtorja oz. avtorjev. Moj podpis na skici pomeni, da je skica odobrena v smislu izdelavekonstrukcijske dokumentacije.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 28Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Pogosto je praksa, da se v majhni, bolj kot ne unikatni proizvodnji, kar zadeva konstrukcijskodokumentacijo vse začne in konča s skico, ki se opremi z bistvenimi podatki in dimenzijami,vse ostalo pa se tistih nekaj zaposlenih delavcev pogovori med sabo. Kljub računalniškiopremi, ki je na razpolago, v navedenem primeru izdelava dokumentacije v vsem obsegupogosto ni smiselna oz. za to ni niti časa.4.3 TEHNIČNI OPISTehnični opis izdelka je dokument v katerem izdelek opišemo v obliki besedila. V njemnavedemo zlasti vse tiste podatke, ki niso razvidni iz ostalih dokumentov konstrukcijskedokumentacije, so pa potrebni za izdelavo tehnološke dokumentacije oziroma izdelka.Tehnični opis napišemo z računalnikom (v Wordovem dokumentu). Opis mora biti kratekin jedrnat, pisan slovnično in strokovno pravilno. Zaželena je uporaba standardnih kratic(npr. pri navajanju materialov). Posamezni deli tehničnega opisa naj bodo ločeni z odstavki.Tehnični opis naj med drugim vsebuje:- namen in opis izdelka:- natančno poimenovanje izdelka,- čemu je izdelek namenjen,- relevantne mere, zlasti tiste, ki so vezane na standardizacijo,- konstrukcijske značilnosti (razstavljivost ali nerazstavljivost, …);- pregled surovin in materialov:- natančen opis, iz kakšnih surovin oz. materialov so sestavni deli,- natančen opis, kako so sestavni deli povezani med sabo;- ročna in strojna obdelava:- navedemo le posebnosti v ročni in strojni obdelavi,- pregled furniranja (drevesna vrsta, debelina furnirja, lepilo in nanos),- lepljenje (vrsta lepila, nanos, receptura);- predpis brušenja:- vrsta brusnega papirja (granulacija),- število brušenj,

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 29Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________- brušenje med površinsko obdelavo;- predpis površinske obdelave:- način površinske obdelave,- vrsta, nanos in receptura premaznih sredstev;- predpis embaliranja:- predpis montaže, embaliranja, transporta.4.4 SESTAVNI NAČRTSestavni načrt je glavni načrt konstrukcijske dokumentacije, ki med drugim služi zaizdelavo ostale konstrukcijske in tudi tehnološke dokumentacije. V proizvodnji gauporabljamo zlasti v fazi montaže izdelka.V sestavnem načrtu je izdelek v osnovi narisan in kotiran v narisu, tlorisu in stranskemrisu. Poleg ali namesto pogledov so lahko v načrtu tudi prerezi. Sestavni načrt vsebujetudi ev. potrebne detajle. Število prerezov in detajlov je odvisno zlasti od zahtevnostiizdelka in velikosti narisanega. Sestavni načrt je navadno nekoliko večjih dimenzij poljubneširine in višine (seveda ne manj kot pri A4). Zložimo ga na A4 format za vpenjanje v mapo.Sestavni načrt je vedno samo en načrt! Vse kar sodi na sestavni načrt je na enem oz. istemlistu.Nad osnovno glavo sestavnega načrta je t.i. sestavnica, ki je enake širine kot glava načrta.V sestavnici sestavnega načrta vsak sestavni del izdelka (tudi tisti najmanjši - npr. sponka)dobi svojo pozicijo, ki jo s kazalno črto in pozicijsko številko nakažemo tudi v risbi. Pozicijev sestavnici pišemo vedno od spodaj navzgor. V sestavnici za sestavne dele zapišemo zlastinjihovo natančno poimenovanje (v ednini), iz kakšnega materiala so, kakšne zunanje mereimajo in število enakih sestavnih delov. Poimenovanje sestavnih delov mora biti povsemenako poimenovanju le-teh v ostalih dokumentih konstrukcijske dokumentacije.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 30Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Dva sestavna dela sta enaka (imata isto pozicijo) če sta istih dimenzij, na istih mestih izistih materialov in če so vse operacije izvedene na njima enake in na enakih mestih. Zlastislednje moramo največkrat dobro preveriti.Prav posebej bi vas opozoril na mojo zahtevo; in sicer: sestavni načrt izdelajte tako, da sebo dalo že na osnovi sestavnega načrta izdelati izdelek. Na osnovi sestavnega načrta bomtudi preveril kosovnice.Poleg konstrukcijskih, geometričnih in dimenzijskih napak ali nepopolnega kotiranja terneupoštevanja pravil tehničnega risanja, se pri izdelavi načrtov odkrije največ napak v smisluneujemanja dokumentov med sabo; kot npr., da se:- tehnični opis ne ujema s sestavnim načrtom,- ne ujemata narisano v sestavnem načrtu in zapisano v sestavnici sestavnega načrta,- kosovnice ne ujemajo s sestavnim načrtom,- sestavnici ne ujemata med sabo,- sestavne dele različno poimenuje v različnih dokumentih konstrukcijske dokumentacije.4.5 KOSOVNICAKosovnica je delavniški načrt, ki v proizvodnji spremlja izdelavo narisanega kosa izdelkaod stroja do stroja, od delavca do delavca, skratka od prve do zadnje operacije izdelavetega sestavnega dela. Za vsak sestavni del, ki ga bo potrebno izdelati, narišite svojokosovnico. Izdelajte tudi kosovnice za sestavne dele, ki jih bodo izdelali drugje. Zadelavniški načrt je še posebej zaželeno, da je narisan na čim manjšem formatu (ne manjkot A4, lahko pa je večji), da nam v fazah izdelave sestavnega dela načrt ni v napoto. Vosnovi je v kosovnici narisan naris, tloris in stranski ris sestavnega dela, z vsemi vrisanimioperacijami (luknje, utori, …) in ustrezno, za izdelavo potrebno dimenzijsko opredelitvijo. Vkolikor so potrebni prerezi, detajli, …, jih prav tako vključimo v načrt. V glavi načrtazapišemo za kakšen kos in kateri izdelek gre (poimenovanje naj bo enako kot v sestavnicisestavnega načrta), ter ostale podatke, ki jih vsebuje glava načrta.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 31Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________4.6 SESTAVNICASestavnica, kot poseben, samostojen dokument konstrukcijske dokumentacije, prikazuje, kakose elementi povezujejo med sabo v podsestave, elementi in podsestavi v sestave ter elementi,podsestavi in sestavi v izdelek.Element je osnovni sestavni del izdelka, nedeljiva enota iz nekega tvoriva. Podsestav jesestavljen iz elementov. Sestav pa je že nekaj konkretnega (okvir, obod, ogrodje, …).Obstajajo različne oblike sestavnic z ločenim ali skupnim opisnim in shematskim prikazompovezovanja. Žal so štirje stolpci (element, podsestav, sestav, izdelek), za izdelavo najboljnazornega prikaza povezovanja sestavnih delov pogosto premalo. Zlasti je, kljub zgornjidefiniciji, pogosta problematika, kaj vzeti kot element. Več o tej problematiki bo na primerihpodano na predavanjih.4.7 DRUGI NAČRTIPogosto je potrebno izdelati, poleg že omenjenega, še kakšen dodaten načrt, kot npr.montažni načrt, načrt embaliranja, itd. Te ne uvrščamo v osnovno konstrukcijskodokumentacijo. V kolikor smatrate za potrebno, lahko izdelate še dodatne dokumente in jihna koncu priložite v mapo konstrukcijske dokumentacije.4.8 PRILOGEČe boste v izdelek vključevali okovja in vezne elemente, katerih podatke se da pridobiti iznabavnih katalogov proizvajalcev, na koncu dokumentacije priložite še kopijo navedenega.Kot prilogo na koncu konstrukcijske dokumentacije dodajte tudi ocenjevalni list in CD zračunalniško izdelanimi dokumenti vaše konstrukcijske dokumentacije.

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 32Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Vprašanja:1. Kateri so dokumenti konstrukcijske dokumentacije?2. Kako izdelamo skico?3. Čemu služi tehnični opis, kaj vsebuje in kako ga zapišemo?4. Kaj vsebuje sestavni načrt izdelka in čemu služi?5. Kakšen dokument je kosovnica in čemu služi?6. Kaj pojasnjuje sestavnica?

Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 33Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________5 VIRIRozman, V. in Gaber T. (2003). Tehnično risanje in konstrukcijska dokumentacija.Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba.