varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja - Lesarska šola ...

VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM »LESARSTVO« 

LESARSKA ŠOLA MARIBOR 

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 

Dušan Boris HREN 

VARSTVO PRI DELU, POŽARNA VARNOST IN VARSTVO OKOLJA 

študijsko gradivo - prva izdaja 

1. letnik 

Gradivo je avtorsko delo in je namenjeno zgolj študentom Lesarske šole kot pripomoček za orientacijo 

pri osvajanju predpisane učne snovi. Gradivo je izdala Višja strokovna šola v interne namene in samo 

za lastno uporabo. Zato se brez dovoljenja avtorja in šole ne sme razmnoževati, javno prikazovati niti 

uporabljati za katerekoli javne namene. Naklada 40 izvodov.

Študijsko gradivo: VARSTVO PRI DELU, POŽARNA VARNOST IN VARSTVO OKOLJA 

Avtor: Dušan Boris HREN, univ. dipl. inž. les. 

Gradivo je za interno uporabo potrdila Komisija za interna učna gradiva Višje lesarske šole Maribor. 

založil: 

MARKSL ALEKSANDER S.p. 

Maribor, februar 2009

VSEBINA 

PREDGOVOR 

1 

1 PRAVNA UREDITEV VARSTVA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI 3 

1.1 Varnost in zdravje pri delu 3 

1.1.1 Zakonska ureditev varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji 3 

1.1.1.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu 3 

1.1.1.2 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o varnosti in zdravju pri delu 11 

1.1.1.3 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami 12 

1.1.2 Register predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu 14 

1.2 Požarna varnost 16 

1.2.1 Zakonska ureditev požarne varnosti v Republiki Sloveniji 16 

1.2.1.1 Zakon o varstvu pred požarom 16 

1.2.1.2 Zakon o gasilstvu 22 

1.2.2 Register predpisov s področja požarnega varstva 24 

1.3 Delovno pravo v Republiki Sloveniji 25 

1.3.1 Temeljna zakonodaja s področja delovnega prava 25 

1.3.1.1 Zakon o delovnih razmerjih 25 

1.3.1.2 Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti 26 

1.3.1.3 Zakon o inšpekciji dela 27 

1.3.2 Register predpisov s področja delovnega prava 29 

1.4 Zdravstveno in socialno varstvo ter pokojninsko in 

invalidsko zavarovanje 

30 

1.4.1 Zakonska ureditev zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskega 

in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji 

30 

1.4.1.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 30 

1.4.1.2 Zakon o zdravstveni inšpekciji 34 

1.4.1.3 Zakon o socialnem varstvu 35 

1.4.1.4 Zakon o prispevkih za socialno varnost 36 

1.4.1.5 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih 37 

1.4.1.6 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 38 

1.4.2 Register predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva 

ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja 

2 SISTEM VARNOSTI V PODJETJU 41 

2.1 Organizacija sistema varnosti v podjetju 41 

2.1.1 Namen in obseg varstva pri delu 41 

2.1.2 Pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu 41 

2.1.3 Načrtovanje in izvajanje varstva pri delu 42 

2.1.4 Odgovorne osebe za varstvo pri delu 42 

2.1.5 Organi varstva pri delu 43 

2.1.6 Obveznost poročanja organom nadzora 43 

39

2.1.7 izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu 44 

2.1.8 Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav 44 

2.1.9 Zdravstveno-higiensko varstvo 44 

2.1.10 Osebna zaščitna sredstva 45 

2.1.11 Meritve in preiskave ozračja 45 

2.1.12 Požarna varnost 46 

2.1.13 Prometna (transportna) varnost 46 

2.1.14 Delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji 46 

2.1.15 Raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu 47 

2.1.16 Evidence varstva pri delu 47 

2.2 Varnostna analiza 47 

2.3 Ekonomska upravičenost vlaganj v varstvo pri delu 48 

2.4 Ukrepi za izboljšanje varstva in zdravja pri delu 48 

2.5 Preventivni ukrepi v zvezi z varstvom pri delu 48 

3 VAROVANJE OKOLJA 49 

3.1 Varovanje okolja v Republiki Sloveniji 49 

3.1.1 Zakonska ureditev varovanja okolja 49 

3.1.1.1 Zakon o varstvu okolja 49 

3.2 Okoljski standardi serije ISO 14000 in znaki za okolje 53 

3.2.1 Okoljski standardi serije ISO 14000 53 

3.2.2 Znaki za okolje 54 

3.3 Integrirano varstvo okolja in gospodarjenje v krožnem toku 55 

3.4 Snovi, ki obremenjujejo okolje 55 

U1~~ki ~ 

3.4.1.1 Vrste odpadkov 57 

3.4.1.2 Strategija ravnanja z odpadki 57 

3.4.1.3 Pravilnik o ravnanju z odpadki 58 

3.4.2 Onesnaževanje zraka 62 

3.4.3 Industrijske odpadne vode 63 

3.4.4 Hrup 64 

3.4.4.1 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti 

hrupu pri delu 

64 

3.4.4.2 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju 65 

3.4.5 Gospodarjenje z energijo in odpadna toplota 66 

3.5 Register predpisov s področja varovanja okolja 66 

SEZNAM VIROV 

69

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja 

PREDGOVOR 

Gradivo je namenjeno študentom prvega letnika Višje strokovne šole - izobraževalni 

program »lesarstvo«. Zasnovano je tako, da Vas le usmerja pri študiju. 

V gradivu se bomo seznanili z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu, 

požarnega varstva, delovnega prava, zdravstvenega in socialnega varstva ter s področjem 

varovanja okolja. Pri slednjem bomo napravili pregled nevarnih snovi oziroma snovi, ki 

obremenjujejo okolje. K navedenemu dodajam še kratek vpogled v organizacijo sistema 

varstva pri delu v podjetju. 

Zakonodaja, ki jo bomo pregledali, je nastala po osamosvojitvi Republike Slovenije 

oziroma večina le-te v zadnjih nekaj letih tudi kot posledica prilagajanja naše zakonodaje 

evropski, posledica novih danosti ter potreb oziroma osveščenosti. 

Del gradiva je iz splošnega omejen le na področje in potrebe lesarstva. 

Vse zakonske in podzakonske akte si lahko v celoti natisnete sami, če imate potrebno 

opremo, znanje in dostop do elektronskih virov (Uradni list Republike Slovenije 

dosegljivo na http://www.uradni-Iist.si). Obstaja seveda tudi klasičen način iskanja po 

registrih predpisov, da se dokopljemo do želenih informacij o zakonskih in podzakonskih 

aktih, nakar moramo le-te seveda še poiskati v Uradnem listu oziroma drugih zbirkah. 

Ostalo potrebno gradivo je najlažje poiskati preko »COBISS-a« (Co-operative Online 

Bibliographic System and Services). V grobem nam torej zadostuje že pregled elektronskih 

virov. Nenazadnje pa nam tudi še kakšen sprehod do knjižnice ne more škodovati. 

Poznavanje predpisov in njihove vsebine, zavedati se pomena upoštevanja teh 

predpisov, razvijanje pozitivnega odnosa do reševanja problemov, razvijanje sposobnosti 

vrednotenja ustreznosti ukrepov ter prevzemanja odgovornosti, z vseh zgoraj navedenih 

področij, so samo nekateri cilji. Upam, da vam bo usvojeno v pomoč pri vajah kot tudi 

na vašem delovnem mestu. 

Pri študiju in delu Vam želim veliko uspeha. 

Dušan Boris HREN, univ. 

1


1 PRAVNA UREDITEV VARSTVA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI 

V tem poglavju bomo obravnavali: 

ureditev varnosti in zdravja pri delu, 

ureditev požarnega varstva, 

temeljno zakonodajo s področja delovnega prava, 

ureditev zdravstvenega in socialnega varstva, 

osnove pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

1.1 Varnost in zdravje pri delu 

Varnost in zdravje pri delu obsega celoto ukrepov in opravil, s katerimi delavci 

ustvarjajo v podjetju varno okolje in takšne delovne razmere, ki zagotavljajo fizično in 

duševno integriteto ter s tem tudi pravico do varstva in zdravja pri delu. 

1.1.1 Zakonska ureditev varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji 

Zakonski in podzakonski akti s področja varnosti in zdravja pri delu niso »umetna 

tvorba«. Nastali so na osnovi izkušenj. 

Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu temelji zlasti na konvencijah Mednarodne 

organizacije dela št. 155 o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu ter 

delovnega okolja in št. 161 o organiziranem izvajanju varnosti in zdravja pri delu. Pri 

oblikovanju zakona je bila v celoti upoštevana direktiva 89/391 EEC o uvedbi ukrepov 

za pospeševanje izboljšanja varnosti in zdravja delavcev pri delu. (ZVD 1999,6) 

Če, kljub obsežnosti veljavnih aktov, na katerem področju še ni ustreznih predpisov o 

varnosti in zdravju pri delu, moramo v takšnem primeru upoštevati splošno priznane 

dosežke s področja varnosti in zdravja pri delu. 

1.1.1.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)l 

Zakon v svojih 67. členih vsebuje oziroma opredeljuje: 

splošne določbe, 

temeljna načela, 

obveznosti delodajalca, 

pravice in dolžnosti delavcev, 

evidence in poročila, 

Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pn delu, 

Svet za varnost in zdravje pri delu, 

dovoljenje za delo, 

zbornico, 

nadzorstvo, 

kazenske določbe, 

prehodne in končne določbe. 

1 Uradni list Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS), št. 56/99; zakonje začel veljati 28.07.1999. 

3


Splošne določbe 

S tem zakonom se določajo: 

pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim m zdravim delom, 

ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, 

organi, pristojni za varnost in zdravje pri delu (iz l. člena). 

Izvršilne predpise s področja varnosti in zdravja pri delu izdaja mnuster, pristojen za 

delo in minister, na katerega pristojnost se izvršilni predpis nanaša (iz l. člena). 

Podrobnejše varnostne ukrepe določi 

predpisi (iz 1. člena). 

delodajalec v skladu s tem zakonom in drugimi 

Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po 

predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju 

zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kakor tudi za vse druge 

osebe, ki so navzoče v delovnem procesu (iz 2. člena). 

V 4. členu so natančno pojasnjeni pojmi: delavec, delodajalec, delovno mesto, delovno 

okolje, delovna oprema, izjava o varnosti, strokovni delavec in pooblaščeni zdravnik. 

Državni zbor Republike Slovenije mora sprejeti Nacionalni program varnosti in 

zdravja pri delu, v katerem bodo določeni strategija razvoja, posamezni nosilci in roki za 

izvedbo (iz 4. člena). 

Temeljna načela 

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta 

namen mora delodajalec izvajati ukrepe (tudi preventivne), potrebne za zagotavljanje 

varnosti in zdravja delavcev. Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju 

varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga to ne 

odvezuje odgovornosti na tem področju. (iz 5. člena) 

Vse dolžnosti delodajalca so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove 

varnosti in zdravja pri delu (iz 7. člena). 

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje 

pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, 

delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu 

varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja (8. člen). Delavec mora spoštovati in 

izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora opravljati 

delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in 

zdravje drugih oseb. Delavec mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno 

varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in 

skrbeti, da so v brezhibnem stanju (9. člen). 

4


Delodajalci ln delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti ln 

zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem 

zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju (10. člen). 

Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ne smejo delavcem povzročati 

nobenih finančnih obveznosti (iz 11. člena). 

Prav tako ne smejo zdravstvene posledice opravljanja dela prizadeti delavčeve plače ter 

posegati v njegov z delom pridobljen materialni in socialni položaj (iz 11. člena). 

Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in 

delavce, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več poklicno 

opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in 

invalidskem zavarovanju (iz 12. člena). 

Obveznost delodajalca iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni je 

odvisna od ravni varnosti in zdravja pri delu. To obveznost delodajalca določita Zavod za 

zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 

Slovenije v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o pokojninskem in 

invalidskem zavarovanju (iz 12. člena). 

Delodajalci, združenja delodajalcev, zavarovalnice in zavodi s področja zdravstvenega 

zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodelujejo pri načrtovanju 

skupnih dejavnosti za dosego višje ravni varnosti in zdravja pri delu ter za splošen 

razvoj varnostne kulture in zagotavljajo sredstva, ki so za ta namen potrebna, v skladu z 

zakonom (iz 12. člena). 

Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del 

splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj ter sestavni del 

uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca (13. člen). 

Obveznosti delodajalca 

Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti IZJAVO O VARNOSTI, ki mora temeljiti na 

ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem 

okolju ter na OCENI TVEGAJ'l"JA (risk assessment). Izjavo o varnosti mora delodajalec 

izdelati in sprejeti v pisni obliki, na predpisan način, v predpisani vsebini ter jo mora 

dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja (iz 14. člena)*. 

Ocena tveganja se ugotavlja na podlagi meritev posameznih škodljivih parametrov, kot so 

na primer prah, sevanja, toplotno okolje, prisotnost nevarnih snovi, neugodna psihološka 

klima, itd. (ZVD 1999,6). 

Ocena tveganja služi delodajalcu pn načrtovanju varnostnih ukrepov in 

zavarovalnicam pri oceni nevarnosti ob določanju višine zavarovalne premije za 

posamezno podjetje (ZVD 1999,6). 

5


Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da: 

poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, 

poveri naloge varovanja zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku, 

sprejme ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti v skladu z posebnimi predpisi, 

sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti, 

obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za 

poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi ter izdaja navodila za varno 

delo, 

usposablja delavce za varno delo, 

zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo 

uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne 

zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,** 

zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse 

delovne opreme,** 

zagotavlja zdravstvene preglede delavcev (15. člen). 

Delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za 

določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi 

strokovne ocene pooblaščenega zdravnika (16. člen)*. 

Delodajalec sme dati nevarne snovi v uporabo delavcem samo pod pogojem, da so 

opremljene z listino, ki vsebuje vse varnostno-tehnične podatke, v slovenskem jeziku 

oziroma v jeziku, ki ga delavec razume (iz 17. člena). 

Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in 

zdravja pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev, upoštevaje organizacijo, 

naravo in obsežnost delovnega procesa, število enot, število izmen, število delavcev in 

drugo (iz 18. člena)*. 

Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno 

odgovoren delodajalcu. Delodajalec pa mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno 

neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, zagotoviti mu mora potreben čas in dostop do 

vseh potrebnih podatkov ter mu omogočiti izpopolnjevanje znanja. Strokovni delavec ne 

sme biti zaradi svojega dela postavljen v manj ugoden položaj oziroma ne sme trpeti 

drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom (iz 18. člena)*. 

Organiziranje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu 

iz 19. člena tega zakona lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali 

zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenje za delo po 46. členu tega zakona 

(peti odstavek 18. člena)*. 

Delodajalec določi kakšno vrsto, stopnjo ln smer strokovne izobrazbe mora imeti 

strokovni delavec (iz 18. člena). Strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril 

opravljanje posameznih ali vseh strokovnih nalog, mora imeti opravljen strokovni izpit 

iz varnosti in zdravja pri delu, določen s predpisom iz drugega odstavka 48. člena tega 

zakona (iz tretjega odstavek 19. člena)*. 

6


Naloge, ki jih opravlja strokovni delavec so zapisane v poglavju 2.1.4 in so v skladu z 

19. členom tega zakona. 

Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja 

pooblaščen zdravnik (prvi odstavek 20. člena)*. Pooblaščen zdravnik opravlja naloge, ki 

so zapisane v poglavju 2.1.10 in so v skladu z drugim odstavkom 20. člena. 

Naloge zdravstvenega varstva lahko opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna oziroma 

fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe, v skladu z 

zdravstvenimi predpisi (21. člen). 

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev (prvi odstavek 22. člena)*. 

Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka, 

predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom pristojnim za delo (drugi 

odstavek 22. člena). 

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in 

navodila. V izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost za življenje 

in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi v ustni obliki (prvi odstavek 23. člena)*. 

Delodajalec mora delavce seznaniti o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o 

varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih 

posledic. Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih delavcev, 

starejših delavcev in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja 

tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu (drugi 

odstavek 23. člena)*. 

Delodajalec mora zagotoviti, da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna 

nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna navodila 

delodajalca (tretji odstavek 23. člena) **. 

Delodajalec mora za vse delavce, tudi za tiste, ki pri njem opravljajo delo na podlagi 

pogodbe z drugim delodajalcem, poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o 

tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kakor tudi informacije o delavcu, ki je določen 

za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo delavcev (četrti odstavek 23. člena)*. 

Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za 

nevarnost ter navodila za varno delo v skladu s posebnimi predpisi (peti odstavek 23. 

člena)**. 

Delodajalec mora delavca usposabljati za varno opravljanje dela ob: 

sklenitvi delovnega razmerja, 

razporeditvi na drugo delo, 

uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, 

vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri 

delu (prvi odstavek 24. člena) *. 

7


Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po 

programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino 

glede na nove oblike in vrste nevarnosti (drugi odstavek 24. člena)*. 

Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na 

delovnem mestu, pri čemer mora upoštevati roke za obvezne občasne preizkuse. 

Usposabljanje delavcev pa mora biti v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno 

(iz četrtega, petega in devetega odstavka 24. člena) *. 

Delodajalec mora zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja članov sveta delavcev oziroma 

delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (iz 24. člena) *. 

Na deloviščih, 

kjer hkrati opravlja delo dvoje ali več delodajalcev, morajo ti s pisnim 

sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter 

delavca odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen)*. 

Delodajalec mora o začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj petnajst dni pred 

začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in 

zdravstvene okvare (26. člen). 

Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo OZIroma 

poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne 

dni, kolektivno nezgodo, ugotovljeno poklicno bolezen ali nevarni pojav ob katerem je ali 

bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bilo ogroženo 

zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi 

katere bi bil delavec nezmožen za delo. Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj 

obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve (iz 27. člena) *. 

Delodajalec mora delavcem oziroma predstavnikom delavcev (svet delavcev) omogočiti, 

da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in 

zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Delodajalec mora svetu 

delavcev in sindikatom posredovati izjavo o varnosti iz 14. člena tega zakona, poročilo 

o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih iz 40. člena ter 

evidence iz 39. člena tega zakona. Delodajalec se mora s svetom delavcev posvetovati 

o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega 

delavca iz 18. člena in pooblaščenega zdravnika iz 20. člena tega zakona, o izjavi o 

varnosti ter o obveščanju delavcev. (iz 28. člena)* 

Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja naloge iz prejsnjega 

člena delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, ki se mu mora omogočiti 

dela in zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev (29. člen). 

način 

Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje 

pri delu ter sindikate z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora (četrti 

odstavek 31. člena) *. 

8


Pravice in dolžnosti delavcev 

Delavec ima pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi 

zdravstvenega varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje (prvi odstavek 32. 

člena). 

Delavec ima pravico odkloniti delo, če: 

ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu, 

delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda, 

mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, 

niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, 

bi moral delati več kot polni delovni čas (pa bi mu takšno delo glede na mnenje 

pooblaščenega zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje) (iz 33. člena). 

Delavec ima pravico zahtevati, da se preden začne z delom vse nevarnosti odpravi. 

V primeru, da delodajalec ne odpravi nevarnosti ali ne ravna v skladu z mnenjem 

pooblaščenega zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem 

obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (iz 33. 

člena). 

Delavec lahko dela na delovnem mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje 

nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, pod pogoji, določenimi s posebnimi 

predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, da je za to delo 

zmožen (35. člen). 

Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in 

opremo za osebno varnost pri delu in se odzivati na zdravstvene preglede v skladu s 

tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (prvi odstavek 36. člena)****. 

Če delavec ne ravna v skladu s prvim odstavkom 36. člena, huje krši obveznosti iz 

delovnega razmerja. Šteje se, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje 

drugih delavcev, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha. (iz 36. člena) 

Delavec mora delodajalca pisno ali ustno preko svojih posrednikov takoj obvestiti o 

vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu 

ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev (prvi 

odstavek 37. člena) ***. 

Če delodajalec pojavov iz prejšnjega odstavka ne odpravi ali jih ne odpravi 

zadovoljivo, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti 

svet delavcev ali delavskega zaupnika za področje varnosti in zdravja pri delu (iz 37. 

člena). 

Evidence in poročila 

Delodajalec mora voditi v skladu z 39. členom evidence, kot so zapisane v poglavju 

2.1.17. 

9


Poročilo o stanju varstva in zdravja pri delu ter o izvedbenih varnostnih ukrepih 

pripravi delodajalec na zahtevo inšpekcije dela (40. člen). 

Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino evidenc, način vodenja in hrambe 

dokumentacije ter roke za sestavo evidenc iz 39. člena tega zakona (41. člen). 

Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu 

Urada Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu je v sestavi ministrstva, 

pristojnega za delo. Njegove naloge so naštete v 42. členu tega zakona. 

Svet za varnost in zdravje pri delu 

Pri Vladi Republike Slovenije se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za 

varnost in zdravje pri delu. Njegova sestava je zapisana v 45. členu, naloge pa v 44. 

členu tega zakona. 

Dovoljenje za delo 

Minister, pristojen za delo, izda (ali odvzame) pravni osebi ali samostojnemu 

podjetniku posamezniku dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog: 

opravljanje periodičnih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v 

delovnem okolju, 

opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme, 

izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti, 

pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo (iz 46. člena). 

Zbornica 

Strokovni delavci in pooblaščeni zdravniki, ki opravljajo naloge varnosti in zdravja 

pri delu, se lahko združujejo v zbornico (49. člen). 

Zbornica opravlja naloge določene s tem zakonom in statutom, zlasti pa: 

spremlja in opravlja nadzor nad delom svojih članov v skladu s svojimi pravili, 

sprejema kodeks poklicne etike, 

vodi evidenco članov (50. člen). 

Nadzorstvo 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in 

drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, 

določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija 

dela (51. člen). 

Inšpekcija o svojih ugotovitvah obvesti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za 

varnost in zdravje pri delu ter reprezentativne sindikate pri delodajalcu (iz 55. člena). 

10


Kazenske določbe 

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje delodajalec, če ne izpolnjuje 

katere od triindvajsetih naštetih obveznosti, ki so zapisane v 56. členu zakona, mi pa 

jih imamo označene v gradivu z eno zvezdico (*). 

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba 

delodajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje delodajalec, če ne izpolnjuje katere od 

naštetih obveznosti, ki so zapisane v 58. členu zakona, mi pa jih imamo označene v 

gradivu z dvema zvezdicama (**). Denarno kazen izterja inšpektor na kraju samem. 

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca, 

ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec, če krši 

obveznosti, ki so zapisane v 57. členu zakona, mi pa jih imamo označene v gradivu s 

tremi zvezdicami (***). 

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec, če krši obveznosti, ki 

so zapisane v 58. členu zakona, mi pa jih imamo označene v gradivu s štirimi 

zvezdicami (****). Denarno kazen izterja inšpektor na kraju samem. 

Prehodne in končne določbe 

Delodajalci morajo v roku dveh let od dneva uveljavitve tega zakona urediti varnost 

in zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona (60. člen). 

1.1.1.2 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona 

o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A)2 

V zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št 56/99, 22/01) se v 60. členu 

prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Delodajalci morajo najkasneje do 

31.12.2001 urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona.« 

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka 

morajo delodajalci, ki kot kmetje ali fizične osebe sami ali s člani svojih 

gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravljajo kmetijsko, pridobitno ali drugo 

dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb, urediti varnost in 

zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona do 31.12.2002.« (1. člen) 

2 Uradni list RS, št. 64/01. 

11


1.1.1.3 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečamiuradno 

prečiščeno besedilu (ZVNDN - UPBl)3 

Kaj ima ta zakon iskati na mestu, kjer obravnavamo varstvo in zdravje pri delu 

Vsaka nevarnost pomeni možnost nesreče. Nesreča je trenuten nezaželen dogodek, ki je 

posledica nevarnosti. Poškodba je posledica nesreče. Na srečo ni nujno, da se nesreča 

vedno konča s poškodbo. 

Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali 

upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z različnimi (nevarnimi) snovmi. Naravne 

nesreče pa so nesreče, ki jih v glavnem povzročajo naravne sile (npr. potres, poplava, 

zemeljski plazovi, snežni plazovi, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, 

množični pojav nalezljive bolezni). Ne gre pozabiti tudi na druge velike nesreče 

(nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požari, jedrske nesreče, ekološke 

nesreče, industrijske nesreče večjega obsega, vse do oblik množičnega nasilja, ki ima 

za posledico izredne razmere oziroma vojno stanje). 

Upam, da je zapisano zadosten razlog, da pred nadaljevanjem napravimo še kratek 

vpogled v Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Ta zakon ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine 

naravnimi in drugimi nesrečami (prvi odstavek 1. člena). 

ter okolja pred 

Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Je zmanjšanje števila nesreč ter 

preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč (drugi odstavek 1. 

člena). 

Država, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti organizirajo varstvo pred 

naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten in celovit sistem v državi (tretji odstavek 1. 

člena). 

Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali najbližjo gasilsko 

enoto o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali Je zanjo 

izvedel (4. člen). 

Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi In drugimi nesrečami (prvi odstavek 9. 

člena). 

Ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost 

pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi (drugi odstavek 9. člena). 

Ob naravm In drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in 

sposobnostih (10. člen). 

3 Uradni list RS, št. 51/2006; z dne 18.05.2006. 

12


Vsakdo mora osebi, ki je v življenjski nevarnosti ali ji preti nevarnost za zdravje, 

priskočiti na pomoč, če s tem ne ogrozi svojega življenja ali zdravja. Če posameznik 

ni zmožen nuditi pomoči, mora o tem takoj obvestiti ustrezno reševalno službo ali 

center za obveščanje ali na drug način poskrbeti za pomoč (16. člen). 

Država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga 

lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih (drugi odstavek Il. 

člena). 

Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani: 

sodelovati v Civilni zaščiti, 

dajati materialna sredstva (materialna dolžnost), 

se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito 

predpisanih zaščitnih ukrepov (15. člen). 

ter za izvajanje 

Državljan Republike Slovenije je obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k 

opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, 

določenimi s predpisi. Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se začne z 18. letom in 

traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti (17. člen). 

Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, 

strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter 

energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih 

nesrečah (prvi odstavek 25. člena). 

Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in 

opremo, ki je razporejena za obrambne potrebe ali je namenjena za zdravstveno 

varstvo oziroma za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom (drugi 


Pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in 

izvrševanjem materialnih dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada 

nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi 

opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določa Vlada Republike 

Slovenije (prvi odstavek 27. člena). 

Delodajalec pripadnika Civilne zaščite zaradi opravljanja nalog v Civilni zaščiti ne sme 

odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati (iz četrtega 

odstavka 27. člena). 

Poškodba ali bolezen, ki nastane med opravljanjem nalog, usposabljanjem ali med 

izvrševanjem materialnih dolžnosti v Civilni zaščiti, se šteje kot poškodba pri delu ali 

poklicna bolezen, za katero je državljan zavarovan po predpisih o zdravstvenem, 

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prvi odstavek 28. člena). 

Državljan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel 

škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih (prvi odstavek 30. 

člena). 

13


Državljan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do 

nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in 

pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena (drugi 


Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, 

proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter 

energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki 

predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, morajo izdelati oceno ogroženosti ter 

načrt zaščite in reševanja (drugi odstavek 38. člena). 

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na 

lastne stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati 

potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in 

okoliškega prebivalstva o nevarnosti ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne 

skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost 

(tretji odstavek 38. člena). 

Z nacionalnim programom varstva pred naravmnn in drugimi nesrečami se 

določajo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (iz 41. 

člena). 

Za odkrivanje ter spremljane nevarnosti naravnih in drugih nesreč, obveščanje in 

alarmiranje ter vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, ministrstvo 

organizira enoten sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja (prvi odstavek 48. 

člena). 

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja sestavljajo: 

opazovalno omrežje, 

centri za obveščanje, 

služba za informacijsko podporo in alarmiranje (prvi odstavek 49. člena). 

1.1.2 Register predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu 4 

Za potrebe lesne industrije velja omeniti spodaj navedeno zbirko veljavnih zakonskih lil 

podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu: 

~ Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 

~ Zakon o inšpekciji dela, 

~ Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, 

~ Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih 

nalog varnosti pri delu, 

~ Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, 

~ Pravilnik o varnostnih znakih, 

4 Povzeto po av Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007) 

14


~ Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih 

mestih, 

~ Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 

~ Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, 

~ Pravilnik o osnovah za opravljanje nalog varstva pri delu, 

~ Pravilnik o listinah za sredstva za delo, 

~ Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov 

delavcev, 

~ Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, 

~ Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, 

~ Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo, 

~ Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem 

predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov, 

~ Pravilnik o opremi in o postopku za prvo pomoč in organiziranju službe za primer 

nesreče pri delu, 

~ Navodila o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu, 

~ Pravilnik o zagotovitvi nastanitve in prehrane oziroma prevoza delavcev od kraja 

kjer stanujejo, do kraja, kjer delajo in nazaj, 

~ Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu, 

~ Pravilnik o varstvu pri delu v gozdovih, 

~ Pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine, 

~ Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, 

~ Pravilnik o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili, 

~ Navodila o evidencah s področja varstva pri delu, 

~ Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu, 

~ Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu, 

~ Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije, ki 

opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu, 

~ Pravilnik o splošnih normativih za varstvo pri delu z dvigali, 

~ Pravilnik o varstvu pri delu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih 

vozil, 

~ Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije. 

15


1.2 Požarna varnost 

1.2.1 Zakonska ureditev požarne varnosti v Republiki Sloveniji 

1.2.1.1 Zakon o varstvu pred požaromuradno 

prečiščeno besedilo (ZVPoz - UPB1)s 

Splošne določbe 

Ta zakon ureja sistem varstva pred požarom, ki obsega organiziranje, načrtovanje, 

izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom (iz 1. 

člena). 

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja 

in okolja pred požarom in eksplozijo (prvi odstavek 4. člena). 

Za uresničevanje ciljev iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti: 

načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom, 

odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, 

varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja, 

preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, 

premoženje in okolje, 

vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva 

pred požarom in pričakovano požarno škodo (drugi odstavek 4. člena). 

V 5. členu so pojasnjeni pojmi: požar, eksplozija, požarna ogroženost, požarno tveganje, 

požarna varnost, ukrepi varstva pred požarom, preventivni ukrepi in aktivni ukrepi 

varstva pred požarom, sistem aktivne požarne zaščite, evakuacija, metode požarnega 

inženirstva, požarno nevarne snovi, požarno nevarna dela, požarno nevarne naprave. 

Republika Slovenija, občine in druge lokalne skupnosti zagotavljajo celovit sistem 

varstva pred požarom s sprejemanjem predpisov, načrtovanjem, izvajanjem ukrepov, 

nadzorom, politiko financiranja in drugimi ukrepi (6. člen). 

Predpisani ukrepi varstva pred požarom morajo preprečevati širjenje požara na 

sosedovo premoženje (8. člen). 

Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko 

odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi 

tega nastanejo (9. člen). 

5 Uradni list RS, št. 3/07 

16


Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj 

preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje (10. člen). 

Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom (13. člen). 

V nacionalnem programu varstva pred požarom se določijo cilji, usmeritve in strategija 

varstva pred požarom za obdobje najmanj petih let (prvi odstavek 14. člena). 

Izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom 

Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem ID 

visokem izobraževanju (19. člen). 

Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno ali občasno zaposlen pn 

njem, poučen o varstvu pred požarom ob: 

nastopu dela, 

premestitvi na drugo delovno mesto, 


spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, 

spremembi in uvajanju nove tehnologije (prvi odstavek 20. člena). 

Pri usposabljanju se mora upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti, 

posebnosti delovnega mesta ter znanje občasno obnavljati (drugi odstavek 20. člena). 

Usposabljanje za varstvo pred požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, ki 

izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki 

določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja. (tretji odstavek 20. člena) 

Minister, pristojen za varstvo pred požarom, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati 

fizične ali pravne osebe, ki usposabljajo zaposlene za varstvo pred požarom, ter vrste, 

način in periodičnost usposabljanja (četrti odstavek 20. člena). 

Načrtovanje 

in izvajanje ukrepov varstva pred požarom 

Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov je potrebno upoštevati 

prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti: 

pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, 

potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, 

prometne in delovne površine za intervencijska vozila, 

vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (prvi odstavek 22. člena). 

17


Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s 

predpisi o graditvi objektov. (prvi odstavek 23. člena) 

Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov morajo biti 

zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v 

skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka. (drugi odstavek 23. člena) 

Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. 

(tretji odstavek 23. člena) 

Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi. (četrti 

odstavek 23. člena) 

Pri ravnanju s požarno nevarmrm snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter 

pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za: 

zmanjšanje možnosti nastanka požara, 

zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru, 

zmanjšanje škode ob požaru (24. člen). 

Za načrtovanje ukrepov varstva pred požarom se pri graditvi in rekonstrukcijah 

objektov, v skladu s predpisi, izdela študija požarne varnosti, ki jo lahko izdelajo le 

fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (iz 30. člena). 

Iz projektne, tehnične in druge dokumentacije mora biti razvidno, kateri predpisi, 

standardi in ukrepi varstva pred požarom so bili upoštevani (tretji odstavek 28. člena). 

Požarno zavarovanje 

Požarno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice, je sestavni del varstva pred 

požarom. Povzročitelji požarnega tveganja se morajo v skladu z zakonom zavarovati 

proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči nesreča tretjim osebam, lokalni 

skupnosti ali državi. (iz 31. člena) 

Vodenje evidenc 

Državni organi, pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki morajo voditi 

evidence s podatki o: 

požarih in eksplozijah pri njih ter o nastali škodi, 

usposobljenosti zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom, 

zdravstvenih pregledih gasilcev, 

opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom (drugi odstavek 32. 

člena). 

18


Ukrepi varstva pred požarom 

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen družinskih stanovanjskih hiš, ter 

poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje: 

organizacijo varstva pred požarom, 

ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, 

navodila za ravnanje v primeru požara, 

način usposabljanja (prvi odstavek 35. člena). 

V poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora biti del požarnega reda iz 

prvih treh alinej prejšnjega odstavka izobešen na vidnem mestu (drugi odstavek 35. 

člena). 

V objektih iz prejsnjega odstavka morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, 

naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati v 

skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev (tretji odstavek 35. člena). 

Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več 

izdelati tudi požarne načrte (četrti odstavek 35. člena). 

ljudi, je treba 

Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren 

za varstvo pred požarom. Lahko pa pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno 

osebo, ki mu je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom in je ali pa ni 

zaposlena pri njem (iz 36. člena). 

V 37. členu je opredeljeno, kdaj je potrebno organizirati požarno stražo, ki JO 

opravljajo gasilci oz. v določenih primerih tudi le za gašenje usposobljene osebe. 

Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom se lahko uporabljajo samo, če 

so izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje 

skladnosti. (38. člen) 

Ročne in prevozne gasilne aparate, v skladu s predpisi, vzdržujejo fizične lil pravne 

osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (iz 40. člena). 

Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov si mora pred 

začetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite pridobiti potrdilo o 

brezhibnem delovanju sistema ter skrbeti za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema 

v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca (prvi odstavek 41. člena). 

Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma kdor opazi 

požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez 

nevarnosti zase in za druge. Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti 

najbližjo gasilsko enoto, center za obveščanje ali policijsko postajo. Pri tem mu mora 

pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom (45. člen). 

19


Organiziranost varstva pred požarom in nadzor 

Pri Vladi se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varstvo pred 

požarom. Člane sveta na predlog ministra imenuje Vlada. Svet obravnava, sprejema 

stališča, daje mnenja in pobude stanju varstva pred požarom ter strategiji nacionalne 

politike varstva pred požarom. (iz 46. člena) 

Fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti varstva pred požarom, se lahko v skladu z 

zakonom združujejo v strokovno združenje. (47. člen) 

Splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom 

opravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (iz 49. člena). 

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, 

opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi 

nesrečami. Inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo z 

drugimi inšpekcijami pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, izdanih v skladu z določbami 

tega zakona, ki urejajo načrtovanje in izvajanje ukrepov za varstvo pred požarom po 

posameznih področjih oziroma dejavnostih. (50. člen) 

Inšpektorji imajo pri opravljanju inšpekcijskega dela, poleg pravic in dolžnosti, ki jih 

imajo po splošnih predpisih, v skladu s tem zakonom še naslednje pravice in 

dolžnosti: 

vstopiti v objekte, kjer se opravlja proizvodna ali dejavnost s požarno nevarnmn 

snovmi, požarno nevarna dela in opravila, ter v poslovne in obratovalne prostore 

oziroma v druge prostore, v katerih je kurilna naprava, skladišče goriva, dimni 

vod ali prezračevalna naprava, 

pregledati objekte, naprave in materiale ter tehnično ali drugo dokumentacijo, ki 

se nanaša na varnost objekta in njegovih naprav pred požarom ali na dolžnost 

zaposlenih pri izvrševanju predpisov varstva pred požarom, 

zbirati obvestila, po potrebi pa tudi izjave delavcev, ki so odgovorni za izvajanje 

ukrepov varstva pred požarom, 

sodelovati s policijo in kriminalistično službo pri ugotavljanju vzrokov večjih 

požarov, 

določati rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju 

predpisov o varstvu pred požarom, 

odredi potrebne ukrepe varstva pred požarom, če z gradbenimi, tehnološkimi in 

organizacijskimi ukrepi ni zagotovljena zadostna varnost pred požarom, 

odredi druge ukrepe, da se zagotovi vse potrebno za zavarovanje ljudi, živali in 

premoženja pred požarom (prvi odstavek 54. člena). 

Če fizična ali pravna oseba inšpektorju ne pusti vstopa v stanovanje ali druge 

prostore, na zahtevo inšpektorja o tem odloči sodišče (tretji odstavek 54. člena). 

20


Če obstaja nevarnost nastanka požara ali eksplozije in je ogroženo življenje in 

zdravje ljudi ter njihovo premoženje, in če z drugimi ukrepi ni mogoče odpraviti 

nevarnosti, lahko inšpektor z odločbo začasno omeji ali prepove: 

obratovanje objekta ali naprave, 

uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka, 

opravljanje posameznih dejavnosti in opravil (55. člen). 

Financiranje varstva pred požarom 

Varstvo pred požarom se financira iz: 

- proračuna Republike Slovenije, 

- proračunov lokalnih skupnosti, 

- prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb, 

- drugih virov. (57. člen) 

21

Varstvo 

nt>';"""'!ll varnost in varstvo 

1.2.1.2 Zakon o gasilstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZGas-I)PBl)6 

Ta zakon ureja naloge, organizacijo in status gasilstva (1. člen). 

Gasilske organizacije opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti 

preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi 

ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve, katerih 

opravljanje ne sme onemogočati temeljnih nalog gasilskih organizacij (prvi odstavek 3. 

člena). 

Gasilstvo je dejavnost humanitarne in nepridobitne narave (iz 2. in 3. člena). 

Vodja intervencije sme ob požaru ali drugi nesreči, ko ni mogoče drugače 

ljudi in premoženja, v skladu s tem zakonom, začasno omejiti: 

svobodo gibanja, 

pravico do nedotakljivosti stanovanja, 

pravico do uživanja lastnine (4. člen). 

zavarovati 

Gasilske enote so organizirane kot: 

poklicne gasilske enote, 

prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih, 

gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. 

(drugi odstavek 9. člena) 

Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so: 

za naselja: število prebivalcev, tip naselja, 

za podjetja, zavode in druge organizacije: število zaposlenih, požarna in eksplozijska 

nevarnost tehnološkega procesa, površina in razmestitev objektov, oddaljenost 

ustrezne gasilske enote, 

za gozdove: površina in vrsta gozdov (iz 10. člena). 

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo ustanoviti gasilsko enoto, če 

imajo povečano nevarnost nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti po 

merilih, ki jih določi minister (prvi odstavek 28. člena) 

Vrsta in obseg gasilskih enot iz prvega odstavka 28. člena se določita v skladu z merili 

za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, izdelanimi na podlagi drugega 

odstavka 10. člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena). 

Gasilsko zaščitno in reševalno opremo za delovanje gasilske enote zagotovi 

ustanovitelj (tretji odstavek 28. člena). 

V podjetju imamo lahko prostovoljne in poklicne gasilce. 

6 Uradni list RS, št.l13/2005 z dne 16.12.2005. 

22


Občina lahko pooblasti gospodarsko družbo, zavod in drugo organizacijo, v kateri je 

primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na območju ali delu območja 

lokalne skupnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon za prostovoljne gasilske enote (29. 

člen). 

Intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno 

gasilsko enoto, vodi poveljnik te enote (iz 40. člena). 

Vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da: 

prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja, 

odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območja, 

odredi prekinitev električnega toka, dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin, 

odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar, 

odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev, 

odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev, 

odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo 

oziroma odvzem vode za gašenje, 

odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti, 

odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma 

potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme, 

odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge 

nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z 

vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje, 

odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in 

tega ni mogoče drugače preprečiti, 

odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara (prvi 


Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali 

drugi nesreči dopustiti izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki jih odredi vodja 

intervencije, imajo pa pravico do povrnitve škode (iz 42. člena). 

Povračilo škode bremeni tisto občino, na območju katere je nastal požar ali druga 

nesreča (iz 42. člena). Stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva v skladu s tem 

zakonom, krije občina (prvi odstavek 43. člena). 

Ne glede na prejšnji odstavek stroške intervencije krije: 

povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike 

malomarnosti, 

kdor opusti predpisane varnostne ukrepe pri prevozu, skladiščenju ali drugih 

opravilih z nevarnimi snovmi, 

kdor ne organizira požarne straže v skladu s predpisi, 

kdor namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto (drugi odstavek 43. člena). 

Stroške intervencije v skladu s prejšnjim odstavkom izterja pristojni organ občine 

(tretji odstavek 43. člena). 

23


1.2.2 Register predpisov s področja požarnega varstva 7 

~ Zakon o varstvu pred požarom, 

~ Zakon o gasilstvu, 

~ Pravilnik o študiji požarne varnosti, 

~ Seznam pooblaščenih izdelovalcev študij požarne varnosti, 

~ Pravilnik o požarnem redu, 

~ Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti, 

~ Pravilnik o pogojih za izvajanje požarnega varovanja, 

~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za izvajanje požarnega varovanja, 

~ Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o 

usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, 

~ Seznam pooblaščenih izvajalcev usposabljanja za varstvo pred požarom, 

~ Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij, 

~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij, 

~ Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in 

prevoznih gasilnih aparatov, 

~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za vzdrževanje gasilnikov, 

~ Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne 

zaščite, 

~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih 

sistemov aktivne požarne zaščite, 

~ Pravilnik o požarno varstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri 

izdelavi prostorskega izvedbenega akta, projektiranju gradenj, rekonstrukcij in 

vzdrževanju objektov. 

7 Povzeto po av Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007). 

24


1.3 Delovno pravo v Republiki Sloveniji 

1.3.1 Temeljna zakonodaja s področja delovnega prava 

1.3.1.1 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)8 

Zakon je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije 24.04.2002 In Je stopil v 

veljavo 1.januarja 2003 (iz 246. člena). 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je bil sprejet 

29.10.2007, v veljavo paje stopil 13.11.2007, 83. člen tega zakona pa 1.1.2009. 

Zakon o delovnih razmerjih zajema: 

splošne določbe, 

pogodba o zaposlitvi (splošno, oblika pogodbe, stranke pogodbe, pogodbena svoboda, 

pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, vsebina pogodbe, 

obveznosti pogodbenih strank, sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi 

zaradi spremenjenih okoliščin, suspenz pogodbe, posebnosti pogodb o zaposlitvi, 

sprememba delodajalca, prenehanje pogodbe o zaposlitvi), 

pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (opravljanje pripravništva, 

poskusno delo, plačilo za delo, delovni čas, nočno delo, odmori in počitki, 

posebnosti urejanja (delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov), letni 

dopust, druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja drugega dela zaradi 

izjemnih okoliščin, izobraževanje, disciplinska odgovornost, odškodninska 

odgovornost), 

varstvo nekaterih kategorij delavcev (varstvo žensk; varstvo delavcev zaradi 

nosečnosti in starševstva; varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti; 

varstvo starejših delavcev), 

uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, 

delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov, 

posebne določbe (opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v 

Slovenijo; delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov; pogodba o 

zaposlitvi za pomorščake; delovna knjižica), 

inšpekcijsko nadzorstvo, 

kazenske določbe, 

prehodne in končne določbe. 

8 Uradni list RS št. 42/02; spremembe in dopolnitve: Uradni list RS št. 103/07 

25


1.3.1.2 Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti" 

Podpisniki kolektivne pogodbe so: 

predstavniki delodajalcev (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, 

Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije) 

predstavniki delojemalcev (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija 

sindikatov Slovenije PERGAM, Neodvisni sindikati Slovenije, KNSS - Neodvisnost 

- konfederacija novih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev bank in hranilnic 

Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije). 

S kolektivno pogodbo se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, predpisi 

izdanimi na njegovi podlagi, drugimi predpisi, podrobneje urejajo pravice, obveznosti 

in odgovornosti delavcev in delodajalcev. 

Poglejmo le grobo vsebino splošne kolektivne pogodbe, ki zajema: 

splošne člene (veljavnost pogodbe, pomen izrazov, enotni minimalni standardi), 

pravice in obveznosti delodajalca in delavcev (razvrstitev del; prenos pooblastil; 

pogodba o zaposlitvi; poskusno delo; pripravništvo, postopek ugotavljanja znanj in 

zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela; 

razporejanje delavcev v izjemnih primerih; razporejanje delavcev iz kraja v kraj; 

prevzem na delo k drugemu delodajalcu; delo na domu; določanje presežnih 

delavcev; pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev; delovni čas; 

delovni čas, krajši od polnega delovnega časa; merila za nočno delo; pravice do 

odsotnosti iz dela z nadomestilom in brez nadomestila plače; razporejanje delavca 

- invalida in delavca z manjšo delovno zmožnostjo; letni dopust; oblike motivacije 

delavcev; disciplinski postopek; organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi 

stopnji; odškodnina; pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega 

razmerja; dolžina odpovednega roka; varstvo in zdravje pri delu; izobraževanje; 

izpiti; povračilo stroškov povezanih z izobraževanjem; razporeditev obveznosti; 

vajenci, mentorji praktičnega pouka, učenci in študentje na praksi; obveščanje 

delavcev; pogoji za delovanje sindikata; materialni pogoji za sindikalno delo; 

imuniteta sindikalnega zaupnika), 

plače in drugi osebni prejemki (splošne določbe o plačah in drugih osebnih 

prejemkih, plače, tarifna priloga, plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatki za 

posebne obremenitve, dodatek na delovno dobo, nadomestila plače, del plače na 

podlagi uspešnosti poslovanja, obračun plače, drugi osebni prejemki (regres, 

jubilejne nagrade, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostne pomoči), povračila 

stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in iz dela, 

službena potovanja, terenski dodatek, povračilo za ločeno življenje, stroški 

povezani z opravljanjem dela), inovacije, prejemki pripravnikov, prejemki učencev, 

vajencev in študentov na praksi, prejemki mentorjev), 

pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov (pozitivna in negativna 

izvedbena dolžnost, sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, sklenitev 

nove kolektivne pogodbe, reševanje kolektivnih sporov, postopek pomirjanja, pisni 

sporazum, arbitražni postopek, objava, komisija za razlago kolektivne pogodbe, 

odpoved kolektivne pogodbe), 

9 Uradni list RS, št. 40/97, 51/98, 39/99, 98/99,10/00,31/00,54/00,64/00; v uporabi od 1.6.1997. 

26


prehodne in končne določbe (dodatek na delovno dobo, znesek prehrane med 

delom, začetek uporabe). 

Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06) je napisana na podlagi 

določil Zakona o delovnih razmerjih in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. 

Pogodbo so sklenili predstavniki delodajalcev (Gospodarska zbornica Slovenije 

Združenje lesarstva; Združenje delodajalcev Slovenije - Sekcija za les in papir) in 

predstavniki delojemalcev (SINLES - Sindikat lesarstva Slovenije; Neodvisnost KNSS 

Konfederacija novih sindikatov Slovenije). 

1.3.1.3 Zakon o inšpekciji dela (ZID)10 

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih 

pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz 

delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri 

upravljanju, stavke ter varstvo delavcev pri delu, opravlja inšpektorat za delo, če s 

predpisi ni drugače določeno (1. člen). 

Inšpektorat za delo se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za delo 

(prvi odstavek 2. člena). 

Inšpektorat vodi glavni inšpektor za delo (tretji odstavek 2. člena). 

Inšpektorat za delo daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z 

uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov 

iz svoje pristojnosti (prvi odstavek 4. člena). 

Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno 

inšpektor za delo (prvi odstavek 6. člena). 

opravlja 

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati sredstva za 

delo, delovne prostore, delovno okolje, delovišča, poslovne knjige, pogodbe, listine in 

druge dokumente delodajalca ter opravljati druga dejanja, če je to določeno v zakonu 

(prvi odstavek 12. člena). 

Delodajalec oziroma njegova odgovorna oseba mora inšpektorju zagotoviti nemoteno 

opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 12. člena). 

Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja delodajalca, ne 

glede na delovni čas, vstopiti v delovne prostore, na delovišča, k napravam ter v 

druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost (prvi 


V skladu z dopolnilom zakona o inšpekciji dela, 

obvešča 

več. 

inšpektor delodajalca o vstopu ne 

la Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/00; zakon velja od julija 1994. 

27


Če mora inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregledati posamezne 

stanovanjske prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost, 

pa delodajalec ali delavec temu nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti 

odločbo pristojnega sodišča (drugi odstavek 13. člena). 

Inšpektor lahko največ za osem dni odvzame delodajalcu dokumentacijo, ki jo 

potrebuje za ugotavljanje resmcnega stanja v obravnavani zadevi, o odvzemu 

dokumentacije pa izda delodajalcu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera 

dokumentacija je bila odvzeta (iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena). 

Inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem nadzoru, ki mora vsebovati zlasti podatke o: 

dnevu in času inšpekcijskega nadzora, 

delodajalcu, 

ugotovljenem stanju, 

ukrepih ter o pravni podlagi za izrečene ukrepe, 

odvzemu dokumentacije iz 13. člena (prvi odstavek 14. člena). 

Zapisnik se vroči delodajalcu, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski nadzor (drugi 


Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo: 

delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakonov in drugih aktov, 

prepovedati delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabljati sredstev 

za delo (iz 15., 16. in 17. člena). 

Odločba iz zgornjega odstavka je lahko tudi ustna. Inšpektor mora v takem primeru 

izdati odločbo delodajalcu najpozneje v osmih dneh po opravljenem inšpekcijskem 

nadzorstvu. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve, 

pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe (iz 15., 16., 17. in 18. člena). 

Odločbo za prepoved opravljanje delovnega procesa oziroma za prepoved uporabe 

sredstev za delo do odprave nevarnosti izda inšpektor za delo, če pri inšpekcijskem 

nadzoru ugotovi: 

da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega 

okolja ter delovnega procesa, 

da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali 

nezavarovanega območja grozi nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro 

delavcev ali delodajalcu, ki niso prejeli ustreznih navodil, 

da mu je delodajalec ali delavec delodajalca onemogočil inšpekcijski pregled, 

da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu 

v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, 

da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov, 

neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev (iz 16. in 17. člena). 

Delodajalec lahko od inšpektorja zahteva odložitev izvršbe, če meni, da bi mu z 

izvršbo nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in 

tudi ni nevarnosti, da bi zaradi odložitve izvršbe nastala večja nepopravljiva škoda. 

28


Tej zahtevi mora delodajalec predložiti dokazila. O zahtevi delodajalca inšpektor izda 

odločbo najpozneje v treh dneh po tem, ko dobi zahtevo delodajalca. Zoper to 

odločbo se delodajalec lahko pritoži v osmih dneh od dneva vročitve odločbe (iz 19. 

člena). 

Inšpektor ima pravico pri ugotavljanju nepravilnosti pečatiti sredstva za delo, delovne 

prostore ter delovišča ali druge prostore v katerih se opravlja gospodarska ali 

negospodarska dejavnost (prvi odstavek 20. člena). 

Inšpektor ima pravico pri ugotovljenih nepravilnostih s sklepom določiti podjetjem, ki 

so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske 

zveze, da se delodajalcu ustavi dobava le-teh oziroma, da se delodajalcu prekinejo 

telekomunikacijske zveze. Podjetje mora sklep inšpektorja izvršiti najpozneje v treh 

dneh od dneva vročitve sklepa (iz 20. člena). 

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon, 

drug predpis, kolektivna pogodba ali splošni akt, ima pravico in dolžnost predlagati 

uvedbo postopka zaradi prekrška, izreči mandatno kazen oziroma prijaviti kaznivo 

dejanje (22. člen). 

Zoper odločbo inšpektorja za delo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za 

delo (drugi odstavek 23. člena). 

Z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, ki 

inšpektorju ne zagotovi nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ali odpečati 

zapečateno oziroma poškoduje pečat (iz 24. člena). 

Odgovorno osebo delodajalca se za zgoraj navedeno kaznuje z najmanj 80.000 tolarji, 

delavca pa z najmanj 70.000 tolarji (iz 24. člena). 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela (ZID-A) je stopil v 

veljavo junija 1997. V zgoraj zapisano ne vnaša večjih sprememb. 

1.3.2 Register predpisov s področja delovnega prava11 

Zaradi obsežnosti, ki ga zajema področje delovnega prava, Je tu navedena le temeljna 

zakonodaja s področja delovnega prava: 

~ Zakon o delovnih razmerjih, 

~ Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, 

~ Kolektivna pogodba za lesarstvo, 

11 Povzeto po GV Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007). 

29

Varstvo pri dem, f)Z2rna varnost in varstvo okolja 

~ Zakon o inšpekciji dela, 

~ Zakon o inšpekcijskem nadzoru, 

~ Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 

~ Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, 

~ Zakon o višini povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, 

~ Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, 

~ Zakon o petdnevnem delovnem tednu, 

~ Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, 

~ Zakon o reprezentativnosti sindikatov, 

~ Zakon o varstvu osebnih podatkov, 

~ Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni 

dopust, 

~ Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. 

1.4 Zdravstveno in socialno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje 

Zdravje je po definiciji Mednarodne zdravstvene organizacije stanje popolne 

telesne, duševne in socialne blaginje človeka. 

1.4.1 Zakonska ureditev zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskega 

in invaHdskega zavarovanja v Republiki Sloveniji 

1.4.1.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 

uradno prečiščeno besedilo (ZZVZZ-UPB3)u 

Zdravstveno varstvo 

Ta zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja (iz l. 

člena). 

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. 

Nihče ne sme ogrožati zdravje drugih. Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu 

v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu 

omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči (iz 2. člena). 

12 Uradni list RS št. 72/06; spremembe in dopolnitve: 91107 in 76/08 

30


Republika Slovenija z ukrepi gospodarske, ekološke in socialne politike ustvarja 

pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva (iz 3. člena). Naloge Republike Slovenije 

so navedene v 4., 5. in 6. členu. 

Občina 

uresničevanje 

in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za 

zdravstvenega varstva na svojem območju (drugi odstavek 3. člena). 

Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju 

svoje dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z 

razvijanjem in uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem 

ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma 

varovancev (tretji odstavek 3. člena). 

Zdravstveno zavarovanje 

Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Obseg obveznega zdravstvenega 

zavarovanja določa ta zakon. Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanjaje Zavod 

za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo 

zavarovalnice. (iz 12. člena) 

Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega: 

zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, 

zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prvi odstavek 13. 

člena). 

Za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen se štejejo poškodbe in bolezni v skladu 

s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (19. člen). 

Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi družinski člani (14. člen). 

Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Kot zakonec je 

zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu 

o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko 

zvezo (21. člen). 

Otrok je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti 

oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, če 

se šola, in sicer do konca rednega šolanja (prvi odstavek 22. člena). 

Kdo vse so zavarovanci po tem zakonuje podrobno našteto v 15., 16., 17., 18. in 20. 

členu tega zakona. 

31


 

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so: 

pravice do zdravstvenih storitev (23. - 27. člen), 

nadomestila med začasno zadržanostjo od dela (28. - 35. člen), 

pogrebnina in posmrtnina (36. - 38. člen), 

povračilo potnih stroškov pri uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev (39. 

44. člen). 

Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih 

plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenijezavarovanci, delodajalci in drugi 

s tem zakonom določeni zavezanci (prvi odstavek 45. člena). 

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje lahko uvedejo zavarovalnice, in sicer za 

razliko do polne vrednosti storitev oziroma za večji obseg pravic kot je določen s 

tem zakonom ali za višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v 

obveznem zdravstvenem zavarovanju (iz 61. člena). 

Zavarovalnice, ki uvedejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, so dolžne sprejeti v 

zavarovanje vse zavarovane osebe, ki se želijo pri njih zavarovati in vse zavarovane 

osebe obravnavati glede pravic in obveznosti enako (iz 62. člena). 

Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in odgovornost 

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je 

priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe se dokazuje z listino, 

kijo predpiše Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (iz 78. člena) 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima pravico zahtevati povrnitev škode od 

tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali 

smrt zavarovane osebe (prvi odstavek 86. člena). 

Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v 

zvezi z delom, je odgovoren delodajalec. Povrnitev povzročene škode iz prejšnjega 

odstavka ima Zavod za zdravstveno zavarovanje pravico zahtevati tudi od delavca, če 

je povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem. (drugi 

in tretji odstavek 86. člena) 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo 

povrne delodajalec, če: 

je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili 

izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi 

ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi, 

nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez 

predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za 

opravljanje določenih del ali nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim 

pregledom, 

je škoda nastala zato, ker Zavod ni dobil podatkov ali je dobil neresnične podatke o 

dejanjih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja (iz 87. in 88. 

člena). 

32


Zavod za zdravstveno zavarovanje Ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo 

povrne zavarovana oseba, ki je sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem 

zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala podatkov ali ker 

je dala neresnične podatke (88. člen). 

33


1.4.1.2 Zakon o zdravstveni inšpekciji (uradno prečiščeno besedilo) 

(ZZdrI-UPB2)I3 

Zdravstvena inšpekcija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpekcija) 

opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo različna področja 

(za nas zanimivejša so: hrup, vibracije, zrak, viri sevanj, kemikalije, zdravstvenohigiensko 

stanje, ... ), zaradi varovanja javnega zdravja (iz 1. člena). 

Inšpekcija je v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Inšpekcijo vodi glavni 

zdravstveni inšpektor. Inšpekcijski nadzor pa opravlja zdravstveni inšpektor. (iz 7. 

člena) 

Pri opravljanju nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave, 

priprave, blago, delovno okolje, snovi, dokumentacijo (iz 13. člena). 

Inšpektor ima pri izvrševanju nadzorstvenih nalog pravico in dolžnost odrediti potrebne 

zdravstvene, higienske, tehnične in druge ukrepe. Ce zavezanec v določenem roku ne 

odpravi nepravilnosti, inšpektor prepove uporabo prostorov, naprav, snovi in drugih 

sredstev oziroma prepove delo osebam. (iz 15. člena) 

Za neposredno izvedbo ukrepov ima inšpektor pravico in dolžnost zapečatiti prostore, 

objekte, naprave ali snovi za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti. 

Inšpektor lahko s sklepom odredi podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne 

energije in drugih virov ustaviti dobavo le-teh kršiteljem. (iz 15. člena) 

Inšpektor ima pravico podjetju odvzeti dokumentacijo in druge predmete, kar lahko 

traja največ petnajst dni in za kar mora izdati potrdilo o odvzemu (iz 16. člena). 

o opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o: 

dnevu in času inšpekcijskega nadzora, 

zavezancu, 

ugotovitvi stanja, 

odvzemu dokumentacije (prvi odstavek 17. člena). 

V primeru, da obstoja neposredna nevarnost za zdravje ljudi, lahko inšpektor ustno 

odredi ukrepe, ki jih vpiše v zapisnik o opravljenem pregledu, pisno odločbo pa 

mora predati zavezancu najpozneje vosmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno 

inšpekcijsko nadzorstvo (drugi odstavek 17. člena). 

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na mmistrstvo v roku osem dni od 

dneva vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo zadrži izvršitev odrejenih ukrepov, 

razen če obstaja neposredna nevarnost za ljudi. (iz 19. člena) 

Če inšpektor ob izvajanju nadzorstva ugotovi kršitve predpisov, Ima praVICO In 

dolžnost izreči mandatno kazen, v skladu s predpisi (iz 20. člena). 

13 Uradni list RS, št.59/2006 z dne 08.06.2006. 

34


Za hujše prekrške se z denarno kaznijo 500.000 do 1.500.000 tolarjev kaznuje pravno 

osebo, kazni za odgovorne osebe pravne osebe pa so od 50.000 do 150.000 tolarjev. 

1.4.1.3 Zakon o socialnem varstvuuradno 

prečiščeno besedilo (ZSV_UPB2)14 

Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike 

posameznikov, družin in skupin prebivalstva (1. člen). 

Pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene 

preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin 

prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami 

materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo 

vplivati (3. člen). 

Pravice do storitve in denarne socialne pomo Cl se uveljavlja po načelih enake 

dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon 

(4. člen). Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo 

stalno prebivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v 

Sloveniji (1. odstavek 5. člena). 

Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, so: 

prva socialna pomoč, 

osebna pomoč, 

pomoč družini, 

institucionalno varstvo, 

vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, 

pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih (11. člen). 

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske 

člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotavljati iz razlogov, na 

katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih 

prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter 

izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu (21. člen). 

Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas bivanja v Republiki Sloveniji 

zagotavlja sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki 

omogoča preživetje. Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno 

preživetje sebe in svojih družinskih članov. Prejemniki denarne socialne pomoči ne 

morejo biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje 

zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. (iz 19. in 20. člena) 


35


o upravičenosti 

odloča 

do denarne socialne pomoči na prvi stopnji na vlogo upravičenca 

Center za socialno delo. Vloga za uveljavljanje denarne socialne pomoči se 

vloži na predpisanih obrazcih, katerim morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju 

pogojev za pridobitev pravice. (prvi odstavek 33a. člena) 

1.4.1.4 Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZpSV)15 

V spodaj navedenem so že upoštevane vse spremembe in dopolnitve, ki jih prinašajo 

Zakoni o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost: 

ZPSV-A, ZPSV-B, ZPSV-C, ZPSV-D. Spremembe teh in v 2. členu navedenih zakonov 

so pogoste. 

S tem zakonom se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za: 

obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 

obvezno zdravstveno zavarovanje, 

porodniško varstvo, 

zaposlovanje (iz 1. člena). 

Navedeno so prispevki za socialno varnost (iz 1. člena). 

Prispevke za socialno varnost plačujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci, Republika 

Slovenija, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za 

zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in 

drugi zavezanci skladno z: 

)o- Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 

)o- Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 

)o- Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, 

)o- Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. (2. člen) 

Zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost iz bruto plače in iz bruto 

nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, 

če ni z zakoni drugače določeno (prvi odstavek 3. člena). 

Prispevke za socialno varnost po tem členu obračunavajo delodajalci - izplačevalci 

plač (iz šestega odstavka 3. člena). 

15 Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZdavP, 34/96, 3198, 7/98-odločba US, 106/99,81100,97/01; 

zakon je začel veljati 1.2.1996; zadnjo spremembo je dožive122.11.2001. 

36


1.4.1.5 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkihuradno 

prečiščeno besedilo (ZSDP-UPB2)16 

S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega 

izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic 

ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona (1. člen). 

Pravice po tem zakonu so: 

pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in 

pravice do družinskih prejemkov. 

Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa 

Pravice iz tega zakona so vezane na otroka (2. člen) 

drugače. 

Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki IZ 

tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic (iz 5. člena). 

Zavarovanje za starševsko varstvo zajema naslednje pravice: 

starševski dopust, 

starševsko nadomestilo, 

pravice iz naslova krajšega delovnega časa (iz 7. člena) 

Vrste starševskega dopusta so: 

porodniški dopust, 

očetovski dopust, 

dopust za nego in varstvo otroka, 

posvojiteljski dopust. (iz 13. člena) 

Pravica do starševskega nadomestila obsega: 

porodniško nadomestilo, 

očetovsko nadomestilo, 

nadomestilo za nego in varstvo otroka, 

posvojiteljsko nadomestilo. (iz 38. člena) 

Zakon obravnava tudi pravico staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva 

(iz 48. in 49. člena) 

Drugi del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov, ki obsegajo: 

starševski dodatek, 

pomoč ob rojstvu otroka, 

otroški dodatek, 

dodatek za veliko družino, 

dodatek za nego otroka, 

delno plačilo za izgubljeni dohodek. (iz 56. in 57. člena) 

16 Uradni list RS, št. 110/06; spremembe in dopolnitve: 10/08. 

37


1.4.1.6 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 

uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ-I-UPB4)17 

S tem zakonom se ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v 

Republiki Sloveniji, ki obsega: 

obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske 

solidarnosti, 

obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, 

pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih 

varčevalnih računov (iz 1. člena). 

Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem in zavarovankam na podlagi dela ter po 

načelu vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti, zmanjšanja 

ali izgube delovne zmožnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in 

postrežbi (prvi odstavek 3. člena). 

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanja se zagotavljajo pravice do: 

starostne pokojnine, 

invalidske pokojnine, 

vdovske pokojnine, 

družinske pokojnine, 

predčasne pokojnine, 

delne pokojnine, 

varstvenega dodatka k pokojnini, 

invalidnine, 

dodatka za pomoč in postrežbo, 

povrnitve potnih in selitvenih stroškov, 

odpravnine in oskrbnine vdovi ali vdovcu, 

dodatka za rekreacijo upokojencev, 

poklicne rehabilitacije, 

razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve, 

dela s skrajšanim delovnim časom, 

denarnih nadomestil iz invalidskih zavarovanj (4. člen). 

Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo zavarovanci, delodajalci 

in Republika Slovenija. Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se skladno z 

zakonom zagotavljajo tudi iz kapitalskih skladov in drugih virov. (iz 9. člena) 

Nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu je 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ima status javnega 

zavoda (iz 10. člena). 


38


Obvezno se zavarujejo za vse pnmere zavarovanja delavci, zaposleni v Republiki 

Sloveniji in vsi, ki jih navaja zakon. V določenih primerih je možno tudi zavarovanje 

za ožji obseg pravic. Navedeni so tudi posebni primeri zavarovanja. 

Pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: 

starost, 

invalidnost, 

telesna okvara, 

potrebe po stalni pomoči in postrežbi, 

smrt (35. člen). 

V tem zakonu je urejeno tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki 

so vključene v obvezno zavarovanje (drugi odstavek 2. člena). 

1.4.2 Register predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva ter 

pokojninskega in invalidskega zavarovanja'[ 

V registru bomo navedli le bistvene zakonske in podzakonske akte, ki urejajo področja 

zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter pokojninskega in invalidskega 

zavarovanja. 

ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

~ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 

~ Zakon o zdravstveni inšpekciji, 

~ Zakon o zdravstveni dejavnosti, 

~ Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov 

delavcev, 

~ Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, 

~ Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. 


39


SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 

~ Zakon o socialnem varstvu, 

~ Zakon o prispevkih za socialno varnost, 

~ Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, 

~ Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 

~ Pravilnik o tehničnih pripomočkih, 

~ Pravilnik o povračilu potnih stroškov. 

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 

~ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

40


2 SISTEM VARNOSTI V PODJETJU 19 

2.1 Organizacija sistema varnosti v podjetju 

Organizacija sistema varstva pri delu v podjetju mora zajemati: 

namen in obseg varstva pri delu, 

pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu, 

načrtovanje in izvajanje varstva pri delu, 

odgovorne osebe za varstvo pri delu, 

organe in naloge varstva pri delu, 

obveznost poročanja organom nadzora, 

izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu, 

pregledi in preizkušnje delovnih pripomočkov, strojev in naprav, 

zdravstveno-higiensko varstvo, 

osebna zaščitna sredstva, 

meritve in preiskave ozračja, 

požarno varnost, 

prometno (transportno) varnost, 

delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji, 

raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu, 

evidence s področja varstva pri delu. 

2.1.1 Namen in obseg varstva pri delu 

Namen varstva pri deluje je varovanje delavca v smislu odprave nevarnosti ID 

preprečevanje nesreč pri delu. 

Sistem varstva pri delu obsega: 

tehnično varstvo, 

zdravstveno-higiensko varstvo, 

vzgojno varstvo, 

socialno varstvo, 

psihološko varstvo, 

pravno varstvo. 

2.1.2 Pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu 

Pravice osebe na delu v zvezi z varstvom pri delu so: 

spoznati pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu, 

spoznati varnostne predpise in ukrepe, 

spoznati organizacijo in izvajanje varstva pri delu v podjetju. 

19 Lastni viri + prirejeno glede na novo zakonodajo. 

41


Dolžnosti osebe na delu v zvezi z varstvom pri delu so: 

da opravlja svoje delo z vso pazljivostjo, 

da skrbi za svojo varnost in varnost drugih, 

spoštuje varnostne predpise in ukrepe, 

uporablja razpoložljiva zaščitna sredstva in jih vzdržuje, 

opozarja na pomanjkljivosti in okvare, kar bi lahko vplivalo na varnost. 

2.1.3 Načrtovanje in izvajanje varstva pri delu 

varstva pri delu vsebuje: 

analizo stanja (stopnjo varnosti), 

program varnostnih ukrepov, 

nakazane rešitve, 

preizkušanje uspešnosti rešitev, 

roke izvajanja ukrepov, 

Načrtovanje 

finančni 

nadziranje. 

načrt, 

Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti, ki mora temeljiti na 

ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem 

okolju ter na oceni tveganja. 

2.1.4 Odgovorne osebe za varstvo pri delu 

Odgovorne osebe za izvajanje varstva pri delu so vodilne osebe v podjetju 

(neposredni vodje, vodje obratov, tehnični direktor, direktor podjetja), ki morajo 

upoštevati predpise, določila in ukrepe o varstvu in zdravju pri delu. Za delavca 

morajo ugotavljati: 

če obvlada delo, 

če pozna varnostna pravila in ukrepe, 

če ima ustrezna osebna zaščitna sredstva in če jih uporablja, 

če je zdravstveno sposoben za delo, 

če so delavčeva sredstva, stroji in naprave brezhibni. 

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. 

Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in 

zdravja pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev. Če delodajalec prenese 

strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca 

ali strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. 

Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno 

odgovoren delodajalcu. 

Organiziranje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu 

lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali zunanjimi strokovnimi 

službami, ki imajo dovoljenje za delo. 

42


Strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge: 

svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo, 

svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja, 

izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti 

opravlja periodične preiskave kemijskih, fizioloških in bioloških škodljivosti v 

delovnem okolju, 

opravlja periodične preglede in preizkuse delovne opreme, 

opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo, 

izdeluje navodila za varno delo, 

spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v 

zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila s predlogi ukrepov, 

pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo. 

Delodajalec določi kakšno vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe mora imeti 

strokovni delavec. Strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril opravljanje posameznih 

ali vseh strokovnih nalog, mora imeti opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu. 

2.1.5 Organi varstva pri delu 

Organi varstva pri delu določajo osnove sistema varstva PrI delu v podjetju ter skrbijo 

za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu. 

Delodajalec mora delavcem oziroma predstavnikom delavcev (svet delavcev) omogočiti, 

da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in 

zdravega dela. Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja naloge 

iz prejšnjega člena delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu. 

Svet delavcev ali delavski zaupnik lahko: 

od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje 

tveganja za varnost in zdravje pri delu, 

zahteva inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni 

zagotovil varnostnih ukrepov, 

prisostvuje inšpekcijskemu nadzoru (en član sveta ali zaupnik) ali nadzoru drugega 

organa, ki opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. 

Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje 

pri delu ter sindikate z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora. 

2.1.6 Obveznost poročanja organom nadzora 

Podjetje mora obveščati inšpekcijo dela o: 

začetku dela neke delovne enote, pred začetkom dela, 

izvajanju odločb, ki jih izdela inšpekcija dela, 

vsaki smrtni poškodbi, kolektivni poškodbi, hujši poškodbi PrI delu in vsakem 

pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje ljudi na delu. 

43


2.1.7 Izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu 

Delodajalec mora delavca usposabljati za varno opravljanje dela ob: 

sklenitvi delovnega razmerja, 


uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, 

vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. 

Pred nastopom delavca na določenem delovnem mestu je treba delavca seznaniti z: 

delovnimi pogoji, 

nevarnostmi, ki pretijo na delu, 

najprimernejšimi načini dela, 

varnostnimi ukrepi, ki jih mora upoštevati. 

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po 

programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino 

glede na nove oblike in vrste nevarnosti. 

Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na 

delovnem mestu, pri čemer mora upoštevati roke za obvezne občasne preizkuse. 

Usposabljanje delavcev pa mora biti v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno. 

2.1.8 Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav 

Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav morajo potekati v 

skladu z veljavnimi predpisi, ki zahtevajo tovrstne preglede in preizkuse, njihov način 

in obseg, roke za preglede in preizkušnje, kdo opravlja preglede in izvaja preizkušnje 

ter ukrepanje na osnovi pregledov in preizkušenj. 

2.1.9 Zdravstveno-higiensko varstvo 

Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega 

pooblaščen zdravnik. 

varstva pn delu opravlja 

Pooblaščen zdravnik opravlja zlasti naslednje naloge: 

sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu v delovnem okolju, 

seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu ter 

opravlja naloge zdravstvene vzgoje delavcev, 

opravlja preventivne zdravstvene preglede v skladu s posebnimi predpisi, 

izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev, 

organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in 

kolektivnih nezgod, 

ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo 

odpravljanje oziroma preprečevanje, 

44


sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega 

dela, 

delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni 

večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare, 

svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa, 

vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi. 

Naloge zdravstvenega varstva lahko opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna oziroma 

fizična oseba s koncesijo. 

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev. 

Na predhodni zdravstveni pregled mora vsaka oseba, ki prvič sklene delovno razmerje 

oziroma po prekinitvi delovnega razmerja, ki je daljši od šest mesecev. Na specialni 

zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje, mora 

delavec, preden je razporejen na dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih 

okvar. Pri opravljanju takšnih del mora delavec tudi na obdobne zdravstvene preglede, 

pri katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje 

za ta dela. Na druge zdravstvene preglede morajo delavci v skladu s posebnimi 

predpisi. 

Pri higienskem varstvu mislimo zlasti na higieno prostorov, higieno prehrane m 

higieno dela. 

2.1.10 Osebna zaščitna sredstva 

Osebna zaščitna sredstva se mora uporabljati povsod, kjer tehnične varnostne naprave 

ne zadoščajo. Namenjena so zlasti zavarovanju posameznih delov telesa. Pomembno 

pa je, da: 

ustrezajo namenu, 

ne ovirajo delavca pri delu, 

so kakovostna, 

so enostavna za čiščenje oziroma vzdrževanje, 

nanje ne deluje prevelika energija. 

2.1.11 Meritve in preiskave ozračja 

Meritve in preiskave ozračja zajemajo: 

mikroklimo in toploto okolja, 

razsvetljavo, 

ropot in vibracije, 

škodljive kemične dejavnike, 

biološke škodljivosti. 

Meritve se izvajajo periodično in na mestih oziroma nacme kot to določajo 

pravilniki. Na osnovi rezultatov meritev se izvedejo ustrezni ukrepi. 

45


2.1.12 Požarna varnost 

Požarna varnost v podjetju zajema: 

preventivo - odpravo vseh možnih vzrokov požara, 

taktiko reševanja na kraju nesreče, 

poučevanje o uporabi gasilnih aparatov in drugih oblikah gašenja, 

vzdrževanje aparatov za gašenje. 

Pomembno je poznavanje vseh možnih povzročiteljev požara. Ob požaru je pomembna 

hitrost intervencije, njena ustreznost in presoja o obsegu požara. Pri obsežnejših požarih 

moramo nemudoma poklicati ekipo za gašenje. 

2.1.13 Prometna (transportna) varnost 

Prometno varnost moramo gledati z vidika notranjega transporta lil vidika zunanjega 

transporta. 

Dobro organiziran transport omogoča prenos predmetov z enega mesta na drugega: 

po najkrajši poti, 

v najkrajšem času, 

ob minimalni porabi energije, 

z optimalno varnostjo za ljudi. 

2.1.14 Delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji 

Na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji, ki so izrazito nevarna OZIroma 

izpostavljena posebnim naporom, veljajo posebni pogoji glede: 

varnostnih ukrepov, 

zdravstvenega, fizičnega in psihološkega stanja delavcev, 

izobrazbe, izurjenosti oziroma delovne prakse delavcev. 

Na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji je prepovedano delati: 

mladoletnikom, 

nosečnicam in doječim ženam, 

invalidom, 

starejšim delavcem. 

Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in 

delavce, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več poklicno 

opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in 

invalidskem zavarovanju. 

46


2.1.15 Raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu 

Namen raziskave nesreče oziroma poškodbe pri delu je ugotoviti vzroke in okvare. 

Zlasti je pomembno, da se ne spremeni mesto nesreče do konca raziskave. O 

preiskavi se izdela zapisnik. 

Raziskava nesreče oziroma poškodbe obsega: 

pregled mesta nesreče, 

spraševanje poškodovanca in očividcev, 

pregled uporabljenega orodja, strojev in naprav, 

pregled varnostnih naprav, 

pregled osebnih zaščitnih sredstev. 

2.1.16 Evidence varstva pri delu 

Zaradi varnostne analize se v podjetju vodijo sledeče evidence s področja varstva pn 

delu: 

evidenca vseh nesreč (brez poškodb, s poškodbami), 

evidenca o poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, 

ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih, 

evidenca poškodb, 

evidenca poškodb, ki jih je potrebno obvezno prijaviti inšpekciji, 

evidenca o periodičnih pregledih delovne opreme, orodij, strojev in naprav, 

evidenca o pregledih osebnih zaščitnih sredstev, 

evidenca o preventivnih in drugih zdravniških pregledih, 

evidenca o usposabljanjih za varno delo in preizkusih praktičnega znanja, 

evidenca o periodičnih preiskavah mikroklime, kemičnih, fizikalnih in bioloških 

škodljivostih, 

evidenca o nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi. 

2.2 Varnostna analiza 

Varnostna analiza je zelo pomemben ukrep v smislu preprečevanja nesreč In 

poškodb pri delu. Na osnovi ugotovitev, ki jih da varnostna analiza, IZVajamo 

protiukrepe, s katerimi si prizadevamo zmanjšati število nesreč in poškodb. 

Z varnostno analizo ocenjujemo: 

vzroke nesreč, 

žarišča 

nesreč, 

vire poškodb, 

katere poškodbe so najpogostejše, 

kateri deli telesa so najpogosteje poškodovani, 

delavci katerih skupin so najbolj ogroženi, 

s katerimi poklicnimi obolenji imamo opraviti, 

drugo. 

47


2.3 Ekonomska upravičenost vlaganj v varstvo pri delu 

Nesreča oziroma poškodba pri delu prinese tako človeške kot gospodarske posledice. 

oziroma poškodbe nosi tako posameznik kot družba. 

Stroške nesreče 

Obstoja medsebojna odvisnost med vlaganji v varstvo pri delo in stroški v zvezi s 

poškodbami. 

Stroški nastali zaradi poškodb se, ob večanju stroškov vlaganj v varstvo pri delu, 

nižajo. Podjetje mora ugotoviti, kakšno bi naj bilo optimalno vlaganje v varstvo pri 

delu. To je vlaganje, pri kateremu je vsota stroškov vlaganj v varstvo pri delu in 

stroškov nastalih zaradi poškodb najnižja. Izhajati je potrebno iz dejstva, da se, kljub 

maksimalnemu vlaganju v varstvo pri delu, poškodbam pri delu (in z njimi 

povezanim stroškom) ne moremo povsem izogniti. 

2.4 Ukrepi za izboljšanje varstva in zdravja pri delu 

Dejstva ne potrjujejo, da bi bilo varstvo pri delu odvisno od vrste industrije, velikosti 

tovarne in narave nevarnosti pri delu. Stopnja varnosti je odvisna od ukrepov, ki smo 

jih izvedli za preprečevanje nesreč. 

Ukrepi za izboljšanje varstva pri delu so: 

še večjo pozornost posvečati izobraževanju OZIroma VZgOJI delavcev v zvezi z 

varstvom pri delu, 

izboljšati tehnično zaščito strojev in naprav, 

boljše vzdrževanje orodij, strojev in naprav, 

večja mera mehanizacije oziroma avtomatizacije delovnega postopka (v smislu 

odstranitve delavcev z mest, kjer bi lahko bili ogroženi), 

bolj dosledno in čimprejšnje odstranjevanje nevarnosti in pomanjkljivosti, ki so bile 

ugotovljene pri pregledih, 

dopolnitev sredstev za osebno zaščito, poostriti nadzor nad njihovo uporabo in 

izvajati sankcijske ukrepe, 

temeljitejše preiskave in ocene ekoloških razmer, delovnega in življenjskega okolja, 

okrepiti in razširiti vse oblike skupinskega dela. 

2.5 Preventivni ukrepi v zvezi z varstvom pri delu 

Namen preventivnih ukrepov je zagotavljanje, da nevarnost ne deluje na delavce 

oziroma, da njihov vpliv tako zmanjšamo, da ne povzročajo nesreč in poškodb. 

preventive so: 

preventiva v smislu, da nevarnost sploh ne bi nastopila, 

preventiva v smislu preprečitve ponavljanja nesreč, 

preventiva, s katero onemogočimo škodljivo delovanje energije, 

preventiva, pri kateri odstranimo delavca, ki bi lahko bil ogrožen, 

preventiva, ki se nanaša na varovanje delavcev z osebnimi zaščitnimi sredstvi. 

Načini 

48


3 

VAROVANJE OKOLJA 

Varstvo okolja je prizadevanje, pa tudi politično delovanje, katerega cilj je uskladitev 

človekovih dejavnosti z naravnim okoljem, smotrno izkoriščanje in ohranjanje 

naravnih dobrin (npr. vode, zraka, zemlje, rastlinstva in živalstva) ter skrb za čistejše in 

bolj zdravo življenjsko okolje (pregrad in Musil 2001, 59). 

3.1 Varovanja okolja v Republiki Sloveniji 

Poglavitna motivacija za varstvo okolja bi morala biti moralna, saj nam je okolje 

dano v upravljanje in ohranjanje in ne v brezobzirno izkoriščanje, zapravljanje in 

uničevanje vrednot. Nadaljnja motivacija je že vidno načeto okolje. Vse bolj postaja 

jasno, da je ohranitev okolja in naravnih bogastev pogoj za preživetje. (Gspan 2000, 33). 

3.1.1 Zakonska ureditev varovanja okolja 

Kljub vsemu bi bilo brez ustrezne zakonodaje in podzakonskih ter drugih aktov s 

področja varovanja okolja narejenega v smislu varovanja okolja dosti manj kot je 

oziroma bo. Zato si najprej poglejmo zakonsko ureditev varstva okolja v Republiki 

Sloveniji. 

3.1.1.1 Zakon o varstvu okolja - uradno prečiščeno besedilo (ZVO-I-UPB1)20 

Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni 

razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, 

spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in :finančne instrumente 

varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. 

(prvi odstavek l. člena). 

Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki 

omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega 

življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. (prvi odstavek 2. člena) 

Cilji varstva okolja so zlasti: 

preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, 

ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, 

trajnostna raba naravnih virov, 

zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije, 

odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega 

ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, 

povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter 

opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. (drugi odstavek 2. člena) 

20 Uradni list RS, št. 39/06; spremembe in dopolnitve: 70/08. 

49


Za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se: 

- spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja, 

- spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo 

obremenjevanje okolja in 

- plačuje onesnaževanje in raba naravnih virov. (tretji odstavek 2. člena) 

V 3. členu so pojasnjeni vsi pojmi, ki so zajeti v zakonu. 

V zakonu so navedena temeljna načela varstva okolja. 

Zapisano v znatno skrajšani obliki so nekatera od teh načel naslednja: 

načelo celovitosti v sistemu varstva okolja in razumevanje dejstva, da lahko te 

probleme rešujemo le s celovito obravnavo, 

načelo sodelovanja, pri čemer ima povzročitelj eva pobuda za zmanjsano 

obremenjenost okolja ob enakih učinkih prednost pred institucionalnim urejanjem, 

načelo preventive, ki uvaja načrtovanje in izvajanje posegov, tako da se okolje 

čim manj spremeni, kar dosežemo z zmanjšano porabo snovi in energije, z 

upoštevanjem nadomestitve, recikliranja in regeneriranja, pa tudi tako, da 

preprečimo in omejimo obremenitev že pri izvoru nastanka, 

načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve, pri čemer je le-ta kazensko in 

odškodninsko odgovoren, 

načelo plačila za obremenjevanje, ki skuša z internalizacijo stroškov varstva 

okolja vzpostaviti takšen ekonomski sistem, ki ne bo uničeval narave, zato krije 

celotne stroške obremenjevanja okolja povzročitelj, 

načelo obveznega zavarovanja, kar pomeni, da se mora povzročitelj tveganja za 

okolje v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko 

povzroči z ekološko nesrečo tretji osebi, državi ali lokalni skupnosti, 

načelo obveznega subsidiarnega ukrepanja, ko morata republika ali lokalna 

skupnost odpraviti posledice obremenjevanja okolja in kriti stroške za odpravo 

posledic, ki jih ni mogoče pripisati znanim povzročiteljem, 

načelo spodbujanja z ukrepi republike ali lokalne skupnosti, s katerim se 

uresničuje načelo preventive pri zmanjšanju obremenjevanja okolja, 

načelo javnosti, kar pomeni, da morajo o stanju in spremembah v okolju obveščati 

javnost tako državni organi kot organi lokalne skupnosti kot tudi vse osebe, ki 

pri opravljanju poslovne dejavnosti obremenjujejo okolje, 

načelo varstva pravic, kar pomeni, da je za varstvo pravice do zdravega 

življenjskega okolja pristojen tudi varuh človekovih pravic. 

Varstvo okolja zagotavlja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti: 

republika, 

občine, mestne občine in širše lokalne skupnosti, 

državljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v društva, strokovna 

in druga združenja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja, 

podjetja, ki opravljajo dejavnost varstva okolja in njihova združenja, 

izvajalci javnih služb, posameznih zadev na področju javnih služb in nosilci javnih 

pooblastil na področju varstva okolja, 

povzročitelji obremenitev okolja. 

50


Vlada klasificira in predpiše: 

mejne vrednosti emisij snovi in energije v tla, vodo in zrak, 

mejne vrednosti imisij, 

stopnje zmanjševanja, 

opozorilne in kritične vrednosti, 

druge obvezne ukrepe. 

Mestna občina in občina lahko za svoje območje določi strožje vrednosti od tistih, ki 

jih določi Vlada. 

Povzročitelj obremenitve okolja krije celotne stroške obremenjevanjaokolja v skladu s 

predpisi. Stroški ne smejo biti podcenjeni, tako da bi mu prinašali dobiček na račun 

skupnosti ali obremenjevanja okolja. 

Stroški obremenjevanja okolja obsegajo: 

redne stroške varstva okolja, 

stroške odškodnin za razvrednotenje okolja, 

stroške za nevarnost za okolje in za okvaro zdravja, 

stroške odprave poškodb okolja, 

takse in povračila. 

Pravna oseba, ki je zaradi svoje dejavnosti neposredna povzročiteljica obremenitve 

okolja, mora določiti pooblaščenca za varstvo okolja, ki je lahko pri povzročitelju 

obremenitve zaposlen ali najeta oseba, ki izpolnjuje pogoje, kijih predpiše minister. 

za varstvo okolja: 

skrbi za izvajanje predpisov s področja varstva okolja pri povzročitelju 

obremenitev, 

predlaga povzročitelju obremenitev ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje 

posledic obremenjevanja okolja, 

zagotavlja javnost podatkov v zvezi z varovanjem okolja, 

sodeluje s pristojnimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti v zadevah 

varstva okolja in z zainteresiranimi organizacijami in društvi s področja varstva 

okolja, 

opravlja druge naloge varstva okolja v skladu s pooblastilom. 

Pooblaščenec 

Povzročitelj obremenitve mora sporočiti ministrstvu in lokalni skupnosti, na območju 

katere ima sedež, koga je imenoval za pooblaščenca za varstvo okolja, le temu pa 

mora zagotoviti strokovno samostojnost pri delu ter ustrezne delovne razmere. 

Oseba, ki opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, mora pri svojem 

delovanju voditi ekološko knjigovodstvo, ki vsebuje snovne in energetske bilance z 

vrsto in lastnostmi obremenjevanja okolja in mora posredovati podatke knjigovodstva na 

predpisan način. 

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Nacionalni program varstva okolja, ki 

vsebuje cilje, usmeritve in strategijo varstva okolja in rabe naravnih dobrin. Občina ali 

širša lokalna skupnost lahko sprejme svoj program varstva okolja. 

51


V republiki Sloveniji se spremlja stanje okolja. 

Spremljanje stanja okolja (monitoring), je tekoče opazovanje in nadzorovanje 

stanja okolja s sistematičnimi meritvami posameznih posebnih parametrov oziroma 

kazalcev kakovosti prvin oziroma sestavin okolja na izbranih krajih in z njimi 

povezanimi postopki nadzora, namenjenega odkrivanju sprememb v okolju z vidika teh 

parametrov. 

Onesnaževalec mora sam ali po drugih osebah zagotavljati obratovalni monitoring, ki 

obsega: 

emisijski monitoring posameznega vira, 

imisijski monitoringkot posledico svojih obremenitev v okolju. 

Emisija je izpuščanje oziroma oddajanje snovi v vseh agregatnih stanjih (v tekočem 

plinastem ali trdnem stanju), pa tudi energije (hrup, vibracije, sevanj, toplota, svetloba) 

iz posameznega vira v okolje. Imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v 

določenem okolju in času kot posledica emisije in delovanja naravnih in antropogenih 

dejavnikov, ki izzovejo negativne učinke v okolju. 

tveganja mora zagotoviti tudi: 

preventivni monitoring - zaradi preprečevanja nastanka čezmernih obremenitev ali 

nevarnosti za okolje, 

monitoring učinkov sanacijskih ukrepov. 

Povzročitelj 

Podatke monitoringa pristojne osebe sporočajo 

ministrstvu. 

Onesnaževalec plača takso za obremenitev voda, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. 

Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika ali lokalna skupnost, plača 

njeno izkoriščanje in rabo povračilo. 

za 

Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesnaževanja, za plačilo povračila pa 

vrsta in obseg izkoriščanja in rabe naravne dobrine. Pri čezmerni obremenitvi se 

višina takse stopnjuje. 

Za spremljanje stanja na področju varstva okolja Državni zbor ustanovi Svet za varstvo 

okolja. 

Inšpekcijsko nadzorstvo zadev varstva okolja obsega nadzorstvo nad izvajanjem 

določb tega in drugih zakonov ter predpisov s področja varstva okolja. 

Republiški inšpektor, pristojen za nadzorstvo na področju varstva okolja, odredi 

sanacijske in druge ukrepe, potrebne za odpravo virov in posledic čezmerne 

obremenitve v roku, ki ga sam določi. 

52

c 


__.:._----!...---.:.-.:...----'----"-_~~__.:._~_ _______" _ 

Če povzročitelj obremenitve ne ravna v skladu z odredbami, republiški inšpektor v 

skladu z zakonom prepove: 

obratovanje objekta oziroma naprave, 

uporabo snovi, 

uporabo tehnološkega postopka, stroja, prometnega sredstva ali izdelka, 

opravljanje posamezne dejavnosti. 

Republiški inšpektor lahko ustno prepove opravljanje zadev iz prejšnjega odstavka, če 

gre za izjemno nujne ukrepe. Zoper odločbo republiškega inšpektorja je dovoljena 

pritožba, ki ne zadrži izvršitve odločbe. 

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali drugo 

pravno osebo ali posameznika, ki stori enega ali več prekrškov. Visoke kazni so 

predvidene tudi za odgovorne osebe podjetja. 

3.2 Okoljski standardi serije ISO 14000 in znaki za okolje 

3.2.1 Okoljski standardi serije ISO 14000 21 

V varstvo okolja se v vse večji meri vključuje tudi standardizacija. 

Standardi serije ISO 14000 načrtujejo, da podjetje oblikuje svojo okoljsko politiko ter 

okvirne in operativne cilje, ob tem pa upošteva zahteve okoljske zakonodaje in je 

odgovorno za vse tiste vplive na okolje, ki so pod njegovim nadzorom oziroma na 

katere lahko neposredno vpliva. 

Standardi serije ISO 14000 so namenjeni podjetjem, ki želijo: 

vpeljati, ohranjati in izboljšati sistem upravljanja oziroma ravnanja z okoljem, 

zagotavljati delovanje v skladu s svojo okoljsko politiko, 

pridobiti certifikat od ustrezne neodvisne organizacije, 

zagotoviti, da njihov sistem upravljanja z okoljem ustreza zahtevam standarda. 

21 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001, 59-63). 

53


Okoljski standardi serije ISO 14000 se v veliki meri navezujejo na standarde za 

kakovost serije ISO 9000, vendar obstaja med njimi določena konceptualna razlika. 

Medtem ko npr. standard ISO 9001 opredeljuje le namerni proizvod in je naravnan na 

izpolnjevanje želj porabnikov, zajema standard ISO 14001 tudi nenamerne proizvode, 

kot so emisije, odpadki, poraba energije in drugo, zato je v pretežni meri usmerjen k 

procesom In napravam. 

Nekatera podjetja v Sloveniji so SI ze pridobila certifikat ISO 14001, leta 2000 je bilo 

takšnih podjetij že 40. Prednosti, ki jih podjetja lahko pričakujejo od certifikacije, s 

katero dokazujejo, da nenehno obvladujejo okoljevarstvene vidike svojih proizvodov 

in storitev v skladu z zahtevami izbranega standarda, so: 

izboljšan konkurenčni položaj na trgih, predvsem tujih, 

povečanje zaupanja javnih bank in zavarovalnic, 

povečanje zaupanja odjemalcev in poslovnih partnerjev. 

3.2.2 Znaki za okolje 22 

Nekatere države so že uvedle nacionalne znake za okolje (ekološke znake, 

okoljevarstvene znake), s katerimi lahko označujejo proizvode, ki med primerljivimi v 

manjši meri onesnažujejo okolje. Znaki imajo različna imena in grafične podobe. Med 

njimi ima v Evropi najdaljšo tradicijo nemški znak »Modri Angel (Blauer Engel)«, 

saj so si ga prvi proizvodi pridobili že leta 1978. Razumljivo je, da se merila za 

podeljevanje znaka za okolje po posameznih državah razlikujejo, zato je Evropska unija 

sprejela akt, na podlagi katerega si lahko posamezni proizvodi ali skupine proizvodov 

pridobijo »Znak za okolje EU«, imenovan tudi »Evropski znak za okolje«. 

Koeksistenca nacionalnih znakov in evropskega bi naj ustvarila tekmovalnost za 

doseganje čim višjega okoljskega standarda v Evropski uniji. 

Pomen znakov za okolje je tudi, da se ugotavljajo obremenitve okolja, ki jih izzovejo 

proizvodi v celotnem življenjskem ciklu, splošni kriteriji za ocenjevanje pa so: 

nastajanje odpadkov, 

onesnaževanje tal, vode in zraka, 

obremenitve s hrupom, 

poraba surovin in energije, 

učinki na ekosisteme. 

Tudi znaki za okolje so tisti, ki podjetjem pomenijo konkurenčno prednost, 

uporabnikom pa nakazujejo zanesljivo pot pri konkretnih odločitvah za proizvode, ki 

so za okolje primernejši. 

O znaku za okolje je govor tudi v 43. členu 

Slovenija svojega znaka za okolje še nima. 

našega Zakona o varstvu okolja, vendar 

22 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,288-289). 

54

C 


3.3 Integrirano varstvo okolja in gospodarjenje v krožnem toku 23 

Za varstvo podjetja v proizvodnem procesu obstojata v bistvu dva koncepta, in SIcer: 

aditivno varstvo okovja, 

integrirano varstvo okolja. 

Bistvo aditivnega varstva okolja je odstranjevanje v proizvodnem procesu nastalih 

odpadkov in emisij šele po njihovem nastanku, in to z naknadno vgrajeno in 

prilagojeno tehniko (filtri, naprave za čiščenje odplak). Okoljski problemi se tu 

rešujejo na koncu procesne verige. Pri tem ne prihranimo surovin in energije. 

Nasprotno, relativno sprejemljivost za okolje dosežemo šele z njihovo dodatno uporabo. 

Govorimo o pasivnem odnosu do varstva okolja. 

Pri integriranem varstvu okolja iščemo tehnološke rešitve, s katerimi že na začetku 

prepričujemo oziroma omejujemo nastajanje odpadkov in emisij z izbiro ustrezne 

tehnologije in z višjimi izkoristki surovin in energetskih virov. V manjši količini nastale 

odpadke pa vračamo v krožni tok proizvodnega procesa. 

Za sedanje stanje proizvodnih procesov so značilni ukrepi aditivnega značaja, 

prihodnost pa bi naj temeljila na uvajanju integriranega varstva okolja. Večina 

proizvoden bo še kar nekaj časa vsebovala elemente obeh sistemov - aditivnega in 

integriranega. 

Krožni tokovi v transformacijskih procesih pomenijo vračanje In ponovno izkoriščanje 

odpadnih surovin, materialov in proizvodov v proizvodnji. Te krožne tokove 

označujemo v najširšem pomenu s pojmom recikliranje (reciklaža). 

3.4 Snovi, ki obremenjujejo okolje 

Obremenitev okolja je vsak poseg oziroma posledica posega v okolje, ki povzroča 

njegovo onesnaževanje, razvrednotenje, tveganje ali poškodbe, pa tudi raba in 

izkoriščanje naravnih dobrin (Pregrad in Musil 2001, 84). 

Obremenitev okolja predpisi razvrščajo v: 

čezmerno obremenitev, ki presega predpisane mejne vrednosti ali dovoljene 

posege v okolje, 

dopustno obremenitev, ki ne presega predpisanih mejnih vrednosti ali dovoljene 

posege v okolje, 

kritično obremenitev, ki presega s predpisom določeno kritično vrednost in Je 

podlaga za uveljavljanje izrednih ukrepov (Pregrad in Musil 2001, 84). 

Snovi, ki obremenjujejo oziroma onesnazujejo okolje, so onesnaževalci (polutanti). 

Onesnaževalci so vir onesnaženja. (ibidem, 84) 


55


Onesnaževanje okolja je obremenilno vnašanje snovi, organizmov ali pojavov, ki 

škodljivo učinkujejo na naravo ali zdravje ljudi, s čimer se izničujejo naravne 

značilnosti in vrednote oziroma se zmanjšuje nevtralizacij ska oziroma regeneracijska 

sposobnost narave (ibidem, 84). 

V proizvodnem oziroma ožje gledano tehnološkem procesu se surovine, materiali in 

ostalo kar vstopa v proces (energija, voda, ... ), postopno oblikujejo v želene (glavne in 

stranske) proizvode. Žal pa pri tem nastajajo tudi neželene (tudi nevarne) snovi, ki 

obremenjujejo okolje. Te neželene snovi, ki obremenjujejo okolje so: 

- materialne emisije: 

trdni odpadki, sposobni za recikliranje, 

drugi trdni odpadki, 

posebni odpadki, 

odpadne vode, 

odpadni plini (onesnažen zrak), 

- energijske emisije: 

odpadna toplota (oddana pri pretvarjanju energije), 

sevanja, 

hrup. (Pregrad in Musil 1995, 188 in 280) 

Z vidika varovanja okolja si želimo, da pridemo do želenih zdravju in okolju neškodljivih, 

energetsko varčnih proizvodov, ki bodo imeli dolgo življenjsko dobo, z: 

čim bolj racionalno rabo surovin in materialov, 

minimalno rabo energije in vode, 

čim manjšim nastankom škodljivih emISIJ ter čim manjso količino čim manj 

problematičnih odpadkov (ki se jih da reciklirati, sežigati oziroma neproblematično 

deponirati). 

V presoji vplivov na okolje, za katero podrobnosti določa Odredba o vrstah 

obremenitev, ki so pomembne z vidika presoje vplivov na okolje, se upoštevajo 

naslednji vidiki: 

obremenitve, ki povzročajo onesnaževanje okolja, predvsem: 

zraka s plinastimi, tekočimi in trdimi ostanki, 

onesnaževanje površinskih in talnih voda s plinastimi, tekočimi in trdnimi snovmi, 

onesnaževanje tal s tekočimi in trdnimi snovmi, 

obremenitve, ki povzročajo škodo okolju, predvsem: 

obremenitve rastja in živali s plinastimi, tekočimi in trdnimi snovmi, 

posegi v vodna telesa (spreminjanje struge, ... ), 

posegi v tla (vrtanje, izkopavanj e, nasipavanj e, ... ), 

obremenitve, ki povzročajo razvrednotenje okolja, predvsem: 

oddajanje energije ( hrup, vibracije, sevanja, toplota), 

negativni vizualni vplivi (razvrednotenje prostora, ... ), 

psihološki vplivi (nevarnost požarov, eksplozij in razlitja nevarnih snovi), 

obremenitve, ki predstavljajo tveganje za okolje: 

posegi, ki predstavljajo neposredno ali posredno nevarnost za zdravje ali 

življenje ljudi ter za obstoj živali ali rastlin (Gspan 2000, 38). 

56


Vrste posegov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, podrobneje 

opredeljuje Uredba o vrstah tistih posegov v okolje, za katere je presoja vplivov 

na okolje obvezna (Gspan 2000,39). 

3.4.1 Odpadki 

Odpadki so snovi ali predmeti v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju. Za 

proizvajalce in uporabnike so nepotrebni, nadležni ali škodljivi, zato jih je treba zaradi 

interesov varstva okolja obdelati, predelati ali odložiti, kot je predpisano (Pregrad in 

Musil200l, 84). 

3.4.1.1 Vrste odpadkov 24 

Odpadki so lahko: nevarni odpadki, posebni odpadki, komunalni odpadki In interni 

odpadki. 

Nevarni odpadki so odpadki, ki v nepredelani obliki zaradi svojih fizikalnih, 

kemičnih ali kužnih lastnosti ogrožajo zdravje neposredno ali posredno prek 

prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali kako drugače, takoj ali po 

daljšem učinkovanju. 

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v 

proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter v bivalnem okolju. Ti odpadki so pretežno 

trdni in po svoji sestavi heterogeni. 

Posebni odpadki so odpadki, ki niso nevarni ali komunalni odpadki, zaradi količine 

ali lastnosti je treba ravnati z njimi na poseben, predpisan način. 

Interni odpadki so odpadki, ki niso podvrženi pomembnejšim fizikalnim, kemijskim 

ali biološkim spremembam. Ti odpadki se ne topijo, ne gorijo, se ne razkrajajo in ne 

učinkujejo škodljivo na okolje in snovi, s katerimi pridejo v stik, kar bi ogrožalo 

človekovo zdravje. 

3.4.1.2 Strategija ravnanja z odpadki 

Strategija integralnega ravnanja z odpadki, ki jo Je sprejela Evropska unija, govori o 

naslednjem prioritetnem zaporedju ukrepov: 

nastajanje odpadkov preprečimo ali čim bolj omejimo, 

odpadke uporabimo ali jih predelamo v koristno sekundarno surovino, 

ostanke energetsko izkoristimo v sežigalnicah, kompostarnah In plinskih 

generatorjih, 

preostale odpadke odložimo na urejenih deponijah (Pregrad in Musil 1995, 248). 

24 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,84). 

57


3.4.1.3 Pravilnik o ravnanju z odpadki 25 

Ravnanje z odpadki obravnava Pravilnik o ravnanju z odpadki, katerega vsebino SI 

bomo pogledali v nadaljevanju. 

Odpadek je vsaka snovali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih 

v klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ga 

imetnik ne more ali ne želi uporabljati sam, ga ne potrebuje, ga moti, mu škodi in ga 

zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snovali predmet, 

razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi 

varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali 

odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. (2. člen) 

VPOGLED V KLASIFIKACIJSKI SEZNAM ODPADKOV 

naziv odpadka 

odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje papirja, 

kartona, vlaknine, plošč in pohištva 

odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje plošč in pohištva 

odpadna skorja (lubje) in pluta 

žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir 

ki vsebujejo nevarne snovi 

žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir 

ki niso zajeti v 03 Ol 04 

drugi tovrstni odpadki 

klasifikacijska 

številka odpadka 

03 

03 Ol 

03 Ol Ol 

03 Ol 04* 

03 Ol 05 

03 Ol 99 

odpadna sredstva za zaščito lesa 

nehalogenirana organska sredstva za zaščito 

klorirana organska sredstva za zaščito lesa 

organokovinska sredstva za zaščito lesa 

anorganska sredstva za zaščito lesa 

druga sredstva za zaščito lesa 

lesa 

0302 

030201* 

030202* 

030204* 

030205* 

030299 

mulji iz čiščenja odpadne vode 

mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi 

mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso zajete v 06 0502 

odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi premazov (barv, lakov, emajlov) 

lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv 

odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi, uporabi in odstranjevanju barv in lakov 

odpadne barve in laki, ki vsebujejo organska topila in druge nevarne snovi 

odpadne barve in laki, ki niso zajeti v 08 01 11 

mulji barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi 

mulji barv in lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 13 

vodni mulji barv ali Jakov, ki vsebujejo organska topiJa ali druge nevarne snovi 

0605 

060502* 

060503 

08 

08 Ol 

080111* 

08 Ol 12 

08 Ol 13* 

08 Ol 14 

08 Ol 15* 

25 Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20101 in 13103. 

58

Varstvo Il ri delu, požarna varnost in varstvo okolja 

vodni mulji barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 15 08 Ol 16 

odpadki od odstranjevanja barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali nevame snovi 08 Ol 17* 

odpadki iz odstranjevanja barv in lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 17 08 Ol 18 

vodne suspenzije barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 08 Ol 19* 

vodne suspenzije barv in lakov, ki niso zajete v 08 Ol 19 08 0120 

odpadki sredstev za odstranjevanje barv in lakov 08 Ol 21* 

drugi tovrstni odpadki 08 Ol 99 

odpadki pri pridobivanju, pripravi, dobavi in uporabi lepil in tesnilnih mas 08 04 

odpadna lepila in tesnilne mase, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 08 04 09* 

odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso zajete v 08 04 09 08 04 10 

mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 0804 Il* 

mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 Il 0804 12 

vodni mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 0804 13* 

vodni mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 13 0804 14 

vodne odpadne raztopine lepil in tesnilnih mas, 

ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 080415* 

vodne odpadne raztopine lepil in tesnilnih mas, ki niso zajete v 0804 15 080416 

olja smol (kolofonije) 080417* 

drugi tovrstni odpadki 080499 

odpadna olja 13 

odpadna hidravlična olja 13 01* 

odpadna motoma, strojna in mazalna olja 13 02* 

odpadna olja in druge tekočine za izolacijo ali prenos toplote 13 03* 

odpadki iz uporabe organskih topil, hladil in potisnih plinov 14 

odpadki iz organskih topil, hladil in potisnih plinov za formiranje aerosolov in pen 1406* 

odpadna embalaža, absorbenti, čistilne krpe, filtrima sredstva in zaščitne obleke 15 

embalaža vključno z Iočno zbimo embalažo, ki je komunalni odpadek 15 Ol 

absorbenti, filtrima sredstva, čistilne krpe in zaščitne obleke 1502 

komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti 20 

Nevarni odpadek je odpadek, razvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je v 

KLASIFIKACIJSKEM SEZNAMU ODPADKOV označen z zvezdico ob 

klasifikacij ski številki odpadka (iz 3. člena). 

Za nevarni odpadek velja, da ima eno ali več nevarnih lastnosti, določenih v prilogi 

NEVARNE LASTNOSTI ODPADKOV, ki je sestavni del tega pravilnika (iz 3. člena). 

Nevarni odpadki so: 

HI eksplozivni odpadek 

H2 oksidativen odpadek 

H3-A lahkovnetljiv odpadek 

H3-B vnetljiv odpadek 

H4 dražljiv odpadek 

H5 zdravju škodljiv odpadek 

R6 strupen odpadek 

R7 rakotvoren odpadek 

R8 jedek odpadek 

R9 infektiven odpadek 

59


HI0 

Hll 

H12 

H13 

H14 

za reprodukcijo strupen odpadek 

mutagen odpadek 

odpadek, ki sproščla strupene pline ob stiku z zrakom, vodo ali kislino 

odpadek, za katerega obstaja možnost, da se iz njega izlužijo snovi, 

ki imajo eno od lastnosti iz prejšnjih točk 

ekotoksičen odpadek. 

Odpadek se opredeli kot nevarni odpadek tudi, če 

vsebuje nevarni odpadek (iz 3. člena). 

Pojmi imajo po 4. členu 

pravilnika naslednji pomen: 

Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje 

odpadkov in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, 

ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov. 

Imetnik odpadkov je povzročitelj 

odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti. 

Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov 

ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki. 

Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje 

odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku 

delovanja objekta in naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. 

Predelava odpadkov so postopki, ki so v pravilniku navedeni v posebni prilogi. 

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in 

zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo 

odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali 

uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s 

toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov. 

Predelovalec odpadkov je oseba, ki predeluje odpadke, ne glede na to ali je njihov 

povzročitelj ali pa predeluje odpadke drugih imetnikov. 

Odstranjevanje odpadkov so postopki, ki so natančno določeni v posebni prilogi 

pravilnika. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov,ki jih ni 

mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termični mi ali 

kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. 

Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali Je 

njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke drugih imetnikov. 

Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuscajo 

zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza 

zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. 

Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje 

določene vrste odpadkov. 

60


Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje 

odpadkov drugih imetnikov. 

Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja 

al zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve. 

tega pravilnika ne veljajo za: 

snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak, 

snovi, ki se odvajajo z odpadnimi vodami neposredno v vode ali kanalizacijo, 

druge snovi, ki jih navaja 5. člen tega pravilnika. 

Določila 

Zbiranje skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti 

izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, 

ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročali: 

čezmerno obremenitev voda, zraka, tal, 

čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami, 

bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, 

škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave 

in predpisih o varstvu kulturne dediščine (8. člen) 

Odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti 

nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin, z izjemo takrat, ko so 

stroški nesorazmerno višji od stroškov njihove odstranitve oziroma ko odstranjevanje 

odpadkov manj obremenjuje okolje kot njihova predelava. V primeru, ko odpadke ni 

treba predelati, jih je treba skladno s predpisi odstraniti. (iz 9. člena) 

Uporaba odpadkov kot gorivo ima prednost pred drugimi načini predelave odpadkov v 

primeru, če manj od drugih načinov predelave obremenjuje okolje (iz 10. člena). 

Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno 

od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predviden 

način predelave ali odstranjevanja (iz 13. člena). 

Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne 

smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in 

nenevarnih odpadkov (iz 12. člena). 

Skladiščenje odpadkov je dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi 

urejenih objektih ali napravah (iz 13. člena). 

Količina začasno skladiščenih odpadkov, namenjenih v odstranjevanje, ne sme presegati 

količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti nastanejo v obdobju dvanajstih 

mesecev (iz 13. člena). 

61


Odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti pakirani tako, da niso 

mogoči škodljivi vplivi na okolje, na njihovi embalaži ali zabojniku pa mora biti 

oznaka odpadka. Pri nevarnih odpadkih se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo 

označevanje in prevažanje nevarnih snovi. (iz 14. in 15. člena) 

Povzročitelj odpadkov, pri katerem venem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton 

odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt 

gospodarjenja z odpadki, ki se izdela za obdobje štirih let (iz 19. člena). 

Povzročitelj odpadkov mora glede na vrsto in količino odpadkov voditi evidenco o: 

proizvedenih odpadkih in virih njihovega nastajanja, 

skladiščenih odpadkih, 

odpadkih, prepuščenih zbiralcu, 

predelanih ali odstranjenih odpadkih, ki jih predela ali odstrani sam, 

odpadkih, oddanih odstranjevalcu ali predelovalcu, če predelave ali odstranjevanja ne 

IZVaja sam, 

odpadkih, predelanih ali odstranjenih v tujini (iz 22. člena). 

Povzročitelj odpadkov mora zagotoviti, da pošiljko odpadkov, ki jih prepušča zbiralcu 

ali odstranjevalcu odpadkov, in pošiljko nevarnih odpadkov, kadar jih oddaja 

predelovalcu, spremlja evidenčni list o ravnanju z odpadki. Evidenčni list se priloži 

v dveh izvodih. En izvod zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega 

prevzemnik vme povzročitelju odpadkov, ki vodi evidenco vrnjenih evidenčnih listov. 

(iz 20. člena) 

Povzročitelj odpadkov mora dokumentacijo o evidenci za posamezno koledarsko leto 

hraniti najmanj pet let (iz 22. člena). 

Določbe 20. in 22. člena ne veljajo za izvirne povzročitelje komunalnih odpadkov (iz 22. 

člena). 

Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 

10 ton odpadkov ali najmanj 5 kilogramov nevarnih odpadkov mora ministrstvu 

najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi 

za preteklo koledarsko leto (iz 23. člena). 

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo 

okolja (39. člen). 

3.4.2 Onesnaževanje zraka 26 

Onesnaženje zraka povzročajo emisije izstopnih plinov, ki izhajajo v ozračje iz 

proizvodnih procesov, prometnih sredstev in kurišč. Emisije škodljivih snovi, ki se 

razlikujejo po sestavi, po agregatnem stanju in po stopnji škodljivosti, so: 

plini, 

trdi delci (dim, lebdeči delci, respirabilni delci, prašna usedlina), 

aerosoli. 


62


Vse te substance, ki so neposredno emitirane iz nekega izvora, imenujemo primarni 

onesnaževalci (polutanti) zraka. Z medsebojnimi reakcijami primarnih onesnaževalcev ter 

njihovimi reakcijami s sestavinami zraka prihaja do novih spojin t.i. sekundarnih 

onesnaževalcev. To so kisle padavine, fotokemični smog, povečana koncentracija 

atmosferskega ozona oziroma pojav tople grede. 

Pomembno je, da pri povzročiteljih onesnaženja zraka ugotavljamo mejne, opozorilne 

in kritične imisijske vrednosti snovi, ki onesnažujejo zrak. 

Delovanje posameznih škodljivih snovi je namreč odvisna od njihove koncentracije, 

časa delovanja ter tudi od reliefnih in vremenskih razmer. 

3.4.3 Industrijske odpadne vode 27 

Prekomerno onesnaževanje okolja z odpadnimi vodami ni mogoče ustaviti samo s 

predpisovanjem dovoljenih emisij in določenih tehničnih rešitev, temveč je potrebno 

postopno izgrajevati sisteme, ki bodo dolgoročno ohranjali naravno okolje. 

V načelu 

se vsaka uporabljena voda pojavlja kot odpadna voda. Kakšne so pri tem 

obremenitve okolja, je odvisno od načina uporabe vode, vrste in količine emisij ter 

ukrepov pri čiščenju odplak. 

V odpadnih vodah so lahko: 

trde in poltrde snovi, 

strupene in nevarne snovi, 

snovi, ki porabljajo kisik, 

posredno nevarne snovi. 

S podzakonskimi akti so predpisane mejne emisijske vrednosti za odpadne vode, ki 

iztekajo v vode (sprejemnike) in za vode, ki iztekajo v kanalizacijo. Kanalizacija bi 

se naj obvezno zaključila s čistilno napravo, ki bi odstranila prekomerne količine 

odpadnih snovi. Mejne vrednosti so odvisne od vrste industrije in od sprejemnika 

(recipient), v katerega odpadna voda izteka. 

Z vidika integriranega varstva okolja je pomembno, da se prepreci oziroma omeji 

nastajanje emisij, ki onesnažujejo vodo. Pomembna je racionalna raba vode. Zlasti je 

pomembno, da se uporaba pitne vode v proizvodne namene omeji in jo po možnosti 

nadomestimo s predhodno prečiščeno površinsko (rečno) vodo. Z vidika tehnoloških 

možnosti je pomembna substitucija mokrih tehnoloških procesov s suhimi. 


63


3.4.4 Hrup 

3.4.4.1 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti 

hrupu pri delu 28 

Ta pravilnik določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki 

so ali bi lahko bila posledica izpostavljenosti hrupu, in zlasti pred tveganji za poškodbe 

sluha. (prvi odstavek 1. člena) 

Ta pravilnik določa tudi obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred 

tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. (drugi odstavek 2. člena) 

Za mejno vrednost izpostavljenosti velja, da mora delodajalec pri določanju dejanske 

izpostavljenosti delavcev upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za 

varovanje sluha, ki jo nosi delavec, medtem ko za opozorilne vrednosti izpostavljenosti 

velja, da tega učinka ne srne upoštevati. (4. člen) 

Pri delovnih opravilih, pri katerih se dnevna izpostavljenost hrupu od dneva do dneva 

pomembno spreminja, lahko delodajalci v utemeljenih primerih pri uporabi mejnih 

vrednosti izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti izpostavljenosti za presojo ravni hrupa, 

ki so mu delavci izpostavljeni, namesto dnevne upoštevajo tedensko izpostavljenost pod 

pogojern, da: 

- tedenska izpostavljenost, kijo pokaže ustrezen nadzor, ne presega mejne vrednosti 

izpostavljenosti (87 dB); 

- sprejmejo ustrezne ukrepe, ki tveganja, povezana s temi dejavnostmi, zmanjšajo na 

najnižjo možno raven. (5. člen) 

28 Uradni list RS, št. 17/2006 z dne 17.02.2006. 

64


3.4.4.2 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju 29 

Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti 

človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir 

hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju 

stalen ali občasen hrup. (iz 3. člena) 

Ukrepi varstva pred hrupom so ukrepi, namenjeni zmanjsanju emISIJe hrupa iz vira ali 

ukrepi za zmanjšanje širjenje hrupa v okolje in so predvsem: 

tehnični in konstrukcijski ukrepi ter ukrepi povezani z načinom obratovanja ali 

uporabe vira hrupa, 

ukrepi usmerjanja, porazdelitve ali omejevanja predmeta, povezanega z VIrom 

hrupa, 

ukrepi prostorskega in konstrukcijskega preprečevanja širjenja hrupa, 

zvočne izolacije (iz 3. člena). 

29 Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96. 

65


3.4.5 Gospodarjenje z energijo in odpadna toplota'" 

Ob gospodarjenju z energijo mislimo na: 

varčevanje, 

učinkovito (racionalno, smotrno) rabo energije, 

substitucijo (zamenjavo). 

Z varčevanj em so povezani vsi ukrepi, ki vplivajo na zmanjsanje energijske rabe. To 

so lahko tehnične izboljšave strojev, naprav in procesov, pa tudi znižanje količine In 

kakovosti (npr. znižanje temperature prostora, zmanjševanje razsvetljave). 

Učinkovita (racionalna, smotrna) raba energije vključuje vse aktivnosti za 

zmanjševanje energetskih izgub ter ohranjanje energije pri pretoku energije skozi 

proizvodni proces (npr. boljši izkoristki, vračanje odpadne toplote, ...). 

Substitucija (zamenjava) nosilcev energije oziroma energetskih virov, da dobimo višji 

energijski izkoristek ob ugodnejših okoljskih učinkih (npr. zamenjava trdega goriva s 

tekočim ali plinskim). 

Za uporabo toplote v proizvodnih procesih je značilno, da se je koristno uporabi le 

določen del, del pa jo iz proizvodnih procesov izstopa v različnih oblikah (vroča voda, 

para, vroč zrak, segreti proizvodi) kot odpadna toplota. V našem interesu je, da 

odpadno toploto prestrežemo in jo čim bolje izkoristimo. 

3.5 Register predpisov s področja varovanja okolja 31 

Za potrebe lesne industrije velja omeniti še spodaj navedeno zbirko veljavnih zakonskih 

in podzakonskih aktov s področja varovanja okolja, ki jih navajamo po področjih: 

SPLOŠNO 

~ Zakon o varstvu okolja, 

~ Nacionalni program varstva okolja, 

~ Seznam pooblaščencev za opravljanje prvih meritev in obratovalnega 

monitoringa, 

~ Seznam pooblaščencev za izdelavo poročilo vplivih na okolje, 

~ Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, 

~ Odredba o pogojih za pridobitev in o načinu pridobitve pooblastila za izdelavo 

poročilo vplivih na okolje, 

~ Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na 

okolje, 

30 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001, 173-175). 


66


ODPADKI 

ZRAK 

TLA 

~ Pravilnik o ravnanju z odpadki, 

~ Pravilnik o odlaganju odpadkov, 

~ Pravilnik o sežiganju odpadkov, 

~ Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 

~ Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji, 

~ Odredba o izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov, 

~ Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih 

tvoriv, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov, 

~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov, 

~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak 

iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njihovo izvajanje, 

~ Odredba o obliki poročilo meritvah v obliki obratovalnega monitoringa emisije 

snovi v zrak, 

~ Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snOVI In rastlinskih 

hranil v tla, 

~ Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, 

~ Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snOVI v 

tleh, 

VODA 

~ Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru 

obratovalnega monitoringa odpadnih vod, 

~ Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav, 

~ Uredba o taksi za obremenjevanje vode, 

~ Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov 

onesnaževanja, 

~ Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za 

proizvodnjo, 

~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o 

pogojih za njihovo izvajanje, 

~ Odredba o obliki in vsebini napovedi za odmero takse za odvajanje 

tehnološke odpadne vode, 

~ Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, 

67


HRUP 

~ Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri 

delu, 

~ Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, 

~ Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v 

delovnih prostorih, 

~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa 

ter o pogojih za njihovo izvajanje, 

SEVANJA 

~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega 

sevanja ter o pogojih za njihovo izvajanje, 

~ Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, 

NEVARNE SNOVI 

~ Zakon o kemikalijah, 

~ Pravilnik o usposabljanju In preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z 

nevarnimi kemikalijami, 

~ Pravilnik o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami, 

~ Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije, 

~ Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, 

~ Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, 

~ Zakon o prevozu nevarnega blaga, 

~ Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih 

snoveh. 

Pri izgradnji registrov predpisov je potrebno upoštevati posebnosti podjetja. Hkrati je 

potrebno registre nenehno prilagajati novostim, spremembam in dopolnilom. Zagotovo je 

od časa nastajanja tega gradiva do dneva ko berete to gradivo prišlo že do določenih 

sprememb. Vendar pa spremljanje novosti danes, ko so na voljo sodobni informacijski 

sistemi, ni več problem. Potrebnaje samo volja, določeno znanje in malo časa. 

68


SEZNAM VIROV 

Bilban, M. (1999). Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu. 

Gospodarska zbornica Slovenije. (1997). Splošna kolektivna pogodba za gospodarske 

: dejavnosti (online). Uradni list Republike Slovenije. Available: 

l A " .,. I 1 ,., I1'Tr'-"-~'l' 

. 1ltP:IIW,\V\V.gZS.Sl/s1 nov,panoran1C1' 1JreClpISl-pra....i1121! 1"-1 :jl(,Y 1.:111n (31032000) •• • 

Gspan, P. (2000). Varstvo okolja 1 Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko 

tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost. 

GV REGISTER - GV Založba Veljavni predpisi Republike Slovenije. 

Pregrad, B. in Musil,V. (1995). Tehnologija in integrirano varstvo okolja. Maribor: 

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 

Pregrad, B. in Musil V. (2001). Tehnološki sistemi in integrirano varstvo okolja. 

Maribor: UM Ekonomsko-poslovna fakulteta. 

Safety at work Aviable: h11i):llvv\vw.coOk:StO'Ni1.g0v.ukl (28.01.2009) 

dni li .. (onli ) A' bl '." ' .,. "1 1 ' " 

Ura st Republike SIovemje. \0 me. VIa e: l1ltP:ii\YV,·\v.uradm-llst.sII •il.llonl me 

(23.09.2007) 

Uradni list Republike Slovenije. (1999). 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (online). Aviable: http://vvTi~\\!.l.E8.dni 

list.siiilulonline (30.09.2006) 


Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A) 

(online). Aviable: hrt)]:!1',;/vv'\v.uradni-list.sil1!ulonline (30.09.2006) 


Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - uradno prečiščeno besedilo 

(ZVNDN-UPB1) (online). Aviable: htta:!i\\T-.'\'./.m-adni-list.si!lh.:donline (30.09.2006) 


Zakon o varstvu pred požarom - uradno prečiščeno besedilo (ZVPoz - UPB1) (online). 

Aviable: • ~ jo",'T',!!""""\7,' 

•. I \~ \," ~_iP'" ';li_ii,,'! 

... 

o" 1.,-,.Cll.,".t _;. .........."jii 

_~~.' .. 1/",1,-",1;. 

t.,.~\.),,:1.!1,..,~(23 092007) Uradni list Republike Slovenije. (2005). 

Zakon o gasilstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZGas-UPB1) (online). Aviable: 

mi]):!!"",,'''''"'''.uradni-l ist-si! ]!ulonline (30.09.2006) 


Zakon O delovnih rasmerjib (ZD'DI /.onlz"ne) Aviable: h-'1"~' iI,..~,.,,", 

(30.09.2006) 

",.~ r',.; 1;.~,',,; 1, il' 1,..",;:"" 

Ul '.1.\..1 {C • • _;..J,lt.k'.JI '.\ "....'..;: ....~l.C2':-:I..U" .... ..:)";:)OL~:.f il :-,-::"';ii':'l~..G 

69



Zakon o inšpekciji dela (ZID) (online). Aviable: http://www.uradni-Iist.si/1/ulonline 

(30.09.2006) 


Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - uradno prečiščeno 

besedilo (ZZVZZ-UPB3) (online). Aviable: http://vvww.uradni-list.si/1/ulonline 

(30.09.2006) 


Zakon o zdravstveni inšpekciji - uradno prečiščeno besedilo (ZZdrI-UPB2) (online). 

Aviable: http://Vvww.uradni -1ist.sil1lulonline (30.09.2006) 


Zakon o socialnem varstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZSV-UPB2) (online). Aviable: 

http://Vv'lvw.uradni-Iist.si/l/ulonline (23.09.2007) 


Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (online). Aviable: http://w\7vw.uradni 

list.sil1lulonline (30.09.2006) 


Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - uradno prečiščeno besedilo 

(ZSDP-UPB2) (online). Aviable: http://wwvv.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007) 


Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ 

l-UPB4) (online). Aviable: http://www.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007) 


Zakon o varstvu okolja- uradno prečiščeno besedilo (ZVO-l-UPB1) (online). Aviable: 

http://w.vvw.uradni-list.si/l/ulonline (30.09.2006) 


Pravilnik o ravnanju z odpadki (online). Aviable: http://ww\N.uradni-list.si/l/ulonline 

(30.09.2006) 


Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu 

(online). Aviable: http://www.uradni-list.sil1/ulonline (30.09.2006) 


Uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju (online). 

Aviable: http://vvww.uradni-list.si/l/ulonline (30.09.2006) 

Uradni list Republike Slovenije. (2006). Kolektivna pogodba za lesarstvo (online). 

Aviable: http://www.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007) 

70

varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja - Lesarska šola ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?