Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 18Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________2.8 KOTIRANJES kotiranjem kotirani predmet dimenzijsko opredelimo. Pri nas je kotiranje predpisano sSIST ISO 128 iz leta 1982 in SIST ISO 129 iz leta 1985.Elementi kotiranja so:- kotirna številka (kota),- kotirna črta,- pomožna kotirna črta,- kotirni zaključek,- kazalna črta,- ničlišče.Bistveno je vsekakor kotirno število oziroma kota.Kotirni zaključki so lahko:- ostre, polne kotirne puščice,- kotirne pike oz. krogci,- pravokotne puščice,- poševne črtice,- brez kotirnih zaključkov.Zaželena je uporaba ostrih polnih puščic. Če za to ni prostora, pa uporabimo pike. Brezkotirnih zaključkov elemente kotiranja ne puščamo, saj je potem težko ločiti, kam kakšnakota sodi.Načini kotiranja:- vzporedno kotiranje,- zaporedno kotiranje,- kombinacija vzporednega in zaporednega kotiranja,- koordinatno kotiranje.
Hren, D.B. Tehnično risanje, opisna geometrija in konstrukcijska dokumentacija. 19Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2008__________________________________________________________________________________Prevladuje naj zaporedno kotiranje, kjer je kotiranja veliko pa kombinirano (zaporednoin vzporedno) kotiranje. Vsekakor moramo podati vse za izdelavo potrebne dimenzije kottudi vse »zunanje« dimenzije. Koordinatno kotiranje, kjer izhajamo iz ničlišča, se uporablja,če izdelava poteka na računalniško vodenih strojih.Zapišimo nekaj »pravil dobrega kotiranja«:- kotirajmo tako, da bomo podali vse, za izdelavo potrebne podatke (dimenzije),- predmet kotirajmo tako kot bo nastajal(delavcu naj ne bo potrebno dodatno računanje),- kotirna števila naj se ne podvajajo (vsako mero kotirajmo le enkrat),- ne kotirajmo nepotrebnih dimenzij,- preveč kotiranja napravi risbo nepregledno,- kotirajmo čim bližje »izvoru«,- kotirajmo v tisti projekciji, v kateri je kota najlažje opazna,- upoštevajmo zaporedje kotiranja(od manjšega k večjemu, da ne sekamo kotirnih s pomožnimi kotirnimi črtami),- kotirne in pomožne kotirne črte so vedno tanke črte,- v risbi ne kotiramo, če ni nujno potrebno,- kotirajmo vidne obrise in robove, nevidnih čim manj (rešitev so prerezi),- vedno pravilno zapišimo kotirna števila (nad kotirno črto, beremo z desne),- kotirna števila so vedno podana v milimetrih, zato enot poleg kot ne pišemo,- kotirna števila morajo biti dobro vidna,- uporabimo označbe pred kotirnimi števili (s tem lahko odpade kakšen pogled).Brez ustreznega, preglednega, jasnega, pravilnega in popolnega kotiranja, nobena, pa naj sibo še tako dovršena, risba, ne pomeni veliko, da o možni škodi sploh ne govorimo.»Kakšna pravila dobrega kotiranja? Saj je vseeno, samo da nekaj kotiramo!«Nikar ne razmišljajte v tej smeri!
- Page 4 and 5: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 6: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 10 and 11: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 12 and 13: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 14 and 15: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 18 and 19: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 20 and 21: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 22 and 23: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 24 and 25: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 26 and 27: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 28 and 29: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn
- Page 30 and 31: Hren, D.B. Tehnično risanje, opisn