Revija 2, 2011 - Ministrstvo za notranje zadeve

More documents

Recommendations

Info

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 62 / 2011 / 2 od policije, katere vedno pomembnejša dejavnost predstavlja obveščevalna dejavnost, pa do sodišč, ki ponekod že odločajo o sankciji s pomočjo IT-podpore. Neposredni vplivi so vsem nam laže zaznavni: tehnično podkrepljen vsakodnevni in vseprisotni nadzor, usmerjen na telo, pri katerem sodeluje ne le država (kot pregovorni Leviatan), ampak vedno bolj tudi zasebnopravni subjekti, od velikih korporacije do nas samih. Drugi del izpod peresa dr. Mateja Kovačiča je namenjen prikazu in primerjavi poti razvoja varstva zasebnosti na delovnem mestu, tj. v okolju, ki je že po sami naravi pravzaprav med najbolj nadzorovanimi okolji v naši družbi, tako v smislu uporabe proizvodnih sredstev v lasti delodajalca, pa do vezanosti na navodila delavcem. V tem smislu je prav delovno mesto idealen prikaz dometa možnosti, ki jih IT nudi za krepitev nadzora nad nami. Praktiki bodo v tem delu našli argumente in pravne vire, ki bodo lahko neposredno uporabni pri njihovem delu; prispevek dr. Kovačiča namreč postreže z najpomembnejšo domačo in tujo sodno prakso, s tem pa tudi z argumenti, po katerih so posegla ameriška, evropska in slovenska sodišča. Tretji del je namenjen »temnejši« strani družbenih vplivov razvoja IT, tj. kibernetski kriminaliteti. Marko Rusjan in mag. David Modic predstavljata pojav hekerstva in najbrž vsem nam znana nigerijska prevarantska pisma. Prvi prikaže hekerstvo kot družbeno držo, filozofijo, ponuja njegovo definicijo in predstavlja različne pojavne oblike, med katere sodi tudi piratstvo, ter družbene (državne in zasebne) odzive nanje. Drugi analizira pojav prevarantskih pisem. Med pomenljivimi ugotovitvami avtorjev je gotovo tudi opozorilo, da – v nasprotju z večinskim prepričanjem – oba pojava obstajata tudi neodvisno od orodij, ki jih nudi informacijska tehnologija. Zato gre v obeh primerih za poučni študiji primerov »tehnološko okrepljene« kriminalitete, s katerima smo se ob poplavi junk mailov in skušnjavah omrežij p2p verjetno tudi sami srečali. Završnik, sklenjen: razvoj dokaznega prava v družbi informacijske tehnologije je neposreden odraz »spremenjene proizvodnje vednosti«, udeleženci kazenskega postopka, zlasti sodniki, pa vedno bolj intenzivno (in že dalj časa) doživljajo (kulturno) preobrazbo, ki se kaže v prenosu dejanske moči odločanja s sodnika na tiste, ki imajo potrebna specialna strokovna znanja. Za konec: morda kdo poreče, da je pisati o tem leta 2011 tako kot čakati trideset let na vlak, ki je že odpeljal, a razprava o dopustnosti uporabe obstoječih tehnologij še vedno traja in najbrž nikoli ne bo potihnila. Knjiga razkriva, da trenutno nimamo izbranih izhodišč odzivanja na razmah državnih, paradržavnih ali zasebnih (!) nadzorstvenih mehanizmov. In kar je še huje, ob vedno bolj dinamičnem razvoju IT je pričakovati, da jih najbrž tudi nikoli ne bomo imeli. Za pravnike, ki o dvajset let starem pravnem institutu govorimo običajno kot o rezultatu »novejšega pravnega razvoja«, je to skoraj civilizacijski, razumljiv šok. Če kdaj, potem je prav danes razvidna nemoč pravnika, ki vztraja pri hermetični zaprtosti svoje pravne panoge. Knjiga je zato hkrati tudi izvrsten prikaz, zakaj pravniki moramo segati po spoznanjih drugih naravoslovno-tehničnih in družboslovnih ved, v tem primeru kriminologije. Primož Gorkič Zadnji, četrti del obravnava nasprotni pol, tj. metode »tehnološko okrepljenega« odziva na kriminaliteto. Dr. Liljana Selinšek predstavi pojem digitalnega dokaza, Janko Šavnik pa predstavi načela in metode t. i. računalniške forenzike in vlogo sodnega izvedenca za računalniško forenziko. Dr. Liljana Selinšek je v slovenskem kazenskoprocesnem prostoru orala ledino z obravnavo elektronskih, zlasti digitalnih dokazov, in v tem smislu je treba šteti njen prispevek za obvezno branje, če želimo razumeti razvoj sodne prakse in zakonodaje kazenskega postopka (zlasti novelo ZKP-J ter 219.a in 223.a člen ZKP). Enako velja za prispevek o računalniški forenziki: policisti, tožilci in sodniki praviloma ne obvladujejo strokovnih in tehničnih znanj, ki so potrebna za verodostojno izvedbo preiskovanja in dokazovanja s pomočjo elektronskih naprav. Prav s tem poglavjem je krog, ki ga na začetku zastavi Aleš 202
Zapisi Delo Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v letu 2010 1 Osnovni podatki o Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju inštitut) deluje v pravno organizacijski obliki samostojnega zavoda po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 – odločba US in 8/96) in po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 112/ 07). Temeljna dejavnost inštituta je raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike (standardna klasifikacija dejavnosti 72.200). Inštitut je ustanovila Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani s sklepom Fakultetnega sveta z dne 20. junija 1958 (odločba št. 12/58-19 z dne 14. oktobra 1958) kot znanstveni zavod, z določbo, da se šteje kot datum ustanovitve inštituta 1. julij 1958. Senat Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je 15. junija 2000 sprejel akt o preoblikovanju inštituta v skladu z Zakonom o zavodih. Po tem aktu je ustanoviteljica inštituta Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa uveljavlja Senat Pravne fakultete v Ljubljani. Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru registrirane dejavnosti samostojno z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev. Kadar inštitut opravlja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi koncesije Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ima po 36., 37. in 38. členu Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 112/07) status zavoda s pravico javnosti. V okviru registrirane dejavnosti inštitut izdaja knjige, revije, in znanstveno periodiko, izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter opravlja dejavnost javne specializirane knjižnice. Organi inštituta so upravni odbor (predsednik prof. dr. Vladimir Simič, namestnik predsednika Igor Bele), znanstveni svet (predsednica izr. prof. dr. Katja Filipčič, namestnik predsednice izr. prof. dr. Zoran Kanduč) in direktor inštituta (izr. prof. dr. Matjaž Jager). 2 Delo organov inštituta Upravni odbor je imel v letu 2010 eno sejo, na kateri je obravnaval poročilo o delu in zaključni račun inštituta v preteklem letu ter program dela in razvoja ter finančni načrt inštituta za leto 2010. Znanstveni svet je imel osem sej, na katerih je razpravljal o znanstvenoraziskovalnem delu, organizaciji znanstvenih sestankov, konferenc in seminarjev, izdaji monografij ter objavah znanstvenih prispevkov delavcev inštituta v znanstvenih revijah doma in po svetu ter opravil volitve delavcev v znanstvenoraziskovalne nazive. 3 Delavci inštituta V začetku leta 2010 je imel inštitut zaposlenih 17 delavcev: deset delavcev je bilo zaposlenih s polnim delovnim časom (bibliotekarka Barbara Bizilj, doc. dr. Matjaž Jager, izr. prof. dr. Zoran Kanduč, mladi raziskovalec mag. Ciril Keršmanc, mladi raziskovalec Saša Kmet, mlada raziskovalka Mojca Mihelj Plesničar, dr. Mitja Muršič, izr. prof. dr. Dragan Petrovec, prof. dr. Renata Salecl, dr. Aleš Završnik), dva delavca sta bila zaposlena s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa (doc. dr. Sašo Dolenc, akad. prof. dr. Alenka Šelih), pet delavcev pa je bilo v dopolnilnem delovnem razmerju s petinskim delovnim časom po osem ur tedensko (doc. dr. Beno Arnejčič, doc. dr. Matjaž Ambrož, izr. prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Damjan Korošec, izr. prof. dr. Katja Šugman Stubbs). Dne 1. marca 2010 je inštitut sklenil dopolnilno delovno razmerje z as. dr. Primožem Gorkičem. Dne 13. aprila 2010 je bil as. dr. Beno Arnejčič na Univerzi na Primorskem izvoljen v naziv docenta za družboslovno izobraževanje. Dne 21. junija 2010 je bil doc. dr. Matjaž Jager na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv izrednega profesorja za področje kriminologija. Dne 21. junija 2010 je bil dr. Aleš Završnik na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv docenta za področje kriminologija. Dne 30. avgusta 2010 je prenehalo dopolnilno delovno razmerje dr. Benu Arnejčiču. Dne 31. oktobra 2010 je prenehalo dopolnilno delovno razmerje doc. dr. Matjažu Ambrožu. Dne 1. oktobra 2010 je inštitut sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom za določen čas z univ. dipl. pravnico 203
Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X 2 0 1 1 2 l e t n i
Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 98 and 99: Prikazi, ocene, recenzije Tonči Ku
Page 124 and 125: Nove knjige v knjižnicah Inštitut
show all

Revija 2, 2011 - Ministrstvo za notranje zadeve

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?