Revija 2, 2011 - Ministrstvo za notranje zadeve

More documents

Recommendations

Info

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 62 / 2011 / 2, s. 141-154 21. Močnik, R. (2010). Delovni razredi v sodobnem kapitalizmu. V: Kirn, G.: Postfordizem. Ljubljana, Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, s. 149–202. 22. Negri, A., Hardt, M. (2003). Imperij. Ljubljana, Študentska založba. 23. O'Connor, J. (1973). The Fiscal Crisis of the State. New York, St. Martin's Press. 24. Offe, C. (1972). Strukturprobleme des kapitalistischen Staates. Frankfurt am Main, Suhrkamp. 25. Pikalo, J. (2003). Neoliberalna globalizacija in država. Ljubljana, Založba Sophia. 26. Pitamic, L. (1996). Država. Ljubljana, Cankarjeva založba. 27. Radej, B. (2010). Ukradena blaginja: manija zadolžene rasti. V: Fištravec, A., Naterer, A.: Subkulture: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj (IX. št). Maribor, Subkulturni azil, s. 70–83. 28. Rifkin, J. (2007). Konec dela. Ljubljana, Krtina. 29. Rizman, R. (2010). Aktualna globalna kriza, ki ni podobna tistim običajnim. V: Fištravec, A., Naterer, A.: Subkulture: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj (IX. št). Maribor, Subkulturni azil, s. 30–35. 30. Ruggiero, V. (2001). Crime and Markets. Oxford, Oxford University Press. 31. Semolič, D. (2010). Ekonomska kriza in kriza vrednot. V: Fištravec, A., Naterer, A.: Subkulture: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj (IX. št). Maribor, Subkulturni azil, s. 98–103. 32. Sennett, R. (2008). Kultura novega kapitalizma. Ljubljana, Založba /*cf. 33. Sloterdijk, P. (2009). Srd in čas. Ljubljana, Študentska založba. 34. Therborn, G. (2008). What Does the Ruling Class Do When It Rules London, Verso. 35. Veblen, T. (2005). Conspicuous Consumption. London, Penguin Books. 36. Wallerstein, I. (1999). Utopistike ali izbira zgodovinskih možnosti 21. stoletja; Dediščina sociologije: obljuba družbenih ved. Založba /*cf. 37. Wallerstein, I. (2004). Zaton ameriške moči. Ljubljana, Založba /*cf. 38. Wright, R. (2008). Moralna žival. Ljubljana, Mladinska knjiga. 39. Ziegler, J. (2007). Imperij srama. Zagreb, Izvori. Social crisis, the national state and »security issues« from a criminological perspective Zoran Kanduč, LL. D. Scientific Counselor, Institute of Criminology at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The current social crisis is undoubtedly multilayer and structural. It concerns the basic developmental (or principal value and normative) orientations of the capitalist economy. In spite of that, it is nevertheless »resolved« within the given parameters of the existing (»modern«) system. It is also evident that the weakened national state – namely the »board, which governs the community businesses of the entire bourgeois class« (Marx and Engels) – operates mainly in the interest of a global (»entire«) and local capital (or business, financial and other elites). In these terms, »democracy«, »freedom«, »equality« and »human rights« represent in general only paper, abstract ideals, which are some light years away from the bitter empirical reality. While the increasingly »atomised« individual is expected to solve social problems and systemic contradictions more or less autonomously (or in the »best« case within the family cell), the »political structures« (on the national and, in particular, on the trans- or international level) care much more passionately for the security (»stability«) and welfare of the ruling »kleptocracies«. On the other hand, the prevailing language of capitalist masters addressed to their subordinates becomes more and more openly deterrent: »If you do not agree with voluntary tightening of the belt and escalation of exploitation, you will certainly and rapidly be subject to even more severe sanctions!«. Or in other and even more direct words: »Work, serfs and try hard to get the chance to work at all (whatever work, for anyone, wherever, for however long and for whatever wage)!« This humiliating norm is, of course, not based on the utopia of liberation (»Arbeit macht frei«) and does not imply the association of work (labour) with »honour and power« (these two goods are well attuned with wealth and its proud holders) but arises from the recognition of the ruling class that the best instrument for systematic and effective disciplining of the sellers of »labour« (or, to use a more contemporary label – sellers of competencies, potentials and other dimensions of »human capital«) is precisely the fear of unemployment (or poverty, loss of status and the status of being without). Key words: social crisis, state, capitalism, bourgeois law, security, corruption UDC: 316.32 : 316.624 154
Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 62 / 2011 / 2, s. 155-167 Javnomnenjsko dojemanje kriminalitete in odzivanja (postmodernega) kazenskopravnega sistema Saša Kmet * in Vanja Žižmond** Prispevek obravnava razmerja med javnim mnenjem, množičnimi mediji in dojemanjem kriminalitete ter delovanjem kazenskopravnega sistema v postmodernem obdobju, ki ga med drugim zaznamujeta politizacija strokovnih (denimo kriminoloških) vprašanj in vpetost v tako imenovane populistične koncepcije demokracije. Po uvodni komunikološki razgrnitvi konceptov javnega mnenja in množičnih medijev je predstavljen konstrukt »gotskega populizma« kot morebiti ustreznejšega pojasnjevalnega mehanizma ljudskega vrednotenja deviantnih (kriminalnih) pojavov v razmerju do znanega sociološkega pojava - moralne panike. Naslovljene in problematizirane so temeljne poteze konstruiranja domnevno punitivne narave javnega mnenja (kar je priročno povezano s čedalje represivnejšimi usmeritvami zahodnih kriminalitetnih in kaznovalnih politik), ki pa je dejansko precej bolj kompleksno vprašanje in neločljivo povezano s strukturnimi ter kulturnimi značilnostmi postmodernih (kapitalističnih) skupnosti. S primerjalno analizo (tudi) kvalitativno nasprotnega medijskega spremljanja dveh dejanskih kriminalnih primerov v Veliki Britaniji in na Norveškem so podane osnovne ugotovitve o sodobnem medijskem poročanju o zločinu, njegovih protagonistih ter njihovih žrtvah. V zaključku sestavka avtorja v kritičnem, a optimističnem duhu opozorita na inherentno kontingentnost vsakršne družbene ureditve, v kateri sicer moremo identificirati značilne strukturno in kulturno pogojene emocionalne odnose do subjektov kazenskopravnega sistema, ki pa so v optiki priznavanja in spoštovanja (so)človekovega dostojanstva, njegovih temeljnih pravic ter življenjskih priložnosti v okviru zagotavljanja izpolnjujoče čustvene svobode in samodoločenosti nedvomno spremenljivi. Ključne besede: kriminaliteta, javno mnenje, dojemanje kriminalitete, sredstva javnega obveščanja, kazenskopravni sistem, postmoderno obdobje UDK: 316.653: 343.3/.7 Uvodna umestitev problema Razvoj zahodnih kriminalitetnih politik je v zadnjih desetletjih ubral povsem drugačno pot, kakor bi bilo pričakovati, upoštevaje razmere v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Garland (2001) identificira propad ideala »kaznovalnega blagostanja« (prev. po Pečar, 2003: 99) v luči ugotovitve, da so se modernizacijski procesi, težeči k vse večji racionalizaciji in civiliziranosti (kaznovanja), obrnili v nasprotno (punitivno in ekspresivno) smer. Vse kardinalnejše spremembe v konfiguraciji kriminalitetnopolitičnega polja pričajo o transformacijah širših družbenih struktur in institucij. 1 Na strukturni ravni so ti procesi posledica (Garland, 2001: 174): (a) asimilacije novih elementov (na primer osrednje vloge žrtve, poudarjanja kriminalitetne prevencije, obnavljalne pravičnosti itn.) v kazenskopravni sistem; (b) sprememb v ravnotežjih in relacijah (na primer med kaznovanjem in tretmanom, državnim in zasebnim angažmajem, instrumentalnimi sredstvi in ekspresivnimi cilji, pravicami obdolžencev in javno varnostjo itn.); (c) sprememb v razmerju kazenskopravnega polja do njegovega okolja (na primer do političnih procesov, javnega mnenja, aktivnosti civilne družbe itn.). Po(zna)moderna je transformirala socialne, ekonomske, kulturne, politične in druge družbene okoliščine, na katerih so temeljili vzvodi modernega nadzorovanja * Saša Kmet, doktor pravnih znanosti (sasakmet82@gmail.com). ** Vanja Žižmond, univ. dipl. komunikologinja, podiplomska študentka strateškega tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede in dodiplomskega programa ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, asistentka za odnose z javnostjo (zizmond.vanja@gmail.com). 1 Wacquant (2008) ugotavlja, da cilji neoliberalne ekonomske politike (pešanje socialne države, deregulacija trgov, zmanjševanje socialnih pomoči, poudarek na »odgovornosti« posameznika, fleksibilizacija delovne sile v obliki širjenja prekarnih zaposlitev) vodijo v ekspanzivno in strožjo kriminalitetno politiko. Nujno dopolnilo mezdne in socialne negotovosti je kriminalizacija revščine, saj je za ohranjanje pokornosti mezdnih delavcev nujna krepitev kaznovalne države. Razvojna pot transformacije od socialne h kaznilniški državi se je začela v ZDA (dobra dva milijona zaprtih oseb, zlasti temnopoltih, pristajanje na tako imenovano novo penologijo, razcvet zasebne zaporske in varnostne industrije) in se prek VB občutno širi tudi po Evropi. 155
Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X 2 0 1 1 2 l e t n i
Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
Page 6 and 7: Revija za kriminalistiko in krimino
Page 98 and 99: Prikazi, ocene, recenzije Tonči Ku
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Nove knjige v knjižnicah Inštitut
Page 126 and 127:
show all

Revija 2, 2011 - Ministrstvo za notranje zadeve

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?