December 2010 - HSE

časopis 

skupine HSE 

december 

2010 

Zgodilo se je: 

Novice iz družb 

Pogled nazaj 

in naprej: 

Direktorji družb 

skupine HSE o 

iztekajočem se 

letu in o tem, 

kaj nas čaka v 

naslednjem 

581

Počitniške kapacitete 

Seznam in kontaktni podatki 

DRAVSKE ELEKTRARNE 

MARIBOR 

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 

ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 

ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); 

Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 

2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) 

Gore: Kope – Partizanka 

(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 

3+2 ležišči); Kope – Brusnica 

(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en 

apartma, 2+2 ležišči) 

Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 

ležišči) 

Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč. 

Dodatne informacije in prijave: 

Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, 

e-pošta: ksenija.irsic@dem.si 

› Uvodnik 3 

› Zgodilo se je: 4 

Novice iz družb 

› Pogled nazaj in naprej: 16 

Direktorji družb skupine HSE 

o iztekajočem se letu in o tem, 

kaj nas čaka v naslednjem 

SOŠKE ELEKTRARNE 

NOVA GORICA 

Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); 

Log pod Mangartom (dva apartmaja 

s 4-5 ležišči); Možnica (dva 

apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske 

Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); 

Lokve nad Novo Gorico (en apartma 

s 4 ležišči) 


Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, 

e-pošta: adrijana.merljak@seng.si 

TERMOELEKTRARNA 

BRESTANICA 

Morje: Nerezine (tri hišice) 

Gore: Kope (ena garsonjera za 4 

osebe), Bohinj (en apartma za 4 

osebe v hotelu Bohinj) 


Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, 

e-pošta:martina.merlin@teb.si 

PREMOGOVNIK VELENJE 

Morje: Fiesa – hotel Barbara 

Dodatne informacije in prijave 

za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, 

e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si 

Gore: Golte (hotel in apartmaji) 

Dodatne informacije in prijave 

za Golte: tel. 03 839 11 04, 

e-pošta:info@golte.si 

2

› UVODNIK 

Jaz lahko počakam 

Ko sem razmišljala, kaj napisati v uvodnik novoletne številke, so mi po glavi švigale 

različne ideje. Na primer: pustiti prazno stran, na sredino pa napisati le: 

»Stavka«. 

Hmm. Kaj če bi tudi jaz Nenazadnje so mi v dveh mesecih zamenjali tri direktorje. 

Ne grem se več; hočem zagotovilo, da mi bo tudi naslednji zagotavljal redno (in 

solidno) plačo, božičnico, regres in kar je še tega. Če ne, bom stavkala. Če ne, bo 

revolucija. S transparenti, piščalkami in oranžnimi telovniki, če bo treba. Kaj mi pa 

morejo 

Naslednja ideja je bila pisati o depešah. No, o de-tešah. Deteše so tisti skrivnostni, 

tajni dokumenti o akterjih in projektu TEŠ 6, ki dan za dnem curljajo v javnost in v 

katerih se napiči zdaj enega, zdaj drugega, v splošnem pa ugled celotne skupine HSE 

potiskajo nekam proti tlom. Pravzaprav bi že pričujoči uvodnik lahko bil deteša sam 

po sebi – vse, kar bi morala storiti, je združiti vsa skrivnostna pisemca, anonimke, 

namige in podtikanja, s katerimi so nas zasuvali minule mesece, pa bi imeli že na 

tretji strani Energije pravo pravcato kriminalko: kdo je koga kam, s kom je kdo zaradi 

česa ter s kakšnimi posledicami za tistega, ki se napaja pri koritu, ob katerem stoji 

velik dimnik. TEŠ 6 za telebane, kot je napisala ena od novinarskih kolegic v časniku, 

znanem po stalnih dopisnikih s področja kvazi energetike. 

Kaj pa če bi pisala o tiralicah, ki jih je v modo znova spravil bivši hrvaški premier 

»Išče se modrec, ki bo slovensko energetiko spravil v red. Nagrada: iks evrov, neupoštevajoč 

eskalacijsko klavzulo.« Ali pa, brez olepševanja, kar o drogah Ste 

prepričani, da ste čisti, ali pa ste tudi vi vedno bolj zadeti od tistih grdih izpustov, v 

katere dvomi enfant terrible slovenske okoljske ozaveščenosti Mišo Alkalaj Morda pa 

bi se razpisala o pokojninski reformi, o krizi evra, o še enem referendumu 

Veste kaj Vse to niso resnični problemi. Resnični problemi so lačni otroci, ki se 

zaman veselijo novoletnih daril, premraženi delavci, ki si želijo vsaj enega sendviča na 

dan, in ljudje, ki izgubljajo službe, v katerih so pustili večji del svojih življenj. Resnični 

problem ima soseda, ki hkrati skrbi za prizadetega otroka in invalidnega moža. 

Resnični problem ima znanec, ki deset ur na dan dela za minimalno plačo, o regresu 

in božičnici, kaj šele o bonitetah, kot so službeni telefon ali avto, pa lahko samo sanja. 

V primerjavi s prej naštetim ima resen problem celo Peter Pan, ki ne najde Zvončice. 

To, dragi moji, so resnični problemi, in ne menjave vodstev, cenene deteše in prebegli 

politiki. Slednje je hrana za nastopače. In čeprav so ti velikani govorjenja, se v njih 

skrivajo miselni pritlikavci.* Zato se že enkrat nehajmo boriti za lastno pozornost in jo 

raje namenjajmo resnim problemom, ljudem, ki jo potrebujejo. Pa ne takšne, bahave, 

ampak otipljivo. Storite vsaj v tem kičastem prednovoletnem času nekaj konkretno 

dobrega za druge. Jaz lahko počakam. Pa vi 

mag. Petja Rijavec 

glavna in odgovorna urednica Energije 

*Werner Mitsch, nemški aforist 

ENERGIJA 

je časopis skupine HSE 

Izdajatelj: 

Holding Slovenske elektrarne d.o.o., 

Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana 

Glavna in odgovorna urednica: 

mag. Petja Rijavec, HSE 

Uredniški odbor: 

mag. Petja Rijavec in Majna Šilih 

(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), 

mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. 

Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak 

Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec 

in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez 

Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) 

Fotografija na naslovnici: 

Duša in srce; avtor: dr. David Grgič 

Fotografija na zadnji strani: 

Plejade; avtor: dr. David Grgič 

Oblikovanje, prelom in tisk: 

HTZ Velenje, I. P., d. o. o., 

Partizanska cesta 78, 

3320 Velenje 

Naklada: 

1.800 izvodov 

E-pošta za vprašanja, 

predloge in pripombe: 

petja.rijavec@hse.si 

E-Energija: 

www.hse.si 

3

› ZGODILO SE JE 

Iz naših družb 

Projekt TEŠ 6 je nujen za stabilno 

delovanje slovenskega elektroenergetskega 

sistema, zato mora biti njegova izvedba 

nemotena 

15. novembra 2010 se je na novinarski konferenci na 

dogajanje v Termoelektrarni Šoštanj in poročanja medijev 

odzval generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič. 

Projekt gradnje nadomestnega, šestega bloka Termoelektrarne 

Šoštanj (TEŠ 6) je v finančnem in tehnološkem smislu 

trenutno največja in najzahtevnejša slovenska energetska 

naložba. Njeno vodenje zahteva strokoven, hiter in učinkovit 

pristop, povezan s sprotnim obvladovanjem tveganj, ki se pri 

takšnem projektu nujno pojavljajo. 

Ker so se pri vodenju projekta TEŠ 6 v zadnjem letu dni 

pojavljale motnje in zastoji ter številne nejasnosti, ki so ovirale 

njegovo izvedbo v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih, 

je bilo nujno izvesti določene spremembe, ki bodo projekt 

TEŠ 6 vrnile na pot, začrtano v začetku njegovega snovanja 

in potrjevanja. V HSE kot lastniku TEŠ in pomembnemu 

sofinancerju projekta TEŠ 6 verjamejo, da bo novo vodstvo 

Termoelektrarne Šoštanj sposobno čim hitreje premagati 

zastoj v projektu in v največji mogoči meri odpraviti tveganja. 

Dejstvo je preprosto: skupina HSE deluje kot koncern 

in naložba v nadomestni blok TEŠ 6, ki se izvaja, je del 

razvojnega načrta skupine HSE. Investicijska vrednost 

projekta se je na podlagi opozoril in pogajanj z dobavitelji 

opreme in postrojev znižala z 1,34 milijarde evrov (NIP 2, 

marec 2009) na 1,12 milijarde evrov (NIP 3, oktober 2009). 

TEŠ je do danes sklenil pogodbe za dobavo opreme in 

izvedbo gradbenih del, katerih posledica je skupna obveznost 

v višini 845 milijonov evrov. Vire financiranja za pokrivanje 

dosedanjih obveznosti v višini 207 milijonov evrov so 

zagotovile družbe iz skupine HSE, in sicer: krovna družba 

HSE, d. o. o., 170 milijonov evrov (122 milijonov evrov z 

dokapitalizacijo in 48 milijonov evrov kredita), DEM, d. o. 

o., 30 milijonov evrov kredita in TEŠ, d. o. o., 7 milijonov 

evrov lastnih sredstev. Vrednost del v izvajanju pa presega 300 

milijonov evrov. 

Iz navedenega in ob dejstvu, da se dolžniški kapital pridobiva 

predvsem iz evropskih bank, izhaja naslednje : 

• neizvedba projekta v zastavljenih stroškovnih, rokovnih in 

finančnih okvirih ogroža skupino HSE; 

• projekt z lastniškim kapitalom financira HSE; 

• posledično projekt ni zgolj projekt Šaleške doline, ampak 

ima vpliv na celotno slovensko energetiko, glede na vire 

financiranja pa ga lahko opredelimo celo kot evropskega. 

Neizvajanje projekta lahko ogrozi tudi boniteto Republike 

Slovenije. 

Poudariti želijo, da je nadomestni blok 6 nujno potreben 

projekt za stabilno delovanje slovenskega elektroenergetskega 

sistema in da si bodo na HSE, tako kot do zdaj, v okviru 

svojih pristojnosti prizadevali za njegovo celovito izvedbo v 

okviru zastavljenih časovnih rokov in finančnih okvirov. 

Seveda je vsak projekt, še posebej tako velik in zahteven, 

kot je TEŠ 6, povezan z določenimi tveganji, ki jih je treba 

pravočasno prepoznati in se nanje ustrezno odzvati ter jih v 

končni posledici minimizirati ali celo popolnoma odpraviti. 

Prepoznavanje tveganj in njihova odprava pa imata osnovo v 

ustreznem in pravočasnem pretoku informacij, odgovornosti 

in korporativnem upravljanju. Žal je trenutno stanje na 

projektu Blok 6 v popolnem nasprotju z zgoraj navedenim. 

Zatečeno stanje, s katerim je bil mag. Janežič deloma 

seznanjen že kot član odbora za aktivni nadzor, ugotovitve 

o izpostavljenosti družbe HSE in skupine HSE, da je 

obvladovanje tveganj v TEŠ neustrezno, ter izkušnje, da je 

poslovodstvo TEŠ v odnosu do HSE v preteklosti pogosto 

ravnalo po načelu izvršenih dejstev, ob hkratnem spoznanju, 

da se je bivše poslovodstvo TEŠ dogovarjalo za sestanek na 

Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (dne 8. 11. 2010) 

mimo njegovega vedenja in da se že videni vzorci delovanja 

poslovodstva TEŠ ne spreminjajo, so bili glavni razlog za 

zaključek, da je takšno stanje v korporativnem smislu in 

glede na razporeditev odgovornosti nevzdržno in škodljivo za 

družbo HSE, d. o. o., družbo TEŠ, d. o. o., in celotno skupino 

HSE, ne nazadnje pa za Slovenijo kot celoto, ki nadomestni 

blok 6 potrebuje z vidika zagotavljanja varne in zanesljive 

oskrbe z električno energijo. 

O svojih stališčih je obvestil predsednika nadzornega 

sveta družbe TEŠ ter ga pozval k opredelitvi do predmetne 

problematike in k sprejemu potrebnih ukrepov za odpravo 

navedenih težav. Na seji je nadzorni svet TEŠ imenoval novo 

poslovodstvo. Novo poslovodstvo je bilo imenovano zakonito 

in legitimno. 

Ugotovitve, na osnovi katerih je mag. Janežič predsednika NS 

TEŠ pozval k ukrepanju, so naslednje: 

• TEŠ kljub dejstvu, da pogodbe za dobavo opreme in 

postrojev vsebujejo eskalacijske klavzule in o katerih so 

bili seznanjeni vsaj od septembra 2007, decembra 2009 ni 

imel izdelane simulacije za vrednotenje vpliva na vrednost 

projekta. Hkrati je bilo ugotovljeno, da niso izdelani ukrepi 

za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz eskalacijske klavzule. 

• Simulacijski model za nadzor eskalacijske klavzule se je 

začel izdelovati šele po večkratnih zahtevah Odbora za 

aktivni nadzor. Prva uradna vrednostna ocena dodatka 

po eskalacijski klavzuli pa je bila podana šele po sedmih 

mesecih (julija 2010). 

• Z enim od dobaviteljev je bila skozi naknadna pogajanja 

že konec julija 2010 dosežena omejitev pri obračunavanju 

eskalacijske klavzule, aneks k pogodbi pa še danes ni 

podpisan. 

• Posebno finančno tveganje projekta predstavljajo 

nenačrtovana vlaganja v infrastrukturo in opremo, ki 

ni bila vključena niti zanjo niso bili načrtovani finančni 

izdatki, ravno tako niso bili zagotovljeni viri financiranja. 

• Poročilo o skrbnem tehničnem pregledu naložbe v projekt 

Blok 6, revizija 1, je bil izdelan že 11. 12. 2009. TEŠ je 

omenjeno poročilo predal HSE šele v začetku aprila 

2010, HSE je 19. 4. 2010 to poročilo poslal Vladi RS. 

Zaradi neznanih razlogov je bilo na pobudo TEŠ izdelano 

dopolnjeno Poročilo o tehničnem pregledu, v katerem so 

4

S strani novega poslovodstva TEŠ pričakuje temeljit pregled 

stanja na projektu nadomestnega bloka 6 ter pregled rednega 

poslovanja. Cilji dejavnosti so zagotavljanje nemotenega 

poteka naložbe, identifikacija še ne ugotovljenih odstopanj in 

izvedba ukrepov za odpravo odstopanj od začrtanih rokov. 

O ugotovitvah in nadaljnjih korakih bodo obveščene vse 

ustrezne institucije. 

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, na novinarski konferenci, 

foto: Majna Šilih 

ugotovitve ublažene. 

• Delo Odbora za aktivni nadzor se v minulih dveh mesecih 

(september in oktober) praktično ni odvijalo, saj se je od 

devetih sklicanih sej predstavnik TEŠ udeležil le treh. Pri 

tem je treba poudariti, da je nadzorni svet HSE, d. o. o., 

zahteval dodatno intenziviranje dela Odbora za aktivni 

nadzor (seja NS 19. 10. 2010). 

• Kljub dogovoru TEŠ zadnje štiri mesece ne dostavlja 

Odboru za aktivni nadzor dogovorjenih mesečnih poročil, 

povezanih s projektom B lok 6. 

• Odbor za aktivni nadzor je eksplicitno zahtevane odgovore, 

vezane na naročila in potrebna vlaganja v blok 5 z dne 

20. 10. 2010, dobil šele 11. 11. 2010 (po treh vmesnih 

opozorilih). 

• Zahtevana vzpostavitev nadzora kakovosti za naročeno 

opremo in izvedbo gradbenih del še vedno ni izvedena; 

izdelan je le osnutek priročnika za nadzor kakovosti. 

• Gradbena dovoljenja za hladilni stolp in glavni tehnološki 

objekt niso pridobljena in imajo posledično vpliv na 

zamude pri izvedbi projekta. 

• TEŠ je pridobil zgolj pogojno soglasje ELES za priključitev 

na prenosno omrežje, dejavnosti za odpravo te pogojnosti 

pa niso bile izvedene. 

Glede na nadaljnje oviranje dela novega poslovodstva TEŠ 

(stavka) je ključnega pomena vzpostavitev upravljanja 

in nadzora v družbi. V nadaljevanju pa je treba takoj 

vzpostaviti sistem odgovornosti ter sistem upravljanja s 

tveganji. Vsakršna odstopanja od začrtanih ciljev morajo biti 

sporočena pravočasno, tako da je mogoča tudi minimizacija 

oziroma odprava le-teh. 

Prodan 51-odstotni delež v bolgarski 

termoelektrarni Ruse 

Holding Slovenske elektrarne je 23. novembra na račun 

prejel kupnino od prodaje večinskega, 51-odstotnega deleža 

termoelektrarne-toplarne Toplifikatsia Ruse v Bolgariji v 

višini 52 milijonov evrov. S tem se je zaključilo njegovo 

lastništvo v termoelektrarni, ki jo je HSE kupil od bolgarske 

države leta 2007. 

28. avgusta 2007 je HSE z Republiko Bolgarijo podpisal 

pogodbo o nakupu stoodstotnega deleža termoelektrarnetoplarne 

Toplifikatsia, d. d., Rousse, Bolgarija (TE-TO 

Ruse). Skoraj štiri mesece kasneje, natančneje 17. decembra 

2007, pa je za kupnino 50 milijonov evrov HSE prenesel 49 

odstotkov lastništva v TE Ruse na vodilno rusko rudarsko in 

jeklarsko skupino Mechel oziroma na njeno holding družbo s 

sedežem v Švici. Partnerski pristop k tej naložbi je bil v tistem 

obdobju najustreznejša rešitev, saj je predstavljal optimalno 

sodelovanje proizvajalca premoga (Mechel) na eni ter trgovca 

z električno energijo (HSE) na drugi strani, na ta način pa so 

bila tudi bistveno zmanjšana poslovna in finančna tveganja 

naložbe. 

Zaradi spremenjenih tržnih razmer in obsežnih naložb 

v Sloveniji ter dobre ponudbe s strani Mechela je HSE 

slednjemu prodal še preostali, 51-odstotni delež za 52 

milijonov evrov. HSE je torej s svojo naložbo, katere nabavna 

vrednost je bila 85 milijonov evrov, iztržil 102 milijona evrov. 

Dodatni zaslužek pa je HSE ustvaril še iz naslova izvajanja 

storitev tržnih raziskav in trgovanja z električno energijo, 

proizvedeno v TE Ruse, v skupni višini dva milijona evrov. 

HSE na bolgarskem trgu ostaja prisoten prek svoje družbe za 

trgovanje z električno energijo HSE Bulgaria EOOD. 

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, ob prejemu 

kupnine iz naslova prodaje večinskega deleža TE-TO Ruse 

izraža zadovoljstvo: »Ta novica je v luči zadnjih dogodkov v 

slovenski energetiki pravo olajšanje. V HSE si bomo še naprej 

prizadevali obdržati položaj zanesljivega, kakovostnega in 

strateško pomembnega akterja v regiji JV Evrope, kjer smo si v 

skoraj desetih letih svojega obstoja in delovanja ustvarili ime 

in ugled ter z različnimi dejavnostmi pomembno prispevali k 

dobremu poslovnemu rezultatu družbe in skupine HSE.« 

TEŠ in HSE podpisala pogodbo za izdajo 

garancije v korist EIB 

Termoelektrarna Šoštanj in Holding Slovenske elektrarne sta 

24. novembra 2010 podpisala pogodbo za izdajo garancije 

v korist EIB, ki je eden bistvenih pogojev za črpanje kredita 

EIB v višini 110 milijonov evrov. Garancijska pogodba je bila 

podpisana s petimi prvovrstnimi bankami: Intesa Sanpaolo, 

Societe Generale, UniCredit Bank, Caja Madrid in Bank of 

Tokyo Mitsubishi. Sestavljen je bil t. i. Club Deal z enotnimi 

5

pogoji bank za izdajo garancije. 

S tem so izpolnjeni vsi pogoji za najavo črpanja kredita, 

razen izjave ministrstva za okolje in prostor glede čezmejnih 

vplivov. 

TEŠ sestal v ponedeljek. Ob tem mag. Simon Tot, direktor 

TEŠ, tudi napoveduje, da bodo v kratkem izvedli analizo 

obratovanja plinskih blokov s stališča obratovalnih ur in 

zahtevane porabe plina po trenutnih pogodbah. 

Razmere v TEŠ se stabilizirajo 

Vodstvi in strokovne službe HSE in TEŠ so od nastopa 

funkcije novega direktorja TEŠ mag. Simona Tota še 

intenzivneje pristopili k ugotavljanju dejanskega stanja 

projekta TEŠ 6 in spoznanja predstavili na še eni novinarski 

konferenci, ki je bila 1. decembra. 

Ugotovljeno je bilo, da investicijski program za TEŠ 6 

ni upošteval dejanskega stanja, ki izvira iz pogodbenih 

obveznosti z več dobavitelji. Investicijski program je upošteval 

le podražitve na osnovi inflacije, ne da bi pri tem obdelal tudi 

potencialne podražitve zaradi sprejetih eskalacijskih klavzul. 

Ta napaka je bila odpravljena s programom obvladovanja 

tveganj, ki so ga izvedli na HSE in s katerim je bil seznanjen 

tudi nadzorni svet družbe dne 29. 11. 2010. Iz tega izhaja, 

da je iz naslova eskalacijske klavzule, ob do zdaj poznanih 

gibanjih cen na borzah materialov, tveganje iz tega naslova 

v tem trenutku 96 milijonov evrov, medtem ko je bilo v 

investicijskem programu načrtovanih zgolj 42 milijonov za 

obdobje petih let. Ključno pri tem je leto 2011, v katerem 

bi ob nadaljevanju rasti cen materialov prišlo do dodatnih 

odstopanj glede na navedene številke. Ugotovimo lahko, da se 

dejansko stanje od načrtovanega razlikuje že za 50 milijonov 

evrov in da je za tak znesek v tem trenutku tudi že višja 

investicijska vrednost projekta. 

Doslej je bilo tudi ugotovljeno, da je bila že na dan podpisa 

pogodbe z enim od dobaviteljev pogodbena vrednost 

zaradi referenčnega datuma eskalacije bistveno višja od 

tiste, zapisane v pogodbi, in sicer za 15 milijonov evrov. 

Nepodpisan aneks k pogodbi z enim od dobaviteljev za 

izločitev dela pogodbene vrednosti iz eskalacije pa je 

izpostavil projekt popolnoma nepotrebnim dodatnim 

tveganjem v višini 16 milijonov evrov. 

Eden od primerov nepreglednosti dosedanjega vodenja 

projekta TEŠ 6 je tudi izgradnja poslovne stavbe s TKvozliščem 

v višini 10 milijonov evrov. Za to stavbo ni bilo 

izdelanega investicijskega programa, ampak se je vodila v 

okviru letnih načrtov kot manj pomembna naložba. 

»Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je nadzorni svet HSE 

poslovodstvu družbe naložil, da izvede revizijo poslovanja 

v okviru projekta TEŠ 6, predvsem na področju storitev in 

vodenja izbire dobaviteljev. V okviru te revizije bodo izvedeni 

tudi nekateri forenzični pregledi,« je povedal mag. Matjaž 

Janežič, generalni direktor HSE. 

Ne glede na našteto je nadzorni svet HSE dal soglasje za 

črpanje kredita EIB v višini 110 milijonov evrov, tudi na 

podlagi razprave o programu obvladovanja tveganj (ki ga 

bivše vodstvo TEŠ, kljub večkratnim pozivom, ni nikdar 

izdelalo, zato so ga pripravili na HSE). Izpostavljenost družbe 

HSE, d. o. o., in celotne skupine HSE v projektu TEŠ 6 je 

izjemno visoka. Zato je popolno zaupanje vodstva HSE v 

vodstvo TEŠ ključnega pomena. 

Delo v TEŠ poteka nemoteno, vzpostavljena je dobra raven 

komunikacije, kar omogoča nemoteno delo direktorja družbe. 

S sindikatom in svetom delavcev družbe se bo direktor 

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, Jadranko Medak, predsednik 

NS HSE, in mag. Simon Tot, direktor TEŠ, na novinarski konferenci; 

foto: Majna Šilih 

Poslovanje HSE v obdobju januar– 

september 2010 nad pričakovanji 

Družbe skupine HSE so v obdobju januar–september 2010 

proizvedle 5966 GWh električne energije oziroma za štiri 

odstotke več od načrtovane za obdobje januar–september 

2010. Proizvodnja hidroelektrarn je bila zaradi ugodne 

hidrologije višja od predvidene za enako obdobje za šest 

odstotkov, proizvodnja termoelektrarn pa je bila višja za tri 

odstotke. 

Skupina HSE je v obdobju januar–september 2010 prodala 

11,4 TWh električne energije, to je 24 odstotkov več, kot 

je bilo načrtovano. Od prodane električne energije je 55 

odstotkov proizvedene v Sloveniji in 45 odstotkov izven 

Slovenije. Delež lastne proizvodnje v prodanih količinah je 

52 odstotkov, kar jasno govori o tem, da trgovanje ni zgolj 

prodaja lastne proizvodnje skupine HSE. 

Čisti prihodki od prodaje skupine so večji za 20 odstotkov od 

načrtovanih za enako obdobje. 

Vse družbe v skupini HSE so v obdobju januar–september 

2010 poslovale z dobičkom in bistveno presegale načrte. Tudi 

stroški vseh družb so se gibali v okviru načrtovanih. Skupina 

HSE je v obdobju januar–september 2010 dosegla več kot 80 

milijonov evrov čistega dobička, kar je več od načrtovanega. 

V obdobju januar–september 2010 je skupina HSE realizirala 

133 milijonov evrov naložb. Največ je bilo vloženo v 

nadomestni blok 6, nadaljevale pa so se tudi dejavnosti na 

HE na Spodnji Savi, ČHE Avče ter ostalih razvojnih projektih 

skupine, pri čemer je bila glavnina naložb financirana iz 

lastnih virov. 

Skupina je 30. septembra 2010 zaposlovala 3862 delavcev. 

Poslovodstvo ocenjuje, da se bo rezultat poslovanja HSE, d. o. 

o., in skupine HSE do konca leta še nekoliko izboljšal. K temu 

bo prispevala tudi uspešno zaključena prodaja večinskega 

deleža termoelektrarne-toplarne Ruse v Bolgariji. Iz tega 

projekta je HSE v obdobju 2007–2010 realiziral dobrih 17 

milijonov evrov pozitivnega rezultata pred obdavčitvijo. 

6

Modri Jan se je družil z otroki v 

nakupovalnem središču Qlandia v Kranju 

11. novembra je Modri Jan v okviru tedna pametnih nakupov 

obiskal nakupovalno središče Qlandia v Kranju in otrokom 

pripravil zanimive dejavnosti: slikanje na velikih slikarskih 

stojalih, izdelavo sončnih sporočil in vetrnic ter barvanje 

pobarvank. 

Delavnice so bile zelo dobro obiskane. Kot vedno je bilo 

največ obiska na velikanski slikarski delavnici, kjer so otroci 

naslikali sliko za Modrega Jana. Starejši otroci so se zaposlili 

s sončničnimi sporočili. Tudi izdelava vetrnic je otroke zelo 

zabavala, saj so potem vetrnice preizkušali tako, da so tekali 

naokoli. Najmlajši obiskovalci so se zaposlili z barvanjem 

Modrega Jana in prijateljev. Zelo radi pa so se tudi stiskali k 

Modrem Janu in se z njim fotografirali. 

Pozitiven odziv je še dodatno prepričal HSE, da bo tudi 

v prihodnje nadaljeval tovrstne programe po trgovskih 

središčih, saj se v popoldanskem času v njih giblje veliko 

staršev z otroki. 

Nov nagradni natečaj Modrega Jana za 

vrtce 

Skupina Holding Slovenske elektrarne si kot nosilec projekta 

Modra energija neprestano prizadeva približati zavedanje o 

obnovljivih virih energije širši družbi. Še posebej otrokom je 

treba privzgojiti odgovoren odnos do ravnanja z okoljem in 

energijo, zato smo razvili podprojekt za najmlajše, ki temelji 

na krovni maskoti Modri Jan, ki simbolizira kapljo vode. 

V obdobju od 30. 11. 2010 do 20. 1. 2011 bo v slovenskih 

vrtcih potekal nagradni natečaj z imenom Majhna hišica, 

veliko zavetje, ki ga je pripravil Modri Jan v sodelovanju s 

svojimi prijatelji. Vsi slovenski vrtci so 1. decembra po pošti 

prejeli vabilo k sodelovanju in že isti dan se jih je na natečaj 

prijavilo 80, v naslednjih štirih dneh pa je bilo razdeljenih 

vseh 300 hišk, kar je organizatorje izredno razveselilo. 

Prijavljeni vrtci so prejeli komplet z materialom za izdelavo 

ptičje krmilnice ter ptičje pobarvanke. Modri Jan bo ob 

zaključku projekta izbral tri najboljše izdelke ter vrtce, ki so 

jih izdelali, obiskal in nagradil. 

Več o projektu najdete na www.modri-jan.si/ptice. 

Modri Jan med otroki v Qlandii v Kranju; foto: Arhiv HSE 

7

Uspešna zunanja presoja 

HSE Invest je marca 2006 pridobil standard kakovosti ISO 

9001:2008 in aprila 2009 OHSAS 18001:2007. V HSE Investu 

se trudijo, da bi ne samo zadržali standarde kakovosti, ampak 

tudi v skladu s trendi rasli. To pa pomeni nenehno izobraževanje 

in prilagajanje novostim, usklajevanje in uvajanje 

delovnih procesov, ki so se izkazali kot dobra praksa. 

19. novembra 2010 je v HSE Investu potekala zunanja presoja 

sistemov vodenja kakovosti in presoja sistema vodenja varnosti 

in zdravja pri delu po standardih kakovosti ISO 9001:2008 

in OHSAS 18001:2007. Presojo sta izvedla vodja presoje Igor 

Bizjak in mag. Alenka Pavlin Sešek s Slovenskega instituta za 

kakovost in meroslovje (SIQ), spremljala pa sta ju predstavnik 

vodstva HSE Investa Rudi Polner in skrbnik za varnost in 

zdravje pri delu Jurij Skuber. Rudi Polner in Jurij Skuber sta 

letos v sodelovanju z dr. Slavkom Plazerjem uspešno izvedla 

tudi notranjo presojo. 

Zunanja presoja je zajela vsa glavna področja vodenja, analize, 

komuniciranja, področje kadrov in informacijske podpore. 

Zunanja presojevalca sta med drugim ugotovila, da je uspešno 

zaživel informacijski sistem. Zdaj obsega celostno obvladovanje 

vhodno-izhodne pošte, v kratkem pa bodo prešli še 

na informacijsko podporo vodenja projektov in potrjevanja 

računov. 

Uvedeni so bili vprašalniki o zadovoljstvu odjemalcev, ki so 

do zdaj svoje zadovoljstvo izrazili z zahvalami, kar spontano. 

Zaključek zunanje presoje je bil, da organizacija HSE Invest 

sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008 in OHSAS 

18001:2007 ustrezno izvaja, vzdržuje in razvija. 

Usposabljanje v Alstomu 

Gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj je najzahtevnejši 

energetski projekt, ki bo zagotavljal stabilnost energetske 

oskrbe v Sloveniji z izrabo zalog premoga Premogovnika 

Velenje. 

Naložbe v gradnjo energetskih objektov predstavljajo zagon 

gospodarske dejavnosti na področjih gradbeništva, strojništva, 

elektrotehnike, rudarstva in ekologije. 

Zaradi koordinacije in usklajevanja med strokami udeležencev 

na projektu je bilo potrebno dodatno izobraževanje 

uporabe programskega orodja PDMS. Program omogoča 

3D-vpogled v napredovanje projekta in je zelo zahteven. 

Sodelavca HSE Investa Jurij Skuber in Andrej Rajh sta se 

udeležila specializiranega izobraževanja v podjetju Alstom v 

Franciji. S pridobljenim znanjem bosta lahko povezovala vsa 

zgoraj omenjena področja, ki se pri tem projektu srečujejo. 

Jurij Skuber in Andrej Rajh na izobraževanju v Franciji, foto: Arhiv HSE Invest 

8

Pripravlja se CH 2 

OICE 

Holding Slovenske elektrarne in hčerinske družbe prizadevanja 

za višjo raven in kakovost pridobivanja energije kažejo 

tudi s partnerstvom pri iskanju možnosti za certificiranje 

kakovosti pridobivanja energije. 

Zato je HSE tudi partner projekta CH₂OICE, ki ga vodijo na 

Inštitutu za vode Republike Slovenije. Gre za iskanje metodologije 

enotnega postopka certificiranja hidroelektrarn po 

višjih okoljskih standardih. 

Na Inštitutu za vode so projekt pripravljali s 13 ustanovami 

iz EU in dvema iz Švice, financira pa se v okviru Intelligent 

Energy Europe, ki je projekt Direktorata Evropske unije za 

energijo in transport. CH₂OICE bo vključeval obstoječa 

evropska orodja, kot sta Ecolabel in EMAS, ter presoje vplivov 

na okolje. 

Certificiranje so strokovnjaki za vode preverjali tudi v praksi 

na treh hidroelektrarnah v severni Italiji in na povodju Soče. 

Soške elektrarne so za potrebe projekta dale vse razpoložljive 

podatke, tudi zbrane z monitoringi, za MHE Možnica, MHE 

Gradišče in HE Doblar. 

Kot pojasnjuje dr. Nataša Smolar-Žvanut z Inštituta za vode 

RS, sta brez odstopanj zahtevam CH₂OICE zadostili mali 

hidroelektrarni na Vipavi in Koritnici. Na Koritnici so pregledali 

vpliv male hidroelektrarne Možnica, ki bo prihodnje leto 

praznovala stoletnico, rezultati pa so pokazali, da je z vidika 

vplivov na okolje umeščena v prostor tako rekoč brez negativnih 

vplivov na okolje. Projekt je pokazal, da bo treba predlagati 

različna merila za akumulacijske HE, saj umetna zajezitev 

vpliva na spremembe dogajanja v vodi in ob njej. Projekt se 

zaključuje februarja prihodnje leto, sledili pa bodo postopki 

za umestitev certifikatov na državnih ravneh. 

Novi direktor TEŠ mag. Simon Tot 

11. novembra je bil z mesta direktorja TEŠ odpoklican dr. 

Uroš Rotnik, ki je funkcijo direktorja TEŠ opravljal od leta 

2003. Za direktorja TEŠ je bil imenovan mag. Simon Tot, ki 

je prej opravljal funkcijo izvršnega direktorja proizvodnje v 

HSE. 

Mag. Simon Tot, novi direktor TEŠ; foto: Arhiv HSE 

Uvrstili so se med TOP 10 izobraževalni 

management 2010 

V novembru so v TEŠ prejeli priznanje za TOP 10 izobraževalni 

management 2010. Strokovna komisija je namreč odločila, 

da Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., izkazuje neposredno 

povezanost izobraževalne in poslovne strategije, sistematično 

zbira novo znanje, zaposlenim zagotavlja preizkušanje in širjenje 

na novo pridobljenega znanja, spodbuja pridobivanje in 

prenašanje znanja ter spodbuja izobraževanje vseh zaposlenih. 

Na tekmovanju za nagrado horus zasedli 

drugo mesto 

Na tekmovanju za slovensko nagrado za družbeno odgovornost 

HORUS je TEŠ v ocenjevanju vloge med velikimi podjetji 

zasedel drugo mesto. Za zmagovalcem, UniCredit Banko, 

so zaostali le za 0,34 odstotka. Na področjih, za katera je bilo 

ugotovljeno, da bi se lahko še izboljšala, bodo v prihodnje 

to vsekakor tudi storili. Veliko predlogov za izboljšave so že 

vključili v poslovni načrt podjetja za prihodnje leto. 

Nagradi sta šli neopazno mimo, saj je bilo to obdobje zaznamovano 

z delovanjem sindikata, tako da je bila ta podoba TEŠ 

medijsko daleč bolj v ospredju. 

HE Doblar, foto: Arhiv SENG 

9

Delovanje TET ustreza vsem predpisanim 

okoljskim zahtevam 

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je z vpeljavo tehnologij 

dobre prakse in s stalnimi okoljskimi izboljšavami dosegla 

petnajstkratno zmanjšanje izpustov emisij žveplovih oksidov 

in zmanjšanje emisijske koncentracije skupnega prahu ter 

težkih kovin 

23. novembra je v TET potekala novinarska konferenca, na 

kateri sta mag. Marko Agrež, direktor TET, in Ervin Renko, 

predstavnik vodstva TET za ekologijo, predstavila rezultate 

merjenja vplivov TET na okolje. Mag. Marko Agrež je dejal, 

da TET izpolnjuje vse zakonske zahteve, ki se nanašajo na 

emisije snovi v zraku. »Od leta 2003 poslujemo skladno z 

okoljskim certifikatom ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem, 

od leta 2009 pa tudi skladno s pridobljenim integriranim 

Okoljevarstvenim dovoljenjem,« je še dodal mag. Agrež. 

Količina emisij žveplovih oksidov se je v obdobju od 2004 

do 2009 zmanjšala z 31.055 ton na manj kot 2000 ton. TET 

se zavzema za transparentnost in dostopnost javnosti do 

okoljskih dejavnikov poslovanja tudi s pomočjo ekološkega 

informacijskega sistema (EIS), ki ga je vzpostavil Institut Jozef 

Stefan v Ljubljani. Podatki o emisijah v letu 2009 kažejo, da 

so bile količine žveplovih oksidov (SO 2 

), dušikovih oksidov 

(NO 2 

) in skupnega prahu manjše od določenih mejnih 

emisijskih vrednosti in tudi manjše kot v preteklih letih. 

Konec leta 2009 je TET kot prva družba v skupini HSE 

pridobil celovito okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, 

vodo in zemljo. Predpogoj za oddajo vloge za pridobitev 

okoljskega dovoljenja je bil obsežen sanacijski program 

za dosego skladnosti obratovanja s slovensko in evropsko 

okoljsko zakonodajo. Sanacijski program je bil zaključen v 

letu 2005 s prigradnjo naprave za razžveplanje dimnih plinov 

(NRDP), ki je prispevala k občutnemu zmanjšanju emisij 

žveplovih oksidov, hkrati so se zmanjšale tudi emisijske 

koncentracije skupnega prahu. Stopnja razžveplanja je v 

TET večja od 94 odstotkov in ustreza merilom najboljših 

razpoložljivih tehnik, tako imenovanih BAT-kriterijev za 

zmanjševanje žveplovih oksidov. 

»TET je sprejel politiko kakovosti in varstva okolja, s katero 

se je zavezal zagotavljanju stalnega izboljševanja kakovosti 

in okoljske učinkovitosti ter doslednemu upoštevanju zahtev 

zakonskih dokumentov, standardov kakovosti in ravnanja 

z okoljem, ki temeljijo na preprečevanju škodljivih vplivov 

delovanja TET na okolje,« je dejal mag. Marko Agrež. 

V preteklih letih so v TET precej zmanjšali tudi vplive na 

okolje na področju odlaganja odpadkov iz proizvodnje, kot 

so elektrofiltrski pepel, sadra in žlindra. »Obstoječi sistem 

odlaganja odpadkov smo nadgradili s tehnično dopolnjenimi in 

okolju prijaznimi postopki. Gre za način odlaganja s sočasnim 

vlaženjem, ki preprečuje širjenje emisij prašnih delcev v okolje, 

naknadno pa tudi rekultivacijo oblikovanega telesa odlagališča 

z zatravitvijo in zasaditvijo grmovnic,« je pojasnil Ervin 

Renko, ki je v TET zadolžen za okoljske vidike delovanja. 

Rezultati meritev ekološkega informacijskega sistema (EIS) 

emisij in imisij onesnaževal v zraku so redno posredovani 

uporabnikom v lokalni skupnosti in državnim ustanovam, 

med njimi tudi republiški avtomatski mreži ARSO, ki 

informacije o okolju posreduje medijem in zainteresirani 

javnosti. Rezultati meritev so vsem zainteresiranim dostopni 

na spletnem mestu TET in več javnih lokacijah v vseh treh 

zasavskih občinah. 

Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak 

iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS 73/05, 92/07) so za veliko 

kurilno napravo TET določene mejne emisijske vrednosti 

posameznih onesnaževal, kot je prikazano v spodjih tabelah. 

Polutant MEV (mg/Nm3) Letna emitirana količina (t) Povprečna letna EV (mg/Nm3) 

SO 2 

1000 1734 624 

NOx 600 1221 437 

Skupni prah 100 60 22 

Skupni pregled emisij v tonah od leta 2003 do 2009 

SO 2 

– žveplovi 

oksidi 

NO 2 

– dušikovi 

oksidi 

CO – ogljikov 

monoksid 

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 

emisije (t) emisije (t) emisije (t) emisije (t) emisije (t) emisije (t) emisije (t) 

35.005 31.055 20.408 2015 2047 1734 1496 

1770 1990 1625 1682 1282 1222 1155 

83 80 99 57,2 71 83 89 

Skupni prah 344 390 352 72 94 60 51 

Iz obeh tabel je razvidno, da so bile v letu 2009 vse emisije iz TET pod mejnimi emisijskimi vrednostmi. 

10

Otvoritev pretovorne postaje 

3. decembra 2010 so v TET slavnostno odprli pretovorno 

postajo, ki bo služila zanesljivi energetski oskrbi Republike 

Slovenije z električno energijo tudi po prenehanju uporabe 

premoga iz premogovnika Trbovlje-Hrastnik. 

Udeleženci so se izpred poslovne stavbe do novega objekta 

odpeljali na nekoliko neobičajen način, s posebnim vlakom. 

Pretovorno postajo sta odprla slavnostni govornik mag. 

Stojan Binder, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, 

in direktor Termoelektrarne Trbovlje mag. Marko Agrež. 

Mag. Binder je bil v govoru kritičen do aktualnih dogodkov v 

slovenski energetiki in poudaril nujnost ohranitve energetske 

lokacije v Trbovljah. 

Odpiranje novih naložb in novih gospodarskih objektov v 

času, ko se v gospodarstvu soočamo s številnimi težavami, 

reševanjem posameznih gospodarskih panog, ohranjanjem 

delovnih mest in socialno varnostjo delavcev, je pomembno 

predvsem z vidika utrjevanja in ohranjanja Zasavja kot 

energetske lokacije. Energetske lokacije z ustrezno in 

sodobno infrastrukturo so v slovenskem prostoru redkost in 

dragocena dobrina za zagotavljanje energetske neodvisnosti 

naše države. Pretovorna postaja daje torej energetski lokaciji 

v Zasavju dodano vrednost, ki dokazuje, da je TET za Zasavje 

izjemno pomemben gospodarski objekt, saj ustvarja številna 

kakovostna delovna mesta. Ne samo za svoje zaposlene, 

temveč tudi za številne podizvajalce in dobavitelje. 

Z izgradnjo pretovorne postaje so zaposleni v TET dokazali, 

da znajo in zmorejo voditi razvojne programe energetike v 

Zasavju ter so s tem neposredno povezani z gospodarskim in 

družbenim razvojem celotne regije. 

Morda naključno, ali pa tudi ne, so Slovenci isti dan 

praznovali tudi praznik kulture, ta veseli kulturni dan. Na ta 

dan se je namreč rodil pesnik France Prešeren. Tako sta si 

podali roko znanost in umetnost. 

Otvoritev pretovorne postaje; foto: Arhiv TET 

11

v jami. Zaradi večje svetle površine omogoča bistveno večjo 

pretočnost zraka čez odkop, zaposlenim pa boljše delovne 

razmere, kajti gibanje na odkopu je lažje. 

Premogovnik Velenje tudi letos med 

finalisti za nagrado horus 

V Premogovniku Velenje na odkop vgradili 

podporje nove generacije 

17. novembra je v jami Pesje v Premogovniku Velenje 

začel obratovati nov odkop z imenom –50/C. Njegova 

posebnost je v tem, da je na njem montiranih 88 sekcij 

novega hidravličnega podporja, ki so izdelane iz zelo 

kakovostnih materialov na podlagi izkušenj Premogovnikovih 

strokovnjakov ter prilagojene razmeram v velenjskem 

premogovniku. Glavni cilj novega podporja je povečati učinke 

pri odkopavanju ob hkratnem zagotavljanju varnosti za 

zaposlene. 

V sklopu letošnjega praznovanja 20. obletnice delovanja 

Slovenskega društva za odnose z javnostmi je bila 23. 

novembra v Ljubljani podelitev nagrade za komunikacijsko 

odličnost prizma ter posebne nagrade društva. Skupaj z 

Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in 

konzorcijskimi partnerji projekta so podelili tudi slovensko 

nagrado za družbeno odgovornost horus 2010. 

Strokovna komisija je letos podelila nagrado v dveh 

kategorijah. Nagrado HORUS 2010 sta prejela UniCredit 

Banka Slovenija v kategoriji velikih podjetij in Abbott 

Laboratories v kategoriji majhnih podjetij. Med velikimi 

podjetji se je na razpis prijavil tudi Premogovnik Velenje in se 

tudi letos, kot lani, uvrstil med finaliste. 

Začetki družbene odgovornosti Premogovnika Velenje so 

v letu 1885, ko je lastnik premogovnika Daniel von Lapp 

Odkop -50/C; foto: M. Beškovnik 

Razvoj hidravličnega podporja v Premogovniku Velenje 

poteka neprekinjeno, odkar so začeli uvajati Velenjsko 

odkopno metodo in z njo mehanizirati odkopavanje premoga. 

Posamezne sekcije podporja širine 1,75 metra in višine 4 

metre predstavljajo vrhunec rudarske tehnološke opreme 

v evropskem in svetovnem merilu. Ker imajo z njimi v 

Premogovniku Velenje že nekaj dobrih izkušenj, so se pri 

nakupu novega podporja odločili za še izboljšano verzijo tega 

tipa podporja ter v razvoj nove generacije podporja skupaj z 

proizvajalcem vključili svoje predloge. 

Ob prehodu na odkopavanje le na dveh odkopih je izrednega 

pomena večja zanesljivost opreme. Sekcije hidravličnega 

podporja v Premogovniku Velenje namreč ne opravljajo 

samo funkcije podpiranja sloja premoga, temveč so tudi 

delovni stroji, saj sodelujejo pri točenju premoga iz stropa 

in pri pridobivanju premoga spredaj, pri čelni steni, v čemer 

je Premogovnik Velenje edinstven v pridobivanju premoga, 

po pridobljenem premogu na specifično površino odkopa pa 

predstavlja sam svetovni vrh učinkovitosti. 

Novo podporje je težje in robustnejše, na drugi strani pa 

pričakujejo, da bo kos najtežjim razmeram pri odkopavanju 

Nagrado je prevzel mag. Ludvik Golob; foto: Diana Janežič 

zgradil več stanovanjskih zgradb za rudarje, leta 1892 je kupil 

parcelo za gradnjo bolnišnice, leta 1894 pa je bila ustanovljena 

še bratovska skladnica. Mnogo kasneje, v petdesetih letih 

prejšnjega stoletja, je Premogovnik Velenje s svojimi 

zaposlenimi zgradil mesto Velenje. 

Premogovnik Velenje je bil vedno podjetje z vizijo in 

strategijo ne le glede svojega razvoja in uspešnega delovanja 

pri pridobivanju premoga, temveč tudi glede razvoja drugih 

dejavnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo ter glede skrbi 

za zdravega in zadovoljnega delavca. Podjetje tradicionalno 

podpira delovanje in razvoj dejavnosti v Skupini Premogovnik 

Velenje in lokalnem okolju, ki niso neposredno povezane z 

osnovno dejavnostjo. 

Premogovništvo je po drugi svetovni vojni Šaleško dolino 

močno preoblikovalo, zlasti zadnji dve desetletji pa ji želijo 

nekdanjo podobo vsaj delno povrniti z novimi vsebinami. 

Družbena odgovornost Premogovnika Velenje se najprej 

kaže v podjetju, notranji urejenosti, skrbi za dobre delovne 

razmere, za varnost in zdravje pri delu, v priložnostih za 

izobraževanje in usposabljanje, šport in rekreacijo … Velik 

poudarek dajejo načrtnemu razvoju in uporabi najnovejših 

12

tehnoloških pristopov ter sodobne opreme v proizvodnem 

procesu. S tem omogočajo nadaljnjo humanizacijo delovnih 

procesov. 

Pomembno je tudi pozitivno ravnanje z okoljem. To lahko 

domačini in obiskovalci opazijo na sprehodih po kolesarskosprehajalnih 

stezah ob brežinah jezer, ki so jih uredili, v 

športnih objektih in kulturnih hramih, ki jih je Premogovnik 

pomagal zgraditi, v različnih možnostih za udejstvovanje 

zaposlenih in družinskih članov, možnostih za šolanje in 

zaposlovanje otrok, delovanju Športnega društva in Kluba 

upokojencev. V okviru finančnih zmožnosti Premogovnik 

Velenje sponzorira klube, društva, ustanove v lokalnem, in 

tudi širšem okolju. Načela trajnostnega razvoja so zapisali v 

poslanstvo družbe in se po njih ravnajo. 

Dan sv. Barbare – Z znanjem obvladujejo 

vrhunsko tehnologijo 

4. decembra goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev. Ob 

tem prazniku v Skupini Premogovnik Velenje že vrsto 

let slavijo znanje in pripravijo slovesnost s podelitvijo 

priznanj sodelavkam in sodelavcem, ki so v zadnjem letu s 

Rudarski reševalci Premogovnika Velenje 

na vaji preverili usposobljenost 

V soboto, 4. decembra, je v Premogovniku Velenje potekala 

letošnja zaključna reševalna vaja članov Jamske reševalne čete. 

Na njej je sodelovalo 109 članov čete. 

Reševalna vaja je bila sestavljena iz dveh delov. Predpostavka 

prvega dela vaje je bila, da je prišlo do močnega izhajanja 

plinov iz vrtine na odkopu –50/B v jami Pesje. Dežurni 

Premogovnika je ob 4.45 skladno z načrtom obrambe in 

reševanja izvedel umik vseh zaposlenih z ogroženega območja 

v jami. Ob umiku je bilo ugotovljeno, da pogrešajo štiri 

sodelavce in za njihovo iskanje so takoj oblikovali dve jamski 

ekipi. 

Vajo je vodil novi glavni tehnični vodja Proizvodnje v 

Premogovniku Velenje Ivan Pohorec, ki je kmalu po začetku 

vaje ocenil, da je potrebna reševalna akcija večjega obsega. 

»Ob 4.58 smo sklicali celotno reševalno četo, sestavili smo še 

štiri zunanje ekipe, v jami postavili bazo reševanja, kamor so 

bili najprej preneseni ponesrečenci, nato pa smo jih prepeljali na 

površino. Ocenjujem, da je vaja potekala hitro in učinkovito. V 

tem delu vaje je sodelovalo 45 reševalcev, 41 pa smo jih vključili 

Višje stopnje izobrazbe je doseglo 12 zaposlenih; foto: I. H. Avberšek 

študijem ob delu dosegli višje stopnje izobrazbe. Teh je bilo 

letos 12, slovesnost pa so pripravili 1. decembra v Muzeju 

premogovništva Slovenije. 

Zbrane je nagovoril dr. Milan Medved. Povzel je začetke in 

zgodovino izobraževanja za rudarske poklice in poudaril, 

da so pretekla prizadevanja in zavedanje, kako pomembna 

sta znanje in izobraževanje kadrov v različnih poklicih, 

ki so potrebni v premogovništvu, prispevali, da se lahko 

danes kosajo z najrazvitejšimi rudniki v evropskem in celo 

svetovnem merilu. 

Ob tem je dr. Milan Medved poudaril, da je ponosen na vse 

tiste sodelavce, ki prispevajo k izboljšavam, inovativnosti, 

novim spoznanjem in dosežkom. »Za čedalje več opreme, 

strojev in idej lahko rečemo, da so plod domačega znanja 

strokovnjakov različnih področij, ki združijo svoje znanje. V 

letošnjem, 135. letu delovanja Premogovnika Velenje je bila 

dosežena skupna količina odkopanega premoga v vseh teh 

letih 220 milijonov ton. To smo lahko dosegli le z znanjem 

in vrhunsko tehnologijo, po kateri je Premogovnik Velenje 

prepoznaven tudi izven naših meja. Vse to ni delo enega 

samega človeka, temveč moštva odličnih strokovnjakov.« 

Letošnja reševalna vaja je bila na dan zavetnice rudarjev; foto: A. Videtič 

v različna druga dela v jami,« je dejal ob koncu vaje. 

V drugem delu vaje pa so preizkusili še, kaj se dogaja v jami 

ob izpadu ventilatorske postaje Pesje. Z osmimi tričlanskimi 

ekipami so na določenih merilnih mestih merili plinsko 

stanje pred ukrepi in po njih. Ta del je vodil vodja rudarskega 

projekta Zračenje Vinko Kotnik, ki je po vaji povedal: »Tudi 

ta del vaje je potekal dobro. Zbranih je bilo veliko koristnih 

podatkov o tem, kako hitro se zaplini zrak v jami, če obstane 

zračenje, ter kakšne so smeri gibanja zraka. Za te primere 

imamo izdelane simulacije, tokrat pa smo preverili dejansko 

stanje. Meritve bodo podrobneje obdelane in nato predstavljene 

vodstvu.« 

Ob koncu vaje je zbrane reševalce nagovoril direktor 

Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki se je vsem 

zahvalil za trud, ki so ga letos vlagali v skupni projekt, kot 

je dejal: biti vedno pripravljen, z željo, da ne bi bilo treba 

posredovati. »Vaša ključna naloga je, da ste pripravljeni ter 

duševno in telesno sposobni prenašati obremenitve, ki jih 

marsikdo od vas še ne pozna, ker ni bil izpostavljen resnim 

situacijam v jami. Zato bomo treningu takšnih situacij različnih 

razmer namenjali veliko pozornost. Čestitam vsem, ki ste 

13

zasnovali in izpeljali letošnjo vajo. V drugem delu vaje je šlo za 

dejanski izklop zračenja jame, ne le za simulacijo, in če bi se to 

zgodilo, bi to bila zelo zahtevna situacija,« je dejal dr. Medved. 

Obnovili rudniški stolp Starega jaška 

Če stari rek pravi, da stvari in besede odnese veter in da ostane 

le tisto, kar je ohranjeno in zapisano, potem to zagotovo 

velja tudi za rudniški stolp nad jaškom Škale v Velenju iz leta 

1888. Le-ta je služil in še služi za prevoz zaposlenih in materiala 

v podzemni del jame Škale, zadnjih 11 let pa predvsem za 

prevoz obiskovalcev Muzeja premogovništva Slovenije. 

Je eden redkih tako dobro ohranjenih tehničnih spomenikov, 

ki še zmeraj obratuje vse od svoje postavitve 122 let nazaj. 

Kompleks rudniškega jaška je varovan v skladu z Zakonom 

Stolp Starega jaška v fazi obnove; foto: I. H. Avberšek 

o varstvu kulturne dediščine ter skladno z 11. členom tega 

zakona vpisan v Register kulturne dediščine. Leta 2007 je 

na pobudo Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne 

dediščine Svet Mestne občine Velenje sprejel sklep, da se 

objekti v okviru Starega jaška razglasijo za tehnični spomenik 

lokalnega pomena. 

Ob raziskovanju slikovnega gradiva starega rudniškega jaška 

so predlagali, da stolp jaška obnovijo čim bolj avtentično, za 

kar je služila fotografija iz leta 1925. Stolp so v sodelovanju s 

člani Šaleškega alpinističnega odseka obnavljali od spomladi 

do oktobra in mu vrnili staro podobo. 

Letos je bilo sicer v območju Muzeja premogovništva Slovenije 

obnovljenih več objektov, strojev in naprav. Razširjen je 

bil Bergmandeljčev salon za prireditve, obnovili so podzemno 

jedilnico, jamski vlak za prevoz obiskovalcev, na novo je bil 

urejen dohodni pločnik do muzeja, dokončali so geološki 

steber kamnin Šaleške doline. Poleg tega so delno preuredili 

zbirko slovenskega premogovništva in začeli urejati galerijske 

prostore v Beli garderobi. 

HE Zlatoličje – agregat 2 po pregledu znova 

v obratovanju 

Po uspešni sinhronizaciji agregata 2 v maju 2010 na 

elektroenergetsko omrežje je le-ta obratoval zanesljivo in 

brez težav. Kljub zanesljivemu obratovanju agregata pa časa 

za počitek ni bilo, saj je bilo treba analizirati veliko podatkov, 

ki so se nabrali med izvedbo preizkusov in dodatnih meritev 

na agregatu 2, in na osnovi tega izdelati poročila, ki bodo 

dokazala uspešnost izvedene sanacije in pripomogla h 

končnim rešitvam na omenjenem agregatu 2 in posledično 

tudi na agregatu 1. 

Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih analiz in 

končnih meritev, so bile, da je obratovanje agregata 2 

varno, ko gre za normalna obratovalna stanja (zagon, 

obratovanje in zaustavitev), ko pa govorimo o prehodnih 

pojavih oziroma "nenormalnih" obratovalnih stanjih (hitra 

zaustavitev, pobeg agregata), žal temu ni več tako, saj prihaja 

do prevelikih vibracij celotne konstrukcije turbine. Takšno 

obratovalno stanje za življenjsko dobo agregata za naročnika 

ni sprejemljivo, zato so bile na osnovi meritev podane še 

dodatne konstrukcijske rešitve, ki bodo odpravile tudi te 

prekomerne vibracije. 

Za potrditev dokončnih rešitev, ki jih je podal Litostroj v 

avgustu na osnovi vseh izvedenih meritev in izračunov, in 

uspešnosti sanacije se je naročnik v začetku novembra odločil 

za podroben pregled turbinskega podstavka in nosilnega 

ležaja z namenom ugotovitve uspešnosti sanacije. Med 

pregledom sanacije je bilo ugotovljeno, da je stanje turbine 

in nosilnega ležaja zadovoljivo in ni opaziti deformacij ali 

poškodb, ki bi nakazovale na neuspešnost izvedene sanacije. 

Med pregledom turbine agregata 2 so bile na osnovi izračunov 

in meritev s strani Litostroja podane in izvedene še dodatne 

modifikacije, kot so brušenje gonilnikove obloge in lopat 

gonilnika, namestitev dodatnih vijakov med TP (turbinski 

pokrov) in ZVO (zgornji vodilnikov obroč), izvedba dodatnih 

zatičev na spoju med ZVO in TO (traverzni obroč), izvedba 

obešanja plavajoče oljne posode in izvedba spremembe 

minimalne odprte lege gonilnika na 4°. 

Na osnovi vseh teh modifikacij, ki so bile izvedene pri 

ponovnem vstavljanju agregata 2 v pogon dne 1. decembra 

2010, so odpravljene skoraj vse pomanjkljivosti na agregatu 

2, ki so bile ugotovljene med sanacijo. Odprta ostaja samo 

še zamenjava zvona nosilnega ležaja, ki pa ga žal pri tem 

pregledu turbine ni bilo mogoče zamenjati, saj je rok dobave 

novega približno osem mesecev. Zato bo le-ta najverjetneje 

zamenjan po rekonstrukciji agregata 1, ki je predvidena za 1. 

julij 2011. 

Z izvedbo ITP, ki je bil izveden 8. decembra 2010, prehaja 

agregat 2 znova v garancijsko obratovanje do zamenjave zvona 

nosilnega ležaja. 

14

HE Zlatoličje; foto: Arhiv DEM 

Sončni park v Zlatoličju 

V Dravskih elektrarnah Maribor so se, kot največji 

proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, odločili 

tudi za pridobivanje električne energije iz sončnega obsevanja. 

Izgradnja sončne elektrarne predstavlja za DEM možnost 

dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju 

obnovljivih virov. 

Poleg neposrednega ekonomskega izkoristka je bistven 

ekološki učinek, saj bo sončna elektrarna brez negativnih 

vplivov na okolje, hkrati pa bo prihranila 780 ton CO 2 

izpusta 

v ozračje na leto. 

Ideja je nastala leta 2008. Za gradnjo sončne elektrarne je 

bilo izbrano območje hidroelektrarne Zlatoličje, projekt pa 

poimenovan Sončni park Zlatoličje. 

Predvidena je postopna gradnja, in sicer v prvi fazi 

gradnja Sončnega parka Zlatoličje 1, ki obsega postavitev 

fotonapetostnih modulov na streho strojnice, nato Sončnega 

parka Zlatoličje 2, ki obsega postavitev fotonapetostnih 

modulov na primerne površine znotraj ograje elektrarne, in 

Sončnega parka Zlatoličje 3 na zunanji strani južne brežine 

dovodnega kanala. Za priključitev na srednjenapetostno 

distribucijsko omrežje bodo uporabili že zgrajeno 

infrastrukturo v sklopu hidroelektrarne Zlatoličje. 

V letu 2011 sta predvideni gradnji Sončnega parka Zlatoličje 1 

in Sončnega parka Zlatoličje 2. Skupna moč obeh je 780 kWp 

z letno proizvodnjo električne energije 850 MWh. 

Gradnja Sončnega parka Zlatoličje 3 je predvidena po 

zaključku izgradnje prvih dveh. 

15

› POGLED NAZAJ IN NAPREJ 

Direktorji družb skupine HSE: 

pozitivno o letu 2010, s pričakovanji 

o letu 2011 

Izteka se leto 2010. Za skupino HSE 

kot celoto in za njene sestavne dele – 

družbe, ki to celoto ženejo naprej – je 

bilo razgibano, zahtevno in naporno. 

A Matjaž Janežič, Miran Žgajner, 

Viljem Pozeb, Vladimir Gabrijelčič, 

Bogdan Barbič, Simon Tot, Marko 

Agrež in Milan Medved so si enotni: 

bilo je predvsem uspešno. To pa 

je tudi vse, kar šteje. In cilj, ki si ga 

zadajamo za leto, ki prihaja. Kot pravi 

naš novoletni slogan: »Na vrh vodi 

več poti. Najboljša je z nami!« 

16

Holding Slovenske 

elektrarne 

Sem tretji generalni direktor družbe HSE v letošnjem letu, 

zato mora moj pogled v iztekajoče leto odražati oceno treh 

posameznikov, ki smo si prizadevali družbo in skupino HSE 

ohraniti pri vrhu najuspešnejših slovenskih podjetij oziroma 

jo celo pomakniti za kakšno stopničko višje. Verjamem, da 

govorim v imenu vseh, ko zatrdim, da nam je to uspelo. 

Glede na načrtovane vrednosti za tri četrtine leta 2010 je 

presežena proizvodnja električne energije, presežena je tudi 

količinska prodaja električne energije na domačem in tujih 

trgih in posledično so preseženi čisti prihodki od prodaje 

ter čisti poslovni izid. Po teh in mnogih drugih kazalnikih 

poslovne uspešnosti se HSE uvršča med najboljše v Sloveniji. 

Zavedamo se, da takšne rezultate ustvarjajo sodelavci, ki 

imajo znanje, izkušnje, predvsem pa voljo in željo združiti 

moči v seganju po vrhu. Zaposlenim v HSE, strokovnjakom 

različnih področij, gre zahvala, da je za nami še eno izjemno 

leto. Skupaj bomo storili vse, da bo takšno tudi naslednje, 

deseto leto obstoja in delovanja HSE. Popotnica, ki jo bomo 

prinesli s seboj, bo sicer zaznamovana z večjimi in manjšimi 

nevšečnostmi iztekajočega leta; poslovnim rezultatom 

navkljub namreč ostajajo odprta še mnoga strateška vprašanja 

in odgovore nanje bomo iskali še dolgo zatem, ko bomo v 

omare pospravili novoletne okraske in utopične sezname 

novoletnih zaobljub. 

Da, včasih se marsikaj zdi utopija. A ko ti uspe utopijo 

spreobrniti v realnost, si zmagal. Kot pravi Oscar Wilde: 

»Napredek je uresničenje utopij.« Za HSE je napredek cilj, ki 

ga bomo znova in znova dosegali. 

Srečno 2011! 

Mag. Matjaž Janežič, foto: arhiv HSE 

»Zaposlenim v HSE gre zahvala, 

da je za nami še eno izjemno leto.« 

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE d. o. o. 

17

HSE Invest 

Za nami je uspešno leto, saj smo z načrtom za leto 2010 predvidene 

rezultate kljub recesiji skoraj v celoti dosegli, vendar je 

naš pogled že usmerjen v leto 2011. 

V poslovnem letu 2010 smo načrtovali izvajanje svetovalnih 

storitev za skupino HSE, GEN in zunanje partnerje. Z načrtovanim 

in realno doseženim smo lahko zadovoljni in čeprav 

se ni vse odvilo v pričakovano smer, smo z iznajdljivostjo 

in prilagodljivostjo nastalim razmeram določene zamike na 

načrtovanih projektih nadomestili z drugimi projekti. 

V letu 2010 smo naše svetovalne storitve upravljali na naslednjih 

večjih projektih: 

• Pri gradnji elektrarn na Spodnji Savi smo za družbo HESS 

zaključili poskusno obratovanje na HE Boštanj in pridobili 

uporabno dovoljenje, kmalu za tem pa tudi uporabno 

dovoljenje za HE Blanca. Na jezovni zgradbi HE Krško 

dela na gradnji potekajo skoraj v terminskem načrtu, malo 

so nas zmotile poplave, ker nam je zalilo gradbeno jamo, 

vendar se tam pojavlja večja težava pri gradnji bazena. 

Pri umeščanju v prostor HE Brežice in HE Mokrice so 

določene težave, vendar gre v smeri zaključevanja DPM. 

• Pri pripravi gradnje hidroelektrarn na Srednji Savi za HSE 

vodimo pripravo na umeščanje HE v prostor in izvajamo 

celotno projektiranje. Pri projektiranju smo predlagali tudi 

možnost, da namesto treh HE (HE Suhadol, HE Trbovlje in 

HE Renke) zgradimo eno derivacijsko. Na derivacijski HE 

se izvajajo raziskave in izdelava idejne zasnove. 

• Pri rekonstrukciji HE Zlatoličje za DEM smo izvedli 

sanacijo na ležaju in zaključili obnovo jezu Melje s 

pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Vključeni smo tudi v 

projekt ČHE Kozjak in verigo HE na Muri. 

• Uspešno smo zaključili gradnjo ČHE Avče za SENG in 

pridobivamo uporabno dovoljenje. Hkrati sodelujemo tudi 

pri rekonstrukciji HE Doblar in HE Plave ter pri pridobitvi 

koncesije in gradnji MHE v Črni gori. 

• Intenzivno se vključujemo v gradnjo bloka 6 v 

Termoelektrarni Šoštanj, kjer smo v letu 2010 prevzeli 

tudi projektiranje. Izdelali smo projektno dokumentacijo 

PGD in uspešno pridobili ustrezna soglasja ter zaključili 

recenzijo, da bomo še letos lahko podali vlogo za gradbeno 

dovoljenje za blok 6. 

Mag. Miran Žgajner, foto: arhiv HSE Invest 

S prevzemom projektiranja za ČHE Kozjak, verige HE na Srednji 

Savi, bloka 6 za TEŠ ter še vrsto manjših projektiranj smo 

izpolnili naš cilj, da vzpostavimo projektivo in si z uspešnim 

projektiranjem zagotovimo reference tudi na tem področju. 

Z uspešno opravljenim delom na projektih ne morejo izostati 

tudi poslovni rezultati družbe HSE Invest in v letu 2010 smo 

poslovno zastavljene cilje dosegli. 

Za HSE Invest je leto 2011 zelo nepredvidljivo, saj se še ne ve, 

kako se bodo odvijali ključni projekti spodnje Save, srednje 

Save, Mure, ČHE Kozjak, HE Učja, Idrijce in trenutno našega 

največjega projekta, bloka 6 v TEŠ. Vendar smo bili v družbi 

HSE Invest vedno optimistični, zato bomo s trdim delom in 

trudom poskušali doseči, da se bodo projekti odvijali naprej, 

in s tem dosegli zastavljene poslovne cilje. 

V leto 2011 se podajamo z naslednjo mislijo: 

»Pričakujte najboljše. 

Bodite pripravljeni na najslabše. 

Izkoristite to, kar pride.« 

(Zig Ziglar) 

Mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest d. o. o. 

»Z načrtovanim in realno doseženim 

smo lahko zadovoljni.« 

18

Dravske elektrarne 

Maribor 

Leto 2010 bo zapisano kot leto številnih razgovorov in usklajevanj 

ter pomoči pri iskanju odgovorov na številne izzive. 

Tudi in predvsem na tiste, ki jih je prinesla kriza. Na vseh ravneh. 

Dialog je potekal med različnimi socialnimi skupinami, 

med različnimi interesnimi skupinami, med državami. Usklajevanja 

pogledov in interesov so potekala lokalno, nacionalno, 

mednarodno, globalno. In še vedno potekajo. Dejavnost energetike 

ni pri tem nobena izjema. Izjema ni niti delovanje Dravskih 

elektrarn Maribor, kjer smo v skladu s svojo razvojno 

naravnanostjo vsakodnevno iskali priložnosti, kako zagotoviti 

kakovostno energijo na okolju prijazen in trajnosten način. 

Pri tem smo ves čas tesno sodelovali s številnimi strokovnjaki, 

skupinami, lokalnimi okolji in posamezniki. 

Če pogledamo aktualno leto v Dravskih elektrarnah po proizvodnji, 

lahko ugotovimo, da nismo dosegli lanskih rekordnih 

številk, saj nam vsako leto narava ni enako naklonjena. 

Poseben spomin iztekajočemu se letu so dale številne (pogosto 

tudi zelo naporne) dejavnosti na ključnih treh projektih 

Dravskih elektrarn: rekonstrukcija HE Zlatoličje, prostorska 

umestitev ČHE Kozjak in preveritev možnosti za energetsko 

izrabo reke Mure. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo na 

vseh treh projektih zelo napredovali, za kar gre posebno priznanje 

sodelavcev v našem podjetju. Ta ugotovitev velja še posebej 

za pomembno napredovanje na projektu ČHE Kozjak. V 

postopku priprave DPN, ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje 

in prostor, smo tako v tesnem sodelovanju s stroko in dialogu 

z lokalno skupnostjo nadaljevali priprave na gradnjo črpalne 

hidroelektrarne Kozjak, s katero bomo Dravske elektrarne po 

desetletjih dobile nov zagon. Strokovnjaki so ob upoštevanju 

vseh smernic celo več let iskali in našli najboljše mogoče rešitve, 

kar so s pozitivnimi mnenji v veliki večini prepoznali tudi 

v lokalnih skupnostih. Trdno verjamemo, da so predlagane 

rešitve optimalne, zato pričakujemo, da bo državni prostorski 

načrt kmalu sprejet. 

Dravske elektrarne smo edini proizvajalec v skupini HSE, ki 

upravljamo elektrarne na dveh rekah. Prvič po številnih letih 

smo, potem ko so nam lokalne skupnosti za to dale dovoljenje, 

izdelali študijo trajnostnega razvoja Pomurja, ki kaže, da 

lahko elektrarne na Muri, če so smiselno umeščene v prostor, 

v lokalno okolje vnesejo prevladujoče pozitivne spremembe s 

prepletanjem okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov. V 

Mag. Viljem Pozeb, foto: arhiv DEM 

študijah so opredeljeni tisti prostori, kjer bi bili učinki najbolj 

pozitivni. Računamo na to, da bodo predlogi deležni naklonjenosti 

tudi na državni ravni, kot je naklonjenosti deležna 

proizvodnja iz obnovljivih virov v vseh razvitih državah. 

Pri izvajanju dejavnosti smo v Dravskih elektrarnah Maribor 

ves čas sledili cilju iskanja širokega dogovora za skupni 

razvoj. Prav nič se v tem ne razlikujemo od drugih subjektov, 

ki sodelujejo pri zahtevni pripravi novega NEP, ki je prav 

tako zaznamoval letošnje leto. In bo tudi leto 2011! Z velikim 

zanimanjem in pričakovanjem tako zremo v prihodnje leto, 

saj bo končen dokument podal ključne odločitve pri odgovorih 

na nekatera najpomembnejša vprašanja, na katere poskuša 

vsakodnevno odgovarjati tudi globalna družba, in sicer kako 

rabo energije in njeno proizvodnjo narediti kar se da učinkovito 

ter ljudem in okolju prijazno, tako z ukrepi kot s tehnologijami. 

Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM d. o. o. 

»V DEM smo ves čas sledili cilju iskanja 

širokega dogovora za skupni razvoj.« 

19

Soške elektrarne 

Nova Gorica 

Potem ko smo »Soškarji« uspešno zagnali prvo slovensko 

črpalno hidroelektrarno v Avčah, ki je postala dejavni del 

slovenskega elektroenergetskega trga, so naše misli usmerjene 

v iskanje možnosti za gospodarno in zanesljivo proizvodnjo 

električne energije, seveda v sožitju z naravnim in 

družbenim okoljem. Tako potekajo dejavnosti za izkoriščanje 

hidropotenciala na Učji, Idrijci, iščemo tudi možnosti 

za male hidroelektrarne na manjših potokih. 

Ob tem bomo v naslednjih treh letih realizirali načrtovano 

gradnjo vetrnic in sončne elektrarne ob akumulacijskem 

jezeru ČHE na Kanalskem Vrhu. 

Največji izziv preteklih let, gradnja prve slovenske črpalne 

hidroelektrarne v Avčah, je pokazal, da znamo uspešno 

izpeljati še tako zahteven projekt in ga tudi nadaljevati z 

gospodarnim uravnavanjem proizvodnje elektrike. 

Zaradi tesne vpetosti v okolje bomo v Soških elektrarnah 

pri vseh projektih sledili svoji družbeno odgovorni zavezi 

večnamenskosti izrabe objektov in hidroelektrarn, ki 

prinaša razvoj krajem ob Soči, in skrbi za okolje. Tako 

predvidevamo v prihodnjih letih sodelovanje z okoljem še 

okrepiti in idejam ter razvojnim smernicam občin dodati 

nov zagon. 

Tudi prihodnja leta bodo usmerjena v kakovostno 

poslovanje in v razvoj podjetja ter uresničevanje strateških 

smernic HSE. Tako bomo delovali v smeri gradnje novih 

objektov ter v vsestranski razvoj Soških elektrarn, torej 

tako finančni, tehnični kot kadrovski razvoj. Poudariti 

moram, da je razvoj glavno gibalo življenja v podjetju. 

Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje med zaposlenimi 

ključ do uspeha, zato mu bomo namenjali veliko 

pozornosti. Ob zavzetem izvajanju dejavnosti bomo 

skrbeli še za razvoj kompetenc in sposobnosti zaposlenih, 

njihovo izobraževanje in usmerjali njihove vsakdanje 

dejavnosti v napredek Soških elektrarn. Napredek pa za 

Soške elektrarne pomeni gradnja objektov za pridobivanje 

energije iz obnovljivih virov, ob vodi razmišljamo še o 

vetrni in sončni energiji. Poleg tega pa bomo skladno z 

Vladimir Gabrijelčič, foto: arhiv SENG 

načrti obnavljali obstoječe hidroelektrarne, da obdržimo in 

izboljšamo obstoječe proizvodne kapacitete. Naš osnovni 

cilj ostaja racionalno poslovanje. 

Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG d. o. o. 

»Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje 

med zaposlenimi ključ do uspeha.« 

20

Hidroelektrarne na 

spodnji Savi 

Leto 2010 je bilo za družbo HESS izredno pomembno in tudi 

uspešno. Družba je začela zaposlovati in zaposlila 26 ljudi, ki 

poslovno in tehnično obvladujejo celoten delovni proces od 

obratovanja in vzdrževanja hidroelektrarn na Spodnji Savi 

do gradnje ter vodenja poslovnega dela. Ključni usmeritvi v 

iztekajočem se letu sta bili brez dvoma gradnja ter umeščanje 

novih hidroelektrarn v prostor. Gradnja energetskega dela HE 

Krško je kljub dvema poplavama v manj kot letu dni napredovala 

skladno s predvidevanji, manjše odstopanje glede na 

predviden terminski načrt pa ne vpliva na končni rok. Žal 

pa je ključna ovira pravočasnega zaključka velika zamuda pri 

gradnji infrastrukturnega dela, zlasti akumulacijskega bazena, 

kar je obveza Ministrstva za okolje in prostor. Umeščanje hidroelektrarne 

Brežice v prostor je v zaključni fazi, HE Mokrice 

pa sledi temu procesu z zamikom nekaj mesecev. Proizvodnja 

v letu 2010 je rekordna in krepko presega načrtovano, saj 

se bomo, kot vse kaže, prvič približali proizvodnji 300 GWh, 

kar je pri samo dveh HE zelo lepo in nad pričakovanji. Temu 

primeren bo tudi dobiček, ki bo presegel načrtovanega, saj 

smo stroške uspešno nadzorovali na vseh področjih. Odstopanja 

v negativno stran so le pri naložbah, ki so se upočasnile 

tako zaradi počasnega izvajanja infrastrukturnih ureditev, kjer 

sodelujemo v določenem odstotku, kot tudi pri počasnejšem 

umeščanju v prostor, kjer je prišlo do zamud pri izdelavi študij 

in raziskav. Omenjena odstopanja smo zaznali dovolj zgodaj 

in družbenike pravočasno obvestili o spremembi predvidenih 

naknadnih vložkov. 

Leto 2011 bo za HESS nedvomno uspešno leto, saj pričakujemo 

zaključek montaže na HE Krško, sprejet državni 

prostorski načrt za HE Brežice in javno razgrnitev za HE 

Mokrice. Smo optimisti in prepričani, da z vztrajnim delom 

in pozitivnim razmišljanjem lahko dosežemo vse zastavljene 

cilje, ki bodo doprinesli k nadaljnjemu razvoju skupine HSE 

in Slovenije. 

Bogdan Barbič, direktor HESS d. o. o. 

Bogdan Barbič, foto: arhiv HESS 

»Dobiček bo presegel načrtovanega, 

saj smo stroške uspešno nadzorovali 

na vseh področjih.« 

21

Termoelektrarna 

Šoštanj 

Leto 2010 so v TEŠ zaznamovali prenekateri zgodovinski 

dogodki. V marcu se je trajno zaustavil blok 1, konec oktobra 

so se porušili hladilna stolpa blokov 1-2 in 3 ter stara upravna 

zgradba, s tem pa se je sprostil prostor za gradnjo bloka 

6. Precej dejavnosti je potekalo v duhu gradnje bloka 6 in ko 

sem 11. novembra prevzel vodenje TEŠ, sem odgovorno funkcijo 

sprejel pod pogojem in z namenom, da projekt pospešeno, 

transparentno, odgovorno in racionalno teče naprej. 

A TEŠ ni le blok 6, TEŠ smo predvsem ljudje in ponosen sem 

na to, da je TEŠ konec novembra prejel nagrado horus, 

slovensko nagrado s področja družbene odgovornosti podjetij 

in TEŠ s tem uvrstil med slovenskih Top 10 na področju 

izobraževanja. 

V letu 2010 je bilo doseženih veliko načrtov, področjem, ki 

niso bila izpolnjena v skladu z načrtovanim, pa se bomo v 

prihodnje vsekakor intenzivneje posvetili. 

Leto 2011 bo zaznamovano predvsem s pospešenimi dejavnostmi 

v zvezi z gradnjo bloka 6. Čaka nas veliko dela, saj 

se bodo v prihodnjem letu začela konkretna gradbena dela. 

Posvetili pa se bomo še mnogim drugim načrtom in delovali 

v okviru vsestranskega razvoja zaposlenih, oblikovanja in 

razvoja novih projektov, ob tem pa sledili glavnemu cilju – zanesljivi, 

racionalni in varni proizvodnji električne in toplotne 

energije za vso Slovenijo. 

Prihodnje leto bo, glede na zastavljene cilje, vsekakor težko 

in polno izzivov, a prepričan sem, da nam bo s strokovnim in 

delavnim kadrom, ki ga premore TEŠ, nedvomno uspelo. 

Mag. Simon Tot, direktor TEŠ d. o. o. 

Mag. Simon Tot, foto: arhiv TEŠ 

»TEŠ ni le blok 6, TEŠ smo ljudje.« 

22

Termoelektrarna 

Trbovlje 

Leto 2010 lahko v TET ocenimo kot uspešno, saj smo 

izvedli izjemno pomembna in zahtevna remontna dela na 

turboagregatu bloka 4 – spremenjen sistem tesnjenja VTrotorja, 

rekonstrukcijo NT-rotorja parne turbine, zamenjan 

stator generatorja, zamenjan vzbujalni sistem generatorja. 

3. decembra smo s slavnostno otvoritvijo tudi uradno 

zaključili eno naših največjih naložb zadnjih let, in sicer 

izgradnjo pretovorne postaje za premog in biomaso, ki je 

nadvse pomembna za nadaljnje delovanje TET. V prvih 

desetih mesecih tega leta smo tako realizirali za 9,76 milijona 

evrov investicijskih vlaganj oziroma 85 odstotkov načrtovanih 

sredstev. 

Lahko smo zadovoljni tudi s proizvodnjo električne energije, 

saj smo je v prvih enajstih mesecih proizvedli 459 GWh, in 

ocenjujem, da bomo načrt za leto 2010, ki znaša 520 GWh 

električne energije, zagotovo dosegli. Za potrebe terciarne 

regulacije pa smo na obeh plinskih blokih proizvedli 192 

MWh električne energije. Tudi rezultat poslovanja je bil v 

prvih desetih mesecih pozitiven in pričakujem, da bomo tudi 

celotno poslovno leto zaključili tako. 

Zagotovo bomo uresničili načrte za leto 2010 tako glede 

proizvodnje, investicijskih vlaganj kot tudi glede načrtovanih 

poslovnih rezultatov. 

Leto 2011 bo eno najodločilnejših v zgodovini 

Termoelektrarne Trbovlje, ker bo treba sprejeti odločitve 

o njenem razvoju in s tem tudi o prihodnosti zasavske 

energetike. Prepričan sem, da moramo ohraniti energetsko 

lokacijo v Zasavju zaradi naše tradicije, obstoječe 

infrastrukture in okoljsko ter ekonomsko upravičenega 

programa razvoja. Le-ta vključuje zamenjavo kotla na 

bloku 4, postavitev plinsko-parne elektrarne za potrebe 

sistemske rezerve in gradnjo daljinskega ogrevanja Zasavja, 

kar bo pripomoglo k večjemu izkoristku elektrarne in k 

zmanjševanju obremenitve okolja v Zasavju. Uresničitev teh 

programov je nujna za družbeni in ekonomski razvoj celotne 

zasavske regije. 

Mag. Marko Agrež, direktor TET d. o. o. 

Mag. Marko Agrež, foto: arhiv TET 

»Leto 2011 bo eno najodločilnejših 

v zgodovini TET.« 

23

Premogovnik 

Velenje 

Premogovnik Velenje je v letošnjem letu doživel številne 

mejnike, ki so še posebej zaznamovali 135-letnico njegovega 

delovanja. Veseli smo, da bo poslovni izid naše družbe znova 

pozitiven, da bomo dosegli in celo presegli vse zadane načrte. 

Dosežena proizvodnja bo celo nekoliko višja od načrtovane, 

saj bomo nakopali predvidoma tri milijone 924 tisoč ton 

premoga. 

V Premogovniku Velenje smo si skozi vso zgodovino 

prizadevali slediti najnovejšim tehnološkim dognanjem, 

danes pa je visoka stopnja tehnološkega razvoja zelo očitna. 

V letošnjem letu smo presegli mejo 220 milijonov ton 

odkopanega premoga. To smo lahko dosegli le z znanjem in 

vrhunsko tehnologijo. 

Znova se lahko pohvalimo z novimi rekordnimi rezultati, 

saj smo na odkopu –50/B v jami Pesje dosegli rekordno 

proizvodnjo v celotni zgodovini pridobivanja premoga, 

doseženo na le enem odkopu, primerljivo v evropskem in tudi 

svetovnem merilu. Presegli smo namreč mejo dveh milijonov 

ton. 

Kot družbeno odgovorno podjetje smo se veselili uvrstitve 

med finaliste za nagradi horus in energetsko učinkovitega 

podjetja. V Skupini Premogovnik Velenje se namreč 

zavedamo, da danes podjetje, ki ni družbeno odgovorno in 

energetsko učinkovito, ne more biti poslovno uspešno in 

konkurenčno na trgu. 

Doseganje dobrih proizvodnih rezultatov v povezavi z 

zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu ter izpolnjevanjem 

vseh okoljskih standardov je dobra osnova za uspešno 

delovanje Premogovnika do leta 2054. Dolgoročni načrt 

odkopavanja premoga je v celoti usklajen s potrebami TEŠ 

6. Postopno zmanjševanje letnih količin premoga omogoča 

stroškovno optimalno prilagajanje Premogovnika Velenje 

tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov in 

števila zaposlenih. 

V naših odkopnih poljih je bilo na podlagi uradnega potrdila 

na dan 31. 12. 2008 še 131,7 milijona ton odkopnih zalog 

premoga. Na podlagi strokovnega pregleda Komisije za 

Dr. Milan Medved, foto: I. H. Avberšek 

ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin so bile zaloge 

premoga uradno pregledane in potrjene s strani Ministrstva 

za gospodarstvo (datum potrdila 31. 3. 2010). Blok 6 bo do 

konca svojega obratovanja potreboval približno 92 milijonov 

ton premoga, torej ga je v Šaleški dolini za njegovo nemoteno 

delovanje vsekakor dovolj. 

135 let naše družbe smo počastili s slovesno akademijo, 

na kateri so svoje moči prvič združili Pihalni orkester PV, 

Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara, ki so 

obenem jasno nakazali, da Premogovnik kot družbeno 

odgovorno podjetje podpira različna društva in organizacije 

na področju kulture, športa, izobraževanja in sociale. V 

letu 2010 smo praznovali tudi jubilejni 50. Skok čez kožo, 

na katerem je novince v rudarski stan pospremila več kot 

pettisočglava množica, kar nedvomno kaže, da naše podjetje 

resnično sooblikuje življenje v Šaleški dolini. 

Pred nami je izjemno zahtevno leto, vendar smo z razvojnimi 

načrti, planom in vsemi dejavnostmi glede obvladovanja 

stroškov nanj že dobro pripravljeni. 

dr. Milan Medved, direktor PV d. d. 

»Podjetje, ki ni družbeno odgovorno in 

energetsko učinkovito, 

ne more biti poslovno uspešno in 

konkurenčno.« 

24

Za energične 

meje ne obstajajo. 

Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemo 

daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem 

naše razvojne strategije postajamo pomemben 

člen elektroenergetske oskrbe na področju 

Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam 

omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanju 

tujih trgov z električno energijo in doseganje 

ustreznejše strukture energetskih virov. S tem 

zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.

December 2010 - HSE

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?