Spektralna analiza glasbil

Slika 12. Frekvenčni spekter kitare. a) Amplitude posameznih višje harmonskih frekvenc. b) Gostota
energije višjih harmonikov. c) Logaritemski prikaz jakosti zvoka višjeharmonskih frekvenc.
8 Zaključek
Spektralna analiza ima v praksi pomembno vlogo. Uporablja se lahko pri odpravljanju šuma,
stiskanju podatkov, oblikovanju zvena elektronskih glasbil… Kot sem že uvodoma povedal,
je ta seminar le kapljica v morju akustike. Če bi želeli zven posameznega inštrumenta
analizirati konkretneje, bi morali upoštevati tudi dejstvo, da se amplitude višjih harmonikov s
časom spreminjajo. Prav tako je zastopanost posameznih alikvotnih tonov odvisna od načina
in mesta vzbujanja strune. Problem postane še veliko bolj kompleksen, ko pomislimo še na
druge inštrumente.
Vsekakor pa je zelo impresivno, koliko »fizike« srečamo tudi v koncertni dvorani.
Literatura in viri:
[1] T. D. Rossing, F. R. Moore, P. A. Wheeler, The science of sound, tretja izdaja, (Addison
Wesley, San Francisco, 2002).
[2] B. Ravnikar, Osnove glasbene akustike in informatike, (DZS, Ljubljana, 1999).
[3] I. Kuščer, A. Kodre, Matematika v fiziki in tehniki, (DMFA, Ljubljana, 1994).
[4] R. Kress, Numerical Analysis, (Springer, New York, 1998).
[5] Spletna stran predavanj iz numeričnih metod dr. Aleksandra Zidanška:
http://www2.ijs.si/~zidansek/model8.html
[6] N. H. Fletcher, T.D. Rosing, The Physics of Musical Instruments, (Springer, New York, 1991).
[7] E. D. Blackham, Die Physik der Musikinstrumente, 2. izdaja, poglavje Klaviere,
(Spektrum AV, Berlin, 1998).
11