TEMEL JENJE - Student Info
TEMEL JENJE - Student Info
TEMEL JENJE - Student Info
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Univerza v Ljubljani<br />
Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo<br />
Jamova 2<br />
<strong>TEMEL</strong><br />
<strong>JENJE</strong><br />
Seminarska naloga pri predmetu Uvod v gradbeništvo
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
AVTOR: Rok Novak<br />
MENTOR: prof. doc. Dušan Žagar Januar 2009<br />
Kazalo<br />
1. Uvod....................................................................................................................................... 3<br />
2. Priprava terena .................................................................................................................... 3<br />
3. Nosilnost tal ........................................................................................................................... 4<br />
4. Temelji in vrste temeljenja................................................................................................... 4<br />
4.1 Temelji .............................................................................................................................. 4<br />
4.2 Vrste temeljenja.............................................................................................................. 5<br />
4.2.1 Izvedba temeljev plitvega temeljenja..................................................................... 5<br />
4.2.2 Izvedba temeljev globokega temeljenja (temeljenje na pilotih/kolih)............... 7<br />
5. Dograditev objekta ............................................................................................................. 8<br />
6. Hidroizolacija temeljev........................................................................................................ 9<br />
7. Temeljenje v hribovitem terenu ....................................................................................... 10<br />
8. Zaščita temeljev pred podtalnico in vlago.................................................................... 10<br />
9. Zaključek ............................................................................................................................. 11<br />
10. Viri in literatura.................................................................................................................. 11<br />
2
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
1. Uvod<br />
Vsaka dobra hiša stoji na dobrih temeljih. Marsikdo se kar sam loti izdelave temeljev,<br />
brez ustrezne dokumentacije in strokovnega nadzora. Takšen pristop k izdelavi temeljev lahko<br />
povzroči v nekaterih primerih mnogo napak, posebej v primeru, če ne poznamo sestave tal in<br />
dovoljene obtežbe tal. Če nameravamo temelje graditi na hribovitem terenu in v našem<br />
projektu to ni predvideno, se moramo obvezno posvetovati z ustreznim strokovnjakom, ki bo<br />
upošteval vse možne nevarnosti v takem primeru temeljenja.<br />
2. Priprava terena<br />
Pred izdelavo temeljev je potrebno opraviti pripravljalna in zemeljska dela. Parcelo, na kateri<br />
bo stala hiša moramo najprej pripraviti za gradnjo. Odstranimo vsa moteča drevesa, skale,<br />
zasujemo vse kotanje in poravnamo teren. V naslednjem koraku odstranimo zgornjo plast<br />
zemlje ter izkopljemo jarke za odvodnjavanje. Zemlje ne odpeljemo na oddaljeno deponijo,<br />
raje jo shranimo, da jo bomo lahko po končani gradnji uporabili za ozelenitev površin.<br />
Količenje stavbe naj opravi pooblaščena institucija, da kasneje ne bomo imeli probleme z<br />
sosedi. Hiša mora namreč stati na mestu, ki je predvideno po lokacijskem načrtu. Gradbeni<br />
profili morajo biti nameščeni dovolj stran od bodoče zgradbe in gradbene jame, da ne motijo<br />
dela. Prav tako morajo biti dovolj trdni, da se med betoniranjem temeljev ne poškodujejo.<br />
Med zemeljska dela štejemo pripravo gradbene jame in njeno zaščito. Izkop gradbene jame<br />
lahko opravimo ročno ali strojno. Če so temeljna tla slabo nosilna moramo opraviti široki<br />
izkop in izkopati slab material, da pridemo do nosilnejših tal. Izvesti moramo podpiranje<br />
bočnih strani, posebej v primeru, če so nagibi večji, kot je naravni nagib terena. Vsa<br />
podpiranja in zavarovanja je potrebno opraviti po načrtih in ustrezni dokumentaciji.<br />
Objekt, temelj in temeljna tla so v medsebojni odvisnosti in vplivanju. Temeljna tla so<br />
podajana, s tem se prenaša tudi vpliv na objekt in konstrukcije, ki se vsled tega deformirajo.<br />
če hočemo temelj dimenzionirati moramo poznati celotno obtežbo na temeljna tla in<br />
geomehanske lastnosti tal. Geomehanske lastnosti temeljnih tal ugotavljamo s preiskavo tal,<br />
ali sondiranjem. S preiskavo tal ugotavljamo vrsto tal, njene fizikalne in kemične lastnosti,<br />
višino podtalnice, morebitno agresivnost na konstrukcije pod terenom. Preiskavo tal na terenu<br />
vršimo z izkopom jam, jarkov, poizkusnimi obremenitvami, vrtanjem geofizikalno metodo,<br />
vselej tako, da objekti v neposredni okolici niso ogroženi, temeljna tla za kasnejše temeljenje<br />
pa nepoškodovana.<br />
3
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
V tej fazi izgradnje, ne smemo pozabiti na tiste komunalne priključke, ki se bodo polagali v<br />
zemljo (kanalizacija, vodovod, ogrevanje, telefon). Rove in kanale za te priključke moramo<br />
izkopati v takih širinah, da omogočimo neovirano razpiranje bočnih strani in delo v njih.<br />
3. Nosilnost tal<br />
Dovoljene obtežbe se lahko določijo iz standardnih aproksimativnih podatkov iz ustreznih<br />
tabel, poizkusno obtežbo in računskimi preizkusi na podlagi geomehaničnih preiskav na<br />
terenu in v laboratoriju.<br />
Za nekoherentna tla ( pesek, prodec) znaša dovoljena obtežba od 100 do 800 kN/m2 ter za<br />
koherentna tla (glina) od 20 do 400 kN/m2, kar zagotovi od gostote materiala.<br />
4. Temelji in vrste temeljenja<br />
4.1 Temelji<br />
Za pridobitev gradbenega dovoljena, potrebujemo projektno dokumentacijo (PGD), z vsemi<br />
načrti gradbenih konstrukcij. Projekt vsebuje tudi tloris ter statični izračun temeljev. Temelje<br />
moramo izdelati po načrtu. Od tega smemo odstopati le, če nam to potrdi ustrezen<br />
strokovnjak, ki ima gradbeni nadzor. V vsakem primeru mora dokončno presojo dati gradbeni<br />
projektant (statik, geomehanik), ki ponovni izračun naredi na podlagi geomehanske raziskave<br />
tal ter prečnega in vzdolžnega profila terena. Če je ves postopek potreben, je to razvidno iz<br />
lokacijske dokumentacije, v kateri so razvidni profil terena, lokacija objekta in geomehansko<br />
poročilo. Za izdelavo temeljev uporabljamo v glavnem beton, armirani beton, opeko in<br />
naravni kamen, lahko pa tudi jeklo in les. Beton ima velike prednosti pred drugimi gradivi<br />
zaradi hitre izdelave, in dobre tlačne trdnosti. Temelj je konstrukcijski element, ki nosi<br />
obtežbo in jo prenaša na temeljna tla. Povezujejo objekt s terenom in mu določajo lego. Prav<br />
tako je tudi stabilnost konstrukcije je odvisna od temeljev.<br />
4
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
4.2 Vrste temeljenja<br />
Glede na globini nosilnih tal ločimo plitko in globoko temeljenje. Globina temeljenja je<br />
določena glede na karakteristike zemljišča, karakteristike objekta in tudi na način gradnje. Če<br />
je bilo iz podatkov na terenu ugotovljeno, da se objekta ne da plitvo temeljiti, je potrebno<br />
izvesti globoko temeljenje ali pa nosilna tla izboljšati.<br />
Najmanjša globina temeljenja je določena glede na nevarnost drsenja površinskih slojev in<br />
glede na nevarnost zmrzovanja. Zaradi zmrzovanja določimo globini temelja:<br />
• v skalnatih tleh ni omejitve, če preprečimo dotok vode pod dno temelja,<br />
• v prodcu in debelejšem pesku je globina temeljenja najmanj 50 cm, če je nivo vode pod to<br />
talno točko,<br />
• pri drugih zemljinah je globina temeljenja odvisna od nivoja podzemne vode ob zmrzovanju.<br />
• če globine zmrzovanja ne moremo zanesljivo določiti, vzamemo 70 do 100 cm.<br />
4.2.1 Izvedba temeljev plitvega temeljenja<br />
Pri individualnih gradnjah so objekti v večini primerov manjšega obsega, zato izvajamo plitko<br />
temeljenje, če seveda gradimo na tleh z dobro nosilnostjo. Ločimo dve osnovni vrsti temeljev:<br />
• pasovne temelje, ki potekajo zvezno pod nosilnimi stenami,<br />
• točkovne temelje, ki jih izvajamo pod nosilnimi stebri (pogosteje v industrijski gradnji, na<br />
primer pri skeletni armirano - betonski konstrukciji kot pri individualnih hišah).<br />
5
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
Temelji individualnih hiš so večinoma nearmirani, z minimalno višino 50 do 60 cm, merjeno<br />
od dna izkopa do hidroizolacije. Širina temelja je določena v projektni dokumentaciji, pod<br />
nosilnimi stenami je levo in desno 10 cm širša od nosilne stene.<br />
Pod predelnimi stenami zadošča 5 cm obojestranska razširitev. Pod lahkimi predelnimi<br />
stenami ne potrebujemo temeljev. Najpogostejše oblike temeljev so prikazane na sliki.<br />
Dilatacijske stebre ali stene postavljamo na skupni temelj. Če bi ločili temelj, bi lahko<br />
nastali neenakomerni usedki.<br />
Temeljni nosilci – izvajamo jih kot armiranobetonske, pravokotnega, največkrat pa<br />
sestavljenega »T« prereza. Podlago pripravimo kot pri pasovnih armiranobetonskih temeljih.<br />
Temeljne plošče – v primeru slabih temeljnih tal postavljamo objekte na armiranobetonsko<br />
ploščo, ki prenaša obtežbo na vso površino tal pod objektom.<br />
Temeljna plošča je lahko konstantne debeline, ali ojačana z rebri v eni al obeh smereh. Pred<br />
izvedbo plošče moramo izdelati primerno podlago iz približno 10cm podložnega betona, če pa<br />
jo izvajamo v območju podtalnice, jo moramo graditi iz gostega betona in primerno zaščititi<br />
proti podtalnici.<br />
6
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
4.2.2 Izvedba temeljev globokega temeljenja (temeljenje na pilotih/kolih)<br />
Piloti so stebri iz trdnega materiala, ki prenašajo obtežbo objekta na temeljna tla v večji<br />
globini, bodisi z bazo pilota na trdna tla (skala), s plaščem pilota (s pomočjo trenja) ali<br />
kombinirano. To temeljenje izvajamo kot variantno rešitev, sicer dražjih metod globokega<br />
temeljenja s kesoni in vodnjaki. Piloti so lahko leseni, betonski, armiranobetonski, prejnapeti<br />
in jekleni, z ustrezno korozijsko zaščito.<br />
Temeljenje na vodnjakih:<br />
Izvajamo jih takrat, kadar prenašamo velike obtežbe na nosilna tla v večjih globinah, pri<br />
minimalnem dotoku podtalnice, ko vodo iz vodnjaka lahko črpamo med kopanjem. Vodnjak<br />
sestavljata ugrezni venec in obodni zid. Prečni prerez vodnjaka je običajno krog. Pri izkopu se<br />
venec z zidom nad njim zaradi lastne teže ugreza, obodni zid pa nadgrajuje tako da je vrh zidu<br />
v višini terena. Ko venec doseže ustrezna nosilna tla, zapolnimo notranjost vodnjaka z<br />
betonom, lahko pa izvedemo tudi ustrezno ojačitev z jekleno armaturo.<br />
Temeljenje na kesonih (pnevmatsko temeljenje):<br />
Izvajamo v primerih, kadar je dotok vode tako velik, da ga ne moremo držati na dnu izkopa s<br />
črpanjem. Delo izvajamo v delovno komori, ki je nepropustna za zrak in vodo, ki je na dnu<br />
izkopa gradbene jame, dostop vode pa preprečujemo z vzdrževanjem nadtlaka v delovni<br />
komori. Tako omogočamo izkop dna jame v suhem.<br />
Keson sestavljajo:<br />
• Zračna komora, ki omogoča vzdrževanje stalnega pritiska v delovni komori<br />
• Jašek , ki služi za zvezo med zračno in delovno komoro<br />
• Keson, ki je sestavljen iz ugreznega venca, obodnega zidovja in vrhnje plošče pod katero se<br />
oblikuje delovna komora višine 2 – 2,5 m<br />
Dela v kesonih moramo izvajati ustrezno posebnim predpisom, saj spadajo v skupino<br />
posebnih pogojev dela in zahtevajo zdravstveno pregledne neoporečne delavce.<br />
7
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
5. Dograditev objekta<br />
Temelj ločimo, kadar ob že zgrajenem objektu gradimo novi temelj. Pri tem moramo paziti,<br />
na kateri višini bodo novi temelji, da ne ogrozimo stare zgradbe. Novi temelj je lahko višji od<br />
obstoječih ali enako visoki.<br />
Če projekt zahteva nižje temelje od že zgrajenih, moramo te podzidati z enakim materialom in<br />
marko betona, kot bomo izvedli nove temelje.<br />
Podzidavati moramo zelo previdno in pod nadzorom gradbenega nadzornika. Nova<br />
zgradba se mora, kljub temu, da je povezana s sosednjo, neodvisno posedati. Z bitumensko<br />
lepenko ločimo zidove stare ali nove zgradbe med seboj. Tako preprečimo, da bi nova<br />
zgradba ob posedanju poškodovala staro.<br />
8
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
6. Hidroizolacija temeljev<br />
Vsi temelji, ne glede na višino podtalnice morajo imeti primerno hidroizolacijo.<br />
Horizontalna hidroizolacija mora potekati zvezno pod talni ploščo, nad podložnim betonom in<br />
nad temelji. Pri nepravilni izvedbi hidroizolacije, lahko pride do vdora talne vode. Kapilarni<br />
vlek tako lahko načne stabilnost konstrukcije.<br />
Zelo pogosta napaka pri izvedbi hidroizolacije je prikazana na sliki, kjer ni pravilno izveden<br />
spoj horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Pravokotni spoj obeh izolacij ni dovolj<br />
kompakten ali celo ni spojen. Pri takšni izvedbi vlaga prodira nad in pod konstrukcijo.<br />
Pravilna izvedba je takšna, da horizontalno hidroizolacijo položimo do konca temelja,<br />
medtem ko vertikalno hidroizolacijo položimo po temelju navzdol.<br />
Horizontalno hidroizolacijo moramo tudi primerno zaščititi pred poškodbami, ki bi<br />
nastale pred zasutjem terena (polistiren, posebne bradavi_aste membrane itd).<br />
9
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
7. Temeljenje v hribovitem terenu<br />
Primer temeljenja medetažne hiše v hribovitem terenu je prikazan na sliki. Vsi temelji so<br />
armirani. Zaradi velikega naklona raščenega terena je armirana tudi kletna stena, ki prevzema<br />
zemeljske tlake. Temelji pod bočnimi stenami potekajo stopničasto, tako da se prilagajajo<br />
padcu terena. Vsaka dva metra se dvignejo za pol metra.<br />
8. Zaščita temeljev pred podtalnico in vlago<br />
Če imamo na terenu talno vodo, je potrebno izvesti še drenažo. Osnovno pravilo pri tem je, da<br />
ne preprečimo toka podtalnici, ampak omogočimo prosti pretok pod tlemi in okrog objekta.<br />
Primer izvedbe drenaže je prikazan na sliki<br />
10
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
Pri visoki podtalnici hiše ne moremo podkletiti. Temeljna plošča mora potekati zmeraj<br />
nad kritično točko maksimalne višine podtalnice, medtem ko so temelji lahko pod njo.<br />
9. Zaključek<br />
V seminarski nalogi sem skušal predstaviti nekaj o temeljenju zgradb in ostalih gradbenih<br />
objektov. Najprej sem se osredotočil na pripravo parcele oz. terena, na temeljenje in pojasnil<br />
kaj temeljenje sploh je. Povedal sem tudi nekaj o nosilnosti tal.<br />
Nato sem temeljenje razdelil na dve glavni veji in vsako od njih tudi opisal. Nazadnje<br />
pa sem opisal še nekaj stvari, ki so nujno potrebne za postavitev temelja<br />
(hidroizolacija temeljev, zaščita pred podtalnico, temeljenje v hribovitem terenu…)<br />
10. Viri in literatura<br />
Pisni viri:<br />
Gradbeni elementi – temelji, STZŠ- Novo mesto, 1994<br />
Internetni viri:<br />
http://www.gradimo.com/<br />
http://gcs.gi-zrmk.si/ (gradbeni center slovenije)<br />
11
Temeljenje<br />
Rok Novak<br />
Opomba: Za rahlo slabšo resolucijo prikazanih slik se opravičujem, slike so namreč skenirane<br />
iz knjige.<br />
12
Change language