PARTENON tempelj na Akropoli - Student Info
PARTENON tempelj na Akropoli - Student Info
PARTENON tempelj na Akropoli - Student Info
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
Ljublja<strong>na</strong>, 10.01.2009<br />
<strong>PARTENON</strong><br />
<strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
Semi<strong>na</strong>rska <strong>na</strong>loga pri predmetu Uvod v gradbeništvo<br />
Mentor: Dr. Žagar Dušan<br />
Avtor: Vlah Barbara<br />
1 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
KAZALO<br />
UVOD…………………………………………………………………………..3<br />
KLASIČNO OBDOBJE………………………………………..……………..4<br />
ZNAČILNOSTI <strong>PARTENON</strong>A……………………………………….……..5<br />
VSEBINSKA IN TLORISNA ZASNOVA………………………………....……5<br />
VIŠINA <strong>PARTENON</strong>A ………………………………………………………..6<br />
ARHITEKTURNA SESTAVA…………………………………………………7<br />
OPTIČNE KOREKTURE………………………………………………...……8<br />
ZAKLJUČEK………………………………………………………………….9<br />
VIRI……………………………………………………………………………10<br />
2 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
UVOD<br />
Dolgo časa sem razmišljala, o čem <strong>na</strong>j pišem v semi<strong>na</strong>rski <strong>na</strong>logi, <strong>na</strong>to pa sem nekega dne<br />
prišla domov, prižgala TV in <strong>na</strong> programu Natio<strong>na</strong>l Geographic zasledila oddajo, v kateri so<br />
govorili o Partenonu, glavnem templju <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong> v Grčiji. Oddajo sem začela spremljati saj<br />
se mi je zdelo zelo zanimivo, ko so govorili o gradnji Parteno<strong>na</strong> in podobno. Nato sem še<br />
malo pobrskala po internetu in knjižnici, saj mi je bila stvar zelo zanimiva. To je Atenino<br />
svetišče v dorskem slogu. Zgrajen je iz belega marmorja in je peripternega tipa. Tempelj je<br />
zgrajen po modulu, zato deluje skladno ter ohranja ravnovesje med zadržanostjo in<br />
silovitostjo, med strogostjo in domišljijo. Najlepši del atenske Akropole je Partenon, antični<br />
<strong>tempelj</strong>, posvečen boginji Ateni. Partenon je bil zgrajen v petem stoletju pred <strong>na</strong>šim štetjem in<br />
od takrat ga je streslo približno sto različno močnih potresov – tudi Grčija je <strong>na</strong>mreč med<br />
potresno bolj ogroženimi deželami, saj se blizu stikata dve tektonski plošči. A vsi ti potresi<br />
Parteno<strong>na</strong> niso zrav<strong>na</strong>li s tlemi in strokovnjaki za protipotresno gradnjo so prepričani, da se<br />
ravno v temeljih templja skriva tehnologija, ki bi v prihodnosti pomagala graditi stavbe, ki bi<br />
nepoškodovane prestale tudi <strong>na</strong>jhujše potrese. Zato sem se odločila, da bo to tema moje<br />
semi<strong>na</strong>rske <strong>na</strong>loge.<br />
3 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
KLASIČNO OBDOBJE<br />
Najbolje bo, da <strong>na</strong>jprej omenim obdobje v katerem je <strong>na</strong>stal Partenon in povem nekaj<br />
z<strong>na</strong>čilnosti tega obdobja(umetnost v antiki). Približno po letu 450 pr. n. št. se je začelo za<br />
grško umetnost klasično obdobje, v katerem so kasnejši rodovi videli veliko klasično kulturo.<br />
Umetnost visoke klasične kulture je bila ves čas tehnično virtuoz<strong>na</strong>, zadrža<strong>na</strong> v čustvih in se<br />
je ogibala skrajnosti, le redko je prikazovala mladost ali starost in skoraj nikoli ni prikazovala<br />
jeze ali veselja. Umetnost je bila formal<strong>na</strong>. Prizadevanje, da bi dosegel idealno, popolno<br />
obliko, je pripeljalo grškega umetnika do sloga, ki je bil veder in zadržan, vendar neoseben in<br />
hladen. V dobi visoke klasike so Atene spet postale veliko umetnostno središče. Po<br />
opustošenju v perzijskih voj<strong>na</strong>h je po <strong>na</strong>črtu, ki ga po umetniški viziji nikoli nismo presegali -<br />
moramo upoštevati , da goli kamen razdejanih templjev in preperele površine skulptur po<br />
skoraj treh tisoč letih ne morejo več vzbuditi vtisa prvotne pestre barvitosti in raznolikosti<br />
grške umetnosti - je zrastlo nekaj <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>menitih stavb <strong>na</strong> svetu. Med njimi so Partenon in<br />
Erehteion <strong>na</strong> atenski <strong>Akropoli</strong>, ali izven Aten Fidijev mogočni kip Zevsa v templju v<br />
Olimpiji, v katerem so vsi videli eno izmed sedmih čudes starega sveta. Za arhitekturo so<br />
z<strong>na</strong>čilni trije glavni grški stebri: dorski, <strong>na</strong>jzgodnejši, katerega kapitel (glava) ima debel<br />
abakos in ravno ploščo <strong>na</strong> vrhu ter širok ehinos (blazino) pod njim, <strong>na</strong> sredini ima entasis<br />
(debelejši del). Stoji brez baze, neposredno <strong>na</strong> pločniku. Nastal je v kontinetalni grčiji in se<br />
razširil po zahodnih kolonijah; jonski, s tanjšim abakom s štrlečimi spiralnimi volutami<br />
(spiralasti zavoj) in bogatimi okraski, <strong>na</strong>stal v Joniji; korintski, izrazitejši in bolj dovršen, a<br />
manj priljubljen od prejšnjih dveh, dokler ga niso prevzeli Rimljani.<br />
Slika št. 1: Partenon - prav čudno je, da je od nekoč čudovitih kamnitih zgradb še toliko<br />
ostalo.<br />
4 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
ZNAČILNOSTI <strong>PARTENON</strong>A<br />
VSEBINSKA IN TLORISNA ZASNOVA<br />
Partenon, glavni <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong> je bil posvečen Ateni. Na ploščadi se je <strong>na</strong> podstavku<br />
dvigal velik kip Atene Promachos (Deviške Atene). Gradnja se je začela leta 447 pr. Kr. (po<br />
Perzijskem razdejanju) in končala 436 pr. Kr. Arhitekta novega Parteo<strong>na</strong> sta bila Iktin in<br />
Kalikart, vrhovni vodja del in kipar pa Fidija. Delno so bili uporabljeni stari temelji, osnov<strong>na</strong><br />
ploskev pa razširje<strong>na</strong>. Nova zasnova ima 8 stebrov <strong>na</strong> pročeljih in 17 <strong>na</strong> vzdolžnih stranicah.<br />
Stilobat je dvignjen <strong>na</strong> 3 stopnice po 50,8 cm in meri 30,9*69,5 m.<br />
Slika št. 2: Sprednji pogled <strong>na</strong> Partenon z osmimi stebri (zgoraj)<br />
Vzdolžni presek Parteno<strong>na</strong> (spodaj)<br />
Pred vsakim preddverjem je še po šest stebrov, ki stojijo med antama in podpirajo ogredje.<br />
Notranjost je razdelje<strong>na</strong> v dva dela. Na vzhodni strani je <strong>na</strong>os, v katerega je vstop iz pro<strong>na</strong>osa<br />
(preddverje grškega templja). V <strong>na</strong>osu (<strong>na</strong>jsvetejši prostor templja s podobo boga) je stal<br />
Fidijev kip Atene. Po opisih očividcev je bil visok okoli 12 m, oblečen v zlato in slonovino.<br />
Zaradi velikega razpo<strong>na</strong> so streho podpirali stebri v dveh vrstah, tako, da je bil prostor<br />
5 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
razdeljen v tri ladje. Notranjost je močno poškodova<strong>na</strong>. Obstajata dve razlagi o tem, kako je<br />
bil prostor osvetljen. Po prvi je svetloba prihajala skozi velika vhod<strong>na</strong> vrata, zato je bil prostor<br />
temačen, kip Atene pa razsvetljen z baklami. Druga razlaga sloni <strong>na</strong> domnevi, da je bila streha<br />
<strong>na</strong>d kipom odprta. V tlaku pred Ateno je bila plitva vdolbi<strong>na</strong> (3 cm) z vodo in oljem, kar je<br />
delovalo kot zrcalo, ki je odbijalo zu<strong>na</strong>njo svetlobo in tako od spodaj osvetljevalo kip boginje.<br />
Drugi del templja je bila zakladnica ali opistodom (prostor za <strong>na</strong>osom v grškem templju,<br />
uporabljen kot <strong>tempelj</strong>ska zakladnica), kamor so držala vrata iz postika <strong>na</strong> vzhodnem delu<br />
templja. Tu so bili shranjeni dragoceni darovi, dragoceno posodje in <strong>tempelj</strong>ski zaklad.<br />
VIŠINA <strong>PARTENON</strong>A<br />
Ko smo si ogledali kakš<strong>na</strong> je bila vsebinska in tloris<strong>na</strong> zasnova, poglejmo še, kako je bil<br />
Partenon zgrajen po višini. Na tristopenjskem podstavku so stali dorski stebri s premerom 1,9<br />
in višino 10,4 m. Razmerje med debelino in višino stebra je bilo torej 1:5,5. Tempelj je bil<br />
zgrajen iz penteliškega marmorja. Drobnozr<strong>na</strong>t bel marmor je omogočal kvalitetno<br />
kamnoseško in kiparsko obdelavo, tako da je Partenon tudi po izvedbeni plati "mojstrska<br />
pesnitev v kamnu". Stebri nosijo ogrodje, <strong>na</strong> katerem sloni strop, <strong>na</strong>d zu<strong>na</strong>njim tremom<br />
(<strong>na</strong>dstrešek <strong>na</strong> stebrih) kamnit, sestavljen iz prečnih kamnitih nosilcev in vmesnih kasetiranih<br />
plošč, imenovanih sofite, v notranjosti pa lesen, s slikami in pozlato, o čemer pričajo opisi.<br />
Leseno strešno konstrukcijo je s čelnih strani zapiral trikotni timpanon, <strong>na</strong> vzdolžnih straneh<br />
pa so jo zaključevali kapni venci, ki so v dobršni meri še ohranjeni. Streš<strong>na</strong> kriti<strong>na</strong> so kamniti<br />
strešniki, <strong>na</strong> stikih prekriti s kamnitimi korci. Timpanon je <strong>na</strong> slemenu in <strong>na</strong> robovih poudarjal<br />
akroterij, kamnit <strong>na</strong>stavek, oblikovan po rastlinskih motivih. Kapni venec je imel izpuste za<br />
vodo s strehe, oblikovane kot levje glavice.<br />
Slika št. 3: Partenon je bil grajen <strong>na</strong> podlagi zlatega reza pravokotnika<br />
6 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
ARHITEKTURNA SESTAVA<br />
Arhitekturno sestavo je oplemenitila skulptura in poslikava. Barva je v stoletjih izginila.<br />
Da<strong>na</strong>šnjemu opazovalcu je blizu barva in struktura <strong>na</strong>ravnega kam<strong>na</strong>. Rekonstrukcije <strong>na</strong><br />
osnovi <strong>na</strong>jdenih detajlov, ki so še ohranili barvo, pa kažejo, da je bil tudi Partenon poslikan<br />
(nošeni deli, ogredje in notranjost).<br />
Bolje je ohranje<strong>na</strong> skulptura, ki je delo Fidija in njegove šole. Brez kiparstva kot sestavine<br />
arhitekture bi bil Partenon osiromašen za <strong>na</strong>jpomembnejšo simbolno sestavino. Poleg<br />
Ateninega kipa v notranjosti se pojavlja še <strong>na</strong> treh mestih <strong>na</strong> fasadi. Na obeh trikotnih<br />
timpanonih so prizori Atene; v polni plastiki je v vzhodnem timpanonu upodobljeno rojstvo<br />
Atene iz morja, <strong>na</strong> zahodnem timpanonu pa Atenin boj s Pozejdonom za oblast in zaščito <strong>na</strong>d<br />
Atenci. V kompozicijsko zahtevno trikotno ploskev je Fidija razmestil figure tako, da so v<br />
sredini trikotnika <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišjih mestih stoječe figure, proti robovom, ko postaja viši<strong>na</strong> polja<br />
vedno manjša sedeče in ležeče figure, <strong>na</strong> koncu pa konjska glava.<br />
Drugi pas fasadne plastike so metope, ki se v frizu izmenjajo s triglifi. Ker je obnova<br />
Akropole pomenila združitev moči, ko so Grki premagali Perzijce, 92 metop <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>njščini<br />
alegorično <strong>na</strong>kazuje uspešnost boja. Metope so kamnita plošče, obdelane v globokem reliefu.<br />
Na vzhodnem pročelju so prikazani boji bogov velikanov, <strong>na</strong> zahodnem Grkov in Amazonk,<br />
<strong>na</strong> južnem Kentavrov in <strong>na</strong> severu bitka s Trojanci.<br />
Posebnost Parteno<strong>na</strong> je friz, ki je visok več kot 1 m in poteka po zu<strong>na</strong>njem obodu <strong>na</strong>osa pod<br />
stropom. Tu je Fidija v globokem reliefu prikazal svečan sprevod mladenk v dolgih oblačilih,<br />
ki v pa<strong>na</strong>tenejski procesiji pri<strong>na</strong>šajo boginji novo ogrinjalo. Kiparsko okrasje Parteno<strong>na</strong>, ki je<br />
sedaj razstavljeno v Britanskem muzeju, kaže mojstrsko obvladovanje človeške in živalske<br />
figure.<br />
Slika št. 4: Detajli stebra<br />
7 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
OPTIČNE KOREKTURE<br />
Da bi dosegli želeni videz stavbe, so Grki upoštevali tudi nekatere optične korekture. Tako je<br />
poz<strong>na</strong>n zapis iz nekega templja, ki kaže, da je treba dele stavbe, ki so visoko še nekoliko<br />
povečati, ker se kot pod katerim gledamo, zmanjšuje. Horizontalne linije stilobata in ogredja<br />
so <strong>na</strong> sredini rahlo ukrivljene <strong>na</strong>vzgor, ker bi sicer perspektivni pogled pri ravni liniji<br />
povzročil občutek, da so robovi ukrivljeni <strong>na</strong>vzdol.<br />
Na krajših fasadah z<strong>na</strong>ša ta <strong>na</strong>petost <strong>na</strong> sredini 6 cm, <strong>na</strong> daljših pa 11 cm <strong>na</strong>d horizontalo.<br />
E<strong>na</strong>ko velja za vertikale. Osi vogalnih stebrov so <strong>na</strong>gnjene <strong>na</strong>vznoter za 6 cm, s čemer so<br />
ustvarili vtis čvrste, popolnoma vertikalne postavitve; vogalni stebri bi sicer zaradi<br />
perspektive "bežali" <strong>na</strong>vzven. Ti stebri so pomaknjeni tudi nekoliko bolj skupaj in to iz dveh<br />
razlogov: <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin in s povečanjem razdalje med triglifi je bilo možno obdržati v principu<br />
e<strong>na</strong>k ritem triglifov in metop; drugi razlog pa je prazni<strong>na</strong> za vogalnimi stebri, za katerimi je<br />
trem, za srednjimi stebri pa ste<strong>na</strong>.<br />
Partenon so kot arhitekturno mojstrovino v antiki občudovali skoraj 1000 let, <strong>na</strong>to pa je služil<br />
kot cerkev, mošeja in skladišče. Danes vidimo v njem celostno umetnino, pri kateri je bila ob<br />
kvalitetni izvedbi doseže<strong>na</strong> sinteza arhitekture, plastike in poslikave, s pretehtanimi<br />
proporcijami (konstantno po<strong>na</strong>vljanje določenega razmerja,kar povezuje posamezne dele v<br />
kompozicijo) pa harmonija moči in lepote.<br />
Slika št. 5: Partenon z juga. V ospredju slike je vid<strong>na</strong> rekonstrukcija marmor<strong>na</strong>tih imbreksov<br />
(robnikov) integul (strešnikov), <strong>na</strong>slonje<strong>na</strong> <strong>na</strong> leseno oporo.<br />
8 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
ZAKLJUČEK<br />
Zelo sem <strong>na</strong>vduše<strong>na</strong> <strong>na</strong>d tem objektom saj sem izvedela toliko novih in zame povsem<br />
ne<strong>na</strong>vadnih stvari. Npr. to, da je po toliko potresih, ki jih je doživela Grčija, Partenon še<br />
vedno ostal cel in kako so v času antike z<strong>na</strong>li gradbeniki <strong>na</strong>rediti objekt s takšno protipotresno<br />
konstrukcijo. Zanimivo mi je bilo tudi to, da so <strong>na</strong>risali <strong>na</strong>črt Parteno<strong>na</strong> v zlatem rezu, kajti<br />
nisem si mislila da je zlati rez tako uporaben in da <strong>na</strong>redi neko stvar še bolj zanimivo. Zdi se<br />
mi, da sem se veliko <strong>na</strong>učila o tem objektu, predvsem pa v obdobju, v taterem so ga gradili.<br />
9 22.1.2009
Vlah Barbara<br />
Partenon, <strong>tempelj</strong> <strong>na</strong> <strong>Akropoli</strong><br />
VIRI<br />
http://www.sbaza.net<br />
http://www.z<strong>na</strong>nje.org<br />
http://baza.svarog.org<br />
http://sl.wikipedia.org /wiki/Partenon<br />
http://www.zur<strong>na</strong>l.org /Partenon-Atene-Grcija-Japonci-gradnja-potres<br />
http://upload.wikimedia.org<br />
http://www.akropola.org<br />
Jože Marinko, Antič<strong>na</strong> Arhitektura, Druži<strong>na</strong> 1997, Lj.<br />
10 22.1.2009
Change language