4 oblike izobraževanja odraslih za učinkovito branje in za boljšo ...

ŽAKELJ, H.: Oblike izobraževanja odraslih za učinkovito branje in za boljšo bralno pismenost. Diplomsko delo. 2008
____________________________________________________________________________________________________
3.6 TIPOLOGIJA ODRASLIH BRALCEV
Odrasle bralce opredeljujemo po različnih vidikih. Glede na njihovo kritičnost pri branju,
bralce ločujemo v naivne ali nekritične, na površno kritične in na kritične bralce.
Glede na odnos, ki ga imajo do knjige ločimo: senzacijski tip - zanima se le za vsebino
knjige, naivni bralec - vrednosti knjige se že zaveda, rad se prepušča knjižničarjevemu
vodstvu, romantični bralec – svojo razvojno stopnjo doseže v puberteti in na njej tudi
ostane, zavedni bralec – s knjigo se sistematično izobražuje, izobraženi bralec – je
izoblikovana osebnost, knjižničarjeve pomoči ne potrebuje ali jo celo odklanja (Banič idr.
1987, str. 207).
Branje v odraslosti, v dejanskih življenjskih okoliščinah terja tekočnost in hitrost, pri branju
moramo do besedila zavzeti določeno stališče in imeti poseben cilj (Stover in Bates 2005, str.
37).
Odraslega bralca oz. branje odraslih odlikuje povečana hitrost, večja količina, boljša
zapomnitev, lažji priklic, presoja, izbor, selekcija, zbranost, kritičnost ter ustvarjalnost (Jug
1986).
V tipologiji odraslega bralca je literarni pristop močno prepleten z vidiki osnovnih vrst branja.
Glede na to razvrščamo odrasle bralce v naslednje skupine:
• Funkcionalno-pragmatični bralec – sem prištevamo velik del bralcev. Branje je
sredstvo, s katerim se informirajo, pridobivajo koristne napotke za poklic, družbeno in
družabno življenje, praktična opravila. Glavna vrsta tega tipa je informativno branje.
Sem vključujemo tudi »nebralce«, bralne analfabete – v roko ne jemljejo knjig,
ampak se zadovoljujejo z brezvredno ilustrirano periodiko, reklamami in revijami.
• Čustveno-fantastični bralec – bralci v svojem gradivu iščejo predvsem čustvene
doživljaje. Značilni so predvsem elementi branja za sprostitev. Segajo po zabavni in
trivialni literaturi. Privlačijo jih prav tako razgibane in napete zgodbe. Branje za
sprostitev lahko prehaja tudi v razmišljajoče branje – bralci v gradivu iščejo vrednote,
spodbude za realno življenje, rešitve za različne težave, ki jih imajo, probleme s
katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju.
• Razumsko-intelektualni bralec – ta tip bralca ne išče doživetij, čustev, ampak
različna spoznanja. Njegovo gradivo so znanstvena in filozofska literatura, eseji,
kulturni in socialnokritični romani, problemske drame, refleksivna lirika, v lažjem
žanru pa kriminalke. Ta tip je najmanj pogost.
61