2 - Založba Izolit

Simona Kranjc, Tatjana Kokalj 

Priroãnik 

za uãitelje 

Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5, 

za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole 

5 

Avtorici 

dr. Simona Kranjc 

Tatjana Kokalj 

Rešitve pripravila: 

Alenka Velkavrh, prof. 

Lektorirala 

Bojana Maltarić, univ. dipl. sloven. 

Oblikovanje 

Studio Založba Izolit, d. o. o. / Ana Krajnc 

Založila in izdala 

Založba Izolit, d. o. o., Mengeš 

Za založbo 

Zdravko Grginič 

Tisk 

Formatisk, d. o. o., Ljubljana 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

371.3:811.163.6 

KRANJC, Simona, 1968- 

Moja slovenščina 5. Priročnik za učitelje / Simona Kranjc, 

Tatjana Kokalj ; [rešitve pripravila Alenka Velkavrh]. - Mengeš : 

Izolit, 2007 

ISBN 978-961-6625-03-6 

1. Kokalj, Tatjana, 1956- 

234014976 

© ZALOŽBA IZOLIT - Izobraževalna literatura 

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način 

reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na 

elektronske (snemanje ali prepisovanje na katerikoli pomnilniški medij).

Simona KRANJC 

Tatjana KOKALJ 

Priroãnik 

za uãitelje 

5 

Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5, 

za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole

Vsebina 

Uvod 6 

I TEKMOVANJE V RETORIČNIH SPRETNOSTIH 7 

1. Opis osebe 10 

2. Opis prostora 14 

Barbarina soba 14 

3. Pripoved 17 

Stran iz Špelinega dnevnika 17 

4. Priprave na govorni nastop 20 

5. Uradno pismo 23 

6. Špeline priprave na govorni nastop 28 

7. Razlikovanje črka — glas 31 

8. Učenci z drugih šol se predstavijo 33 

9. Rezultati govornih nastopov 39 

II TABOR V TAMARJU 42 

1. Uradni in neuradni pogovor 45 

Neuradni pogovor — Spoznavni večer 45 

Uradni pogovor — Pri zdravnici 45 

2. Narečja in pogovorni jezik 50 

Pogovor v družini 50 

Mama in oče 50 

3. Vrste povedi in slikovna sporočila 56 

4. Lastna imena 60 

Zemljepisna lastna imena 60 

Pohod na Triglav 60 

5. Čestitka in voščilo 65 

6. Pozdravi 69 

Še o pozdravih 69 

7. Opis rastlin 74 


Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih 78 

Velikani so gradili naše gore 78 

Iz Špelinega dnevnika 78 

III NARAVOSLOVNI DAN V PREKMURJU 83 

1. Prekmurje nekoč in danes 86 

2. Opis živali 90

3. Samostalnik 94 

4. Spol samostalnika 98 

5. Število samostalnika 101 

6. Vremenska napoved (in vozni red) 104 

7. Uradni in državni jezik 107 

IV TEKMOVANJE RAZREDNIH ČASOPISOV 110 

1. Razredni časopis, projektno delo 113 

Oglas 113 

2. Anketa 116 

3. Uredniški odbor časopisa 118 

4. Poročilo 121 

V šoli v naravi, Smučarski poleti 121 

5. Reportaža 124 

Neznano bitje v omari 124 

6. Moja babica 126 

7. Stvarna lastna imena 129 

8. Intervju 131 

9. Ocena 135 

Skrivnostni ferari 135 


Kako slepi vidijo 138 

11. Koncept časopisa 141 

12. Neuradno pismo 144 

13. Uradno pismo 146 

V OBISK V LJUBLJANI 148 

1. Pridevnik 154 

2. Glasovi slovenskega knjižnega jezika 164 

3. Deljenje besed 166 

4. Spored 168 

VI RAZISKOVALNI TABOR — ZGODOVINA IN PRIHODNOST 172 

1. Večpomenke in podpomenke 174 

2. Povejmo natančno in ustrezno 177 

3. Namen 180 

4. Slovensko primorje tako in drugače 183

Uvod v priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku 

Moja slovenščina 5 

Priročnik, ki spremlja učbenik in delovni zvezek Moja slovenščina 5, zaokroža 

učbeniški komplet za pouk slovenščine v 5. razredu. V njem avtorici predstavljava 

svoja videnja možnih izpeljav učnih ur ob temah iz učbenika in delovnega zvezka. 

Ker se zavedava, da so lahko individualne razlike med učenci zelo velike, že sami 

pokaževa več poti do ciljev in možna mesta notranje diferenciacije v gradivu. 

Tudi zaradi zavesti o različnem predznanju in potrebah po dodatnem utrjevanju 

nekaterih tem so priročniku dodani učni listi, ki jih lahko učitelji fotokopirajo 

za svoje učence. 

V priročniku, v katerem je predstavljen le eden od možnih načinov izpeljave 

učne ure ob učbeniku in delovnem zvezku, so na začetku vsakega poglavja 

opredeljeni cilji, ki jih z določeno tematsko enoto dosegamo, nato predstavljava 

sporazumevalne dejavnosti, ki potekajo pri učni uri, navajava didaktične 

zamisli, ki so lahko motivacija za učno uro. Sledi predstavitev dela z učbenikom 

in delovnim zvezkom, kjer dodatno osvetljujeva naloge in poskušava pokazati 

povezavo z drugimi predmeti, predvsem s poukom književnosti. V pobudah 

predstavljava ideje za možne projekte, tudi domače naloge, ki sledijo obravnavi 

določene tematske enote. Pri nekaterih enotah so dodani učni listi in literatura, 

ki jo učitelj potrebuje pri izvedbi učne ure. 

Ob vsaki tematski enoti je na koncu prostor za učiteljeve zapiske, kamor si lahko 

zapišete dobre ideje in izpeljave učne ure. Tu je prostor tudi za zanimive izdelke 

in ideje učencev, ki se v mladih glavah porajajo ob zanimivih, včasih tudi težkih 

nalogah. 

Upava, da bo delo z učbeniškim kompletom Moja slovenščina 5 prijetno in 

učinkovito, ustvarjalno in iskrivo. Želiva pa tudi, da bi učbenik in delovni 

zvezek skupaj z vami v roke radi jemali tudi vaši učenci in da bi v njem našli kaj 

zanimivega zase, predvsem pa, da bi po koncu šolskega leta še kdaj segli po njem 

in prebrali iz njega kakšen odlomek ali svoj zapis. In se na pouk slovenščine v 

osnovni šoli spomnili tudi kasneje v življenju, morda zaradi Maksa, Barbare, 

Špele, Roka, Marka in Katarine, njihovih sošolk in sošolcev, ki so pri pouku 

marsikatero ušpičili, bili pa so zvedavi in željni novih informacij. 

Avtorici

Tekmovanje v 

retoričnih spretnostih 

I 

(Učbenik, str. 8) 

CILJI 

Učenci 

• tiho berejo in razčlenjujejo besedilo, 

• ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, 

• povedo svoje mnenje in ga utemeljijo. 

SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI 

POSLUŠANJE 

Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju. 

Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih. 

Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje. 

GOVORJENJE 

Predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije. 

Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ... 

Opisujejo svoja občutja. 

Identificirajo se s knjižnimi junaki. 

Ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila. 

Besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju. 

BRANJE 

Berejo besedilo in odgovore, ki so jih napisali. 

PISANJE 

Odgovarjajo na vprašanja. 

DIDAKTIČNE ZAMISLI 

Učenci predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije. 

Predstavijo pravila tekmovanj. 

Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ... 

Opišejo svoja občutja, ki so jih imeli pred tekmovanjem, priprave, kdo jih je za 

tekmovanje navdušil, kje so izvedeli za tekmovanje ... 

Pripovedujejo o tekmovanju in dosežkih.

Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju (Tekmovanje v retoričnih spretnostih). 

Junake Barbaro, Špelo in Maksa so učenci spoznali že lani, pri pouku slovenščine pa 

jih bodo spremljali tudi letos. 

Posvetimo jim več pozornosti. 

Učenci predstavijo junake, kot so si jih zapomnili od lani ali pa kot jih vidijo v svoji 

domišljiji. 

Kakšna je njihova zunanjost 

Kje živijo 

S katerimi hobiji se ukvarjajo 

Kakšen odnos imajo do drugih ljudi 

Kako se počutijo v razredu 

Kako jih sprejemajo sošolci 

Učenci jih poskušajo opisati ob pomoči podatkov, ki so jih prebrali v besedilu, in 

podatkov, ki so si jih zapomnili lani. 

DELO Z UČBENIKOM IN DELOVNIM ZVEZKOM 

Učenci poslušajo zgodbo. 

Pri branju pravilno izgovarjajo besede. 

Podčrtajo besede, ki jih ne razumejo: retorične spretnosti, kviz, ekipa, komedija, 

nasprotniki, voditelj, komisija ... 

Razložijo pomen teh besed, razlago lahko poiščejo tudi v SSKJ. 

Učitelj vodi pogovor o pojmu retorična spretnost. 

Kakšne spretnosti imajo ljudje 

Kdo je retorično spreten v razredu 

Kakšne lastnosti ima tak učenec 

Ali so tudi sami retorično spretni 

Bi se lahko pomerili med seboj v tej spretnosti 

Ali je lažje tekmovati v motoričnih ali retoričnih spretnostih 

Kakšne spretnosti imajo še učenci v razredu 

Učenci pozorno preberejo vprašanja v učbeniku, se pogovorijo o njih in nanje 

odgovorijo. 

Odgovore o prebranem besedilu lahko zapišejo v zvezek (1. naloga). 

Razložijo besedne zveze: govoriti kot namazan, imeti glavo in rep, beseda je vaša ... 

Pripovedujejo o pomenu določene besedne zveze in jo ob nestrinjanju sošolcev skušajo 

dopolniti. 

V skupinah narišejo smešne ilustracije k danim besednim zvezam. 

Razložijo, zakaj teh besednih zvez ne moremo razumeti dobesedno. 

Razložijo, kaj pomeni razumeti besedno zvezo v prenesenem pomenu. 

Razložijo, na katere dele razdelimo besedilo. 

Povedo, zakaj mora imeti besedilo uvod, jedro in zaključek. 

Preberejo besedilo Tekmovanje v retoričnih spretnostih in poskušajo določiti uvod, 

jedro in zaključek. 

Pripovedujejo, o čem so na tekmovanju govorili Špela, Maks in Barbara. 

Katero od predstavljenih tem bi si izbrali tudi sami Svojo izbiro utemeljijo.

c 

Učenci naj si ogledajo kakšno tekmovanje na TV in o njem pripovedujejo. Damo jim 

teden dni, da pozorno spremljajo program. Po ogledu kviza oziroma tekmovanja 

napišejo pripoved. 

POBUDE 

LITERATURA 

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) v knjižni ali v e-obliki. 

ZAPISKI

1 

Opis 

osebe 

(Učbenik, str. 10; DZ, str. 6) 

CILJI 

Učenci 

• tiho berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, 

• tvorijo kratka neumetnostna besedila (opis osebe), 

• poslušajo posneta besedila, in sicer opis osebe, 

• po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, 

• poslušajo neumetnostno besedilo, 

• v besedilu prepoznajo bistvene podatke. 

SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI 

POSLUŠANJE 

Poslušajo posnetka št. 2 in 3 na CD-ju. 

GOVORJENJE 

Pripovedujejo o osebah iz zgodbe. 

Tvorijo kratke opise oseb. 


BRANJE 

Berejo opis osebe. 

PISANJE 

Zapišejo opis osebe. 

Didaktične zamisli 

p 

Didaktična igra: Kdo je to 

Učitelj opiše znano osebo in učenci poskušajo ugotoviti, za katero osebo gre. 

Osebe v nadaljevanju opisuje tisti učenec, ki je uganil opisano osebo. 

Didaktično igro lahko zamenjamo tako, da si eden od učencev zapiše ime osebe na 

listek, sošolci pa ga sprašujejo, za koga gre. Odgovarja le z DA ali NE. Igro nadaljuje 

tisti učenec, ki je uganil osebo. 

Didaktična igra: Kaj manjka 

Učenci se postavijo v dve vrsti. Nekaj časa se pozorno opazujejo. 

Na znak se obrnejo s hrbtom drug proti drugemu in nekaj na sebi spremenijo, odpnejo 

jopico, si razpustijo lase itn. Na znak se spet obrnejo drug proti drugemu. Učenci 

poskušajo ugotoviti čim več sprememb drug na drugem. 

10

Didaktična igra: Kdo sem 

Učenci si na hrbet pritrdijo listek. Drug drugemu na list napišejo ime znane osebe, 

ne da bi tisti, ki ima ime na hrbtu, vedel, za katero osebo gre. Ko imajo vsi imena, 

sprašujejo drug drugega, kdo so. Učenci odgovarjajo z DA ali NE. Zmagovalec je tisti, 

ki prvi ugane, kdo je. Igro izgubi tisti, ki imena ne ugane oziroma ga ugane zadnji. 

Delo z učbenikom in delovnim zvezkom 

Učitelj usmeri pozornost na učence v razredu. 

Kako bi opisali svojega prijatelja ali sošolca 

Učenci prosto opisujejo svoje prijatelje ali sošolce. Pozorni so na čim več podrobnosti. 

Opisujejo zunanje in tudi osebnostne značilnosti. Pri opisovanju so natančni, odkriti, 

a ne žaljivi. 

Učitelj zavrti posnetek št. 2 na CD-ju. 

Barbara: Živjo! Sem Barbara Svet. Še teden dni in začnejo se počitnice. Ampak do takrat 

imamo še veliko dela. Prijavila sem se na tekmovanje v retoriki, in če bom imela srečo, 

grem na tabor v Tamar. In med tem časom, ali mi verjamete, bom dobila sestrico. Ja, 

sestrico, to že vemo, in naša družina bo štiričlanska. Joj, kako razburljive počitnice me 

čakajo. 

Špela: Sem Špela Cerar. V spričevalu bom imela same petice, to že vem. Čeprav mi sošolci 

včasih še pravijo, da sem piflarica, mi je vseeno. Končno, učim se zase. In če hočem 

postati zdravnica kot moja mamica in pred njo babica, potem mi ne preostane drugega, 

kot da se učim še naprej. 

Maks: Sem Maks Podlesnik. Stanujem v Rjavi ulici. Končno smo kupili stanovanje in 

mislim, da se ne bomo več selili v Nemčijo. Slovenija je najlepša dežela. To pravi tudi 

moja mama, čeprav je Nemka. Očka pa tako ne more več brez vsakodnevne rekreacije 

na Golovcu. 

Po poslušanju učenci odgovarjajo na vprašanja v 4. nalogi. 

Vprašanje pozorno preberejo in oblikujejo natančne odgovore. 

Svoje mnenje utemeljijo. 

Pripravijo SSKJ, poiščejo besedo piflarica in preberejo razlago zanjo. 

Iščejo ustreznejše izraze. 

Pogovorijo se, ali je vljudno, da sošolce tako imenujemo. 

Iščejo sopomenke za besedo rekreacija. 

Povedo, ali se ukvarjajo z rekreacijo. 

Predstavijo se svojim sošolcem. Govorijo o svojih načrtih, željah, uspehih, razočaranjih, 

opišejo svojo zunanjost (učbenik, str. 11, 5. naloga). 

Preberejo besedilo Ime mi je Maks v učbeniku na str. 12. 

Odgovarjajo na vprašanja o Maksu v učbeniku na str. 12, 1. naloga. 

11

Preberejo pravilo, kaj je opis. 

 

Opis osebe je besedilo, v katerem predstavljamo njeno zunanjost, kraj bivanja, 

način življenja. 

Učenci v 2. nalogi v DZ dopolnijo manjkajoče podatke o predstavljenih osebah. 

Napišejo vprašanja o Barbari, Maksu in Špeli in jih zastavijo sošolcu (3. naloga). 

Opišejo najboljšega prijatelja, lahko tudi športnika, pisatelja ... (4. naloga). 

Poslušajo posnetek št. 3 na CD-ju in izberejo sliko, ki sodi k opisu (5. naloga). 

Moški z gostimi temnimi lasmi je srednjih let. Njegov pogled zakrivajo temna očala. Toda 

njegov značaj vseeno ne ostaja skrit. Izdajajo ga kretnje in izrazita mimika obraza. Je 

temperamenten, odločen in prepričljiv. Oblači se športno, kar še poudarja njegov osebni 

stil. 

Dopolnijo manjkajoče povedi z utemeljitvami (6. naloga). Besedilo glasno preberejo in 

se v paru pogovorijo ter utemeljujejo svojo izbiro. 

Pobude 

Didaktična igra 

Na kartonček napišejo miselni vzorec To sem jaz, vendar ne navedejo svojega imena. 

Izžrebajo lističe. S pomočjo miselnih vzorcev, ki so jih napisali, poskušajo ugotoviti, za 

katere sošolce gre. Zmagovalec je tisti, ki prepozna največ sošolcev. 

To sem jaz (opis osebe) 

Priprava na opis osebe. 

Učenci se v paru pogovorijo, katero osebo bodo opisali. Lahko izbirajo med sošolci, 

prijatelji, sorodniki ali znanimi osebnostmi. Opišejo lahko tudi sebe. 

Ponovijo, na kaj morajo biti pozorni pri opisu osebe. Ogledajo si miselni vzorec, ki so 

ga pripravili. 

Pišejo samostojne opise oseb. Pozorni so na slovnična pravila, velike začetnice in ločila. 

Besedilo ob zaključku še enkrat preberejo in popravijo napake. 

Zamenjajo besedilo s sosedom v klopi in s svinčnikom popravijo napake. Šele nato 

besedilo oddajo učitelju. 

Učenci preberejo svoje opise To sem jaz. 

12

Komentirajo, ali so to opisi osebe, kaj je napisano dobro, kaj bi spremenili in kaj 

popravili. 

Najboljši opis predlagajo za objavo v šolskem časopisu. 


Učenci pripravijo sliki dveh oseb (iz časopisa ali revije) in sestavijo kratka opisa. 

Naslednjo uro bodo sošolci poskušali ugotoviti, kdo je kdo. 

Literatura 

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 

Zapiski 

13

2 

Opis prostora 

Barbarina soba 


Cilji 

Učenci 

• berejo opis prostora, 

• po branju odgovarjajo na vprašanja, 

• sami tvorijo podobno besedilo, 

• poslušajo opis prostora, 

• po poslušanju poskušajo prepoznati prostor, ki je bil opisan, 

• sami napišejo kratko besedilo (opis prostora). 

Sporazumevalne dejavnosti 

POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki opisujejo prostor. 


GOVORJENJE 

Tvorijo opise prostora. 


BRANJE 

Preberejo opis prostora. 

PISANJE 

Zapišejo opis prostora. 


Učitelj prinese v razred več fotografij iz revij, kjer so kuhinje, dnevne sobe, kopalnice itn. 

Učenci opišejo prostor s pomočjo fotografije, ki jo imajo pred seboj. 

Pozorno opazujejo razred in ga opišejo. Opisujejo na ta način, da eden od učencev 

začne, drugi ga dopolnijo. 

Opisujejo še druge šolske prostore, to je hodnik, knjižnico, telovadnico ... 

Učitelj razdeli učencem več slik otroških sob iz revij. Učenci izberejo sobo, v kateri bi 

najraje živeli. Opišejo jo in utemeljijo svojo izbiro. 

14


V učbeniku na str. 13 preberejo opis Barbarine sobe. 

Ko preberejo besedilo, poskušajo Barbarino sobo narisati na tablo. Vsak od poklicanih 

učencev nariše del sobe, drugi ga dopolnijo. 

Ko so s sliko zadovoljni, jo znova opišejo. 

Eden od učencev postavlja vprašanja, drugi odgovarjajo. 

Je Barbarina soba velika 

Kaj je na tleh in kaj na steni 

Katera slika visi nad posteljo 

Kam gleda okno 

Kaj ima shranjeno v lončkih na mizi 

Katere rože so v vazi 

S čim ima pregrnjeno posteljo 

Katere igrače so na postelji 

Kakšna je omara 

Kje je oglasna deska 

Kaj je obešeno na njej 

Kaj je shranjeno v pleteni skrinji 

Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 13 in ugotovijo, o čem govori besedilo, kdo 

pripoveduje, kaj je za tako vrsto besedila značilno. 

Učenci preberejo pravilo v učbeniku na str. 13 in ponovijo. 

Pri opisu prostora smo pozorni na to, kakšen je prostor, opisujemo njegov 

namen, razporeditev predmetov, kdo ga uporablja. 

Dopolnijo besedilo z manjkajočimi podatki o Barbarini sobi (DZ, str. 7, 1. naloga). 

Preberejo trditve o Barbarini sobi in obkrožijo ustrezne (DZ, str. 7, 2. naloga). 

Poslušajo opis prostora na CD-ju (posnetek št. 4) in izberejo ustrezno fotografijo (DZ, 

str. 8, 4. naloga). 

Spalnica je precej majhna, zato je v njej izkoriščen vsak delček prostora. Na sredi je 

velika družinska postelja, nad njo pa se druga nad drugo razprostirata polici, kjer so 

svoje mesto našle knjige, dragocene družinske fotografije, pa tudi mali plišasti panda. 

Na spodnji stenski polici sta pritrjeni beli nočni lučki, ki s svojo svetlobo razsvetljujeta 

prostor. Levo od postelje stoji garderobna omara. V sobi je kljub pomanjkanju prostora 

našla svoje mesto tudi vaza z rožami, ki so jo postavili na nočno omarico na levi strani 

postelje. 

15

Pobude 

Pisno opišejo svojo sanjsko sobo ali svojo sobo v daljni prihodnosti (DZ, str. 8, 6. in 7. 

naloga). 

Sobo tudi narišejo. 

V skupinah preberejo opise sanjskih sob. Izberejo najboljši opis in ga preberejo na glas. 

Ustno opišejo sobo, kakršno bi radi imeli čez veliko let. 

Domača naloga: Moja soba 

Opišejo svojo sobo, pred tem pa si pripravijo miselni vzorec, na kaj bodo pozorni pri 

opisu prostora. 

Zapiski 

16

Pripoved 

Stran iz Špelinega dnevnika 


3 

Cilji 

Učenci 

• spoznajo, kakšen pomen ima pisanje dnevnika, in pripovedujejo o lastnih izkušnjah, 

• berejo neumetnostno besedilo, 

• besedilo primerjajo z drugim besedilom, 

• prepoznavajo bistvene elemente opisa in pripovedi, 

• tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora ter pripoved o dogodku v 

obliki dnevniškega zapisa, 

• svoja besedila preberejo, 

• povedo, ali so besedila popolna ali ne, kaj jim manjka, 

• pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 

• miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, 

• pri tem besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki berejo Špelino pismo. 

GOVORJENJE 

Tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora in pripoved o dogodku. 

Ocenjujejo in primerjajo opise in pripovedi. 

BRANJE 

Berejo neumetnostno besedilo. 

PISANJE 

Izdelajo miselni vzorec in pišejo pripovedi. 

Pišejo dnevnik. 


Utrjevanje in poglabljanje. 

Povedo, kaj so opisovali na prejšnjih urah. (Osebo in prostor.) 

Učenci ponovijo, kaj je značilno za opis osebe in kaj za opis prostora. 

Pri opisu osebe so pozorni na njeno zunanjost, kraj bivanja, način življenja ... 

w 

17

Pri opisu prostora so pozorni na to, kakšen je, kakšne lastnosti ima, njegov namen, 

razporeditev predmetov ... 


Učitelj prebere pripoved iz Špelinega dnevnika. 

Po poslušanju učenci poskušajo ugotoviti, ali gre za opis ali kaj drugega. 

Učenci poiščejo pripoved v učbeniku na str. 14 in preberejo naslov Pripoved. 

Znova tiho in glasno preberejo Špelino pripoved. 

Odgovorijo na vprašanja o prebranem besedilu v učbeniku na str. 15 (2. naloga) in 

poskušajo čim bolj natančno odgovoriti na vprašanja o pripetljaju z Merljakovim 

psom. 

Poskušajo ugotoviti, v čem se pripoved in opis razlikujeta. 

Primerjajo Maksov opis Ime mi je Maks in Špelino pripoved. Poskušajo najti čim več 

razlik. Ali obstajajo tudi podobnosti 

Oblikujejo pravilo, kaj je pripoved, in pravilo preberejo še v učbeniku. 

Za pripoved je značilno, da sporočevalec pripoveduje o dogodkih, ki so se 

zgodili v preteklosti. 

Preberejo pravilo, kaj je pripoved. 

Primerjajo podatke za opis osebe in pripoved o osebi v učbeniku na str. 15, sami 

poiščejo čim več primerov za posamezno trditev. 

Pripovedujejo o razlikah med pripovedjo o dogodku med odmorom in opisom 

hodnika. 

Pripovedujejo o dogodku, ki jim je ostal najbolj v spominu. 

Opisujejo kraj, kjer se je ta dogodek zgodil. 

Pozorno poslušajo in poskušajo ovrednotiti ustno sporočanje – ali gre za opis ali 

pripoved. 

Preberejo besedili, eno je opis in drugo pripoved. Poskušajo ugotoviti, v čem se besedili 

razlikujeta (DZ, str. 8, 3. naloga). 

Kdaj gre za opis in kdaj za pripoved Utemeljijo svojo izbiro. 

Razdelijo se v skupine. Vsaka skupina pripravi tri kratka besedila, in sicer vsak učenec 

v skupini po eno: opis osebe, opis prostora in pripoved o dogodku. 

Kratke opise in pripovedi zapišejo. Preberejo jih v skupini in ovrednotijo delo. 

So upoštevali razliko med opisom in pripovedjo (Učbenik, str. 15, 4. in 5. naloga.) 

18

Primerjajo besedili o Brini, pripoved in opis (DZ, str. 9, 4. naloga) in odgovorijo na 

vprašanja v 5. nalogi. Utemeljijo, kdaj gre za opis in kdaj za pripoved. 

Pobude 

Učenci napišejo pripoved o včerajšnjem dogodku med odmorom (lahko tudi o 

današnjem, če je odmor že mimo). Ko končajo, zamenjajo delovne zvezke in popravijo 

napake, ki jih je naredil sošolec. 

Domača naloga 

Po pogovoru s kakšno osebo (mamo, teto, sosedom ...) napišejo kratko pripoved o 

dogodku, ki ga je ta oseba doživela. 

Zapiski 

19

4 

Priprave na govorni nastop 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo in gledajo pogovore, 

• presojajo vljudnost sogovorcev, 

• povedo, kakšno je čustveno ozračje pogovora, 

• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazec (prijavnico), 

• ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga 

ustno upovedijo ter tako ustno obnovijo, 

• ob učiteljevi pomoči izpolnjujejo obrazce. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 

Ocenjujejo in presojajo vljudnost sogovorcev. 

BRANJE 


PISANJE 

Izdelajo miselni vzorec. 

Izpolnjujejo prijavnice. 


Učenci pripovedujejo, kaj je govorni nastop, kako se nanj pripravimo, kdo izbere 

temo, o čem bi na nastopu najraje govorili, na kaj morajo biti še posebno pozorni, 

kako premagajo tremo, kako se počutijo pred nastopom, kdaj so bili s svojim nastopom 

zadovoljni in kdaj ne, kaj so želeli popraviti ali spremeniti. 

20


Učitelj predvaja posnetek št. 5 na CD-ju. Učenci poslušajo besedilo. 

Barbara: Špela, strah me je. Prav žal mi je, da sem se prijavila na tekmovanje v 

govorništvu. Konec me bo od treme. 

Špela: Ne nori. Zagrizli smo v to in ne bomo odnehali. Vztrajali bomo do zmage. 

Maks: Zmagati ali izgubiti. To je zdaj vprašanje 

Barbara: Niti ne vem, o čem naj govorim. Učiteljica je obljubila, da nam bo pomagala, 

zdaj pa je že ves teden ni. Zdi se mi, da je spet odšla na seminar. 

Špela: Na učitelje se ne zanašaj. Vedno in povsod se zanesi le nase. Čez teden dni bo 

tekmovanje v retoriki. Najboljša skupina bo nagrajena z enotedenskim taborom v 

Tamarju. Barbara, dobro nas poglej. Čez en teden smo kuhani in pečeni pod Julijskimi 

Alpami. 

Barbara: O čem pravita, da bosta govorila 

Maks: Jaz bom govoril o filmu. Ko bom velik, bom slavni filmski igralec. Punci, še tepli 

se bosta za moj podpis. 

Špela: Predstavila bom Kristino Brenkovo. Prebrala sem vse njene knjige in povem vama, 

res so dobre. 

Barbara: Kako se lahko tako visoko ceniš Joj, čisto sem obupana. Ne bo mi uspelo. 

Špela: Govorila boš o svojem največjem, najbolj čudovitem in sploh naj naj dogodku in 

pika. Začnimo. 

Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu v učbeniku na str. 17, 2. naloga. 

V SSKJ poiščejo razlage za manj znane besede (DZ, str. 10, 2. naloga). 

Pojasnijo svoja občutja. 

Kdaj imaš tremo 

Kdaj zaupaš vase 

Kdaj se zaneseš na druge 

Kdaj vztrajaš do konca 

Kdaj se pohvališ 

Kdaj si najbolj obupan 

Kdaj verjameš, da boš zmagal 

Učbenik, str. 17, 3. naloga. 

Ogledajo si prijavnico v učbeniku na str. 16, jo natančno preberejo in razložijo, kaj je 

napisano na njej. 

Sami vpišejo svoje podatke v prijavnico v DZ na str. 10, 1. naloga. 

Pripovedujejo, ali so se sami že kdaj prijavili na tekmovanje ali izpolnili kakšno drugo 

prijavnico. 

Učenci se v parih pogovorijo o podatkih, ki so jih vpisali. 

So lahko izpolnili vse rubrike 

Katerih niso Zakaj 

21

Učenci ustno ponovijo, kako poteka priprava na govorni nastop. 

V dvojicah določijo vrstni red, po katerem poteka priprava na govorni nastop (DZ, str. 

11, 3. naloga). 

S sošolcem preverita, ali imata podoben vrstni red. V čem se razlikuje Utemeljita 

izbiro. 

Pobude 

Učitelj prinese v razred več različnih prijavnic za športne dejavnosti, kulturne prireditve, 

izlete itn. Učenci jih v skupini izpolnjujejo. 

Pazijo, da so podatki pravilni in da so prijavnice natančno izpolnjene. 

Doma poiščejo več različnih prijavnic za tekmovanja, naročilnic za knjige itn. in jih 

prinesejo v šolo. Zamenjajo si jih s sošolci in jih izpolnjujejo (izpolnjene prijavnice 

prečrtajo, da ne pride do zlorabe). 

Literatura 


Zapiski 

22

Uradno pismo 


5 

Cilji 

Učenci 


• berejo uradno pismo, 

• utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je pismo uradno, 

• odgovarjajo na vprašanja, 

• se pogovarjajo o govornih nastopih, 

• primerjajo različna uradna pisma, 

• ugotavljajo razlike in podobnosti med njimi, 

• utrjujejo pojem uradno in neuradno pismo, 

• pišejo uradna in neuradna pisma, 

• berejo neuradno pismo, 

• pišejo pisma v obliki elektronske pošte. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce. 

GOVORJENJE 

Pripovedujejo o govornih nastopih. 

Utemeljujejo svoje ugotovitve. 


BRANJE 

Tiho in glasno berejo neumetnostno besedilo. 

o 

PISANJE 

Zapišejo razlike med uradnim in neuradnim pismom. 

Pišejo uradna in neuradna pisma. 

Pišejo pisma v obliki elektronske pošte. 


Učitelj prebere poljubno uradno pismo, ki je prišlo na šolo. Projicira ga na tablo. Učenci 

so pozorni na zapis uradnega pisma. 

23

Emica Koritko 

Zavod za ohranitev starega mestnega jedra 

Koper 

Osnovna šola Koper 

Šolska 5 

Koper 

V Kopru, 6. oktobra 2007 

Spoštovana gospa knjižničarka, 

zdi se, da je vaša knjižnica zadnje čase tako zaposlena s prostorskimi težavami, da 

pozablja na probleme izposoje knjig vozačev, ki morajo takoj po pouku na avtobus. 

Dogaja se, da nekateri vozači zaradi kratkega časa obratovanja knjižnice ne morejo priti 

niti do knjig, ki naj bi jih prebrali za domače branje. Ker postaja ta problem vsak dan bolj 

pereč, vas pozivam, da nekaj ukrenete. Predlagam, da sklenete dogovor s prevoznikom 

ali pa odprete knjižnico kljub gradbenim delom med poukom in učencem omogočite, da 

si takrat sposodijo knjige. 

Vljudno vas pozdravljam, 

mag. Emica Koritko 

Pogovor 

Kdaj dobimo oziroma pošljemo uradno pismo 

Kaj sporočamo z uradnim pismom 

Na kakšen način si uradno pismo lahko pošiljamo (Po pošti, internetu, faksu.) 

Kaj je priponka (Vprašanje postavimo, če učenci omenijo elektronsko pismo.) 


Učenci preberejo uradno pismo gospe Poloni Kozole v učbeniku na str. 18. 

Odgovorijo na vprašanja. 

Kdaj je bilo pismo poslano 

Kdo je naslovnik oziroma prejemnik in kdo pošiljatelj 

Kaj je predmet pisma 

Preberejo priponko in se pogovorijo o njeni vsebini. 

Kakšen naslov ima priponka 

Katere teme lahko izberejo učenci tekmovalci za govorni nastop 

Kakšen naj bo učenčev govorni nastop 

24

Katere pripomočke lahko uporablja 

Kaj je knjižni jezik 

V čem se knjižni in pogovorni jezik razlikujeta 

Koliko časa lahko učenec govori 

Zakaj je govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek 

Kako je oblikovana skupna ocena nastopajočih 

Kdo je zmagovalec, če sta dva tekmovalca ocenjena z enakim številom točk 

Učenci preberejo uradno pismo – odgovor Polone Kozole. 

Sodelujejo v pogovoru. 

Kdo je pošiljatelj, kdo naslovnik oziroma prejemnik 

Kdaj je bilo pismo poslano 

Kaj pomeni besedica Re (Okrajšava za angleško besedo Reply – odgovor nekomu.) 

Ali ima tudi to pismo priponko 

Kaj gospa Kozole sporoča gospodu Podržaju 

Delo v paru. 

Učenci še enkrat tiho preberejo obe uradni pismi in priponko ter tiho odgovarjajo na 

vprašanja v učbeniku na str. 20 in 21, 3. in 4. naloga. 

Glasno preberejo pravilo, katere so najpomembnejše prvine govornega nastopa, in se 

o njih pogovorijo. 

Ko govorno nastopamo, so pomembne prvine hitrost govora, premori med 

besedami, poudarki. Te spremljajo govor in jih slišimo. 

Uradna pisma najpogosteje prihajajo po pošti. 

Učenci preberejo uradno pismo na str. 22. 

Poročajo. Kdo je pošiljatelj in kdo naslovnik, kdaj je bilo pismo poslano in o čem 

govori 

Pozornost otrok usmerimo na oblikovno stran pisma. 

Kako si prvine v pismu sledijo 

Koga prej zapišemo, pošiljatelja ali naslovnika 

Na kateri strani pisma je zapisan datum 

Zakaj začnemo sporočilo s pozdravom 

Kje se podpiše pošiljatelj 

Poudarimo, da je tak zapis uraden. 

Ustno primerjajo uradni pismi, ki prideta po navadni in elektronski pošti. 

Preberejo, v čem sta si pismi podobni in v čem različni (učbenik, str. 22, 6. naloga). 

Učenci pred reševanjem nalog v delovnem zvezku ponovijo. 

Kaj je neuradno pismo 

So ga že kdaj dobili 

25

Kdo jim ga je poslal 

So na pismo odgovorili 

V čem se neuradno pismo razlikuje od uradnega 

Učitelj prebere odlomek iz neuradnega pisma. 

Draga Ajša, 

v naši knjižnici so same težave. Ker so podrli steno in zdaj razširjajo prostor, si knjig sploh 

ne moremo več sposojati. Knjižnica je odprta le po pouku, ko delavci odidejo, takrat pa se 

tudi vozači že peljemo domov. Zadnjič bi morala prebrati knjigo Košarkar naj bo, pa je 

nisem dobila. Jutri pa imam govorni nastop. Ti profesorji so res čudni. Nič ne razumejo. 

Lep pozdrav, 

Mila 

V Kopru, 5. oktobra 2007 

Učenci potrdijo, da gre za neuradno pismo. 

Učenci tiho preberejo Špelino pismo v učbeniku na str. 23. 

Pogovorijo se o pismu, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, kdaj je bilo pismo 

napisano, kje je viselo. 

Primerjajo uradno in neuradno pismo (učbenik, str. 23, 1. naloga) in ugotovijo osnovne 

razlike. 

Učenci zapišejo podatke v tabelo in primerjajo uradno in neuradno pismo (DZ, str. 11, 

1. naloga). 

Svoje zapise preberejo, jih primerjajo s sošolci in po potrebi še dopolnijo. 

Dopolnijo nedokončane povedi – kako profesor nagovori naslovnika in kako naslovnika 

nagovori Špela. 

Katere spoštljive izraze uporablja profesor 

Zakaj jih Špela ne uporablja 

Zakaj piše profesor Vam z veliko začetnico 

Ali take izraze uporablja tudi Špela 

Kako se poslovi profesor v uradnem pismu in kako Špela v neuradnem (DZ, str. 12, 1. 

naloga) 

Delo v dvojicah. 

Ustno sestavljajo uradna in neuradna pisma. 

Pisma zapišejo. 

Napišejo uradno pismo učiteljici (DZ, str. 12, 3. naloga). 

Neuradno pismo z enako temo napišejo sošolcu ali sošolki (4. naloga). 

26

Berejo uradna in neuradna pisma. 

Primerjajo jih in vrednotijo. 

Pobude 

Delo v računalniški učilnici. 

Elektronska pošta. 


Kdaj pošiljamo elektronsko pošto 

V čem se elektronska pošta razlikuje od uradnih in neuradnih pisem, ki jih pošiljamo 

po pošti 

Če je le mogoče, naj gredo učenci v računalniško učilnico in pišejo elektronsko pismo 

sošolcu (prijatelju, sorodniku ...), DZ, str. 13, 5. naloga. 

Naloga v delovnem zvezku je informativna, če ni mogoče delo v računalniški učilnici. 

Berejo elektronska pisma, jih vrednotijo, pogovorijo se o vsebini in obliki. 

Zapiski 

27

6 

Špeline priprave na 

govorni nastop 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo ali gledajo govorni nastop, 

• odgovarjajo na vprašanja o vsebini govorjenega besedila, 

• presodijo govorni nastop, 

• povedo, kakšno je čustveno stanje govorca. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 

Odgovarjajo na vprašanja o vsebini govornih nastopov. 

Presodijo vsebino govornega nastopa. 

Povedo, kakšno je čustveno stanje govorca. 

BRANJE 

Preberejo svoje zapise v delovnem zvezku in preverijo pravilnost. 

PISANJE 

Izpolnjujejo in zapisujejo podatke o govornem nastopu. 


Učenci ponovijo, kakšen je uspešen govorni nastop. 

Pripravijo govorni nastop in upoštevajo prvine nastopanja. 

Učitelj lahko govorni nastop posname in učencem predvaja primer uspešnega govornega 

nastopa. 

Ob primeru govorni nastop komentirajo. 


Učitelj predvaja posnetek Špelinega govornega nastopa na CD-ju (posnetek št. 6). 

28

Zelo rada berem. Vsak prosti trenutek izkoristim za branje. Zaradi tega me sošolci včasih 

zbadajo in celo očka mi sem in tja reče, naj čuvam oči, saj so le ene. A moje oči zaradi 

branja ne trpijo in tudi sošolci se bodo navadili name, kajti jaz branja ne bom zamenjala. 

Knjige se pogovarjajo z menoj, ko sem sama, ko mi je dolgčas in ko sem vesela. Junaki v 

njih se prav tako kot jaz znajo smejati na vsa usta in si na skrivaj brisati solze. 

Ko sem bila majhna, sem odkrila pisateljico Kristino Brenkovo. Uživala sem, ko mi 

je mami brala iz knjige Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, kajti zdelo se mi je, da 

junaki, ki so skriti v knjigi, zvečer, ko zaprem oči, vstopijo v mojo sobo in se dolgo v noč 

pogovarjajo z menoj. Delfino sem v prvem in drugem razredu brala že sama in potem 

sem iskala nove knjige, ki jih je napisala pisateljica Kristina Brenkova. Prav vse so mi bile 

všeč. Srebrna račka – zlata račka, Prva domovina, Prigode koze Kunigunde, Tuja dežela 

in še bi jih lahko naštevala. 

Ko sem hodila v tretji razred, je Kristina Brenkova praznovala devetdeseti rojstni dan. 

Takrat je izšla knjiga Obdarovanja, kjer so zbrane njene najlepše zgodbe. Tisto leto me je 

pod novoletno smrečico čakala prav ta knjiga. Ko se je pod srebrnim papirjem pokazala 

modra knjiga z deklico, ki v peharju nosi rdeča jabolka, sem bila neznansko srečna. 

Knjiga Obdarovanja se začne s pripovedjo Golobje, sidro in vodnjak. To je zgodba o 

Andreju, njegovi mami in očetu, ki ga ni, ker ga je vzela vojna. Andrej očeta zelo pogreša, 

mama pa mora premagati mnogo težav in hrabriti sina, ki kar naprej zahteva odgovore 

na zamotana vprašanja o življenju. Pisateljica govori o svetu, ki ga nosimo vsi otroci v 

sebi. Tako kot Andrej si tudi mi postavljamo vprašanja, zakaj, kje, kdaj, in mislim, da 

nima vsak tako dobre mame, da bi vedno našla čas in prijazno besedo. Fant pogosto 

razmišlja o očetu, ki ju je zapustil. V mislih ga vidi kot pogumnega junaka, ki se bori 

do zadnjega diha. Andrej si želi, da bi bil njegov oče tak in noče sprejeti resnice, da ju je 

zapustil, ker mame ni imel več rad. 

V nadaljevanju v knjigi Obdarovanja preberemo pravljico Deklica Delfina in lisica 

Zvitorepka. Pisateljica pripoveduje o deklici Delfini, ki je doživela prometno nesrečo in 

potuje od Ponedeljkove do Sobotne ceste z zlatim ključkom okoli vratu. Na poti srečuje 

pravljična bitja, ki jih poznamo iz drugih pravljic. Ob njej stopa lisica Zvitorepka, ki 

pozna mnogo modrih besed. 

Zakaj ima deklica okoli vratu zlat ključek, izvemo šele, ko odpremo zadnjo stran. Zlati 

ključek odpira vrata v zlato materino srce. 

Tudi pravljica o Maticu, ki na hrbtu srebrne račke leti tja, kjer se ji bo uresničila želja, da 

bi postala zlata račka, je pravljica, ki jo lahko beremo vedno znova in se je ne naveličamo. 

Junaki Jakob Grozni, zajec Damjan, čenča Marenča, ded Vseved, Klatipsiček, riba 

Zlatoustka, Zlatorog in še kdo, varno spremljajo Matičevo in račkino popotovanje. Vsi so 

polni zlatih misli in prijaznih besed. 

Prva domovina, ki sledi, prinaša spomine na mamo in očeta, Poldko in teto Mimo, dedka 

in babico, na zelene horjulske griče, travnike in potoke. Ob prebiranju tega besedila 

čutimo topel veter, vonj pokošene trave, prah, ki se dviga na podstrešju, in vonj toplega 

kruha ... 

V zadnjem delu knjige pa spoznamo pisateljico Kristino Brenkovo kot babico, ki ima v 

prsih mlado srce in se ob njej vnuki počutijo varne. 

Tako kot v knjigi Obdarovanja bo tudi v resnici Kristina Brenkova vedno ostala deklica, 

ki se pogovarja z bralci, ko so sami in nimajo nikogar, ki bi jih poslušal. 

29

Učenci po poslušanju odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 24, 2. naloga. 

Obnovijo Špelin govorni nastop. 

Pri ponovnem poslušanju si zapišejo manj znane besede, ki jih razložijo s pomočjo SSKJ. 

Odgovore na vprašanja iz učbenika na str. 24 učenci zapišejo v zvezek. 

Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 14. 

Po sklopih ocenijo Špelin govorni nastop: govor, jezik, pripoved, temo (1. naloga). 

Svoje mnenje utemeljijo in ga primerjajo s sošolci (2. naloga). 

Skrbijo za pravilen izgovor besed, 3. naloga. 

Učitelj projicira Špelin govorni nastop na tablo in da učencem kopijo besedila. 

Učenci preštejejo odstavke (4. naloga). 

Prepišejo zadnji odstavek. 

b 

Pobude 

Učenci pripravijo govorni nastop. 

Teme in naslovi. 

Najljubši pisatelj 

Obisk zanimivega kraja 

Nenavadni poklic 

Poznate ljudski običaj 

Nevsakdanja dejavnost 

Zgodilo se je v naravi 

Moj najljubši športnik/pevec/igralec 

Ogledal(a) sem si risanko 

Moja najljubša knjiga 

Tega filma ne smete zamuditi 

Včeraj na televiziji 

Literatura 


Zapiski 

30

Razlikovanje črka – glas 


7 

Cilji 

Učenci 

• poslušajo govorjeno besedilo, 

• so pozorni na izgovarjavo posameznih glasov, predvsem glasu v v različnih položajih. 


POSLUŠANJE 

Učenci posnetek št. 6 na CD-ju. 

GOVORJENJE 

Izgovarjajo posamezne besede. 

BRANJE 

Preberejo besede in so pozorni na izgovor posameznih glasov. 

PISANJE 

Rešujejo naloge v delovnem zvezku. 


Učenci ugotavljajo razlike med črko in glasom, izgovorom in zapisom. 

V dvojicah v zvezek zapisujejo besede, ki se izgovarjajo drugače, kot jih pišemo. 

Navedejo primere za različno izgovarjavo glasu v. 

Primeri: pav/ves/vlak/avto/čevelj/voz/televizija/vzhod ... 


Učenci v skupinah iščejo besede, ki jih drugače pišemo kot izgovorimo, in jih pišejo v 

stolpce na tablo. 

V posamezno skupino zapišejo besede, ki imajo podobne glasove oziroma črke. 

Npr. 

ž: dež, jež ... 

lj: čaplja, fotelj, čevelj, cucelj, pisatelj ... 

nj: krošnja, pladenj, svinja … 

d: plod, nered, napad, nahod … 

31

Učenci pozorno tiho in glasno preberejo svoje primere in jih dopolnijo s primeri 

sošolcev. 

Besede uporabijo v povedih in jih zapišejo (DZ, str. 15, 1. naloga). 

Primer: Dežnik nas varuje pred dežjem. 

Preberejo povedi v DZ na str. 15, 2. naloga. 

Razumevanje prebranega besedila dokažejo s samostojnimi ustnimi primeri. 

Povedi povedo drugače. (Npr. Berem, če le imam čas. Berem v prostem času. Kadar sem 

brez dela, berem.) 

Učenci primerjajo različne povedi, ki pomenijo podobno, in najboljše primere zapišejo 

v zvezek. 

Pobude 

Učenci v skupinah sestavijo slovar besed, ki jih v svojem zvezku pogosto pišejo narobe, 

torej besed, ki se drugače pišejo kot izgovorijo. 

Delajo s knjigo Besede nagajivke. 

LITERATURa 

Tatjana Kokalj: Besede nagajivke. Domžale: Založba Izolit, 2002 

Zapiski 

32

Učenci z drugih šol se 

predstavijo 

8 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo ali gledajo pogovor, 

• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, 

• svoje mnenje utemeljijo, 

• po poslušanju odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila, 

• sami govorno nastopajo na izbrano temo, npr. opišejo poljubno izbran kraj/nenavaden 

poklic/ljudski običaj/nevsakdanjo dejavnost, 

• opišejo poljubno izbrano dogajanje v naravi, pripovedujejo o svojem najljubšem 

športniku/pevcu/igralcu/pisatelju ..., 

• utemeljijo svojo izbiro, 

• obnovijo svojo najljubšo risanko/knjigo/film/TV-oddajo in utemeljijo svojo izbiro, 

• pred govornim nastopom ob pomoči učitelja izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 

• miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa, 

• si pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo, 

• med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in sicer 

razločno, naravno in čim bolj zborno, 

• po govornem nastopu presodijo nastop. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo posnetke št. 7, 8 in 9 na CD-ju. 

GOVORJENJE 

Povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden. 

Utemeljujejo mnenje. 

Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila. 

Govorno nastopajo na izbrano temo. 

Utemeljijo svojo izbiro. 

Med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in 

sicer razločno, naravno in čim bolj zborno. 

Po govornem nastopu sošolcev presodijo njihov govorni nastop. 

BRANJE 

Berejo navodila v delovnem zvezku. 

k 

33

PISANJE 

Pisno odgovarjajo na vprašanja. 


Učenci ponovijo, kaj so o govornih nastopih že slišali, in povedo, kakšna so pravila 

govornih nastopov, kot jih je predlagal učitelj v elektronski pošti (učbenik, str. 18). 

Še enkrat preberejo kriterije v učbeniku na str. 19 in jih obnovijo. 

Kriteriji govornih nastopov naj bodo obešeni na vidnem mestu v razredu. 

Učenci poslušajo posnetek št. 7 na CD-ju. 

Maks: Špela, čestitam. Bila si izvrstna. Na odru si stala kot napovedovalka na televiziji 

in se prijazno smehljala. Zasenčila si vse druge. 

Barbara: Špela, kako ti je uspelo tako mirno govoriti, brez treme, nobenih nepotrebnih 

kretenj Jaz pa sem jecljala in najraje bi kar pobegnila z odra. 

Špela: Pretiravaš, tudi ti si bila čudovita. In kdaj praviš, da si gledala zvezdne utrinke 

Sveti Lovrenc. Še nikoli nisem slišala, da sredi poletja utrinki kar dežujejo na nebu. To 

je bilo res najdoživetje. 

Maks: Kaj pravita o mojih filmskih junakih Predstavil sem vso smetano slovenske 

filmske umetnosti. Z očkom sva preživela ves teden na internetu. 

Špela: Veliko novega sem zvedela. 

Maks: Zdaj je na vrsti še zadnja ekipa iz Prekmurja. Dva fanta in ena punca. Slišal sem, 

da so zelo dobri. 

Špela in Barbara: Pojdimo jih poslušat. 

Učenci odgovarjajo na vprašanja iz učbenika, str. 25, o vsebini pogovora. 

Pogovorijo se o Špelinem govornem nastopu. 

Kako bi ga ocenili oni 

Na zemljevidu si ogledajo, kje so Beltinci, in pripovedujejo o kraju, kjer živi Marko. 

34u

Govorni nastop Marka Flisarja iz Beltincev 


Vsakdo ima svoje vzornike. Vzorniki so ljudje, ki bi jim bili tudi mi radi podobni. Mnogi 

moji prijatelji bi bili radi tako uspešni, kot so nekateri športniki. Tudi jaz se navdušujem 

nad veslačem Iztokom Čopom ali pa nad gimnastičarjem Aljažem Peganom. Ampak 

telovadba mi ni nikoli ležala. Rad tečem, preskakujem ovire, tudi plavam, a ko je na 

vrsti šport z žogo, pogosto delam napako za napako. Ne zadenem koša, spustim gol ali 

pa vržem žogo drugam, kot je treba. 

Zelo rad pa imam matematiko. Ko sem bil star pet let, sem že znal poštevanko. Ne vso, 

ampak množenje z dve, pet in deset mi res ni delalo težav. Danes sem pri telovadbi komaj 

uspešen, pri matematiki pa odličen. Kadar me sošolci zbadajo, češ da sem neroden in 

počasen, se spomnim na Alberta Einsteina. Ne mislim, da sem mu podoben, a vseeno 

sem ga izbral za svojega vzornika. 

Albert Einstein je bil rojen v Nemčiji. A velik del svojega življenja je preživel drugje, saj 

mu Nemčija, ki je bila v tistih časih vojaško usmerjena, ni bila po godu. Albert je bil 

nenavaden otrok. Pri petih letih je težko izgovoril komaj nekaj besed, niso ga zanimale 

igre, ki so se jih igrali drugi otroci, zato je bil pogosto sam in odrinjen. Starši so bili 

zaskrbljeni in prestrašeni, saj so si želeli, da bi imeli srečnega otroka. 

Albert ni maral žoge. Najraje je zlagal kocke in gradil velike gradove ali iz kart sestavljal 

stolpe. Pomembno doživetje v njegovem življenju pa je bilo, ko je odkril kompas. Prav 

kompas ga je navdihnil z idejo, da stoji za vsemi stvarmi na svetu neka skrita in močna 

sila, ki si je ne znamo razložiti. 

V šoli se je Albert slabo počutil. Učitelji so zahtevali strogo disciplino, ni pa jih zanimalo, 

ali otroci razumejo, kar so jim vsak dan trpali v glavo. Pomembno je bilo, da so pravilno 

odgovarjali na vprašanja. Ker Albert ni maral teh strogih pravil, se je zaprl vase in postal 

še bolj tih. Učitelji in sošolci so ga zmerjali s tepcem in čudakom. 

Doma so imeli Alberta radi. Mama, ki je imela rada glasbo, mu je poiskala učitelja 

violine in fant se jo je z veseljem učil. Stric pa ga je navdušil nad matematiko. Albert je 

začel brati knjige, saj ga je zanimalo vse, kar se je dogajalo v naravi. Že zelo kmalu je 

spoznal, da je v znanju moč, ki človeka dvigne nad druge ljudi. 

Kljub težavam v šoli je postal tudi sam učitelj. A bil je zelo samosvoj in je pogosto opozarjal 

na napake, ki so jih delali njegovi kolegi. Prav zaradi tega se je mnogim zameril. Po svetu 

je hodil z razkuštranimi lasmi, ni se zmenil za lepe obleke, pogosto je bil lačen. 

A vse življenje je računal in razmišljal. Leta 1905 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko, 

ki je najpomembnejša nagrada za znanstvene dosežke. Einstein je postavil relativnostno 

teorijo in z njo spremenil človeško razumevanje časa in prostora. Trdil je, da je v vesolju 

samo hitrost svetlobe nespremenljiva in najhitrejša in ničesar ni, kar bi jo dohitelo. 

Njegove ideje so navdušile ves svet in od vsepovsod so prihajala vabila za predavanja. 

Einstein je postal največji znanstvenik tistega časa. 

Učenci ovrednotijo Markov nastop po kriterijih za govorne nastope. 

Ali se je držal predložene teme 

Je bil med govornim nastopom umirjen in sproščen 

35

Je uporabljal knjižni jezik in se izogibal mašil 

Je bil njegov govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek 

Je v uvodu povedal, zakaj se je odločil za to temo, in v zaključku povzel glavno sporočilo 

svojega govornega nastopa 

Kako dolg je bil njegov nastop 

S pomočjo miselnega vzorca ocenijo Markov nastop, DZ, str. 16, 1. naloga. 

Pred sestavljanjem vprašanj o Einsteinu si lahko preberejo knjigo Albert Einstein: 

domišljija je pomembnejša od znanja, ki je izšla pri založbi Didakta, in knjigo Russlla 

Stannrada Stric Albert in črne luknje, ki jo je objavila založba Modrijan. 

Postavijo vprašanja o Einsteinu, DZ, str. 16, 2. naloga. 

Učenci poslušajo Damjanov govorni nastop na CD-ju, posnetek št. 9. 

Nekateri pravijo, da radi berejo. Napaka, mene branje ne zanima. Drugi se važijo z 

uspehi pri telovadbi. Brez zveze. Da bi tekal kot zajec po bregu gor in dol zato, da bi 

zmagal Pa kaj še Ali pa se smučal v mrazu in vetru zato, da bi me vsi hvalili Mi je tako 

vseeno kot lanski sneg. 

Mene zanima samo televizija. Zjutraj, pred šolo, se razume, sem že pred tevejčkom. 

Bašem se s sendviči in gledam šport. Šport na televiziji me zanima, to sem res pozabil 

povedati v uvodu. Potem moram v šolo. Saj bi šprical, pa bi padle hude obtožbe, zato 

grem in grejem stol v razredu. Komaj pa zazvoni zadnja ura, že šibam domov. Tevejček 

me že čaka. Gledam vse po spisku. Nadaljevanke, oddaje o živalih, muziko. Nalog po 

navadi ne pišem, jih raje preplonkam v šoli, saj je v našem razredu kar nekaj štrebarjev 

ali piflarjev, ki ti za čikgumi takoj posodijo zvezek. 

Na tekmovanje v govornih nastopih sem se prijavil sam. Učiteljica mi je prepovedala, da 

sodelujem, a ker se mi zdi to krivično, sem se pritožil. Moji pritožbi so ugodili. In zdaj 

sem tu. 

Ovrednotijo Damjanov govorni nastop po kriterijih za govorne nastope. 

Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na poslušano besedilo, učbenik, str. 26. 

Po predhodnem pogovoru ustno in pisno rešujejo naloge v DZ na str. 16. 

Primerjajo Markov in Damjanov govorni nastop in svoje opombe zapišejo, DZ, str. 16, 

3. naloga. 

Še enkrat poslušajo Damjanov govorni nastop in pogovorne izraze zamenjajo s 

knjižnimi, DZ, str. 16, 4. naloga. 

36

Učenci v učbeniku na str. 26 preberejo pravila govornega nastopanja. 

Ko govorno nastopamo, 

• izberemo ustrezno temo, 

• temo jasno in natančno predstavimo, 

• upoštevamo naslovnika, 

• smo razumljivi, 

• govorimo in ne beremo, 

• govorimo v knjižnem jeziku, 

• uporabljamo ustrezna pomagala. 

Pobude 

Učenci govorno nastopajo. 

Predhodno pripravijo miselni vzorec svojega govornega nastopa, DZ, str. 16, 5. 

naloga. 

Predlagane teme: 

Obiskal nas je pisatelj 

Šli smo na izlet 

Poklici nekoč 

Ogledal(a) sem si tekmo 

Gregorjevo 

Pripravlja se k nevihti 

Nesreča 

Tega filma ne smete zamuditi 

Včeraj na TV-ju 

Literatura 

Opazoval(a) sem delavce pri delu 

Bil(a) sem v kinu 

Oddaja, ki jo gledam po televiziji 

Zemljevid Slovenije. 

Liu, Si-Yuan: Albert Einstein: domišljija je pomembnejša od znanja. Radovljica: Didakta, 

2002. 

Russell Stannard: Stric Albert in črne luknje. Ljubljana: Modrijan, 2003. 

1 

37

38 

Zapiski

Rezultati govornih 

nastopov 

9 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo neumetnostno besedilo, 

• berejo dialoge, 

• dialoge med seboj primerjajo in povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev, 

• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, svoje mnenje utemeljijo, 

• sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo), 

• vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih govornih položajih in izbirajo 

okoliščinam ustrezna sredstva. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 


Sodelujejo pri pogovoru, utemeljujejo svoje mnenje. 

BRANJE 

Berejo svoje odgovore. 

PISANJE 

Pisno odgovarjajo na vprašanja. 


Zaključujemo temo Govorni nastopi. 

Učenci ponovijo pravila govornih nastopov. 

e 

Katere govorne nastope so slišali na CD-ju (Špelinega, Markovega in Damjanovega.) 

Na kratko obnovijo in ovrednotijo govorne nastope. 

Katere govorne nastope so slišali v razredu 

Na kratko jih ovrednotijo. 

39



Rezultati govornih nastopov 

Predsednica komisije poroča. 

Spoštovani učenci in učenke! 

Na letošnjem tekmovanju iz retorike je sodelovalo 33 učencev z 11 šol iz vseh krajev 

Slovenije. Udeležili so se ga učenci iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Murske Sobote, 

Kopra, Domžal, Vipave, Slovenj Gradca, Krškega, Kranjske Gore in Cerknice. 

Vsaka šola je poslala po tri učence. Skupna ocena vseh treh govorcev prinaša končno 

oceno. 

In zdaj rezultati tekmovanja, ki jih bo prebral profesor Andrej Podržaj. 

Profesor Podržaj: Komisija je imela zelo težko delo, saj so se skoraj vsi učenci skrbno 

pripravili na tekmovanje. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi učiteljem mentorjem, ki 

so učencem ponudili vso strokovno pomoč. Vendar, kot smo obljubili, bomo razglasili 

rezultate. 

Tretje mesto s skupnim številom 18 točk je zbrala skupina učencev iz Vipave. 

Drugo mesto z 20 točkami so dosegli učenci iz Slovenj Gradca. 

Prvo mesto s 24 točkami pa si delita šoli iz Ljubljane in Murske Sobote. 

Prosim zmagovalce, da pridejo na oder in sprejmejo nagrado, to je teden dni bivanja v 

Tamarju, kjer se bodo pridružili tabornikom iz odreda Zelena kobilica. 

Učenci odgovarjajo na vprašanja o poslušanem besedilu. 

Kdo je poročal o rezultatih govornih nastopov 

Kako je ime predsednici komisije 

Koliko učencev je tekmovalo 

Iz katerih krajev so bili 

Koliko šol se je udeležilo tekmovanja 

Kakšna so bila pravila skupne ocene 

Kdo je bil drugi govorec 

Kako je ocenil govorne nastope 

Komu se je še posebej zahvalil 

Kateri dve skupini si delita prvo mesto 

Kakšno nagrado so si zaslužili 

f 

Učenci v učbeniku na str. 27 preberejo pogovor tekmovalcev. 

Primerjajo pogovor tekmovalcev, zmagovalcev in poražencev, ter odgovarjajo na 

vprašanja v učbeniku na str. 27. 

Pisno odgovorijo na vprašanja v DZ na str. 17, 1. naloga, in vprašanja zapišejo v 

zvezek. 

Primerjajo svoje odgovore z odgovori sošolcev. 

40

Ponovijo, kaj že vedo o rabi velike začetnice pri lastnih imenih (DZ, str. 17, 2. naloga). 

OSEBNA LASTNA IMENA 

SO IMENA ZA OSEBE IN NJIHOVI PRIIMKI, 

npr. Miha, Vesna, Podržaj … 

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA 

SO IMENA ZA 

ULICE, CESTE, VASI, KRAJE, MESTA, REKE, VZPETINE, VODE 

(MORJA, REKE ...), PLANETE …, 

npr. Mala ulica, Slovenska cesta, Malkovec, Črnomelj, Kranj, Kolpa, Nanos, 

Jadransko morje, Zemlja … 

STVARNA LASTNA IMENA 

SO NASLOVI 

KNJIG, ČASOPISOV, REVIJ, FILMOV, SLIK …, 

npr. Moja slovenščina, Dnevnik, Kekec, Sreča na vrvici, Kofetarica … 

IMENA 

TOVARN, TRGOVIN …, 

npr. Elan, Mercator ... 

S popravnimi znamenji popravijo besedilo v DZ na str. 17, 3. naloga. 

Učitelj projicira popravljeno besedilo, učenci pa preverijo pravilnost zapisov. 

Pobude 

Učenci v skupinah zaigrajo pogovor med sošolci ob zmagi ali porazu. 

Drugi poslušajo in primerjajo občutja ob posameznem nastopu. 

Zapiski 

41

II 

Tabor v Tamarju 


Cilji 

Učenci 

• tiho berejo besedilo ali ga poslušajo, 

• po branju (poslušanju) odgovarjajo na vprašanja, 

• nadaljujejo pripoved, 

• spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika, in sicer ob poslušanem besedilu se 

pogovarjajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, ugotavljajo, kako se 

govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben), 

• uredijo besedilo, 

• preberejo dvogovor med kuharico in Urbanom, 

• se pogovarjajo o tem, kakšno je čustveno stanje sogovorcev, 

• pripovedujejo o nesreči ali nenavadnem doživljaju. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo ljudi, ki govorijo v različnih govornih položajih. 

Poslušajo učiteljeva navodila. 

GOVORJENJE 

Po branju odgovarjajo na vprašanja. 

Pogovarjajo se o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno. 

Ugotavljajo, kako se govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben). 

Pripovedujejo o podobnem dogodku, nesreči ali nenavadnem doživljaju. 

BRANJE 

Berejo besedilo v učbeniku. 

PISANJE 

Rešijo naloge v DZ in uredijo besedilo. 


Delo v skupinah 

Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo o poletnih počitnicah, šolskem ali družinskem 

izletu ... 

Učenci v skupinah sošolcem opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin. Vsi učenci 

42

v skupini povedo, kako so preživeli počitnice. Vsak poroča o zanimivih dogodkih, 

opiše kraje, ljudi, doživetja, razburljive in nenavadne doživljaje. Vsi v skupini sodelujejo 

v pogovoru, postavljajo vprašanja. Vsak učenec ima možnost, da predstavi svoja najbolj 

zanimiva doživetja. Čas je omejen. 

Ko poročajo, vsak učenec predstavi doživetja enega sošolca iz svoje skupine. Ostali ga 

dopolnijo. 


Poslušajo posnetek št. 11 na CD-ju – Tabor v Tamarju. 

Sodelujejo v pogovoru in predstavijo svoje vtise o poslušanem besedilu. 

Pri samostojnem branju si podčrtajo manj znane besede in razložijo njihov pomen. 

Razlago lahko poiščejo v SSKJ ali jim pri tem pomaga učitelj. 

Postavljajo vprašanja o besedilu in odgovarjajo. Pogovor najprej poteka v paru, kasneje 

odgovarjajo glasno. 

Pogovor o besedilu povežejo s svojimi izkušnjami. 

Pripovedujejo o podobnih izkušnjah in občutjih. 

Ustno odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 30. Odgovore lahko zapišejo tudi v 

zvezek. 

Nadaljujejo pripoved. 

V skupini sestavijo nadaljevanje zgodbe in jo napišejo. Vsaka skupina pove ali 

prebere svoje nadaljevanje zgodbe. Primerjajo pripovedi vsake skupine. Ovrednotijo 

nadaljevanje zgodbe. 

ali 

Oblikujejo skupno nadaljevanje zgodbe. 

Učenec začne poved, njegov sosed pa jo nadaljuje. Sestavijo nadaljevanje zgodbe. 

V prvi nalogi v delovnem zvezku na str. 18 s številkami od 1 do 15 oštevilčijo dogajanje, 

kot se je Roku v resnici zgodilo. 

Pri reševanju nalog si pomagajo z besedilom v učbeniku. 

Izdelke primerjajo s sošolci in jih po potrebi popravijo. 

Na CD-ju poslušajo posnetek št. 12 – pogovor med kuharico in Urbanom. 

Kuharica: Urban, ali so otroci že prišli (Kuha.) 

Urban: Cela četa. 32 otrok. Šest nagrajencev iz Ljubljane in Murske Sobote, ostali pa so 

taborniki Zelena kobilica. (Pogleda v kuhinjo.) 

Kuharica: Bodo nagrajenci jedli boljšo hrano (Izza lonca.) 

Urban: Ne lomi ga, Neža. Vsi bodo jedli žgance pa kislo mleko. Meni pa dvojno porcijo. 

(Zadovoljen obraz.) 

Mile Volk: Pa zame tudi dvojno porcijo, gospa Neža. Sem slišal, da izvrstno kuhate. 

43

Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 31, 4. naloga. 

Ali je bilo besedilo popolno 

Kaj manjka 

O čem se pogovarjajo sogovorci 

Kakšen je jezik, v katerem se pogovarjajo 

Učitelj projicira pogovor na tablo. 

Učenci pogovor še enkrat preberejo. 

Pogovor zaigrajo v svojem narečju. 

Natančno preberejo pravilo v učbeniku in ga komentirajo. 

Pogovor ali dialog je besedilo, v katerem sodelujeta vsaj dve osebi. Vedno se 

začne in konča s pozdravom. Če se pogovarjamo s starejšo osebo ali z osebo, 

ki je ne poznamo, jo vikamo. 

Pobude 


Nadaljujejo zgodbo, povedo, kaj se je dogajalo zvečer. 

Oblikujejo nadaljevanje zgodbe. Razdelijo si vloge in pripovedujejo, kaj so počeli 

Barbara, Špela, Rok, Katarina, Marko, Maks. 

Skupno zgodbo zapišejo. 

Prizor Zvečer v Rokovi sobi predstavijo sošolcem. 

Napišejo spis z naslovom Nesreča. 

Pišejo o dogodku, nesreči, nenavadni situaciji, ki se jim je zgodila in jim je zaradi svoje 

izjemnosti, nenavadnosti, presenetljivosti ostala v spominu. 

Literatura 


Zapiski 

h 

44

Uradni in neuradni 

pogovor 

1 

Neuradni pogovor – Spoznavni večer 

(Učbenik, str. 32–33) 

Uradni pogovor – Pri zdravnici 


Cilji 

Učenci 

• berejo pogovora Spoznavni večer in Pri zdravnici, 

• poslušajo neumetnostna besedila — pogovore, 

• se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci 

in tujci, razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, 

• se pogovarjajo o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika, 

• sami govorno nastopajo, in sicer opišejo sebe, svojega prijatelja, iz preprostega opisa 

prepoznajo bitje, 

• povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden, 

• odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora, 

• tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja, 

• berejo dvogovor, 

• povedo, zakaj je pogovor uraden, kaj so njegove značilnosti, 

• vadijo ustrezno pogovarjanje v uradnem govornem položaju, tako da igrajo vloge. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo mnenje drugih. 

GOVORJENJE 

Pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z 

neznanci in tujci. 

Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. 

Povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden. 

Naštejejo značilnosti uradnega pogovora. 

45

Odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora. 

Sami govorno nastopajo. 

Tvorijo neumetnostno besedilo. 

BRANJE 

Berejo pogovora Spoznavni večer, Pri zdravnici. 

PISANJE 

Rešijo naloge v DZ. 

Zapisujejo uradne in neuradne pogovore. 


Učitelj prebere besedilo. 

Mark Višnjak, učenec petega razreda, je vstopil k vratarju velike poslovne zgradbe sredi 

Ljubljane. Rad bi poklical očeta in se z njim pogovoril. 

Mark: »Živjo, bi lahko dobil fotra« 

Vratar je nekoliko debelo pogledal in vljudno vprašal. »Koga želite, mladenič« 

Mark: »Fotra. Finančnega referenta Viktorja Višnjaka.« 

»Seveda, takoj ga pokličem,« je rekel vratar in zavrtel številko. 

Čez nekaj minut je odložil slušalko in se sklonil k dečku. 

»Tvoj oče ima zelo pomemben sestanek in te ta hip ne more sprejeti.« 

»Ej, stari, ne nakladaj. Pokliči še enkrat in mu povej, da rabim keš. Ne mi utrujat, lačen 

sem, in če ne dobim denarja, bom padel pod tvoj pult in ne boš me več spravil na noge.« 

»Lepo prosim, gospodič Mark, ne morem vam pomagati.« 

»A se ti blede ali kaj Rekel sem ti, da sem lačen, da rabim keš, da se mi pred očmi 

kažejo pohane piške, pice velikanke in kremšnite, in če tega ne dobim, bom najbližjemu 

odgriznil nos.« 

»Lepo prosim, deček, ne dovolim, da se takole pogovarjaš z menoj.« 

»Stari, ne nakladaj. Kako pa se pogovarjam s teboj Pokliči fotra in konec štale. A slišiš, 

ali si mogoče pozabil možgane na avtobusu« 

»Mislim, da si čisto preveč dovoliš, mali,« je postal že zelo slabe volje vratar. 

»Nisem mali, grem stavit jurja, da sem večji od tebe.« 

»Deček, zelo sem zaposlen, motiš moje delo, prosim, poišči si koga drugega in mene pusti 

pri miru,« je zarohnel vratar. 

Takrat so se odprla vrata dvigala in na hodniku se je pojavil očka. 

»O, tatek, živjo,« je nadvse prijazno pozdravil Mark. 

»Živjo, pobič! Me že dolgo časa čakaš« 

»Ne, očka, ni bilo sile, saj sva z gospodom vratarjem tako lepo klepetala. Zelo prijazen in 

ljubezniv gospod je.« 

»To me pa veseli. In o čem sta se pogovarjala« 

»O največji pici na svetu, očka,« je zamijavkal Mark in pomežiknil vratarju. 

Kot bi ju vzel veter, sta se izgubila skozi vrata, vratar pa je imel široko odprta usta. 

»Poglej ga, malega, kako se zna pretvarjati,« je rekel na glas. 

46

Učenci komentirajo Markov pogovor z vratarjem in pogovor z očetom. 

Ali se Mark vljudno pogovarja 

Ali upošteva sogovorca 

Kako se pogovarjamo z odraslim in kako s svojimi vrstniki 

Učenci zaigrajo pogovor s sovrstniki in pogovor z odraslimi. 

Tema je npr. pogovor dveh planincev na izletu v gore ali mama kuha kosilo, otrok 

sodeluje pri pripravi ... 

Učenca, ki želita, zaigrata pogovor. 

Drugi učenci ju poslušajo in ovrednotijo njun pogovor. 

O čem sta se pogovarjala Kakšen jezik sta uporabljala 


Učenci najprej tiho preberejo besedilo Spoznavni večer v učbeniku na str. 32, nato pa 

še glasno po vlogah. 

Pogovorijo se o dogajanju. 

Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 33, 2. naloga. 

Povedo, da je pogovor neuraden. 

Neuraden pogovor je, kadar govorimo z vrstniki, prijatelji, znanci, torej z 

znanimi ljudmi, pogovor poteka sproščeno o skupnih temah, sogovorci si 

izmenjujejo mnenja, jih dopolnjujejo in nadgrajujejo, se strinjajo ali ne 

strinjajo, a so v pogovoru vedno vljudni. 

Zaigrajo neuradne pogovore na teme: srečanje dveh sošolcev, ki iščeta neko ulico v mestu, 

otroci se odpravljajo na ogled filmske predstave, izmenjava mnenja o prebrani knjigi … 

g 

47


V učiteljski pisarni 

Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega 

tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine. 

Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske 

Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj 

pripravili program pohodov. 

Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati 

zdravilna zelišča in pripraviti razstavo. 

Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za 

športne dejavnosti. 

Maja Jereb: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam štiriindvajset 

ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec. 

Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po 

domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo, 

da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo 

mleka, sira pa skute za vse dost. 

Učenci pozorno poslušajo pogovor in ugotavljajo. 

Je pogovor uraden ali neuraden 

V čem se uradni pogovor razlikuje od neuradnega 

So vsi učitelji med seboj uradni 

Kako govori Urban 

Kadar se uradno pogovarjamo z nekom, smo vljudni, odrasle ljudi vikamo, 

trudimo se, da govorimo knjižno, ne uporabljamo narečnih, pogovornih in 

slengovskih izrazov. Upoštevati moramo sogovorca, zlasti odraslih ne smemo 

enačiti s seboj. Upoštevati moramo starost, poklic in odnos, ki ga imamo s 

sogovorcem. 

Učenci pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja, in zaigrajo prizore: 

• nov sošolec pride v razred, 

• prvič si v košarkarskem krožku in se seznaniš z novimi prijatelji (neuradno), 

• pogovor s psihologinjo v pisarni (uradno). 

Pogovorijo se o uradnem in neuradnem pogovoru in nato v parih rešujejo naloge 1–5 

v DZ, str. 19. 

Učenci zaigrajo uradne in neuradne pogovore: 

• med policistom in voznikom, ki je naredil prekršek, 

48

• med naročnikom tekočega goriva in uslužbencem (DZ, str. 21, 6. naloga), 

• med bančno uslužbenko in petošolcem (DZ, str. 21, 7. naloga), 

• med prodajalcem knjig po telefonu in stranko (DZ, str. 21, 8. naloga). 

Zadnja pogovora tudi zapišejo. 

Preberejo uradni pogovor Pri zdravnici (učbenik, str. 34). 

Učenci odgovarjajo na vprašanja (učbenik, str. 34, 1. naloga). 

Pogovor o besedilu povežejo z lastnimi izkušnjami. 

Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ (učbenik, str. 35, 2. 

naloga). 

Učenci pripovedujejo o podobnih občutjih; kako se pogovarjamo, ko smo veseli, 

žalostni, jezni. 

Preberejo pravilo v učbeniku na str. 35. 

Tudi če smo razburjeni, jezni in slabe volje, sogovorca nikoli ne smemo žaliti. 

Do sogovorca smo spoštljivi. Odločnost v pogovoru ni znak nevljudnosti, 

ampak posebnega čustvenega stanja govorca. 

Pobude 

Učenci zaigrajo prizor med dvema učiteljicama, ki bi radi hkrati peljali televizor v 

razred (učbenik, str. 35). 

Prvič zaigrajo pogovor uradno, drugič neuradno. 

Ocenijo, v čem se uradni in neuradni pogovor razlikujeta. 

Ali sta učiteljici vljudni 

Didaktična igra: O kom govorim (Učbenik, str. 33, 4. naloga.) 

Učenci predstavijo sošolca, ne da bi omenili njegovo ime. Sošolci poskušajo ugotoviti, 

o kom govorijo. 

Literatura 


Zapiski 

49

2 

Narečja in pogovorni 

jezik 

Pogovor v družini 


Mama in oče 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo posnetek na CD-ju, 


• se pogovarjajo o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci 

in tujci, 

• razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, 


• navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju, 

• prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika v Sloveniji (uradni in državni jezik) 

ter v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, 

• razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika, 

• vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje, 

• so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov, 

• pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo, in o svojih izkušnjah. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo posnetke št. 13, 14, 15, 16 in 17 na CD-ju. 

Poslušajo mnenje sošolcev. 

GOVORJENJE 


Pogovarjajo se o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci 

in tujci. Povedo kakšno narečno besedo, če jo poznajo. 

Utemeljujejo svoje mnenje. 

50


Navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju. 

Razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika. 

Pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo. 

BRANJE 

Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. 

Pri branju so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov. 

PISANJE 



Izhodišče je pogovor v šoli. 

Učenci zaigrajo pogovor, ki so ga v resnici imeli med zadnjim odmorom. 

Sošolci prisluhnejo in komentirajo. 

Kako se pogovarjajo s sošolci 

Enako kot pri pouku 

Katere izraze uporabljajo 

Kdaj uporabljajo knjižni in kdaj neknjižni jezik 

Učenci na tablo zapišejo pogovorne izraze, ki jih uporabljajo. 

Razložijo, kaj ti izrazi pomenijo. 



1. posnetek. 

Rok: Živjo, tukaj Rok. Kličem s Tamarja. Je mami doma 

Uroš: Hej, mali. Takoj jo pokličem. Kako si Rolaš 

Rok: Ne govori. Imam že razbito koleno. 

Uroš: Jasno, saj hribi niso za rolerje. Sicer pa, a imaš glavo celo, model 

Rok: Glava je cela. No, kje je mami 

Uroš: Je že prišla. Drži se, brat. Pa ne lomi ga več. 

Mama: Dober večer, Rokec. Kaj se je zgodilo Si padel 

Rok: Pozdravljena, mami. Ni hudega, malo sem kamenje pobožal. 

Mama: Imaš zlomljeno nogo Joj, Rok, pa rekla sem ti, da ne nosi rolerjev s seboj. 

Rok: Mami, ne sekiraj se. Saj ni hudega. 

Mama: Rok, te je pregledal zdravnik Boš moral v bolnišnico Prideva z očkom pote 

Rok: Mami, poslušaj. Govorim ti, da sem zdrav in jutri gremo na Vršič. Ne zganjaj cirkusa. 

Mama: Rokec, čuvaj se. Spravi rolerje. In lepo spi. Lahko noč. 

Rok: Lahko noč, mami. 

51

Posnetek št. 15 na CD-ju. 

2. posnetek. 

(V narečju.) 

Rok: Zdravo, eti Rok. Zovén s Krajnske goure. Je mama doma 

Uroš: Ej, zdravo, mali. Fčasik jo pozovén. Kak si Fajn rolaš 

Rok: Nanč ne guči. Že san si koleno razbüu. 

Uroš: Nika čüdnoga, brejgi so nej za rolanje. Kak pa ovak, glavou maš cejlo 

Rok: Ja, glava je cejla. No, ge je mama 

Uroš: Je že tü. Drži se, bratec. Pa ne nori preveč. 

Mama: Dober večer, Rokec. Ka se je zgoudilo Si spadno 

Rok: Zdravo, mama. Nika takšnoga, malo sam asfalt poboužau. 

Mama: Maš nogou spotrejto Vej san ti pravla, ka ne nosi rolere s sebof. 

Rok: Mama, ne sekejraj se. Vej mi nej nika takšnoga. 

Mama: Ka pa si büu pri doktori Boš mogeu iti v bolnico Prideva z átijon po tebé 

Rok: Mama, poslüjšaj. Pravim ti, ka san zdraf, vütro pa idemo na Vršič. Ne zganjaj 

cirkusa. 

Mama: Rokec, pazi se. Pospravi rolere! Pa fajn spi. Lejko nouč. 

Rok: Lejko nouč, mama. 

Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 35, 2. naloga. 

Kdo se je pogovarjal O čem so se pogovarjali 

Razmislijo o govoru doma in med prijatelji, iščejo izraze v domačem narečju – učbenik, 

str. 35, 3. naloga. 

Primerjajo pogovor, ki so ga slišali na CD-ju, in tistega, ki so ga zaigrali sošolci. 

Narečne izraze, ki jih uporabljajo v kraju ali doma, zapišejo na tablo in jih razložijo. 

Po ponovnem poslušanju poskušajo ugotoviti naslednje. 

Kako govorijo doma 

Kako se pogovarjajo s prijatelji 

Kako jim zveni govor domačega kraja 

Katero narečje jim je všeč 

Povedo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo v njihovem kraju. 

Zapišejo si besede, ki jih ne razumejo (6. naloga). 

52 

Primerjajo pogovor v knjižnem jeziku in narečju. 

b

Na CD-ju še enkrat poslušajo posnetek št. 13 – pogovor v učiteljski pisarni. 

Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega 

tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine. 

Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske 

Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj 

pripravili program pohodov. 

Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati 

zdravilna zelišča in pripraviti razstavo. 

Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za 

športne dejavnosti. 

Maja Jereb, zdravnica: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam 

štiriindvajset ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec. 

Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po 

domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo, 

da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo mleka, 

sira pa skute za vse dost. 

Razmislijo. 

Kdo se pogovarja 

Kje se osebe pogovarjajo 

Ali vsi govorijo enako 

Kdo izstopa 

Zakaj 

V čem se razlikuje njegov govor od govora drugih oseb 

Preberejo pravilo o slovenskem jeziku. 

Slovenija je pokrajinsko razčlenjena, razčlenjen pa je tudi njen jezik. V 

različnih pokrajinskih enotah prebivalci govorijo različice slovenskega jezika. 

To so neknjižne različice. Zanje je značilno, da jih načeloma le govorimo (torej 

jih načeloma ne pišemo), in sicer v neuradnih besedilih. Govorijo se le na 

posameznih območjih v Sloveniji, npr. v Beltincih. Take različice, ki so omejene 

na manjša zemljepisna območja, imenujemo narečja. 

Narečij je v Sloveniji zelo veliko (okrog 50), združujejo pa se v narečne skupine. 

Teh je sedem: koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in 

panonska. Narečje kraja Beltinci npr. sodi v panonsko narečno skupino. 

Med neknjižne različice sodi tudi pogovorni jezik, ki ga v drugem besedilu 

govori Urban. To je gorenjski pogovorni jezik. Pogovorni jeziki se med seboj 

tudi razlikujejo, vendar jih je manj kot narečij. Pogovorni jezik se govori v večjih 

prostorskih enotah – govorimo npr. o prekmurskem, gorenjskem, primorskem ... 

pogovornem jeziku. Pogovorni jezik ni primeren za javno govorno nastopanje. 

53

Knjižni jezik pa je v Sloveniji en sam. Vsi se ga naučimo v šoli, govorimo (in 

pišemo) pa ga predvsem v uradnih besedilih, nekateri tudi v neuradnih. 

Berejo Urbanov govor v učbeniku na str. 37 ter primerjajo neknjižni in knjižni govor. 

Z lutkami zaigrajo pogovor v družini. 

Prizor: sin se zelo pozno vrne domov, oče in mama ga čakata v kuhinji. 

Pogovor zaigrajo v svojem domačem pogovornem jeziku – učbenik, str. 38, 12. 

naloga. 

Po predhodnem pogovoru samostojno ali v paru rešijo naloge 1–4 v DZ na str. 21. 

Zapišejo pozdrave sogovorcev, obkrožijo, ali se s trditvijo strinjajo ali ne, in svoje 

mnenje utemeljijo. 

Zaigrajo telefonske pogovore. 

Zapišejo telefonski pogovor med prijateljema, ki bi si rada skupaj ogledala filmsko 

predstavo. 

Poslušajo pogovor med mamo in očetom na CD-ju, posnetka št. 16 in 17. 

Posnetek št. 16. 

Renata: Dober večer. Prosim, nujno želim govoriti s Francem Zagorcem. 

Franc: Živjo. Pri telefonu Franc. Renata, je kaj narobe 

Renata: Ti, a slišiš, mulc se je polomil. 

Franc: Kdo Uroš ali Rok 

Renata: Rok. Rolerje je vzel s seboj. Pa rekla sem mu ... 

Franc: Ali je kaj hudega Tale fant nama bo naredil sive lase. 

Renata: Praske in odrgnine ima na kolenu. Zdravnica pravi, da ni hudega. 

Franc: Še sreča. Ti, kličejo me v pisarno. Pridem čez eno uro domov. Mudi se mi. Živjo. 

Renata: Adijo. 

Posnetek št. 17. 

Renata: Dober večer. Pod nujno moren gučati s Francon Zagorc. 

Franc: Zdravo, Franc pri telefouni. Ka je ka naroube 

Renata: Ti, mali se je fküp spotro. 

Franc: Šteri Uroš ali Rok 

Renata: Rok. Rolere je zeu s seuf. Pa san njemi pravla ka ... 

Franc: Ka je ka resnoga Te mali pa nama dela probleme. 

Renata: Doktorca pravi, ka nej nika resnoga. Samo koleno si je dol zvoščo. 

Franc: Še sreča. Ti, zovejo me f pisarno. Za eno vöro san doma. Midi se mi. Adijo. 

Renata: Adijo. 

54

Odgovarjajo na vprašanja v DZ, str. 22, 2. naloga. 

Povedo, kdo sta sogovorca in ali gre za uradni ali neuradni pogovor. 

Zapišejo izraze, ki kažejo na vrsto pogovora. 

Poimenujejo narečje, v katerem se pogovarjata sogovorca. 

Po poslušanju zapišejo nekaj značilnih izrazov iz kraja, kjer živijo, DZ, str. 23, 3. 

naloga. 

Iščejo pogovorne izraze za narisane predmete, DZ, str. 23, 5. in 6. naloga, in knjižne 

ustreznice zanje (7. naloga). 

V skupini naredijo slovarček pogovornih besed, DZ, 8. naloga. 

Preberejo, dopolnijo in zaigrajo telefonski pogovor, DZ, str. 23, 9. naloga. 

Pogovorijo se o telefonskem pogovoru, DZ, str. 24, 10. naloga, in določijo vrsto 

pogovora. 

Nadaljujejo pogovor (11. naloga). 

Zaigrajo pogovor (12. naloga). 

Učenci preberejo pogovor Vsega lepega je enkrat konec v učbeniku na str. 38. 

Odgovarjajo na vprašanja ob pogovoru. 

Pobude 

Zaigrajo dvogovor med vaščanoma v narečju. 

Doma dopolnijo slovar narečnih in pogovornih besed. 

Zapiski 

55

3 

Vrste povedi in slikovna 

sporočila 


Cilji 

Učenci 

• vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje, 

• so pozorni zlasti na stavčno intonacijo, 

• v besedilu prepoznavajo različne vrste povedi, 

• prepoznavajo pomen prvin nebesednega jezika, 

• preštejejo odstavke in povedi v njih, 


• si bogatijo besedni zaklad, 

• dopolnijo manjkajoče besede v povedih. 


POSLUŠANJE 

Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. 

Pozorni so na stavčno intonacijo. 

GOVORJENJE 


BRANJE 

Berejo neumetnostna besedila. 

PISANJE 


Dopolnijo manjkajoče besede v povedih. 

u 


Učitelj nekoga od učencev prosi, naj prebere prvi odstavek besedila Aksinje Kermauner 

Tema ni en črn plašč v berilu Koraki nad oblaki na str. 108. 

Ali je sošolec prebral celo zgodbo (Prebral je le del.) 

Kako se imenuje del zgodbe, ki ga je prebral sošolec (Odstavek.) 

Odstavek je sestavljen iz povedi. Učenci preštejejo povedi in povedo, za katero vrsto 

povedi gre. 

56

Ob tihem branju iščejo pripovedne, vprašalne in vzklične povedi ter nekaj primerov 

preberejo na glas. 


Učenci na tablo zapišejo več različnih povedi. 

Povedo, za katero vrsto povedi gre. 

Čim bolj izrazno, s čustveno zavzetostjo, igrivo preberejo povedi v učbeniku na str. 39. 

Joj, strašno sem zaspan! 

Kje je moja pižama 

Ali boš pred spanjem še brala 

Imeli smo se krasno! 

Jutri gremo na Vršič. Zelo se veselim. 

Kdo mi je vzel zobno pasto 

Tvoj medvedek je tak kot moj, le da je modre barve. 

Medvedka si vzela s seboj. Traparija! 

Joj, ti fantje imajo vedno neumestne pripombe. 

Ugasnite luč! 

Prihajajo duhovi. Auuuuuuuuuu. 

Sodelujejo v pogovoru in določajo vrsto povedi – učbenik, str. 39. 

Iščejo odgovore na vprašanja, ki jih zastavljajo otroci. 

Nadaljujejo pripoved Ko je Maks na glas zatulil, je vstopil učitelj ... in v njej uporabijo 

različne vrste povedi. 

Nadaljevanje pripovedi zapišejo v zvezke. 

Ponovijo in utrjujejo znanje o vrstah povedi in preberejo pravilo v učbeniku na str. 40. 

Povedi delimo na pripovedne, vprašalne in vzklične. 

S pripovednimi nekaj trdimo ali zanikamo. 

Pripovedne povedi so lahko trdilne in nikalne. Na koncu pripovednih povedi 

stoji pika. 

Vprašalne povedi so tiste, s katerimi nekaj sprašujemo. Na koncu vprašalnih 

povedi stoji vprašaj. 

Povedi, s katerimi izrekamo veselje, presenečenje, razburjenje, imenujemo 

vzklične povedi. Na koncu stoji klicaj. 

Povedi, s katerimi nekaj ukazujemo, prepovedujemo ali želimo, so velelne povedi. 

Če jih povemo s čustveno zavzetostjo, imajo na koncu klicaj, če pa jih povemo 

brez čustvene zavzetosti, imajo na koncu piko. 

57

y 

Pobude 

Učenci ponovijo, kaj so slikovna sporočila. 

Povedo, kaj pomenijo narisana slikovna sporočila – učbenik, str. 40, in DZ, str. 24. 

Narišejo slikovna sporočila. 

Preberejo pravila, kaj pomenijo slikovna sporočila. 

Slikovna sporočila ali piktogrami izražajo prepovedi ali ponazarjajo kraj. 

Učni list 

1. Določi vrsto povedi in dodaj ločilo. 

Kje je Sonja 

Šla je v trgovino 

Na polici ni našla zvezka 

Kam bo napisala nalogo 

Verjetno bo pisala kar na list 

Kadar kdo prinese nalogo na listu, je učiteljica tečna kot osa 

Tečka 

Zdi se mi, da zvoni telefon 

Kdo kliče 

Tiho 

Se je oglasila Sonja 

Daj mir, nič ne slišim 

Takoj mi povej, kdo kliče 

Ne 

Oglasila se je Vesna in sporočila, da prinaša Sonji zvezek 

Ali bosta skupaj pisali nalogo 

Ne vem 

Zdaj pa pokliči Sonjo 

Naj pride domov 

Naj neha iskati zvezek po vseh trgovinah 

58

2. Vrste povedi. 

Napiši poved, dodaj ločilo ali zapiši vrsto povedi. 

1. POVED LOČILO VRSTA POVEDI 

2. Kje je knjiga 

3. klicaj 

4. Ne odpiraj vrat velelna poved 

5. Gol 

6. vprašalna poved 

7. klicaj 

8. Na polici ni mleka 

9. Glej, Aleš gre 

10. pika 

11. pripovedna poved 

12. Ne vstopaj 

13. vzklična poved 

Zapiski 

59

4 

Lastna imena 

Zemljepisna lastna imena 


Pohod na Triglav 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo besedilo na CD-ju, 

• po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, 

• na zemljevidu poiščejo kraj, 

• poiščejo nadpomenko za navedene podpomenke, 

• v skupinah berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu, 

• besedilo obnovijo s svojimi besedami, tako da si bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, 

• obnovo tudi zapišejo, 

• povedo svoje mnenje o besedilu, 

• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu, 

• sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila, 

• obnovijo opise, ki so jih prej poslušali, 

• prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu, 

• v vprašalnih povedih podčrtajo vprašalnice in povedo, po kom/čem se z njimi sprašuje, 

• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico, 

• navedejo čim več pomenov besede in jih ponazorijo v povedi, 

• iščejo pomen besede v SSKJ (in drugih slovarjih in leksikonih), 

• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike začetnice v eno- ali večbesednih 

zemljepisnih lastnih imenih, 

• vadijo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, 

• vadijo rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih, 

• vadijo rabo male začetnice v funkcijskih nazivih, 

• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja ali tvorijo samostojne obnove prebranih 

besedil. 

60

GOVORJENJE 

Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja. 

Besedilo obnovijo s svojimi besedami ob pomoči miselnega vzorca. 

Povedo svoje mnenje o besedilu, ga primerjajo z mnenjem sošolcev in utemeljijo. 

Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu. 

Sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila. 

Obnovijo opise, ki so jih prej poslušali. 

Prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu. 

BRANJE 

Berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu. 

V SSKJ iščejo pomen za besede, ki jih ne poznajo. 

PISANJE 

Zapišejo obnovo prebranega besedila. 

Pri zapisu odgovorov so pozorni na veliko začetnico. 

Vadijo težja mesta v pravopisu. 

m 


Učitelj spodbudi učence, da ponovijo znanje o lastnih imenih, in na tablo napiše miselni 

vzorec. 

VELIKA ZAČETNICA – LASTNA IMENA 

IMENA BITIJ: osebe, živali, prebivalci dežel, mesta, priimki …, npr. Maks, Pik, 

Slovenci, Mariborčani, Jakopič ... 

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA: imena ulic, mest, vasi, dežel, rek, hribov, jezer, 

morij, planetov ..., npr. Židovska ulica, Ptuj, Boštanj, Slovenija, Soča, Krn, 

Bohinjsko jezero, Črno morje, Pluton … 

STVARNA LASTNA IMENA: imena revij, naslovi knjig, filmov, slik, kipov, imena 

tovarn, podjetij, trgovin ..., npr. Gea, Pastirci, Poletje v školjki, Mislec, Krka, 

Kepica … 

Učenci ob posameznih besedah pišejo svoje primere. 

Igrajo se igro: 

IME KRAJ DRŽAVA REKA GORA KNJIGA 


Učitelj predvaja posnetek št. 18 na CD-ju. 

61

Na Vršič 

Mile Volk: Smo vsi Kdo manjka 

Taja Breznik: Vseh 32 otrok je tu. Rok, boš lahko hodil 

Rok: Jasno. Zakaj me imajo vsi za dojenčka Nič mi ni. 

Taja Breznik: Samo vprašam. Brez zamere, mulček. 

Barbara: Gospod učitelj, je daleč do Vršiča 

Mile: Ne bo sile. S Tamarja bomo šli po markirani poti mimo Tamarskih slapov čez 

Sleme, pod Slatnico in ob desetih bomo že na Erjavčevi koči. Od tu pa je le 100 m višinske 

razlike do Vršiča. Spustili se bomo še do Ruske kapelice. Od tam pa po bližnjicah do 

Poštarskega doma, kjer bomo jedli malico, kajne, Matej 

Matej Trošt: Ja. Vršič je vzpetina v slemenu med Prisojnikom in Mojstrovko. Porasel je 

z ruševjem in macesni. Nad Erjavčevo kočo je plazovit, v bližini Poštarskega doma pa so 

med ruševjem tudi večje travnate površine. 

Janez Petrič: Otroci, še enkrat ponovimo, kaj potrebuje pravi planinec 

Maks: Oblečen je kot čebula, da se lažje sleče, če mu je vroče. 

Marko: Pohodne čevlje, hlače, majico, pulover, anorak. 

Špela: Na glavi pa kapo s ščitnikom. 

Matej Trošt: Upam, da imate v nahrbtniku le najnujnejše. Malo vode, majico in nogavice, 

če boste prepoteni, pa kos kruha. 

Taja Breznik: Gorskih rož ne trgamo, se razume. Kdor trga rože, tega v gorah ne vidimo 

radi. 

Urban: Pa dobro volo vzemte sabo. Če jo bo kdo u Tamar pozabu, bo šu sam nazaj 

pono. 

Mile Volk: Gremo. Pot je še dolga. 

Učenci odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 41. 

Ustno rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 25 (zgoraj) in samostojno zapišejo rešitve. 

Na zemljevidu poiščejo kraje, ki jih bodo obiskali otroci, učbenik str. 41, 3. naloga. 

Navedejo zemljepisna lastna imena – učbenik, str. 41, 4. naloga – in jih zapišejo v zvezek. 

Učitelj razdeli učence v štiri skupine in jim da navodila za delo. 

Vsaka skupina si izbere enega od opisov v učbeniku na str. 42 do 45 (Jalovec, Soča, 

Ajdovska deklica in Dr. Julius Kugy) in ga prebere. 

V SSKJ poiščejo razlago za besede, ki jih ne razumejo. 

O prebranem besedilu se pogovorijo v svoji skupini. 

Vsaka skupina pozorno prebere svoje besedilo in si ogleda fotografije. 

V svoji skupini obnovijo prebrano besedilo. 

Pripravijo vprašanja, ki jih bodo zastavili drugim skupinam o svoji temi. 

Vprašanja zapišejo v zvezek. 

Skupine poročajo in obnovijo svoje besedilo. 

Vsaka skupina ustno predstavi svojo temo. Člani skupine poročevalca dopolnjujejo. Ko 

skupina predstavi svojo temo, začne sošolcem iz drugih skupin postavljati vprašanja o 

besedilu. 

62

Sošolci odgovarjajo na vprašanja. Preverijo, koliko so si zapomnili. 

Predstavitvi prvega besedila sledijo še preostale tri. 

Učenci ponovijo znanje o vprašalnih povedih. 

Vedo, kaj stoji na začetku vprašalnih povedi, kaj so vprašalnice in po čem sprašujejo z 

vprašalnicami, ki so jih uporabili v svojih povedih. 

Iz izbranega besedila izpišejo manj znane besede in poiščejo razlage zanje v SSKJ – DZ, 

str. 26, 4. naloga. 

Učenci preberejo besedilo Pohod na Triglav v učbeniku na str. 46. 

Učenci še enkrat glasno preberejo vsa lastna imena, ki so jih zasledili v besedilu Pohod 

na Triglav. 

Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico pri večdelnih lastnih imenih. 

Spoznajo pojem naselbinsko in nenaselbinsko ime. 

Preberejo pravilo v učbeniku na str. 46. 

Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska so 

imena vasi, mest, trgov in zaselkov. 

V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le 

neprvi predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, naselje, selo, npr. Kranjska 

Gora, Zidani Most, Babna Gora, Knežja vas, Nova vas, Dolenja Nemška vas, 

Mali Cirnik, Planina pri Sevnici. 

Na zemljevidu iščejo imena znanih krajev in gor v bližnji okolici šole, ki so sestavljena 

iz enega ali dveh delov. Iščejo imena gor, kjer je drugi del obče ali lastno ime (npr. Mala 

Ojstrica in Tinjanski hrib). 

Na zemljevidu iščejo naselbinska imena, kjer je drugi del beseda vas, mesto, selo, trg, 

naselje, in druga naselbinska imena (Novo mesto, Škofja Loka) – učbenik, str. 47, 3. 

naloga. 

Utrjujejo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imenih 

– učbenik, str. 47, 5. naloga; DZ, str. 26, 5. naloga. 

Preberejo pravilo o rabi zemljepisnih lastnih imen in vrstnih pridevnikih v učbeniku 

na str. 46. 

Ustno odgovarjajo na vprašanja o besedilih, ki so jih brali v skupini – DZ, str. 27, 6. 

naloga. 

S popravnimi znamenji popravijo besedilo, ki je napisano z malo začetnico, DZ, str. 

27, 7. naloga. 

Popravljeno besedilo zapišejo v zvezek. 

Utrjujejo rabo velike začetnice – DZ, str. 27, 9. naloga (npr. Kranjska Gora, Predelov 

vrh, Zgornja Radovna, Medvedov hrib, Frdamane police), in DZ, str. 28, 10., 11., 12. in 

13. naloga. 

63

Pobude 

Narek 

Dim, Vlasta, Tejč in Klemen prihajajo v šolo z avtobusom. Klemen živi v Podgorici 

pri Pečah, Tejč in Vlasta v Zgornji Dobravi in Dim v Spodnji Dobravi. Dim ima teto v 

Gabrju pod Limbarsko goro. V nedeljo gre pogosto k njej na obisk ali pa obišče Zasavsko 

goro, Slivno ali Kresniški vrh. Zelo rad gre v Tuštanj in si ogleda grad, ki je lepo ohranjen. 

V Zalogu pod Trojico pa preživlja proste dni Vlasta. Tam ima sestrično Kajo in bratrance 

Mateja, Gregorja in Luko. Če jim teta Katra dovoli, stečejo na Murovico in pozvonijo na 

zvonček za dobre želje. 

Literatura in učni pripomočki 



Zapiski 

64

Čestitka in voščilo 


5 

Cilji 

Učenci 

• tiho in glasno razčlenjujejo krajša besedila, in sicer neuradno in uradno voščilo ter 

uradno in neuradno čestitko, 

• po prvem branju povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, 

• v besedilu poiščejo prvine, po katerih so ju prepoznali, 

• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo, 

• povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, 


• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, 

• poiščejo v njem jezikovna znamenja, iz katerih so to razbrali, 

• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, 

• ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem so pozorni na 

čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolčevo mnenje in ga primerjajo s svojim. 

GOVORJENJE 


Primerjajo izdelke. 



BRANJE 

Berejo krajša neumetnostna besedila. 

Berejo svoje rešitve nalog. 

PISANJE 

Pišejo čestitke oziroma voščila. 

d 


Učenci prinesejo več različnih vizitk in razglednic, ki so jih dobili za rojstni dan, novo 

leto ali ob drugih priložnostih. 

Vizitke in razglednice razvrstijo po mizi in izberejo tisto, ki jim je najbolj všeč. 

Opišejo fotografijo in povedo, kaj predstavlja in ob kateri priložnosti je bila poslana. 

Preberejo čestitko. 

65

Učenci sodelujejo v pogovoru o čestitanju, priložnostih za čestitanje, pošiljanju čestitk in voščil. 

Kdaj pošljemo čestitko 

Kakšno vizitko izberemo za različne priložnosti 

Izdelujete vizitke tudi sami doma 

Kakšno besedilo sestavite ob rojstnem dnevu, rojstvu, diplomi, maturi 

Ali si pomagate tudi z besedili iz knjig 

Učni list 

1. Preberi naslednje misli velikih mož in žena in razmisli, ob kateri priložnosti bi jih 

poslal(a) prijateljem ali sorodnikom. 

Prijateljstvo je med enakimi ali pa dela ljudi enake. (Aristotel) 

Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene o pravem času. (Knjiga pregovorov) 

Zares zna molčati le človek, ki ima veliko povedati. (Češki pregovor) 

Ne verjemi vsega, kar slišiš, ne potroši vsega, kar imaš, in ne spi, dokler hočeš. (H. J. 

Brown) 

S posojanjem se knjige ne izgubljajo, razen tistih, ki si jih posebej želel obdržati. 

(Murphyjev zakon) 

Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš. (Kitajski 

pregovor) 

Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti 

zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno. (Marie 

Curie) 

Laže je zadržati na hribu velik kamen, kakor ustaviti malega, ki se vali po bregu. 

(Slovenski pregovor) 

Domišljija je pomembnejša od znanja. (Albert Einstein) 

2. Razloži, kaj izražajo misli. 

66


Učenci po vlogah preberejo besedilo Čestitka in voščilo v učbeniku na str. 48. 

Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o besedilu – učbenik, str. 48, 2. naloga. 

Učenci preberejo voščilnice in čestitke v učbeniku na str. 49 in se o njih pogovorijo, 

odgovarjajo na vprašanja na str. 50, 4. naloga. 

i 

Poudarek. 

Kaj so sporočevalci poslali ob rojstvu dečka 

Kdo so sporočevalci 

Kdo so naslovniki 

Po čem se uradna čestitka loči od neuradne 

Zakaj ima vsaka čestitka tudi datum 

V čem se voščilo in čestitka razlikujeta 

Preberejo, kaj je voščilnica in kaj čestitka. (Pravilo v učbeniku na str. 50.) 

Voščilnica je vizitka ali razglednica za pisanje voščil. 

Voščilo je želja, da bi se naslovniku zgodilo vse dobro. 

Čestitka je izraz veselja ob pomembnem dogodku. 

Čestitke in voščila so lahko ustna ali pisna. 

Lahko so uradna ali neuradna. Uradna so takrat, kadar jih pišejo predstavniki 

institucij oz. uradne osebe, neuradna pa takrat, kadar so tvorci in naslovniki 

v enakovrednem družbenem razmerju. 

Učenci ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 29. 

Preberejo čestitke in voščilnice, obkrožijo pravilne odgovore in dopolnijo povedi, 1. 

naloga. 

Dopolnijo nedokončano voščilo, 2. naloga. 

Napišejo voščilo sošolki za rojstni dan, 3. naloga. 

Napišejo uradno čestitko znancu, ki je uspešno opravil maturo, 4. naloga. 

Napišejo čestitko teti za god, 5. naloga. 

Določijo sporočevalce in naslovnike, 6. naloga. 

Preverijo svoje naloge, jih primerjajo s sošolci in popravijo napake. 

Pobude 

Učenci pri likovni vzgoji izdelajo več različnih voščilnic oziroma vizitk za različne 

priložnosti. 

Pripravijo razstavo zanimivih vizitk, ki so jih naredili doma ali pri pouku. 

Učenci pišejo čestitke in voščila. 

67

Pišejo zanimive in prijazne misli ob različnih priložnostih. 

Preberejo zapisane misli in se pogovorijo o njih. 

Gredo v knjižnico in v različnih knjigah iščejo lepe misli. 

Zapiski 

68

Pozdravi 


6 

Še o pozdravih 


Cilji 

Učenci 

• vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih, 

• izbirajo okoliščinam primerno oziroma ustrezno vljudno opravljanje govornega dejanja, 

lahko kot igro vlog, 

• presojajo vljudnost sogovorcev, ustreznost njihove besedne oziroma nebesedne govorice 

(predvsem pozdravov), 


• tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave, 

• povedo, kdo je sporočevalec, kdo naslovnik, 

• v besedilu poiščejo jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali, 

• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo, v besedilu 

pa poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali, 

• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v besedilu pa poiščejo tiste jezikovne prvine, 

iz katerih so to prepoznali, 

• povedo, ali je besedilo popolno ali ne, in dodajo (če je potrebno) manjkajoče podatke 

(npr. naslov, nagovor, datum, podpis), 

• sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa, vadijo 

težja mesta iz pravopisa, in sicer izbiro predloga z/s in iz. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki berejo ali govorijo. 

GOVORJENJE 


Vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih. 

BRANJE 

Berejo besedilo o pozdravih v učbeniku. 

Tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave. 

V besedilu prepoznavajo uradne ali neuradne prvine. 

69

n 

PISANJE 

Pisno rešujejo naloge. 

Dopolnijo povedi. 


Sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa. 


Ustni pozdravi 

Igra vlog 

Učenci prevzamejo vloge ljudi iz soseske, npr. učenca, sosede s cekarjem, mamice z 

otrokom, poslovneža, učitelja ... 

Predpostavljamo, da se vsi ti ljudje poznajo. 

Kako se bodo pozdravili 

Kdo pozdravi prvi 

Kdo odzdravi 

Oblikujejo razredni bonton o pozdravljanju. 

Na raznobarvne lističe napišejo pravila o pozdravljanju in jih obesijo na tablo. 

Mlajši prvi pozdravi starejšega. 

Ob pozdravu tistega, ki ga pozdravljamo, pogledamo v oči. 

Pozdravljamo jasno, razločno, dovolj glasno. 

Če nas kdo pozdravi, vedno odzdravimo. 

Zjutraj pozdravimo DOBRO JUTRO, čez dan DOBER DAN, zvečer DOBER 

VEČER. 

Ko gremo spat, pozdravimo LAHKO NOČ. 

Znanca, ki ga v kratkem času večkrat srečamo, pozdravimo le prvič in se mu, ko 

ga znova srečamo, le nasmehnemo. 

Pozdravi v družini in šoli 

Učenci se pogovorijo o svojih navadah pri pozdravljanju. 

70

Učni list 

Ko zjutraj vstanem, vedno pozdravim svoje domače. RES JE NI RES 

Ko odidem od doma, pozdravim. RES JE NI RES 

Ko vstopim v razred, pozdravim. RES JE NI RES 

Pozdravljam vse učitelje na šoli. RES JE NI RES 

Ne pozdravljam neznancev. RES JE NI RES 

Mlajše od sebe pozdravljam prvi. RES JE NI RES 

Starejše od sebe pozdravljam prvi. RES JE NI RES 

Pozdravljam sosede na cesti. RES JE NI RES 

Ko grem spat, pozdravim. RES JE NI RES 

Ko vstopi v razred ravnatelj, pozdravim. RES JE NI RES 

Pisni pozdravi 

Učenci prinesejo v šolo več razglednic iz različnih turističnih krajev, od koder so dobili 

pozdrave. 

Ogledajo si sporočila in se pogovorijo. 

Kdaj pošiljamo pisne pozdrave iz turističnih krajev 

Komu pošiljamo pozdrave 

Ob katerih priložnostih pošiljamo pozdrave 

Kdo so sporočevalci in kdo naslovniki 

Ali so pozdravi uradni ali neuradni 


Preberejo pozdrave v učbeniku na str. 51. Upoštevajo različno razpoloženje. 

Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, kako pozdravljamo in zakaj se pozdravi med 

seboj razlikujejo. 

Svoje mnenje utemeljijo, ga zagovarjajo ali spremenijo, ko ga primerjajo z mnenji 

sošolcev, učbenik, str. 51, 2. in 3. naloga. 

71

Preberejo pozdrave otrok na gorskem sprehodu, učbenik, str. 51. 

Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 52 o pozdravljanju v gorah. 


Igrajo igre vlog o pozdravljanju, učbenik, str. 52. 

Vsak učenec ima drugo vlogo: tabornik, deklica, mati z otrokom, očka z dečkom na 

ramenih ... 

Srečujejo se in se pozdravljajo. 

O čem se še planinci pogovarjajo na srečanju v gorah 

Pozdravita vedno oba, sporočevalec in naslovnik. 

Besedilo Še o pozdravih v učbeniku na str. 53 preberejo kot igro vlog. 

Preberejo pravilo v učbeniku o uradnih in neuradnih pozdravih. 

Uradni pozdrav je dober dan, neuradni pa živjo, zdravo ... 

Učenci na tablo napišejo čim več neuradnih pozdravov. 

Berejo pozdrave, kot da sami naslavljajo naslovnike, učbenik, str. 53, 1. naloga. 

Zaigrajo več podobnih pozdravov, npr. na morju, v trgovini, na cesti, v dvigalu ... (2. 

naloga). 

Pripovedujejo o svojih občutjih (3. naloga). 

Kako se počutijo, če jim sogovornik prijazno odzdravi 

Kakšni občutki jih obhajajo, če jim na cesti ljudje ne odzdravijo 

Pisno rešujejo naloge v DZ, str. 31. 

Dopolnijo povedi (1. naloga). 

Obkrožijo uradne pozdrave (2. naloga). 

Odgovarjajo na vprašanja (3. naloga). 

Zaigrajo uradni pozdrav gasilcev na gasilski vaji (4. naloga). 

Preberejo vse neuradne pozdrave (5. naloga). 

Zaigrajo pozdravljanje pri zdravniku, v knjižnici in na tržnici (6. naloga). 

Učenci poskušajo razložiti razliko: pozdrav z gora, pozdrav iz Portoroža. 

72

Z/s pišemo, kadar smo na nečem, iz pa, kadar smo v nečem. 

Ponovijo, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, DZ, str. 32, 1. naloga. 

Napišejo pozdrave staršem, pazijo, da so naslovi in sporočila pravilno oblikovani (2. 

naloga). 

Vadijo rabo predlogov iz ali z/s, 3. naloga. 

Preberejo razglednico in odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi. 

Napišejo pozdrave pisateljici Desi Muck, 5. naloga. 

Učenci zaigrajo pozdrave različnih obiskovalcev, ki vstopijo v razred, učbenik, str. 54, 

6. naloga. 

Pobude 

Učenci napišejo spis z naslovom Sosed mi nikoli ne odzdravi, učbenik, str. 53, 4. 

naloga. 

Zapiski 

73

7 

Opis rastlin 


Cilji 

Učenci 

• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena, 

povezana s temami drugih predmetnih področij, npr. opis rastline, 

• ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga 

upovedijo ter tako ustno obnovijo (lahko tudi pisno), 

• povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, 

• v besedilu iščejo ustrezne podatke, 

• opazujejo rastline v svoji okolici in opišejo njihove zunanje značilnosti, 

• iz opisa ugotavljajo, kakšna je rastlina, 

• poimenujejo in opisujejo rastline ob pomoči poljudne literature, 

• povedo, kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo, 

• navedejo čim več pomenov iste besede in jih ponazorijo v povedi, 

• iz preprostih opisov prepoznajo rastline in jih poimenujejo (tudi s sopomenkami). 


POSLUŠANJE 

Pozorno poslušajo sošolce in njihovo mnenje oziroma ugotovitve primerjajo s 

svojimi. 

GOVORJENJE 

Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo besedilo. 


Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. 


Opisujejo rastline. 

BRANJE 

Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila. 

V besedilu iščejo ustrezne podatke. 

PISANJE 

Bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga pisno obnovijo. 


Zapišejo opis rastline. 

74


1. Učitelj razdeli učencem knjige ugank. Učenci poiščejo uganke o rastlinah in jih 

zastavijo sošolcem. 

Sprva bela kot sneg, 

potem zelena kot trava, 

nazadnje rdeča kot kri. 

Kaj je to (češnja) 

Sonce ga kuha, 

roka trga, 

noga tlači, 

usta užijejo. (grozdje) 

V cvetu mladosti 

najslajše dišim, 

v zrelosti svoji 

pa kmeta redim. (ajda) 

Zlato valovje krog in krog, 

bredem do pasa, 

ne zmočim si nog. (pšenica) 

Učenci poskušajo rešiti uganke. 

Razložijo, da je uganka zaokrožena misel, ki ponuja rešitev. 

2. Učitelj prinese v razred rastlino/lončnico, ki si jo učenci natančno ogledajo. Nato 

prosto opisujejo vse, kar opazijo na rastlini. 

Poročajo, na kaj so bili pozorni pri opisu rastlin, in sestavijo miselni vzorec. 

vrsta 

velikost 

korenine 

kje se nahaja 

RASTLINA 

razmnoževanje 

uporabnost 

nega 

zunanja podoba 

LISTI 

CVETOVI 

oblika 

velikost 

barva barva oblika velikost vonj 

75

Učenci si ogledajo poljudnoznanstveno literaturo, kjer so predstavljene sobne rastline, 

gozdne, planinske in travniške rože, drevesa, sadje, poljski pridelki, gozdni sadeži ... 

Izberejo si rastlino, ki jo dobro poznajo, in jo ob pomoči miselnega vzorca predstavijo 

sošolcem. 


Učitelj pritrdi na tablo slike rastlin iz knjige Sto znamenitih rastlin na Slovenskem ali pripravi 

kakšno drugo obliko predstavitve alpske možine, kranjskega jegliča, Zoisove zvončnice, 

kranjske lilije in divjega klinčka. 

Poklicani učenci ob fotografijah opišejo rastline. 

Sošolci ob pomoči učiteljevih vprašanj dopolnijo opis. 

Glasno preberejo vse opise v učbeniku, str. 55. 

Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaka skupina si izbere eno od rož, ki jo bo podrobno 

opisala. 

V vsaki skupini ponovno preberejo opise svojih rastlin. 

Obnovijo besedilo. 

Zapišejo si vprašanja o izbrani rastlini, ki so jim v pomoč pri opisu. 

Svojo rastlino predstavijo ob pomoči miselnega vzorca. 

Če želijo o izbrani rastlini izvedeti več, pogledajo še v knjigo Sto znamenitih rastlin na 

Slovenskem. 

Napišejo, katere trditve veljajo oziroma ne veljajo za njihovo rastlino. 

Vsaka skupina poroča o svojih izbranih rastlinah. 

Ko vsi učenci predstavijo svoje rastline, postavljajo trditve o rastlinah, npr. 

Alpska možina ima slikovito narezljane ogrinjalne liste. RES JE NI RES 

Ogrinjalni listi niso bodeči. RES JE NI RES 

Alpska možina je zavarovana. RES JE NI RES 

Najdemo jo na Gorenjskem. RES JE NI RES 

Bohinjski pastirji se nikoli niso zmenili za to rastlino. RES JE NI RES 

Alpska možina je izumrla. RES JE NI RES 

Učenci izberejo trditev in jo utemeljijo. 

Preberejo pravilo o opisu rastline v učbeniku na str. 56. 

Rastline pišemo z malo začetnico, razen če je poimenovanje izpeljano iz 

lastnega imena. 

Učenci v poljudnoznanstveni literaturi poiščejo čim več takih imen. 

Sestavijo kratke uganke o znanih rastlinah, učbenik, str. 57, 3. naloga. 

Iščejo sopomenke (4. naloga). 

76

Sopomenke so besede, ki pomenijo skoraj enako. 

Učenci po predhodnem pogovoru tiho in glasno rešujejo naloge v DZ, str. 34. 

Preberejo stolpca in ju povežejo (1. naloga). 

Razložijo pomene manj znanih besed in iščejo podatke v SSKJ (2. naloga). Naloga je 

zahtevnejša, zato je v razredu verjetno ne bodo znali rešiti vsi. Namenjena je višjemu 

nivoju. 

Odgovorijo na vprašanja o opisu rastlin (3. naloga). Pomagajo si s podatki v učbeniku 

na str. 55. 

V 4. nalogi dopolnijo povedi, pomagajo si s podatki v učbeniku. 

Poiščejo več podobnih izrazov (7. naloga). 

Učenci ustno opisujejo rastline, ki jih imajo na okenski polici v razredu, in rastline na 

fotografijah v poljubnih knjigah. Pomagajo si z miselnim vzorcem na tabli. 

Ustno opišejo najbolj znano rastlino v domačem kraju (DZ, str. 35, 5. naloga). 

Rastlino opišejo tudi pisno. 

Oblikujejo skupno pravilo za opisovanje rastlin, živali, oseb in predmetov; preberejo 

pravilo v učbeniku na str. 56. 

Pobude 

Zaigrajo prizore, v katerih nastopajo rastline, ki govorijo – učbenik, str. 57, 5. naloga. 

Pripravijo razstavo fotografij in živih primerkov zanimivih rastlin, npr. sekvoje, 

mesojede rastline, eksotične rastline, ki jih opremijo z njihovimi opisi. 

Obiščejo knjižnico, poiščejo knjige o rastlinah v Sloveniji in pripravijo govorni nastop. 

Literatura 

Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. 


Zapiski 

77

8 

Pripoved 

Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih 

pripovedih 


Velikani so gradili naše gore 

(DZ, str. 36) 

Iz Špelinega dnevnika 


Cilji 

Učenci 

• preberejo pogovor, kratko neumetnostno besedilo in dnevnik ter besedila razčlenijo po 

odstavkih, 

• ustno obnovijo besedilo, 

• povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo, 

• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu, 

• sestavijo vprašanja o vsebini besedila, 

• razumejo prebrano besedilo, 

• v besedilu poiščejo zahtevani podatek, 

• besedam iščejo protipomenke, 

• sami pišejo kratka besedila, in sicer pripoved o življenju ljudi nekoč in danes in o 

bajeslovnih bitjih, ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih, 

• pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 

• po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, 

• pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila, 

• miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in 

zaključek, 

• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/ 

sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne 

napake, 

• prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, 

izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo 

in presojajo. 

78


POSLUŠANJE 

Poslušajo branje sošolcev. 

Prisluhnejo ostalim odgovorom na vprašanja in jih primerjajo s svojimi. 

GOVORJENJE 


Ustno obnovijo besedilo. 

Povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo. 

Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu. 

Sestavijo vprašanja o vsebini besedila. 

S smiselnimi odgovori na vprašanja dokažejo, da razumejo prebrano besedilo. 

BRANJE 

Berejo pogovor, neumetnostno besedilo in dnevnik. 

Besedila razčlenijo po odstavkih. 

PISANJE 


Pišejo kratka besedila (pripovedi o življenju ljudi nekoč in danes in o bajeslovnih bitjih, 

ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih). 

Pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca. 

Po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca. 

Pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila. 


Učitelj razdeli učencem lističe, na katerih so naslednje besede. 

VILA BELA ŽENA ROJENICA SOJENICA AJDOVSKA DEKLICA 

DIVJA ŽENA VELIKAN HRUST DIVJI MOŽ HOSTNIK AJD 

POVODNI MOŽ VEDOMEC KRESNIK VOLKODLAK MORA 

VAMPIR DIVJA JAGA ŠKRAT GOZDNI ŠKRAT POLJSKI ŠKRAT 

HIŠNI ŠKRAT GORSKI PRITLIKAVEC PALČEK HIŠNI DUH 

ČADEŽ 

ORKO 

Učenci poskušajo razložiti, kaj pomenijo napisana imena. 

Kdo je to 

Kakšen je 

Je to bitje dobro ali hudobno 

79

Kakšna je njegova zunanjost 

Kje živi 

Kaj dela 

Kdaj in kje ste že slišali zanj 

(Učitelju je v pomoč zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi.) 

Učitelj vodi pogovor o prebranih knjigah o bajeslovnih bitjih. 

Učenci pripovedujejo pripovedi o bajeslovnih bitjih, ki krožijo v njihovem kraju. 

Pripovedujejo o ostankih iz davnine v njihovem kraju. 

Pri likovnem pouku lahko rišejo bajeslovna bitja. 

x 


Učenci po vlogah preberejo besedilo Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih v 

učbeniku na str. 57. Drugi učenci pogovor med Rokom, Urbanom, Barbaro, Katarino, 

Maksom in Markom pozorno poslušajo in potem odgovorijo na vprašanja ob besedilu, 

učbenik, str. 57, 1. naloga. 

Kdo zna pripovedovati zanimive pripovedke 

O čem je pripovedoval pastir Urban 

Iščejo protipomenke za besede v besedilu. 

Učenci se razdelijo v dvojice. Kar eden trdi, drugi zanika. 

bel – črn 

velik – majhen 

vsakokrat – nikoli 

Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom. 

Učitelj prebere besedilo Velikani so gradili naše gore. 

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu. 

Koliko odstavkov ima besedilo 

O čem govori besedilo v uvodu, o čem v jedru in o čem v zaključku 

Koliko odstavkov ima jedro 

Kakšna je bila prvotna dežela naših prednikov 

Katera krajevna imena so dobila ime po njih 

Poiščejo razlago za manj znane besede v SSKJ. 

Iščejo sopomenke in protipomenke za izbrane besede iz besedila. 

Ustno obnovijo prebrano besedilo. 

80

V učbeniku preberejo pravilo, kaj je obnova. 

Obnova je besedilo, ki nastane po prebranem ali poslušanem besedilu. V njem 

so vsi bistveni podatki iz besedila v istem časovnem zaporedju, povedani z 

lastnimi besedami. 

Učenci v knjižnici poiščejo knjige iz zakladnice ljudskih pripovedi in v njih preberejo 

zgodbe o bajeslovnih bitjih (6. naloga). 

Napišejo pripoved o bajeslovnih bitjih, ki kroži v njihovem kraju (7. naloga). 

Učenci rešujejo naloge v DZ, str. 36. 

Poiščejo čim več izrazov, ki povedo, kakšni so bili velikani (1. naloga). 

Ustno razložijo manj znane besede in te besede uporabijo v novih povedih (2. naloga). 

Preberejo kratka sporočila in jih povedo drugače (3. naloga). 

Ustno dopolnijo besedilo (5. naloga). 

Krepko tiskane besede nadomestijo z drugimi besedami tako, da pomen ostane isti (6. 

naloga). 

Poiščejo besede z nasprotnim pomenom (7. naloga). 

Opazujejo jutranjo svetlobo ter svetlobo pred mrakom ali pred nevihto. Opazujejo 

svečo in odseve obrazov v njej (8. in 9. naloga). 

Utrjujejo znanje o zemljepisnih lastnih imenih (10. naloga). 

Razložijo, kaj pomenita pojma naselbinsko in nenaselbinsko ime. 

Razložijo imena v domačem kraju, ki spominjajo na prastare čase (11. naloga). 

Pomagajo si z Leksikonom krajevnih imen. 

V večbesednih naselbinskih imenih pišemo vse z veliko začetnico, izjeme so 

le neprvi predlogi in samostalniki vas, selo, mesto, trg, naselje. 

V večbesednih nenaselbinskih imenih pišemo prvo besedo vedno z veliko 

začetnico, neprve besede pa z malo, če niso lastno ime, npr. Gospodarsko 

razstavišče, Cesta v Mestni log, Goriška brda, Julijske Alpe. 

Pogovor o dnevniku. 

Kdo v razredu piše dnevnik 

Kaj zapisujejo vanj 

Ali dnevnik skrivajo pred domačimi, da ti ne bi brali njihovih skrivnosti 

So prebrali kakšen zanimiv dnevnik 

Poznajo dnevnik Ane Frank 

Opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin in bi jih zapisali v dnevnik. 

81

Učenci preberejo stran iz Špelinega dnevnika v učbeniku na str. 60. Pogovorijo se o 

njenih doživljajih. 

Ovrednotijo dnevnik. 

Učenci odgovarjajo na vprašanja, učbenik, str. 60, 2. in 3. naloga. 

Pobude 

Na sprehodu ali izletu opazujejo, ali so v njihovem kraju ostanki pradavnih ljudi, 

učbenik, str. 59, 8. naloga. 

Obiščejo muzej in si ogledajo orodje in orožje nekdaj živečih ljudi (9. naloga). 

Učitelj predlaga učencem, da bi tudi oni pisali dnevnik. Skupaj načrtujejo delo. 

O čem bodo pisali 

Kdaj 

Katere teme jih zanimajo 

Učenci si v knjižnici ogledajo nekaj znanih dnevnikov, npr. Župcin dnevnik Majde 

Koren. 

Preberejo nekaj odlomkov in jih komentirajo. 

Doma v celoti preberejo dnevnik. 

Napišejo stran v svoj dnevnik. 

Literatura 

Zakladnica slovenskih pripovedi. Radovljica: Didakta, 1999. 


Slovenska krajevna imena. Leksikon. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. 

Majda Koren: Župcin dnevnik. Ljubljana: Karantanija, 2004. 

Zapiski 

82

Naravoslovni dan v 

Prekmurju 

III 


Cilji 

Učenci 

• preberejo ali poslušajo neumetnostno besedilo, 

• v besedilu poiščejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. na zemljevidu), 

• v besedilu poiščejo neznane besede, razlago zanje pa poiščejo v Slovarju slovenskega 

knjižnega jezika, 

• po različnih virih iščejo podatke, sestavijo vprašanja, s katerimi bodo med sošolci izvedli 

anketo o poznavanju Prekmurja, 

• tvorijo neumetnostna besedila (pripravijo referat), in sicer opis pokrajine, opis ljudi/ 

živali, ki živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo predstavitve svojih sošolcev. 

GOVORJENJE 


Ustno tvorijo krajše neumetnostno besedilo, in sicer opis pokrajine, opis ljudi/živali, ki 

živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku. 

Izvedejo anketo. 

BRANJE 

Berejo besedilo v učbeniku. 

Berejo zemljevid in se orientirajo na njem. 

Berejo različne vire z informacijami o Prekmurju. 

PISANJE 

Napišejo odgovore na vprašanja. 

Pripravijo referat na temo Prekmurje (značilnosti pokrajine, življenje ljudi v tej 

pokrajini, zanimivi dogodki). 


Učitelj v razred prinese zanimive posnetke iz Prekmurja (med drugim tudi posnetke 

s tipičnimi prvinami Prekmurja, npr. štorkljo). Z učenci se pogovarja o tem, ali vedo, 

83

od kod so posnetki. Ko skupaj ugotovijo, da gre za Prekmurje, preberejo besedilo v 

učbeniku na str. 62–63. 

Lahko izvede tudi igrico, in sicer pokaže fotografije enemu od učencev, ostali pa mu 

zastavljajo vprašanja o tem, kaj je na fotografiji. Učenec lahko odgovarja le z da ali ne. 

Pri tem učenci vadijo oblikovanje odločevalnih vprašanj, na katera je odgovor da ali ne. 

Odločevalna vprašanja so tista, ki se začenjajo z vprašalnim členkom ali (pogovorno a), 

lahko so oblikovana tudi le z zamenjanim besednim redom (npr. Ali je to Prekmurje A 

je to Prekmurje Je to Prekmurje). Končna intonacija pri teh vprašanjih je (v nasprotju 

s poizvedovalnimi ali dopolnjevalnimi vprašanji, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki 

in prislovi, npr. kaj, kje, zakaj, odgovor nanje pa je informacija, po kateri sprašujemo, 

kjer je intonacija padajoča) rastoča. Pomembno pri tem je, da učenci sledijo izbrani 

strategiji oblikovanja vprašanj in da izberejo govornemu položaju primerno obliko. 

Druga možna motivacija je ogled katerega od slovenskih filmov s tematiko Prekmurja, 

npr. Strici so mi povedali, ki je bil posnet po delu Miška Kranjca … Film si lahko 

prej ogledajo skupaj, iztočnica pa je lahko tudi ogled filma, ki so ga morda vrteli na 

televiziji. Izhodišče je lahko tudi obisk koncerta katerega od prekmurskih glasbenikov 

ali skupin, npr. Vlada Kreslina, Beltinške bande … 


Učenci preberejo 3. poglavje okvirne zgodbe (učbenik, str. 62–63), nato pa sledi 

samostojno odgovarjanje na vprašanja v 1. nalogi. 

Variantno lahko še pred odgovarjanjem na vprašanja v 1. nalogi učbenika učenci 

samostojno nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga) in nato po 1. nalogi iz učbenika rešijo še 

2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo učence k 

temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni 

oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih pa lahko kažejo svoje kritično mnenje. 

V prebranem besedilu Naravoslovni dan v Prekmurju poiščejo neznane besede in 

jih poskušajo skupaj razložiti. Če ne najdejo razlage zanje, besede poiščejo v SSKJ in 

preberejo razlago (2. in 3. naloga). Na zemljevidu Slovenije poiščejo Prekmurje (4. 

naloga) in povedo, kako je nastalo ime pokrajine. 

Nato učitelj vodi pogovor o tem, na katere vsebine smo pozorni, ko predstavljamo neko 

pokrajino. Pri tem učenci aktivno sodelujejo. Ob pogovoru lahko nastaja tabelska slika 

z miselnim vzorcem, ki predstavlja poglavja v referatu. Prekmurje v sredini miselnega 

vzorca v učbeniku na str. 64 lahko nadomesti splošni izraz, npr. POKRAJINA. Ko 

predstavljamo pokrajino, predstavimo najprej njeno 

• lego (kje), 

• zgodovino (od kdaj), 

• značilnosti, 

• jezik (narečje, dvojezičnost), 

• ljudi, 

• posebnosti (npr. živali, rastline, običaje …). 

84

Učenci se razdelijo v skupine in samostojno doma ali med poukom poiščejo čim več 

podatkov o Prekmurju. Učitelj lahko v ta namen v razred prinese nekaj knjig, npr. 

Enciklopedijo Slovenije, če je učilnica ustrezno opremljena, pa lahko učenci iščejo 

podatke tudi na internetu. V skupinah nato pripravijo krajša neumetnostna besedila, 

in sicer opis pokrajine, opis ljudi ali živali, pripoved o kakšnem dogodku, ki je posebej 

zaznamoval Prekmurje (6. naloga). Svoja besedila nato predstavijo sošolcem, skupaj 

lahko na ta način oblikujejo daljšo predstavitev Prekmurja. O besedilih se pogovarjajo 

in razmišljajo, kaj bi lahko še dodali. 

Pri 7. nalogi se učenci v parih ali manjših skupinah pogovarjajo o tem, ali so že bili 

v Prekmurju, kaj so videli, kaj jih je pritegnilo. Razmišljajo o tem, ali morda poznajo 

ali so že slišali za katerega znanega Prekmurca, morda pisatelja ali pevca. Pripravijo 

vprašanja, ki bi jih zastavili tej znani osebi (8. naloga). 

Kot dodatno (9.) nalogo lahko učenci pripravijo vprašanja za anketo, ki jo izvedejo med 

učenci svoje osnovne šole. Vprašanja morajo biti oblikovana tako, da bodo pokazala, 

kako dobro učenci poznajo Prekmurje in njegove značilnosti, znane osebe … 

Variantno lahko učenci šele na koncu obravnave enote v učbeniku samostojno 

nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga), nato pa rešijo še 2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo, 

ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo jih k temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj 

so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih 

pa lahko kažejo svoje kritično mnenje. 

Pobude 

Rezultate ankete, ki so jo učenci izvedli v 9. nalogi, lahko predstavijo v obliki poročila 

za šolski časopis ali radio. 

Enak projekt naj učenci izvedejo tudi za svoj kraj oz. za posamezne slovenske pokrajine. 

Zberejo naj podatke o njem in jih posamezno ali v skupinah predstavijo v obliki referata 

ali plakata. V razredu lahko pripravijo razstavo o svojem kraju in pokrajini. 

Literatura 


Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002. 

Slovenski kraji, drobtinice Evrope. 

Zapiski 

q 

85

1 

Prekmurje nekoč in danes 


Cilji 

Učenci 

• pišejo o življenju v Prekmurju nekoč in danes, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči 

izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 



zaključek, 

• izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo 

in presojajo, 

• tiho (in glasno) berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazce (anketni list), v 

besedilu iščejo podatke (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. pri rezultatih ankete), 

• ob učiteljevi pomoči (ali sami) uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno 

upovedijo ter tako ustno, lahko tudi pisno, obnovijo, spoznavajo pojem anketa. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na anketna vprašanja. 

Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje. 

GOVORJENJE 

Učenci odgovarjajo na anketna vprašanja in se pogovarjajo s sošolci o odgovorih. 

Pogovarjajo se o zanimivih trditvah. 

Pripravijo govorno vajo o Prekmurju. 

BRANJE 

Berejo anketna vprašanja in odgovore nanje. 

PISANJE 

Pišejo odgovore na anketna vprašanja in pripravijo poročilo o poteku ankete in njenih 

rezultatih. 

Pišejo načrt za zbiranje podatkov. 

Predstavijo Prekmurje in svoj domači kraj. 


Anketo, ki ste jo izvedli v prejšnjem poglavju, si zdaj še enkrat podrobno oglejte. 

Ugotovite, o čem ste spraševali anketirane. Koga vse ste spraševali Kako ste se na 

anketo pripravili Učitelj lahko v razred prinese tudi kakšno anketo, ki jo je reševal sam 

86

ali pa je bila objavljena v časopisu. Lahko jo prinesejo tudi učenci sami. Pogovorite se 

o njej, o njenem namenu in rezultatih, če so objavljeni. Učenci naj razmislijo o načrtu, 

kako se lotiti ankete in kaj vse je treba pripraviti, preden jo izvedemo. Razmišljajo naj, 

kaj je namen anket in kaj to sploh je. 

Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju. 


Preden se lotimo dela z učbenikom, rešimo naloge v DZ na str. 39 (od 1 do 7). Učenci 

namreč pripravijo načrt zbiranja podatkov (1. naloga). Načrt lahko napišejo v različnih 

oblikah, od miselnega vzorca do alinej ali v krajšem besedilu. Učitelj se o obliki odloči 

glede na skupino. Učenci naj nato povedo čim več virov, kjer bi lahko našli podatke 

o Prekmurju (2. naloga). Učitelj jih lahko zapisuje na tablo, saj bo seznam učencem 

pomagal pri drugih podobnih nalogah. Lahko pa možne vire zapisujejo tudi učenci ali 

eden od njih. 

Za domačo nalogo pripravijo govorno vajo o Prekmurju (4. naloga), nato pa ob govornih 

nastopih ocenjujejo nastope sošolcev in jih ovrednotijo (5. naloga). Pri tem si lahko 

pomagajo s tabelo, v kateri označijo, ali so bile prvine prisotne ali ne. 

Učni list 

Govorni nastop 

Izbral(a) je ustrezno temo. 

Bil(a) je jasen(na) in natančen(na). 

Upošteval(a) je, da govori – govoril(a) 

je dovolj počasi in razumljivo. 

Govoril(a) je in ne bral(a). 

Govoril(a) je v knjižnem jeziku. 

Gledal(a) je naslovnike in ni preveč 

mahal(a) z rokami. 

Uporabljal(a) je ustrezna pomagala 

(slike …). 

DA NE KOMENTAR 

87

Učenci naj pripravijo vprašanja o Prekmurju za sošolce, ti pa naj nanje odgovarjajo. 

Poskušajo naj oblikovati čim več različnih vprašanj. Pri tem vadijo oblikovanje vprašanj 

tako, da ne bo vedno možen le odgovor da ali ne ali pa informacija, po kateri sprašujemo. 

Zastavljajo naj kompleksnejša vprašanja, ki zahtevajo daljše odgovore, npr. Kakšno je 

tvoje mnenje o … Zakaj je po tvojem mnenju v Prekmurju veliko zdravilišč … 

Doma lahko pripravijo tudi plakat o Prekmurju (6. naloga) in za domačo nalogo 

napišejo kratko predstavitev Prekmurja (7. naloga, učbenik, str. 64). 

Učenci nato preberejo vprašanja iz kratke ankete v 1. nalogi v učbeniku na str. 65. 

Ugotovijo naj, kaj manjka v anketi. To so navodila za reševanje, ki naj jih učenci napišejo. 

(Npr. Obkroži pravilno trditev. Podčrtaj pravilno trditev.) Nato naj še sami odgovorijo 

na vprašanja. Svoje odgovore primerjajo s sošolci (2. naloga) in ugotovijo, kdo bolje 

pozna Prekmurje. Utemeljijo naj, kdo po njihovem mnenju bolje pozna Prekmurje in 

zakaj tako mislijo (3. naloga). 

V 4. nalogi so navedene tri trditve, učenci pa naj jih komentirajo. Povedo naj, ali se z 

njimi strinjajo ali ne in zakaj. 

Po obravnavi Prekmurja sledi sklop nalog, vezanih na domači kraj (DZ, str. 40). Učenci 

podobno kot za Prekmurje poiščejo čim več podatkov o svojem domačem kraju. Pri 

tem si lahko pomagajo s seznamom virov, ki so si ga zapisali oziroma ga je zapisal 

učitelj ob obravnavi Prekmurja. 

V 2. nalogi, ki jo lahko izvedemo kot kviz, v katerem sodelujejo tri ali več ekip (učence 

razdelimo v manjše skupine), učenci najprej oblikujejo vprašanja o svojem kraju, nato 

pa jih zastavijo drugim ekipam. Tista ekipa, ki pravilno odgovori na največ vprašanj, 

najbolje pozna svoj kraj. Vprašanja zberite in naj služijo kot pomoč pri oblikovanju 

predstavitve vašega kraja (4. naloga). 

Učenci v 3. nalogi pripravijo anketna vprašanja in izvedejo anketo med naključno 

izbranimi starejšimi prebivalci kraja o tem, kakšno je bilo življenje v njihovem kraju 

nekoč. Pri oblikovanju ankete si lahko pomagajo z vprašanji, ki so jih zastavili sošolcem 

v 2. nalogi, dopolnijo pa jih še z vprašanji o življenju nekoč. Rezultate ankete nato 

predstavijo v razredu. Rezultati naj bodo predstavljeni tudi grafično, npr. v obliki 

grafov ali potičk. 

Četrta naloga ponuja nekaj tem za oblikovanje predstavitev. Učenci izberejo eno, učitelj 

pa izbere obliko predstavitve. Lahko je to pisna predstavitev, govorni nastop ali pa 

predstavitev posterja v obliki miselnega vzorca, dopolnjenega z zbranim gradivom. 

Pobude 

Trditve iz 4. naloge v učbeniku na str. 65 so lahko izhodiščni stavek za učenčev govorni 

nastop ali spis. Zadnja trditev je lahko tudi izhodišče za pogovor npr. o Ferdu Godini 

in njegovem romanu Bele tulpike, če ga učenci poznajo. Učitelj učence vpraša, ali jih 

morda bele tulpike na kaj spominjajo. 

88

Zapiski 

89

2 

Opis živali 


Cilji 

Učenci 

• preberejo kratko neumetnostno besedilo, in sicer opis živali, 

• odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih v besedilu, 

• sami tvorijo podobno besedilo, 

• iz preprostih opisov prepoznajo žival, sami tvorijo vprašanja o živali, ki jo učenec 

opisuje z nebesednim jezikom, poslušajo kratko neumetnostno besedilo in poskušajo iz 

opisa prepoznati, za katero žival gre, 

• ustno tvorijo opis živali, lahko ga tudi zapišejo, 

• poslušajo pogovor na CD-ju, povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma 

čustveno ozračje pogovora, in svoj odgovor utemeljijo, 

• učenci berejo kratko neumetnostno besedilo, 

• primerjajo prebrano besedilo s prejšnjim, ki so ga poslušali na CD-ju, ugotavljajo razlike 

med besediloma, vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer veliko (ob lastnih imenih) in 

malo začetnico za praznike. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo sošolce in učitelja. 

GOVORJENJE 


Tvorijo opis živali. 

Primerjajo različne opise in utemeljujejo razlike. 

BRANJE 

Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. 

PISANJE 

Napišejo opis živali. 

Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami. 

c 


Učitelj opiše npr. znano žival iz berila. Učenci pa ugibajo, katera žival je to. 

Učitelj prinese v razred nekaj slik znanih živali iz časopisov ali revij. Eden od učencev 

skuša brez besed ponazoriti, katera žival je to, drugi pa ugibajo. 

90

Eden od učencev gleda sliko znane živali, drugi v razredu pa mu zastavljajo vprašanja 

o tem, katera žival je to. Učenec odgovarja le z da ali ne. 


Učenci preberejo besedilo o ptičih v 1. nalogi v učbeniku na str. 66, nato pa odgovorijo 

na vprašanja v 2. nalogi. Skupaj z učiteljem ugotovijo, za katero vrsto besedila gre. Ker 

je to opis, ponovijo, kaj je zanj značilno. Pozorni smo na naslednje prvine. 

Predstavitev živali (vrsta, okolje, v katerem živi …). 

Zunanjost (velikost, deli telesa, dlaka, perje, barva …). 

Vedenje in navade (krotek, napadalen, odnosi z drugimi živalmi, odnos do 

človeka, prehranjevanje …). 

V 3. nalogi učenci opišejo ptiča na sliki, v četrti pa sošolcu zastavljajo vprašanja o tem, 

katero žival je ta posnemal z gibi. Pri tem si lahko pomagajo z naslednjimi prvinami. 

življenjski prostor (morje, gozd, zrak ...) 

tip, družina, vrsta 

divja/domača 

značaj (krotka, krvoločna, roparica …) 

ŽIVAL 

videz (dlaka, perje, barva, postava …) 

premikanje (se plazi, leti, dobro teče, skače …) 

navade (prehranjevanje, razmnoževanje, gnezdenje …) 

Pri 5. nalogi učenci poslušajo posnetek št. 20 na CD-ju. 

Konj je štirinožna rastlinojeda žival. Na vsaki nogi ima po eno samo kopito, zato ga 

imenujemo tudi lihoprsti kopitar. Zaradi te lastnosti in dolgih močnih nog je konj hiter in 

neutrudni tekač. Je družabna žival, ki živi v čredah. Danes poznamo skoraj 200 konjskih 

pasem. Med njimi so tudi lipicanci, ki jih krasita snežno bela koža in dolga črna griva. 

91

V DZ na str. 40 v 1. nalogi obkrožijo fotografijo živali, ki je opisana na poslušanem 

posnetku, nato pa opišejo še drugo žival. 

Nato rešijo naloge v DZ na str. 40 in 41. V 2. nalogi dopolnijo besedilo z manjkajočimi 

besedami, v 3. pa ustno opišejo svojo najljubšo žival, pri tem si pomagajo z miselnim 

vzorcem. V DZ lahko prilepijo tudi njeno sliko. Četrta naloga je namenjena igri – učenci 

ugibajo, katera žival je na sliki. Učenci prinesejo v šolo različne slike in fotografije živali, 

nato pa si izberejo eno. Drugi učenci ugotavljajo, katera žival je na sliki. Zastavljajo 

odločevalna vprašanja, učenec pa odgovarja z da ali ne. 

V 5. nalogi učenci za domačo nalogo v zvezkih opišejo smešen dogodek, ki se je zgodil 

njihovi najljubši živali. V 6. nalogi pa sošolcu zastavljajo vprašanja o njegovem hišnem 

ljubljenčku. 

Pri sedmi nalogi v DZ na str. 41 učenci na podlagi svojih izkušenj z opisom dopolnijo 

pravilo. Dopolnijo ga lahko samostojno ali pa skupaj s sošolci in učiteljem povzamejo 

značilnosti besedila, ki so jih spoznali pri branju in analizi besedil. 

Ponovimo. 

Besedilo, v katerem opisujemo rastlino, žival, osebo ali predmet, imenujemo 

opis. V opisu predstavimo zunanjost, kraj, kjer živi ali se nahaja, način 

življenja osebe, način razmnoževanja rastline ali živali, za kaj predmet 

uporabljamo. 

Spet sledi delo z učbenikom, in sicer na str. 68 in 69. Učenci najprej preberejo besedilo 

in pogovor na str. 68. Pogovorijo se o besedilu. Odgovorijo na vprašanja. 


O čem se pogovarjajo 

Kateri odgovor izstopa iz pogovora Zakaj 

V 7. nalogi v učbeniku učenci nato poslušajo telefonski pogovor med Špelo in Barbaro 

(CD, posnetek št. 21). 

Špela: Halo, Barbara, veš, kaj so mi povedali prvošolčki, da jih je prinesla štorklja. 

Barbara: Kaj pa je to kaj takega Ko sem bila majhna, sem tudi jaz mislila, da sta me 

ati in mami dobila od štorklje. 

Špela: Kaj si nora 

Barbara: Ma ne, veš, to je zgodbica za otroke. Jutri ti prinesem eno otroško knjigo. V njej 

boš lahko to zgodbico prebrala. 

Špela: Ojoj, ojoj. Prav. 

92

Učenci razmišljajo o tem, kakšno je Špelino razpoloženje med pogovorom. Odgovorijo 

na vprašanja v 8. nalogi, učbenik, str. 68, in primerjajo svoje odgovore. Utemeljijo svoje 

mnenje. 

Nato preberejo Zgodbico o štorklji in odgovorijo na vprašanji v 9. in 10. nalogi v 

učbeniku na str. 69 ter napišejo spis z naslovom Prinesla me je štorklja (8. naloga v DZ 

na str. 41). 

Štorklja je torej dobra vila in staršem prinese za darilo otroka, kdo pa prinaša darila ob 

praznikih Učence ob 11. nalogi v učbeniku opozorimo na velike in male začetnice. 

Pobude 

Učenci v učbeniku poiščejo podatek, kdo je avtor knjige Štorklja gre v pokoj, v knjižnici 

ali na internetu pa najdejo še druge podatke o knjigi. 

Zapiski 

s 

93

3 

Samostalnik 


Cilji 

Učenci 

• spoznajo naslednji jezikoslovni pojem in izraz zanj: samostalnik, 

• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice v lastnih imenih, 

• spoznajo vrste lastnih imen (in sicer imena bitij, zemljepisna in stvarna imena). 


POSLUŠANJE 

Učenci poslušajo učitelja in sošolce. 

GOVORJENJE 

Pogovarjajo se in ustno odgovarjajo na vprašanja. 

Poimenujejo stvari. 

BRANJE 


PISANJE 

Pišejo imena stvari in pisno odgovarjajo na vprašanja. 

Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja. 


Učitelj prinese v razred stavnico. Lahko prinese tudi druge fotografije stvari ali stvari 

same. Učenci nato poimenujejo stvari, ki so na slikah. Poišče lahko tudi besedila, v katerih 

so besede nadomeščene s slikami, učenci pa morajo povedati, za katere stvari gre. 

Učitelj pove zgodbico Berte Golob Samostalnik Samo. 

Učenci naštejejo vse stvari, ki jih imajo v torbi, ki so v razredu, na mizi, v omari … 

Povedo, kaj so – učenci, prijatelji, otroci, sinovi, hčerke … 

Učitelj učence vpraša, kaj slišimo, kadar 

se smejimo – smeh, 

jokamo – jok, 

kričimo – krik, 

govorimo – govor … 

94

In kadar smo veseli, je v hiši veselje, kadar smo žalostni, je žalost, kadar se bojimo, je 

strah … 


Učenci najprej rešijo naloge od 1 do 7 v delovnem zvezku na str. 42 in 43. Gre za naloge, 

v katerih poimenujejo, kar je na slikah (1. naloga), slike nadomestijo z besedami (2. 

naloga), v razpredelnice vpišejo besede, s katerimi poimenujemo stvari, osebe, živali 

in rastline, ki so v njihovi bližini (3. naloga). Prvi dve nalogi lahko rešijo ustno ali 

pisno, odvisno od tega, koliko vaje v pisanju učenci še potrebujejo. Enako se lahko 

učitelj odloči tudi pri naslednjih nalogah, ko učenci poiščejo čim več besed, s katerimi 

poimenujemo oblačila, hrano, bivališče, sorodnike, živali in rastline (4. naloga), besede 

razvrščajo v skupine (5. naloga), poimenujejo stvari v učilnici (6. naloga) ali povedo, 

kaj so (7. naloga). 

Nato pa trije učenci preberejo pogovor med Špelo, Maksom in Barbaro v učbeniku na 

str. 70. Sličice v besedilu nadomestijo z besedami. S katerimi besedami so jih nadomestili 

(1. naloga v učbeniku) Besede lahko napišejo pod sličice ali pa v zvezek. Sledi pogovor 

o tem, kako se pripravljamo na odhod na počitnice. V učbeniku na str. 70 je napisanih 

nekaj trditev in vprašanj, na katere lahko učenci odgovorijo. Dodajo še druga vprašanja, 

ki se nam porodijo, ko se kam odpravljamo, in jih zapišejo v zvezek. Razmišljajo o tem, 

kako so se sošolci lotili priprav (2. naloga). Pri tem si pomagajo z lastnimi izkušnjami. 

Učitelj spodbudi pogovor med učenci in poskuša poudariti različna mnenja, če do njih 

prihaja. Učenci naj utemeljijo svoje trditve, nato pa odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi. 

Skupaj si oglejmo poudarjene besede v odstavku, ki sledi 3. nalogi. Kaj je skupnega tem 

besedam Kaj z njimi poimenujemo 

To so samostalniki. Z njimi poimenujemo osebe, stvari, živali, rastline in pojme. 

Učitelj lahko ob tem opozori učence še na sliko, ki dopolnjuje pravilo. Te besede se 

tako imenujejo tudi zato, ker stojijo same, ob sebi ne potrebujejo nujno nobene druge 

besede, da bi jih razumeli in vedeli, kaj je z njimi poimenovano. 

Učenci skupaj z učiteljem vse poudarjene besede iz odstavka za 3. nalogo na str. 70 v 

učbeniku poiščejo v SSKJ. Ugotavljajo, kakšna oblika je zapisana v slovarju. Ugotovijo, 

da je v slovarju zapisana slovarska oblika, v besedilu pa se oblike razlikujejo. 

V 4. nalogi učenci še enkrat preberejo isti odstavek in ugotavljajo, kako so zapisani 

samostalniki. V 5. nalogi pa spoznajo, da samostalnike lahko pišemo z malo in veliko 

začetnico, pač glede na to, kaj poimenujejo (6. naloga). Spoznajo občna in lastna imena 

ter njihove vrste, rešijo še 7. in 8. nalogo v učbeniku, nato pa naloge od 8. do 20. v 

DZ na str. 43–46. V teh nalogah učenci utrjujejo poznavanje samostalnikov in se jih 

učijo ločevati na občna in lastna imena. Hkrati spoznavajo tudi različne oblike (in sicer 

95

sklone, ki pa jih še ne spoznajo) samostalnikov (14. naloga) in utrjujejo pravopisna 

pravila, predvsem veliko (pri lastnih imenih) in malo (pri občnih imenih) začetnico 

– 17. naloga. V 19. nalogi podčrtane samostalnike iz 18. naloge poiščejo v SSKJ in jih 

v 20. nalogi izpišejo v slovarski obliki. Če potrebujejo več vaje, lahko samostalnike 

podčrtajo tudi v 17. nalogi in jih nato poiščejo v SSKJ. 

Pobude 

Če učenci potrebujejo več vaje v prepoznavanju samostalnikov in vstavljanju ustreznih 

sklonskih oblik, lahko učitelj fotokopira še dodatno gradivo na učnih listih. 

Učni list 

1. V besedilu podčrtaj samostalnike. V razpredelnico vpiši lastna in občna imena. 

Nera in Nelson sta doma v Novem mestu. Vedno sta pripravljena na akcijo. Samček ima 

že enajst let, a ga le malo vrstnikov lahko ujame. Nera pa rada vohlja po grmičkih. Za 

kratkodlake foksterierje sta namreč značilni živahnost in radovednost. V Sloveniji živi 

približno dvajset predstavnikov te pasme. 

LASTNA IMENA 

OBČNA IMENA 

2. V besedilu podčrtaj samostalnike. 

Pečico segrejemo. Jajčevce in česen popečemo in pazimo, da ne počijo. Jajčevce ohladimo 

in izdolbemo meso. Damo v skledo in dodamo česen. Dodamo kis, limono, sol in poper. 

Vmešamo še olje, da dobimo zmes. Pire zelo tekne, če ga jemo skupaj z olivami. Lahko ga 

postrežemo tudi kot prilogo ali skupaj s testeninami. 

96

3. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko. 

(človek), ki ne bi mogel živeti z 

(mačka), 

ne more živeti s (hrt). (hrt) so po svojem 

(značaj) zelo posebni. Znajo biti bolj pasji od 

(pes) in bolj mačji od 

(mačka). Nikoli se ne podrejajo 

(človek), ampak so enakovredni družinski 

(član). Do 

(tujec) so po navadi zadržani. S 

(hrt) je treba delati drugače kot z drugimi 

(pes). 

4. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko. 

Marsikdo še vedno misli, da so 

(orhideja) 

(zajedavka), ker sesajo (hranilo) iz (drevo), 

na katerih rastejo. To ne drži, saj s 

(korenina) le objemajo 

(deblo) in (veja) (drevo), ki 

jim dajejo (opora). Takšnim (rastlina) pravimo 

(priraslika). Njihove 

(korenina) dobijo vsa 

(hranilo) in (voda) z (dež). 

Literatura 


Stavnica. 

Zapiski 

97

4 

Spol samostalnika 


Cilji 

Učenci 

• spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer spol samostalnika (moški, ženski, 

srednji) ter pojma naravni : slovnični spol, 

• v besedilu podčrtajo samostalnike in jih izpišejo, 

• izpisanim samostalnikom določijo spol, poiščejo samostalnike za poimenovanje oseb in 

živali nasprotnega spola. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 



BRANJE 


PISANJE 



Učitelj učence vpraša, koliko je v razredu deklic in koliko dečkov. Na tablo napiše 

njihova imena. Ugotavljajo, v čem se razlikujejo, npr. Jan in Jana. 

Ali – v razred prinese rezultate atletskega tekmovanja. Vpraša učence, zakaj so dvakrat 

tekli na 100 metrov, zakaj so dvakrat metali kroglo itn. Učenci ugotovijo, da gre za 

moške in ženske ekipe, torej za dve vrsti rezultatov. 


Učenci tiho preberejo pogovor v 1. nalogi v učbeniku na str. 73. Poiščejo neznane besede, 

če so v besedilu, in jih poskušajo razložiti. Odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. 



Kako so razpoloženi 

98

Nato pa v besedilu poiščejo samostalnike, ki poimenujejo osebe (2. naloga). Lahko 

poiščejo vse samostalnike in jih razvrstijo v skupine, nato pa si natančneje ogledajo 

samostalnike, ki poimenujejo osebe. 

Učni list 

OSEBE STVARI RASTLINE ŽIVALI POJMI 

Poskušajo ugotoviti, v čem se samostalniki, ki poimenujejo osebe, razlikujejo – eni 

poimenujejo ženske, drugi pa moške. To je spol. Spol lahko določimo tudi drugim 

samostalnikom. Rešijo še naloge od 4 do 6 (tu je oštevilčenje v učbeniku napačno – 

tiskarski škrat je izpustil 3. nalogo; učitelj lahko učencem to pojasni, hkrati pa lahko 

razloži tudi stalno besedno zvezo, ki jo pri tem uporabljamo, to je tiskarski škrat). 

Učenci v teh nalogah spoznajo, da lahko spol določimo tudi drugim samostalnikom. 

Hkrati ugotovijo, da spol ni samo naravna kategorija, marveč tudi slovnična. 

V nalogah od 7 do 10 spoznajo še srednji spol, ki je samo slovnični, in se seznanijo z 

dejstvom, da sta lahko naravni in slovnični spol različna. 

V 11., 12. in 13. nalogi pa vadijo uporabo jezikovnih sredstev, s katerimi samostalnikom 

spreminjamo spol. 

Naloge v DZ lahko sledijo nalogam iz učbenika, lahko pa jih kombiniramo. Tako lahko 

npr. 1. in 2. nalogo v DZ rešimo za 10. nalogo v učbeniku, nato pa po 13. nalogi v 

učbeniku še preostale tri naloge v DZ na str. 47 in 48. 

Pobude 

Če je potrebno, lahko učitelj učencem razdeli še dodatne učne liste, na katerih so naloge 

za določanje spola samostalnikom. 

99

Učni list 

1. Samostalnikom določi spol. 

orhideja 

zajedavka 

hranilo 

drevo 

korenina 

veja 

priraslika 

dež 

deblo 

voda 

opora 

rastlina 

2. Samostalnikom določi spol. 

človek 

hrt 

mačka 

pes 

član 

tujec 

značaj 

pečica 

jajčevec 

česen 

meso 

skleda 

kis 

limona 

sol 

poper 

olje 

zmes 

pire 

oliva 

priloga 

Zapiski 

100

Število samostalnika 


5 

Cilji 

Učenci 

• spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer število samostalnika (ednina, dvojina, 

množina), 

• v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število, 

• spreminjajo število samostalnika, 

• v besedilu nebesedna sredstva nadomestijo z besednimi (s samostalnikom v ustreznem 

številu), berejo neumetnostno besedilo in presodijo njegovo jezikovno pravilnost (dvojina), 

• popravijo nepravilnost ter ob učiteljevi pomoči ali pomoči jezikovnih priročnikov 

utemeljijo popravke. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 



Utemeljujejo popravke. 

BRANJE 


PISANJE 


Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja. 


a 

Učitelj vpraša učence, kaj imajo na mizi, kaj je v učilnici, npr. Kaj imaš na mizi ti In kaj imata 

na mizah s sošolcem Kaj imajo na mizah sošolci (Besedo sošolec lahko nadomestimo z 

imeni oziroma ustrezno z ženskim spolom.) Na tabli tako nastaja tabelska slika. 

sošolec sošolka miza 

sošolca sošolki mizi 

sošolci sošolke mize 

Tabelski sliki dodajamo še imena predmetov, ki jih učenci navajajo. Sledi pogovor o 

tem, v čem se samostalniki razlikujejo. 

101

Druga možnost je, da učitelj prinese v razred več stavnic in dodaja slike predmetov. 

Nato sprašuje učence, koliko različnih predmetov ima. Spet lahko sproti nastaja 

tabelska slika, sledi pa pogovor o tem, v čem se samostalniki razlikujejo. 


Pravilo, ki je v učbeniku napisano takoj za naslovom na str. 75, lahko sledi uvodni 

motivaciji, lahko pa ga učitelj razloži šele kasneje, ko se že pogovori z učenci o tabeli, v 

kateri so prikazana vsa tri števila in primeri, in rešijo 1., 2., 3. in 4. nalogo v DZ na str. 

48–49, v katerih morajo učenci na črte napisati samostalnike, ki poimenujejo stvari na 

sliki, dopolniti besedilo s pravilno obliko ter samostalnike postaviti v vsa števila in z 

njimi ustrezno dopolniti razpredelnico. 

Učenci nato najprej preberejo besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 76, nato pa poiščejo 

samostalnike in jim določijo število. V 2. nalogi občnim imenom iz 1. naloge spreminjajo 

število. Besedila lahko prepišejo v celoti ali pa zgolj napišejo občna imena v vseh treh 

številih. V 3. nalogi samostalnikom iz 2. naloge dodajo še števila. Tudi v 4. nalogi učenci 

najprej preberejo besedilo in poiščejo samostalnike. V 5. nalogi samostalnikom iz 4. 

naloge spremenijo število tako, da spet tvorijo še preostali dve števili. Nato rešijo še 5. 

nalogo v DZ na str. 49, v kateri morajo v besedilu poiskati samostalnike in jih razvrstiti 

na ustrezna mesta v razpredelnici, pri tem pa morajo analizirati njihov spol in število. 

Sledi še popravljanje napak. Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 76 in rešijo 6. 

nalogo. Preden rešijo nalogo, se o besedilu pogovorijo. Učenci odgovorijo na učiteljeva 

vprašanja. 


Kaj je v besedilu narobe 

Se ti zdi, da Katarina zafrkava Roka Zakaj 

Pobude 

Učenci lahko rešijo še dodatno vajo na učnem listu. 

Učni list 

Izpiši samostalnike in jim določi spol in število. 

Ljudje še vedno mislijo, da so orhideje zajedavke, ker sesajo hranila iz dreves, na katerih 

rastejo. To ne drži, saj s koreninami le objemajo deblo in veje dreves, ki jim dajejo oporo. 

Takšnim rastlinam pravimo priraslike. Njihove korenine dobijo vsa hranila in vodo z 

dežjem. 

102

Literatura 

Stavnica. 

Zapiski 

q 

103

6 

Vremenska napoved 

(in vozni red) 


Cilji 

Učenci 

• nadomeščajo prvine nebesednega jezika s prvinami besednega, 

• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vremensko 

napoved), 

• v besedilu poiščejo bistvene podatke (tudi v njegovem nebesednem delu – legenda 

simbolov), 

• sami dopolnijo besedilo, 

• poslušajo vremensko napoved, primerjajo besedili ter ugotavljajo razlike in podobnosti 

med njima, svoj odgovor utemeljijo, 

• ob vremenski karti sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, to je vremensko 

napoved, 

• pred pisanjem izdelajo osnutek, 

• pri pisanju pazijo, da besedilo vsebuje vse bistvene podatke, značilne za to vrsto 

besedila, 

• po pisanju svoja besedila primerjajo in presojajo, 

• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vozni 

red), 

• v besedilu poiščejo bistvene podatke, 

• poslušajo pogovor, 

• presojajo, ali gre za uradni ali neuradni pogovor, 

• vadijo telefoniranje v uradnih govornih položajih (lahko tudi kot igro vlog). 


POSLUŠANJE 

Poslušajo pogovor. 

GOVORJENJE 

Vadijo telefoniranje v uradnem govornem položaju, in sicer v obliki igranja vlog. 

BRANJE 

Berejo neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo in vremensko napoved. 

PISANJE 

Pišejo neumetnostno besedilo, in sicer vremensko napoved. 

104


Učitelj učence vpraša, kakšno bo vreme čez nekaj dni, ko imajo npr. športni dan ali pa 

kakšen izlet. Ko pripovedujejo, jih vpraša, kako to vedo. Če obstaja možnost, učenci 

poiščejo spletne strani, kjer lahko spremljamo vremenske napovedi za različne kraje na 

Zemlji (www.weather.yahoo.com), in stran Zavoda za meteorologijo RS (www.arso.gov.si). 

Učenci naj prinesejo vremenske napovedi iz časopisov. 


Učenci rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ na str. 50. V 1. nalogi pripovedujejo, kakšno je lahko 

vreme v različnih letnih časih. Odgovore lahko zapišejo v DZ ali v svoj zvezek, nato v 

2. nalogi vadijo enobesedna poimenovanja za vremenske pojave, v 3. pa prepoznavajo 

pomen nebesednih znakov, ki jih uporabljamo pri napovedovanju vremena. 

V učbeniku na str. 77 si ogledajo vremensko napoved, ki je razžalostila Špelo. Odgovorijo 

na učiteljeva vprašanja. 

Kakšno vreme napovedujejo vremenoslovci za Slovenijo 

Zakaj je bila Špela žalostna 

Kakšno vreme naj bi bilo v Prekmurju 

Kakšen zrak priteka k nam z vzhoda 

Kdaj se bodo pojavljale krajevne plohe v zahodni Sloveniji 

Učenci preberejo vremensko napoved v 1. nalogi v učbeniku, nato pa odgovorijo na 

vprašanja v 2. nalogi. Poslušajo še vremensko napoved z radia. Lahko jo prebere tudi 

učitelj. Na CD mora vremensko napoved posneti učitelj sam – lahko jo bere tudi v 

učilnici ali pa predvaja katero drugo. V tem primeru je treba zamenjati tudi spodnje 

besedilo, če ga seveda projicira ali da učencem. 

Vremenska napoved 

Danes bo po vsej Sloveniji jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 18 do 22, 

ob morju okoli 25, najvišje dnevne pa od 28 do 34 stopinj Celzija. Obeti. Z zahoda 

se k nam bliža hladna fronta, ki bo naše kraje zajela predvidoma jutri. Temperature 

po Sloveniji ob petnajstih: povsod je bilo jasno, Ljubljana, Maribor, Celje, 29 stopinj, 

Letališče Brnik, 28, Nova Gorica, 33, letališče Portorož 32, Kredarica 10 stopinj. 

Nato primerjajo napovedi iz 1. in 3. naloge. Ugotavljajo, v čem se razlikujeta. Vremenska 

napoved v 3. nalogi namreč vsebuje tudi podatke o temperaturah, kar ni napoved za 

naprej, ampak na neki način poročilo o tem, kakšno je vreme ob določeni uri. 

V 5. nalogi učenci sami napovejo, kakšno bo vreme naslednji dan, in sicer ob karti, ki 

105

jo v razred prinese učitelj. 

Sledita še 4. in 5. naloga v DZ na str. 50 in 51. V 4. nalogi v zemljevid Slovenije vpišejo 

podatke iz vremenske napovedi. Pri tem si pomagajo s simboli, ki so na sliki v učbeniku 

na str. 77 spodaj. V 5. nalogi pa napišejo vremensko napoved po karti. 

Vozni red 

Učenci zaigrajo oba pogovora v učbeniku na str. 78. Odgovorijo na učiteljeva 

vprašanja. 

Kdo se pogovarja v prvem in kdo v drugem pogovoru 

Kakšna sta govorna položaja v prvem in drugem pogovoru 

Kdaj se je spremenil vozni red avtobusov 

Kje bi našli podatke o voznem redu avtobusov 

V voznem redu na internetu na strani http://www.slo-zeleznice.si/ poiščejo podatek, 

ki ga zahteva 6. naloga v učbeniku na str. 78, v DZ na str. 51 pa poiščejo konkretne 

podatke v besedilih v delovnem zvezku. 

Pobude 

Učitelj spodbuja učence, naj sami poiščejo podatke o prevoznih sredstvih, s katerimi 

gredo na izlet ali ekskurzijo. Nekatere lahko najdejo tudi na teletekstu TV Slovenija, npr. 

o odhodih in prihodih letal (str. 178 in 179), pa o zamudah v železniškem prometu. 

Zapiski 

106

Uradni in državni jezik 


7 

Cilji 

Učenci 

• spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem 

okolju, 

• poslušajo pogovor na CD-ju, 

• se pogovarjajo o posebnem položaju slovenskega jezika v Sloveniji (državni in uradni 

jezik) in v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, ter delu 

slovenske Istre, kjer je uradni jezik tudi italijanščina, 

• berejo neumetnostno besedilo, po branju ga obnovijo tako, da uredijo bistvene podatke 

v miselni vzorec, ki ga nato ubesedijo, 

• samostojno oblikujejo vprašanja o besedilu in tako vodijo pogovor v razredu na temo 

prebranega besedila, 

• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo male začetnice pri poimenovanju jezikov. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo odgovore svojih sošolcev. 

GOVORJENJE 

Pripovedujejo o besedilu. 

Razlagajo pomene besed. 


Obnovijo pripoved o Prekmurju. 

BRANJE 

Berejo besedila v učbeniku, delovnem zvezku in berilu. 

5 

PISANJE 

Prepišejo neznane besede. 

Pišejo odgovore na vprašanja. 

Pišejo neumetnostno besedilo o zagatah, ki so jih doživeli zaradi neznanja tujega jezika. 

Vadijo rabo male in velike začetnice. 


Če obstaja možnost, je primeren uvod za to sociolingvistično problematiko ekskurzija 

na eno od dvojezičnih področij v Sloveniji, sicer pa ogled katere od dvojezičnih oddaj 

107

na TV Slovenija, npr. Mostovi Hidak. Sledi pogovor o tem, zakaj dvojezični napisi 

obstajajo na določenem področju, na drugem jih pa ni. Ali je vedno bilo tako ali se je 

situacija kaj spreminjala 

Učencem pokažemo različne poštne obrazce. Če je mogoče, tudi dvojezične. 


Kot uvod v sociolingvistično problematiko, in sicer obravnavo pojmov uradni in 

državni jezik, učenci poslušajo posnetek št. 22 na CD-ju (1. naloga v učbeniku). 

Rok: Oči, poglej, avtobus. 

Rokov oče: Ja, ja, pomiri se. Saj vidim. 

Maks: Rok, Rok, živjo. 

Rok: Živjo. Barbara, Špela, živjo. 

Barbara: O, živjo. 

Učiteljica: Dober dan. 

Rok: Tole je moj oči. Odpeljal vas bo do kampa. Saj ni daleč. 

Rokov oče: Kar za mano pojdite. 

Rokov oče: Ste že bili kdaj v Prekmurju 

Maks: Jaz sem se enkrat z očkom peljal v Moravske Toplice in v Lendavo. 

Rokov oče: Pa se spomniš, kje vse sta se vozila 

Maks: Ne prav dobro. Samo tega se spomnim, da so imeli vsi kraji nekam ... 

Rokov oče: Drugačna imena 

Maks: Ja. Nenavadna. 

Rokov oče: Peljala sta se skozi Martjance. Še veliko imen krajev v Prekmurju se končuje 

na -ci, npr. Puconci, Križevci, Gornji Petrovci, Prosenjakovci ... 

Maks: Gospod, zakaj pa sta na nekaterih tablah dve imeni kraja 

Rokov oče: Veš, to je pa zato, ker v nekaterih krajih v Prekmurju poleg Slovencev živijo tudi 

Madžari. Dva jezika pa nista samo na tablah, tudi v šolah se otroci učijo obeh jezikov. 

Špela: Saj se mi tudi učimo dveh jezikov. Poleg slovenščine še angleščino. 

Rokov oče: Ne, deklica, to ni enako. Veš, učenci se ne le učijo oba jezika. Učitelji poučujejo 

v obeh jezikih. Take šole imenujemo dvojezične. 

Špela: Ali bomo videli, kako to izgleda 

Rokov oče: Seveda, če boste želeli. 

Po poslušanem posnetku, ki ga lahko zavrtimo dva- ali večkrat, ker je pogovor malo 

daljši, učenci odgovarjajo na vprašanja iz 2. naloge. Potem pa tiho preberejo besedilo 

o Prekmurju in se o njem pogovorijo. Pogovarjajo se lahko v parih ali pa frontalno 

odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Najprej poiščejo neznane besede in razlage zanje 

(4. naloga), nato pa obnovijo pripoved o zgodovini Prekmurja (5. naloga). Ker so učenci 

o Prekmurju že veliko izvedeli, naj zdaj dodajo še kakšno zanimivost in jo predstavijo 

sošolcem. Hkrati naj utemeljijo svojo izbiro – vsem namreč izbrano ne bo zanimivo. 

108

V 7. nalogi razmišljajo o obsežnejši tematiki, zato je primerno, da se nanjo doma 

pripravijo. V tem kontekstu razložijo tudi pomen glagola obiskovati, ki tu ni rabljen v 

svojem primarnem pomenu. 

Učenci poskušajo skupaj z učiteljem ugotoviti, kakšen vpliv je imela zgodovina 

Prekmurja na jezikovno situacijo. Odgovorijo še na vprašanja v 9. in 10. nalogi. Sledi 

razlaga o državnem in uradnem jeziku ter razliki med njima. V Sloveniji imamo tri 

uradne jezike, poleg slovenščine na območjih, kjer živita madžarska in italijanska 

narodna skupnost, tudi madžarščino in italijanščino, toda samo slovenščina je v Sloveniji 

državni jezik. Italijanščina je državni jezik v Italiji, madžarščina pa na Madžarskem. 

Tak status/položaj je zapisan tudi v uradnih dokumentih, npr. v najvišjem dokumentu, 

to je v ustavi. Učenci naj si preberejo 11. člen ustave na 82. strani v učbeniku. 

Rabo velike in male začetnice bodo utrdili v 1. nalogi v DZ na str. 52, v 2., 3. in 4. nalogi 

pa bodo razmišljali o rabi jezikov in različnih situacijah, do katerih lahko pride zaradi 

neznanja jezika. Svoje izkušnje naj predstavijo tudi sošolcem. 

Pobude 

Če je v razredu kakšen učenec, katerega prvi jezik ni slovenščina, lahko predstavi svoje 

izkušnje z učenjem tujega jezika. Predstavi naj svoj prvi jezik. 

Literatura 


Zapiski 

109

IV 

Tekmovanje razrednih 

časopisov 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo posnetek, 

• preberejo neumetnostno besedilo, 


• odgovarjajo na vprašanja o vsebini, 

• se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci 

in tujci, 

• navedejo razlike v obeh vrstah pogovorov, 

• premišljujejo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, 


• ugotavljajo, ali je v časopisih uporabljen knjižni jezik, 

• odgovor poskušajo utemeljiti, 

• obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo, oblikujejo 

vprašanja o vsebini tega besedila in jih zastavijo sošolcem, 

• presojajo ustreznost izbire jezikovne zvrsti, 

• pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi, 

• utrjujejo znanje o samostalniku. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki berejo. 


GOVORJENJE 


Razčlenjujejo besedilo, odgovarjajo na vprašanja o vsebini in odgovore utemeljujejo. 


Obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo. 

BRANJE 

Preberejo neumetnostno besedilo. 

PISANJE 

Prepišejo besedilo in upoštevajo navodila. 

Pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi. 

110


Učenci prinesejo več različnih časopisov in revij, na katere so naročeni in jih berejo doma. 

Sodelujejo v pogovoru o časopisih in revijah. 

Katere revije in časopise poznajo 

Katere radi berejo 

Katere teme pritegnejo njihovo pozornost (izbiro utemeljijo) 

Poznajo pisce člankov 

Se o vsebini člankov pogovarjajo s starši 

Kaj povedo sošolcem o člankih, ki so jih prebrali 

Kaj jih prepriča, da članek preberejo 

Si zanimive članke izrežejo iz časopisa 

Kakšno vlogo imata fotografija, ilustracija 

Kaj menijo o karikaturah 

Pripravijo razstavo časopisov in revij. 


Učenci poslušajo posnetek št. 23 na CD-ju ali samostojno berejo besedilo Tekmovanje 

razrednih časopisov. 

Po branju/poslušanju besedila povedo svoje mnenje o njem. 


V besedilu Tekmovanje razrednih časopisov poiščejo vse besede, ki so značilne za govor 

mladih (npr. ful, fovš, plonk, scenske farbe ...). 

Zamenjajo jih s knjižnimi besedami. Poskušajo ugotoviti, ali zdaj, ko je besedilo 

spremenjeno, še vedno izraža ista občutja govorcev. 

V SSKJ poiščejo razlago za te besede. 

Nato odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi v učbeniku na str. 86. 

Pogovarjajo se o govoru mladih (slengu). 

Učenci razmišljajo o vlogi takega govora in o tem, kako bi se obnašali do prijatelja, če 

bi na zabavi govoril le v knjižnem jeziku. Svoje mnenje utemeljijo. 

Prelistajo dnevne časopise in se pogovarjajo o njihovi vsebini (4. naloga). 

Podrobneje si ogledajo revijo Pil in odgovorijo na vprašanja (5. naloga). 

Pripovedujejo sošolcu o članku, ki je pritegnil njihovo pozornost (6. naloga). 

Preberejo prispevek in sestavijo vprašalne povedi (7. in 8. naloga). 

111

Pobude 

Rešijo naloge v DZ na str. 53 in utrjujejo znanje o samostalniku. 

Zbirajo prispevke, ki so pritegnili njihovo pozornost, in oblikujejo svoj časopis. 

Literatura 


Zapiski 

112

Razredni časopis, 

projektno delo 

1 

Oglas 


Cilji 

Učenci 

• se pogovarjajo o časopisu – naslovu, sporočevalcih, naslovnikih, temah, 

• iščejo podatke v različnih virih, 

• berejo novice, 

• ponovijo, kaj so novice, 

• pišejo kratke novice, 

• preberejo neumetnostno besedilo, in sicer oglas, 

• v besedilu iščejo pomembne podatke. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki berejo oglase. 

GOVORJENJE 



BRANJE 

Tiho in glasno berejo oglase. 

d 

PISANJE 

Pišejo oglase. 


Učitelj seznani učence s projektom Šolski časopis. Pripravi in napiše smešne, vendar 

uresničljive oglase in jih pritrdi na pano v razredu. Učenec, ki prvi prebere oglas, se 

lahko nanj odzove. Če odziva ni, učitelj učence dodatno motivira. 

113



Učenci berejo oglase v dnevnem časopisu in se pogovorijo o njih. 

Kakšna sporočila so oglasi 

Kaj ljudje sporočajo bralcem v oglasih 

Komu so oglasi namenjeni 

Povedo svoje izkušnje o tem, kdaj učenci berejo oglase. 

Učenci preberejo oglas v učbeniku na str. 88 in se o njem pogovorijo. 

Kaj oglas sporoča 

Komu je namenjen 

Kdo je sporočevalec 

Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 88. 

Odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi. 

Ustno sestavijo oglas, ki vabi sošolce k sodelovanju v šolskem časopisu, in ga zapišejo v 

zvezek – 3. naloga (v učbeniku je naloga napačno oštevilčena, in sicer kot druga). 

Preberejo pravilo, kaj je oglas, in ga obnovijo s svojimi besedami. 

Oglas je javno besedilo, ki je objavljeno v medijih. V njem sporočevalec 

javnosti sporoča, da se bo nekaj zgodilo. Naslovnike vabi, da se odzovejo. 

Sporočilo je kratko, v njem morajo biti informacije o tem, kdo oglaša, kaj 

oglaša, komu je sporočilo namenjeno, čemu oglaša - kaj se bo zgodilo, kdaj 

in kje se bo zgodilo. 

Rešujejo naloge v DZ na strani 54. 

Napišejo oglas, da prodajajo kolo. Oglase zamenjajo s sošolcem v klopi. Sošolec 

prebere oglas in preveri, ali vsebuje vse potrebno. Pri ponovni zamenjavi zvezkov 

učenci v svojem besedilu podčrtajo samostalnike. 

Preberejo oglas v 2. nalogi, izpišejo samostalnike ter jim določijo osebo in število. 

Preberejo oglas v 3. nalogi, izpišejo iz besedila samostalnike in jih uporabijo v novih 

povedih. 

114

Pobude 

Iz časopisa izrežejo najbolj zanimive oglase in jih prilepijo v zvezek. Ugotavljajo, ali so 

oglasi razumljivi in ustrezno opremljeni. 

Zapiski 

115

2 

Anketa 


Cilji 

Učenci 

• tiho berejo neumetnostno besedilo, in sicer obrazec (anketni list) ter rezultate ankete, ki 

so predstavljeni v obliki stolpcev in potičk, 

• poiščejo zahtevane podatke v nebesednem delu, 

• ob vprašanjih obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate, 

• utemeljijo svoje odgovore. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo predstavitve anket. 

GOVORJENJE 

j 


Obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate. 


Oblikujejo vprašanja. 

BRANJE 

Berejo ankete. 

PISANJE 



Sestavijo anketo. 


Učenci sodelujejo v pogovoru o anketi. 

Povedo, da so zasledili ankete v časopisih in videli na TV, ko so novinarji anketirali 

ljudi na cesti. 

Izvedejo anketo, ker želijo izvedeti mnenje ljudi o neki temi, npr. Ali želite, da se v 

mestu postavi nova šola. 

Anketo lahko izvedejo tudi pisno. 

V tem primeru ima anketno vprašanje vnaprej pripravljene odgovore. 

Anketiranci med več odgovori izberejo tistega, ki najbolj ustreza njihovemu mnenju. 

Učenci oblikujejo pravilo, kaj je anketa. 

116

Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju. 


Učenci v Pilu poiščejo ankete in jih rešujejo. 

Komentirajo svoje odgovore. 


Rešijo anketo iz Pila Časa imamo vedno premalo, DZ, str. 55, 1. naloga, in se pogovorijo 

o svojih odgovorih (2. naloga). 

Učitelj projicira anketna vprašanja o šolskem časopisu iz učbenika, str. 89, oziroma 

razdeli učencem fotokopije vprašanj. 

Učenci se v skupinah ali dvojicah pogovorijo o njih. 

Nato samostojno napišejo odgovore. 

Odgovore preberejo, se pogovarjajo o njih in utemeljujejo svoje odločitve. 

Zberejo rezultate ankete. 

Predstavijo rezultate razredne ankete. 

Primerjajo svoje odgovore z rezultati razredne ankete in ugotovijo, v čem so si enaki in 

v čem se razlikujejo. 

Preberejo rezultate ankete v učbeniku na str. 90 in primerjajo svoje rezultate z rezultati 

prekmurskega razreda. 

Odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi. 

Pobude 

Učenci doma samostojno, v dvojicah ali skupinah sestavijo anketo in anketirajo sošolce 

o počutju v razredu, konjičkih, knjigah ... (DZ, str. 56, 3. naloga). 

Pripravijo analizo ankete in poročajo o rezultatih. 

Zapiski 

117

3 

Uredniški 

odbor časopisa 


Cilji 

Učenci 

• preberejo pogovor uredniškega odbora, 

• presojajo vljudnost sogovorcev, 

• povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje pogovora, 

• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, utemeljijo svoj odgovor, 

• ob vprašanjih obnovijo vsebino pogovora, 

• bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, ki ga nato ustno upovedijo, 

• v besedilu poiščejo zahtevani podatek. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo pogovor uredniškega odbora. 

GOVORJENJE 



Obnavljajo pogovor. 

Ob pomoči miselnega vzorca ponovijo bistvene podatke v besedilu. 

BRANJE 

Po vlogah berejo besedilo. 

PISANJE 



Učenci si ponovno ogledajo časopise, ki so jih prinesli v šolo, in poskušajo iz vsebine 

razbrati naslednje. 

Kdo sodeluje pri nastajanju časopisa 

Kakšno delo opravljajo novinarji 

Kdo vodi delo novinarjev 

Katera področja obravnava časopis 

O katerih temah pišejo novinarji npr. za šport, kulturo, gospodarstvo ... 

Kakšno delo bi oni opravljali pri časopisu 

118


Učenci po vlogah preberejo pogovor v učbeniku, str. 92, Uredniški odbor časopisa. 

Po branju odgovorijo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 93, 1. naloga. 

V učbeniku si ogledajo kolofon na str. 93 in se pogovorijo o njem. 

Poiščejo neznane besede in razlago zanje poiščejo v slovarju (kolofon, letnik, sofinancira, 

ministrstvo za kulturo, urednik, uredništvo, naročnina ...). 


Kdo izdaja revijo Kekec 

Komu je revija namenjena 

Koliko letnikov je doslej izšlo 

Kdo revijo sofinancira 

Kdo je glavni in odgovorni urednik 

Kdo je v uredniškem odboru 

Kje je sedež uredništva 

V dnevnem časopisu si ogledajo še druge kolofone, ki jih izrežejo in preberejo vsebino 

(učbenik, str. 94, 3. naloga). 


Učenci obiščejo knjižnico, kjer si ogledajo otroške revije Pil, Ciciban, Cicido, Trobentica, 

Galeb ... in ob njih odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 94, 4. naloga. 

Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo, kaj je delo posameznih sodelavcev pri časopisu. 

y 

Glavni urednik vodi delo celotne skupine. Sodeluje z novinarji (učenci), jim razdeli 

naloge, bere in pregleduje članke, svetuje, kaj naj popravijo. 

Novinarji pripravljajo članke. 

Novinar za kulturne strani obišče kulturne prireditve v kraju ali prebere zanimivo 

knjigo in o tem napiše prispevek. 

Novice iz razreda pripravlja novinar, ki spremlja kulturne, športne ali druge dejavnosti 

na šoli. Predstavi učence, njihove konjičke in interesne dejavnosti. 

Zanimivosti iz sveta pripravlja učenec, ki je seznanjen s časopisi in revijami, veliko 

posluša radio in o tem piše zanimive novice. 

Novinarji pripravljajo tudi članke s področja glasbe in športa, pišejo o razrednih in 

šolskih dogodkih ali dogodkih iz širše okolice in sveta. 

V rubriki z naslovom pošta sodelujejo vsi učenci, ki s predlogi, nasveti in kritičnimi 

pripombami ovrednotijo delo na šoli. Urednik pa poskrbi, da vsebina člankov ni žaljiva 

ali neresnična. 

119

Na literarni strani so objavljeni govorni nastopi in zanimive šolske ali domače naloge. 

Novinar učenec obišče zanimivo osebo in pripravi intervju. 

Učenci pripravljajo križanke in druge šaljive ali ugankarske prispevke. 

Učenci se povežejo s fotografskim krožkom in v časopis vključijo zanimive fotografije. 

Časopis dobi ime, ki ga izberejo učenci. 

Ponovijo, kaj so lastna imena. 

Ob pomoči miselnega vzorca iščejo primere za osebna, zemljepisna in stvarna lastna 

imena. 

Samostojno ali v parih rešujejo naloge v delovnem zvezku na str. 57. 

Razložijo manj znane izraze v 1. nalogi. 

Berejo dnevni časopis in odgovarjajo na vprašanja v 2., 3., 4., 5. in 6. nalogi. 

Ko odgovorijo na vprašanja, odgovore primerjajo in jih utemeljujejo. 

Svoje izdelke preverijo in popravijo. 

Pobude 

Časopis razmnožijo na fotokopirnem stroju in ga zvežejo. 

Naredijo toliko kopij, kolikor je paralelk, in jim podarijo časopis. 

Zapiski 

120

Poročilo 

V šoli v naravi, Smučarski poleti 


4 

Cilji 

Učenci 

• preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo, 

• besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, 

• povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne, 

• ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi, na kratko ga obnovijo ob pomoči miselnega 

vzorca, 

• med govornim nastopom samostojno govorijo ob pomoči miselnega vzorca, in to 

razločno, naravno in čim bolj zborno, 

• govorni nastop ocenijo, 

• besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek, 

• iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec, 

• odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo, 

• besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost, 

• pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo govorne nastope. 

GOVORJENJE 

Govorno nastopajo. 

Presodijo in ovrednotijo govorni nastop. 

Odgovarjajo na vprašanja in odgovore utemeljujejo. 


BRANJE 

Preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo. 

Preberejo svoje izdelke. 

PISANJE 


Besedilo ustrezno uredijo. 

121


Učitelj vodi pogovor o šoli v naravi ali drugi dejavnosti, pri kateri so sodelovali vsi 

učenci (športni dan, smučarski skoki itn.). 

Pripovedujejo o svojih doživetjih, vtisih, občutkih. 

V časopisih in revijah poiščejo poročila. 

Seznanijo se z njihovo vsebino in poskušajo določiti, kaj je poročilo. 

Poskušajo ugotoviti, po čem sta si podobna oziroma po čem se razlikujeta novica in 

poročilo. 

Novica je kratko sporočilo, ki seznanja naslovnike z določenim dogodkom. 

Je aktualna, saj naslovnika seznanja z dogodkom, ki se je zgodil v bližnji 

preteklosti. 


Tiho preberejo poročilo V šoli v naravi v učbeniku na str. 94. 

Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek; učbenik, str. 95, 1. naloga. 

Ustno odgovarjajo na učiteljeva vprašanja ob besedilu. 

Preberejo pravilo, kaj je poročilo, v učbeniku na str. 95. 

Poročilo je besedilo, ki je namenjeno širši javnosti. 

V poročilu sporočevalec seznani naslovnika s tem, da se je zgodil aktualen 

dogodek. 

V poročilu izvemo, kje, kdaj in zakaj se je zgodil dogodek in kdo je v njem 

sodeloval. 

V poročilu izvemo tudi, kako je dogodek potekal. 

Preberejo še poročilo Smučarski poleti. 

Odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi v učbeniku na str. 97. 

Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek. 

Učenci se razdelijo v skupine in vsaka od njih prebere eno besedilo ter odgovori na 

vprašanja ob njem. 

122

Pobude 

Še enkrat preberejo besedili v učbeniku. 

Odgovorijo na vprašanja ob besedilih, učbenik, str. 95 in 97. 

Napišejo miselni vzorec, kako je potekal dogodek. 

Rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ, str. 57 (skupina, ki ima poročilo V šoli v naravi). 

Obnovijo svoje besedilo. 

Odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih zastavlja sosednja skupina, ki je obdelala isto 

besedilo. 

Zaključek in individualno delo 

Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 59 in 60, in sestavljajo zložene povedi, ki v 

drugem delu izražajo namen. 

Samostojno oblikujejo podobne povedi, DZ, 4. naloga. 

Napišejo poročilo s športnega dneva. 

Zapiski 

123

5 

Reportaža 

Neznano bitje v omari 


Cilji 

Učenci 

• preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer reportažo, 

• besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, 

• povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne, 

• ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi, 

• besedilo na kratko obnovijo s pomočjo miselnega vzorca, 




• besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost, 

• pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek, 

• napišejo samostojno reportažo. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce in jih po potrebi dopolnijo. 

GOVORJENJE 


Odgovarjajo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje. 

Obnovijo besedilo ob pomoči miselnega vzorca. 

BRANJE 

Berejo reportažo. 

PISANJE 

Zapišejo samostojno reportažo. 



Učenci pripovedujejo o razburljivih dogodkih, ki so jih doživeli. 

Pripovedujejo, kaj so doživeli, kje, kako so se počutili, kako se je dogodek iztekel, zakaj 

jih je razburil ... 

124


Preberejo reportažo Neznano bitje v omari. 

Po branju povedo svoje mnenje o besedilu. 

Razložijo manj znane besede in jih uporabijo v novih povedih. 

Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 98, 5. naloga. 

Razčlenijo besedilo na uvod, jedro in zaključek. 

Preštejejo odstavke. 

Besedilo obnovijo. 


Spremenijo uvod ali zaključek. 

Oblikujejo pravilo, kaj je reportaža. 

e 

Reportaža je besedilo, ki prikazuje aktualne dogodke, kraje, ljudi, objavljena 

pa je lahko kot govorjeno ali zapisano besedilo. 

Učenci v DZ na str. 60 preberejo besedilo Tudi šah je lahko konjiček in življenje v malem 

in ugotovijo, ali bi besedilo lahko tudi uvrstili med reportaže. 


Primerjajo ga z mnenji sošolcev. 

Odgovarjajo na vprašanja v DZ na str. 60 v 1., 2. in 3. nalogi. 

Pobude 

Samostojno tvorijo reportaže. 

Zapiski 

125

6 

Moja babica 

(DZ, str. 61) 

Cilji 

Učenci 

• utrjujejo pojem samostalnik, 

• berejo besedilo Moja babica, 


• ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, 

• povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, 

• ponovijo pojme sopomenka, protipomenka, podpomenka, nadpomenka. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo branje besedila Moja babica. 

GOVORJENJE 



BRANJE 

Preberejo besedilo. 

PISANJE 

Pisno rešujejo naloge v DZ. 


Ponovijo znanje o samostalniku. 

Samostalniki so besede, s katerimi poimenujemo osebe, živali, stvari, 

rastline in pojme. 

Iščejo posamezne primere. 

Določajo spol samostalnika. 

Določajo število samostalnika. 

126

Učni list 

Podčrtaj samostalnike v besedilu ter jim določi spol in število. 

Barbara in Maks sta se z vlakom odpeljala na obisk k teti. Na dvorišču so se 

sprehajale kure in iskale zrnje. Petelin je kikirikal na gnoju. V hlevu je mukala 

krava, okoli nje je skakal teliček. Teta trenutno nima konja, osla pa ni imela nikoli. 

V potoku so plavale race, na bregu pa so se sprehajale goske. Pes se je jezil na 

avto, ki je hrumel po beli cesti. Ob poti so rasle jelše in leske. Na travniku je bilo 

nešteto ivanjščic, spominčic in marjetic. Barbara je našla tudi travniško kaduljo. 

Lep sončen dan je obetal mir, srečo in zadovoljstvo. 

Delo z delovnim zvezkom 

c 

Učenci samostojno preberejo besedilo Moja babica v DZ na str. 61. 


Izpišejo samostalnike v tabelo (1. naloga). 

Samostalnikom določajo spol in število. 

Ponovijo, kaj so sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke. 

Iščejo sopomenke (2. naloga). 

Iščejo protipomenke (3. naloga). 

Iščejo podpomenke (4. naloga). 

Iščejo nadpomenke (5. naloga). 

Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico. 

Učni list 

Izberi pravilni odgovor. 

Imena avtomobilskih znamk pišemo z malo/veliko začetnico. 

Pasme psov pišemo z malo/veliko začetnico. 

Praznike pišemo z malo/veliko začetnico, izjema je . 

Pobude 

Učenci sestavijo kratko besedilo z naslovom Moj dedek. V besedilu uporabijo čim več 

samostalnikov. 

127

Didaktična igra s protipomenkami 

Ali ima vsaka stvar na svetu tudi svoje nasprotje 

Učenci na list zapišejo različne besede. 

Liste z besedami odložijo v škatlo. 

Eden od učencev žreba lističe, glasno prebere besedo, drugi pa ji poskušajo poiskati 

(šaljivo) protipomenko. 

Zapiski 

128

Stvarna lastna imena 

(DZ, str. 63) 

7 

Cilji 

Učenci 

• uporabijo velike začetnice v zemljepisnih lastnih imenih, 

• rabijo male začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, 

• se pogovarjajo o prednostih maternega jezika pred tujim ter o pomenu učenja tujih 

jezikov, 

• utrdijo znanje, da prebivalce držav in države pišemo z veliko, njihov jezik pa z malo, 

• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico, 

• znajo uporabiti malo in veliko začetnico pri sestavljenih zemljepisnih imenih, 

• utrjujejo svoje znanje o zapisu lastnih imen, 

• so pozorni na zapis stvarnih lastnih imen. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 



BRANJE 

Berejo kratko besedilo. 

PISANJE 

Odgovorijo na vprašanja ob besedilu. 

Dopolnjujejo besedilo z manjkajočimi besedami. 

k 


Učenci listajo po revijah in časopisih in si jih ogledujejo. V njih iščejo naslove oddaj na 

radiu in televiziji. Izpišejo jih na list. 

Izberejo si eno od novic na športni strani. Iz besedila v zvezek prepišejo vse besede, ki 

se začenjajo z veliko začetnico. 

V pogovoru jih razvrstijo glede na to, ali gre za prvo besedo v povedi ali za osebno ali 

zemljepisno lastno ime. 

129

Ogledajo si naslove revij, knjig v razredni knjižnici, v časopisu poiščejo naslove filmov, 

glasbenih skupin, tovarn itn. 

Zapišejo njihova imena. 

Učenci ponovijo ob pomoči miselnega vzorca. 

LASTNA IMENA 

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA 

imena ulic, mest, vasi, dežel, rek, 

hribov, jezer, morij, planetov ... 

IMENA BITIJ 

oseb, živali, prebivalcev 

dežel, mest, priimki... 

STVARNA LASTNA IMENA 

imena revij, naslovi knjig, filmov, slik, 

imena tovarn, podjetij, trgovin ... 

Delo z delovnim zvezkom 

V zvezek si zapišejo miselni vzorec LASTNA IMENA in ob imenih napišejo tudi svoje 

primere. 

Rešujejo naloge v DZ na str. 63. 

V povedih uporabljajo stvarna lastna imena (1. naloga). 

Preberejo besedilo Gregorjevo. 

Pogovorijo se o njegovi vsebini in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. 

Prepišejo besedilo s pisanimi črkami, pri tem so pozorni na rabo velike začetnice. 

Učitelj projicira besedilo na tablo. 

Učenci preverijo svoj zapis in napake popravijo. 

Pobude 

Doma se pogovorijo o ljudskih običajih in napišejo spis z naslovom Ljudski običaji v 

našem kraju. 

130

Intervju 


8 

Cilji 

Učenci 

• berejo neumetnostno besedilo, in sicer intervju, 

• povedo, kdo se je pogovarjal, 

• povedo, o čem sta se sogovorca pogovarjala, 

• odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, 

• presojajo vljudnost sogovorcev in povedo, kakšno je njuno čustveno stanje, 

• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, 

• odgovore utemeljijo, 

• sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo). 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce, ki izražajo svoje mnenje. 

Poslušajo sošolce, ki predstavijo svoje intervjuje. 

GOVORJENJE 


Utemeljujejo svoja mnenja. 

Primerjajo mnenja med seboj. 

Iščejo mnenja sošolcev in se z njimi pogovarjajo. 

BRANJE 

Preberejo intervju. 

PISANJE 

Pripravijo vprašanja za intervju. 

Zapišejo odgovore. 

1 


Učenci preberejo intervjuje v dnevnem časopisu. 

Ob prebranem besedilu odgovarjajo na vprašanja. 

Kdo je vodil intervju 

Kdo je na vprašanja odgovarjal 

Ob kateri priložnosti je bil izveden intervju 

O čem sta se sogovorca pogovarjala 

131

Sta bila vljudna 

Je bil pogovor uraden ali neuraden Utemeljijo svoj odgovor. 

Kako pripravimo intervju 

Učenci se pred pripravo intervjuja z znano osebo pogovorijo o pomembnih pravilih. 

1. Z znano osebo se vnaprej dogovorimo za obisk. 

2. Doma si pripravimo vprašanja. 

3. Ob pogovoru si delamo zapiske v zvezek. 

4. Doma pogovor uredimo. Zapišemo vprašanja in odgovore. 

5. Intervju napišemo na računalnik. 

Delo v paru 

Intervju s sošolcem 

Učenci po navodilih pripravijo intervju s sošolcem. 

Samostojno pripravijo vprašanja. V nadaljevanju so navedena nekatera od možnih 

vprašanj. 

1. Kako ti je ime 

2. V katero šolo hodiš 

3. Kateri šolski predmet imaš najraje 

4. S čim se ukvarjaš v prostem času 

5. Imaš doma hišnega ljubljenčka 

6. Katera je tvoja najljubša hrana 

7. Kje preživljaš počitnice 

8. S katerim športom se ukvarjaš 

9. Kdo še živi v tvoji družini 

10. Kateri spomin iz zgodnjega otroštva ti je ostal v najlepšem spominu 

11. Kakšne načrte imaš, ko boš zrasel 

Dodamo še npr. intervju z ravnateljem. 

1. Koliko let ste že zaposleni na naši šoli in koliko časa ste ravnatelj 

2. Kaj vam je pri vašem delu najmanj všeč 

3. Kdaj ste najbolj zadovoljni 

4. Kaj menite o učencih na naši šoli 

5. Kaj delate v prostem času 

6. Kje ste bili lani na počitnicah 

7. Katera je vaša najljubša knjiga 

8. Kakšno glasbo radi poslušate 

9. Imate doma hišnega ljubljenčka 

10. Kaj je za vas največja vrednota 

132

Preberejo svoje intervjuje. 

Primerjajo intervju s sošolcem in intervju z ravnateljem. 

Ugotavljajo razlike. 

Kateri intervju je uraden Zakaj 


Učenci v starejših številkah Pila preberejo intervjuje z znanimi osebami, pevci, pisatelji, 

pesniki, športniki itn. 


Ali so podobne intervjuje že brali 

Kaj so izvedeli o znanih osebah 

Ali pogosto berejo intervjuje 

Utemeljijo odgovore. 

Učenci glasno preberejo intervju s pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo v učbeniku 

na str. 99. 

Pogovorijo se o besedilu. 

Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ. 


Po ponovnem branju obnovijo besedilo. 

Preberejo pravilo, kaj je intervju. 

Intervju je besedilo, ki je sestavljeno iz vprašanj in odgovorov. V njem 

sodelujeta vpraševalec in vprašani. 

Vpraševalec si vprašanja v delno pomoč pripravi vnaprej. 

Intervju je lahko objavljen v časopisu ali na radiu ali televiziji. 

Učenci rešujejo naloge v DZ na str. 65. 

Vprašanja in odgovore zapišejo v šolski zvezek. 

Poročajo o sošolčevih odgovorih. 

Pobude 

Pripravijo intervju z znanim športnikom na šoli. Pomagajo si z vprašanji v DZ (1. 

naloga). 

133

Literatura 


Zapiski 

134

Ocena 

Skrivnostni ferari 


9 

Cilji 

Učenci 

• berejo neumetnostno besedilo, in sicer oceno nove knjige, 




• iščejo zahtevane podatke v besedilu, 

• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo mnenja drugih. 

GOVORJENJE 

Sodelujejo v pogovoru o prebranih knjigah. 

Primerjajo mnenja. 


BRANJE 

Preberejo knjižno oceno. 

Iščejo zahtevane podatke v besedilu. 

PISANJE 


Iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec. 

Pri zapisu so pozorni na veliko začetnico. 


Učenci prinesejo v šolo več literarnih revij oz. revij, v katerih so ocene knjig. 

Preberejo oceno prebrane knjige iz Književnih listov. 

Odgovarjajo na vprašanja o prebrani oceni. 

Kdo je oceno napisal 

135

Katero knjigo je ocenjevalec predstavil 

Je ocenjevalec knjigo prebral 

Kakšen je njegov odnos do knjige 

Kaj mu je pri delu najbolj všeč 

Je opozoril na pomanjkljivosti v knjigi 

Kako se ocena še imenuje (Recenzija.) 

Kdo so po navadi recenzenti 


Eden od učencev si zamisli knjigo, ki jo je prebral. Njen naslov zapiše na listek. Učenci 

mu zastavljajo vprašanja o prebrani knjigi. Na vprašanja o knjigi učenec odgovarja 

samo z da ali ne. Ko uganejo, za katero knjigo gre, se pogovorijo o tem, ali so tudi oni 

prebrali to knjigo. Povedo svoje mnenje o njej. 

Predstavljajo svojo najljubšo knjigo in svojo izbiro utemeljujejo. 

Vadijo utemeljevanje mnenj in utrjujejo spoznanje, da nobeno mnenje ni nepravilno. 

Vsakdo ima lahko svoje mnenje. 

Delo z učbenikom 

Učenci preberejo besedilo Skrivnostni ferari v učbeniku na str. 101. 

Odgovorijo na vprašanja. 

Katere so najnovejše izdaje slovenskih založb 

Katere založbe so omenjene v besedilu 

Katero knjigo je Tina prebrala 

Kakšno je njeno mnenje o knjigi 

Zakaj knjigo priporoča tudi drugim 

Ali ste tudi vi prebrali to knjigo 

V kateri zbirki je izšla 

Kateri naslovi so še v tej zbirki 

Ocena je besedilo, v katerem sporočevalec ocenjuje umetnostno ali 

strokovno delo. V njej izrazi svoje mnenje in ga poskuša utemeljiti. 

o 

Ponovitev. 

S katero začetnico pišemo naslove knjig 

S katero začetnico pišemo imena založb 

136

Pobude 

Napišejo oceno knjige/televizijske nadaljevanke/gledališke predstave/likovne razstave 

itn., ki so jo pred kratkim prebrali oziroma si jo ogledali. 

Pripravijo govorni nastop z naslovom Moja najljubša knjiga. 

Zapiski 

137

10 

Pripoved 

Kako slepi vidijo 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo besedilo, 

• pripovedujejo o svojih občutjih, 

• se ob poslušanem besedilu pogovarjajo o tem, kako živijo slepi, 

• se pogovarjajo o jeziku kretenj kot o posebnem jeziku, ki ga uporabljajo slepi, 



• iščejo zahtevane podatke v besedilu, 

• sami tvorijo podobno besedilo, v katerem pripovedujejo o nenavadnem dogodku v 

svojem življenju, ko so bili drugačni od drugih. 


POSLUŠANJE 



GOVORJENJE 


Primerjajo različna mnenja. 


Pripovedujejo o svojih občutjih. 

BRANJE 

Berejo besedilo. 

Iščejo zahtevane podatke v besedilu. 

PISANJE 


Sami tvorijo podobna besedila o nenavadnih dogodkih. 


Učenci izvedejo anketo o tem, kakšen odnos imajo do ljudi, ki so drugačni od njih (DZ, 

str. 66). 

138

Ogledajo si rezultate ankete in se pogovorijo. 

Svoje odgovore utemeljujejo. 

Delo z učbenikom 


Kako slepi vidijo 

Ko sem se rodil, sem kmalu po rojstvu izgubil tisto, kar bi moral imeti. To je bil moj vid. 

Starši so skrbno pazili name, a pustili so me na prosto, kadar sem si to zaželel. Zunaj 

smo se s prijatelji igrali skrivalnice in se lovili. V teku sem bil počasen. A ko smo se igrali 

skrivalnice, mi še mižati ni bilo treba! Ugotovil sem, da ne potrebujem vida, saj imam 

dobro razvit sluh. Če so se odpirala vrata hiše, sem uganil, da se je nekdo skril v hišo. 

Če je zašelestelo listje, se je nekdo motal na travniku. Ko sem koga našel, je bil strašno 

užaljen. Včasih mi je dejal: »Ta igra ne velja! Še enkrat miži!« ali: »Ne ljubi se mi več!« 

V šoli sem se včasih zaletel v kakega dečka, deklico ali v vrata. Dečki so bili pogosto kruti 

do mene. Namesto pozdrava pa so me klicali slepec. Tudi v razredu je bilo podobno. 

Vedno znova sem poslušal: »O, živijo, slepec. Splazi se sem!« 

Kmalu sem moral v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tu se je zame 

odprl nov svet. Svet slepih in slabovidnih se mi je zdel kot Indija Koromandija. Tu so bili 

le dobri ljudje in dobri otroci. V šoli je pouk potekal malce drugače. Slepi otroci so tolkli 

na čudna ropotala. »Kaj pa je ta zadeva, ki tako glasno tolče« sem vprašal enega svojih 

sošolcev. On mi je dal kratek odgovor: »To je brajev stroj, ki piše brajevo pisavo. Izumil pa 

jo je Francoz Louis Braille.« Zahvalil sem se mu. 

Čez nekaj časa sem spoznal, da sploh ni tako hudo biti slep, saj slep otrok ni nič drugačen 

od videčega. 

Luka 

Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, str. 102, 10. naloga. 

V skupinah razmišljajo o prebranem besedilu (11. naloga). 

Ponovijo, kaj je pripoved. 

Pripoved je osebna predstavitev zanimivega dogodka, ki se je zgodil v 

preteklosti. 

139

Pobude 

Napišejo spis ali pripravijo govorni nastop z naslovom Zaradi poškodbe se nisem mogel 

igrati s sošolci. 

Učenci v pripoved vključijo, kako so se počutili, ko so bili drugačni od drugih. 

Spise preberejo in se o njih pogovorijo. 

Pripovedujejo o drugačnosti, ki so jo sami doživeli. 

Zapiski 

140

Koncept časopisa 


11 

Cilji 

Učenci 

• preberejo pogovor uredniškega odbora, 

• v besedilu poiščejo neznane besede in njihovo razlago poiščejo v Slovarju slovenskega 

knjižnega jezika, 


• tvorijo podobna neumetnostna besedila, in sicer oceno, poročilo, novico ali pripoved, 

reportažo, sestavijo anketo, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje 

miselnega vzorca, po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje 

miselnega vzorca, 



zaključek, 

• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja, 

sošolcev, priročnikov ali staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne 

napake, 


izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo 

in presojajo, 

• v skupinah oblikujejo časopis, 

• se učijo sprejemati otroke takšne, kot so. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo predloge drugih učencev. 


GOVORJENJE 

S svojimi predlogi in idejami aktivno sodelujejo pri pripravah na razredni časopis. 

BRANJE 

Berejo članke in novice v različnih časopisih. 

PISANJE 

Predloge in zamisli zapišejo. 

v 

141


Učitelj prinese v šolo razredne časopise, ki so jih naredili učenci z drugih šol ali iz 

sosednjih razredov. 

Učenci se ponovno seznanijo s časopisi in revijami, ki jih tiskajo odrasli. 

Ogledajo si jih in jih ovrednotijo. 

Pogovorijo se o videzu, besedilih, temah, straneh svojega razrednega časopisa. 

Komentirajo prispevke. 

Ugotovijo, da je namen razrednega časopisa seznanitev sošolcev, staršev, učiteljev in 

drugih ljudi z delom v razredu in dogodki na šoli. 

Kakšno ime ima časopis 

Kako je potekala razdelitev dela 

Kaj je delal glavni urednik (Vodil je delo celotne skupine. Sodeloval je z učenci, razdelil 

naloge, bral in pregledoval članke, svetoval učencem, kaj naj popravijo.) 

Kaj je delal novinar rubrike za kulturo (Obiskal je kulturne prireditve v kraju ali 

prebral zanimive knjige in o tem pisal prispevke.) 

Katere novice iz razreda ali šole so zbrali novinarji učenci 

So zbirali med kulturnimi, športnimi ali drugimi dejavnostmi na šoli 

S katerimi konjički in interesnimi dejavnostmi se ukvarjajo učenci 

Katere zanimivosti so se dogajale v svetu 

Kaj o tem pravijo drugi časopisi in revije, kaj je bilo mogoče poslušati na radiu in videti 

na televiziji 

Katera zanimiva glasbena in športna dogajanja so se zgodila v tem času 

So prispela pisma na naslov Pošta Kakšne predloge imajo učenci 

Kakšni so njihovi nasveti in kritične pripombe 

Kako so ovrednotili delo na šoli 

Je bila vsebina člankov kdaj žaljiva ali neresnična 

Katere članke ste uvrstili na literarno stran 

S katerimi zanimivimi osebami ste pripravili intervju 

Ste pripravili stran s križanko in drugimi šaljivimi ali ugankarskimi prispevki 

So prispele tudi fotografije 

Kdo je oblikoval časopis 

142


Učenci po vlogah preberejo besedilo Koncept časopisa v učbeniku na str. 103. 

Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 104, 1. naloga. 

Po skupinah še enkrat preberejo 

• poročilo (v učbeniku na str. 94 in 96), 

• reportažo (v učbeniku na str. 97 in DZ na str. 60), 

• intervju (v učbeniku na str. 99), 

• oceno (v učbeniku na str. 101) 

in se o besedilih pogovorijo. 

Primerjajo svoje mnenje z mnenjem učencev v učbeniku. 

Pobude 

Učitelj razdeli različna besedila, intervjuje, ocene, novice, reportaže, poročila, med 

učence. 

Učenci določijo vrsto besedila in povedo, kaj je značilno za to vrsto besedila. 

Lahko pa izvedejo projekt Razredno glasilo, katerega rezultat je glasilo. V tem primeru 

jih učitelj opozori tudi na način priprave in izvedbo projekta. Po končanem projektu 

napišejo še poročilo o njegovem poteku. 

Literatura 


Zapiski 

143

12 

Neuradno pismo 


Cilji 

Učenci 

• preberejo neuradno pismo, 

• povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne 

prvine, po katerih so ju prepoznali, 

• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v 

besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali, 

• presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje 

mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik, 


• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, 

iz katerih so to prepoznali, 

• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami 

tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo sošolce in njihovo mnenje. 

GOVORJENJE 


Presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi. 

Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo. 

BRANJE 

Berejo neuradno pismo. 

PISANJE 

Tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. 



Učenci preberejo več neuradnih pisem in komentirajo. 

(Primer: Prešernovo pismo staršem, pisma v mladinski literaturi itn.) 

Povedo, po katerih jezikovnih prvinah prepoznajo neuradno pismo. 

144


Učenci preberejo neuradno pismo v učbeniku na str. 105. 

Povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne 

prvine, po katerih so ju prepoznali. 

Povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo. 


Povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, 

iz katerih so to prepoznali. 

Povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka. 

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 105, 1. naloga. 

Pogovorijo se o odnosu do sošolca, ki je bil daljši čas odsoten, 2. naloga. 

Preberejo pismi v DZ na str. 67. 

Pogovorijo se o ustreznosti oziroma neustreznosti obeh pisem. 

Odgovorijo na vprašanja o besedilu, str. 67. 

Pobude 

Tvorijo podobno besedilo, neuradno pismo, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in 

pravilnost zapisa. 

Napišejo neuradno pismo prijatelju. 

Zapiski 

145

13 

Uradno pismo 


Cilji 

Učenci 

• preberejo uradno pismo, 

• povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne 

prvine, po katerih so ju prepoznali, 

• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v 

besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali, presodijo, ali so ti 

izrazi vljudni ali ne, 

• zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik, 


• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, 

• v besedilu poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali, 

• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, 

• ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na 

čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. 


POSLUŠANJE 



GOVORJENJE 


BRANJE 

Berejo uradno pismo. 

PISANJE 

Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. 


Učenci se seznanijo z različnimi uradnimi pismi. 

Odgovarjajo na vprašanja o uradnem pismu. 

Povedo, ali so že dobili uradno pismo in kaj je v njem pisalo. 

Sodelujejo v pogovoru o bontonu, o branju tujih pisem. Učenci povedo svoje mnenje 

in izkušnje. 

146



Učiteljica: Učenci, danes smo dobili pismo. 

Učenci: Ali gre za rezultate, kateri časopis je najboljši 

Učiteljica: Tako je. Naš časopis smo še zadnji trenutek poslali v Ljubljano. 

Marko: Delo z njim nam je vzelo ogromno časa. 

Tina: Ko smo imeli končno pripravljene prispevke, so se začele težave s tiskom. 

Maja: Tiskar iz Dobrovnika je obljubil pomoč, a nazadnje je odklonil, saj je imel drugega 

dela preveč. 

Učiteljica: Lahko vas pohvalim, ker ste še zadnji dan celo popoldne fotokopirali in 

spenjali časopis. Morda prav zato, ker ni bil zvezan v tiskarni, nismo uspeli ... 

Katarina: Hočete reči, da smo zadnji. 

Učiteljica: Ne vem, saj še nisem odprla pisma. Naslovljeno je na glavnega urednika. 

Vsi: Marko, preberi pismo! 

Pogovor. 

O čem se pogovarjajo učenci v razredu 

Je pogovor uraden ali neuraden 

Kdo sodeluje 

Preberejo uradno pismo v učbeniku na str. 106. 

Ob ponovnem branju si podčrtajo manj znane besede in jih razložijo ob pomoči SSKJ. 

Manj znane besede uporabijo v novih povedih, učbenik, str. 107, 3. naloga. 

Odgovorijo na vprašanja v učbeniku. 

Ponovijo znanje o uradnem in neuradnem pismu ter rešijo naloge v DZ, str. 68. 

Pišejo uradno pismo mentorici in se v njem zahvalijo za pomoč pri pripravi časopisa, 

DZ, str. 68, 1. naloga. 

Razložijo pomene posameznih besed. Če besede ne poznajo, poiščejo razlago v SSKJ 

(2. naloga). 

Preberejo odlomke iz različnih besedil in poskušajo ugotoviti, za katero vrsto besedila 

gre (4. naloga). 

Pobude 

Predstavijo svoj časopis na razredni prireditvi. Povabijo tudi starše. 

Literatura 


147

V 

Obisk v ljubljani 


Cilji 

Učenci 


• v besedilu iščejo zahtevane podatke tako, da odgovarjajo na vprašanja, 

• poslušajo pogovor, 

• po poslušanju povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje 

pogovora, 


• vadijo težja mesta v pravopisu, npr. pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s 

števkami in črkami, 

• iščejo podatke na zemljevidu. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo odgovore in igro vlog svojih sošolcev. 

GOVORJENJE 


Igrajo igro vlog. 

BRANJE 

Berejo neumetnostno besedilo in vprašanja. 

Berejo kratek pogovor med Špelo in Maksom. 

PISANJE 



Učitelj učence spodbudi, da na glas razmišljajo o svojem zadnjem obisku. Njihovo 

razmišljanje lahko tudi vodi z vprašanji. 

Koga ste nazadnje obiskali 

Kdo vse je šel na obisk 

Kako ste šli tja 

Koliko časa je trajala vožnja 

148

Ste se obiska veselili 

Zakaj 

V kakšnem odnosu ste z osebo/osebami, ki ste jih obiskali 

Kakšen je bil njihov sprejem 

So vas bili veseli 

Kako so to po vašem mnenju pokazali 

Koliko časa ste bili na obisku 

Kakšno je bilo slovo 

Obiski pa seveda niso vedno samo neformalni. Pravimo npr. tudi, da obiščemo 

zdravnika. V tem primeru gre seveda za formalni govorni položaj, zato vrsta vprašanj, 

navedenih pred tem, ni primernih, npr. Ali je bil zdravnik vesel vašega obiska, Kako 

je to pokazal. 

Kot rezultat pogovora lahko nastane miselni vzorec v zvezku, njegova vsebina pa je 

lahko naslednja. 

OBISK 

FORMALNI 

NEFORMALNI 

ZDRAVNIK LOGOPED SORODNIKI PRIJATELJI 

namen trajanje udeleženci ozračje 


Učenci lahko 5. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 26, učbenik, 

str. 108–109), nato pa poskušajo odgovoriti na vprašanja samostojno ali v parih. Pri 

tem lahko eden od učencev zastavlja vprašanja, drugi pa odgovarja, pri čemer prvi 

preverja v besedilu, ali so odgovori pravilni. Ker gre zgolj za preverjanje razumevanja 

besedila in so odgovori enoznačni, ni potrebno, da poslušajo odgovore sošolcev ter 

presojajo njihovo ustreznost. 

149

V 2. nalogi v učbeniku poslušajo posnetek št. 27. 

Maks: No, pa ste pršli. 

Barbara: Vesela sem, da se spet vidmo. 

Špela: Kako ste potoval 

Marko: Čakajte, čakajte. Lepo po vrsti. Živjo vsem. 

Maks, Barbara, Špela: O, živjo. 

Katarina: Živjo. 

Rok: Super smo, pa vi 

Katarina: Poslovni vlak je mega, ste se že peljal z njim 

Maks: Js sem se. 

Barbara: Zdej nas pa čaka žur. 

Nato pa v 3. nalogi razmišljajo o čustvih prijateljev in opredelijo vrsto pogovora ter 

izbrano socialno zvrst. Vrsto pogovora lahko razberejo tako iz vsebine pogovora kot 

tudi iz načina, kako se udeleženci pogovarjajo med seboj. 

Učenci lahko v 4. nalogi zaigrajo veselo srečanje prijateljev, katerih pogovor so poslušali 

na posnetku 27, ali pa uprizorijo svoje srečanje. Pri tem samostojno oblikujejo tudi 

besedilo. 

Učenci še enkrat poslušajo posnetek št. 27 na CD-ju (DZ, str. 69, 1. in 2. naloga) in 

ugotovijo, kako vse so se prijatelji pozdravili med seboj. Pozdrave lahko zapišejo na 

plakat ali tablo, nato pa dodajo še pozdrave, ki jih v podobnih okoliščinah uporabljajo 

sami. Če se pojavijo razlike, se o njih pogovorimo – zakaj se različno pozdravljamo v 

neformalnih govornih položajih Od česa je odvisno, kateri pozdrav bomo uporabili 

Skupaj ugotovijo, da je izbira pozdrava v veliki meri odvisna od govornega položaja 

in tega, v kateri socialni zvrsti se pogovarjajo. In seveda od tega, od kod prihajajo. 

Verjetno bo več razlik med pozdravi v razredih, ki so na drugih območjih Slovenije kot 

šoli, od koder so prijatelji. 

Nadaljevanje besedila na str. 110 učencem da nekaj koristnih informacij o tem, kako 

bodo prijatelji preživeli tri dni v Ljubljani. Učitelj prinese v razred karto ljubljanskega 

mestnega prometa, kjer so narisane proge in postaje mestnih avtobusov. Učenci naj 

poiščejo izhodiščno postajo, iz besedila jo lahko določijo sami, nato pa preštejejo postaje 

do živalskega vrta. Pri tem si lahko pomagajo tudi z zemljevidom mesta Ljubljane. 

150l

Učni list 

151

Nato preberejo kratek pogovor med Špelo in Maksom. V parih naj se o pogovoru 

pogovorijo, nato pa svoje razmišljanje predstavijo sošolcem. Poskušajo naj odgovoriti 

na naslednja vprašanja. 


V kakšnem odnosu sta osebi 

Kakšen je njun pogovor 

V 5. nalogi odgovorijo še na vprašanja o svojih izkušnjah, odgovore pa lahko tudi 

zapišejo v zvezke (6. naloga). 

Pri zapisu odgovorov učitelj učence opozori na pisanje števnikov. Pri tem si lahko 

pomaga z veznim besedilom v učbeniku na str. 111 in pravilom o pisanju števnikov do 

100. 

Sledijo naloge, povezane z zapisom števnikov, v delovnem zvezku na str. 69. Učenci v 

njih števke v besedilu nadomeščajo z besedami in nasprotno – besede s števkami. 

Števniku je v učbeniku in delovnem zvezku namenjeno malo prostora. Če učitelj opazi, 

da imajo učenci težave z njim, lahko njegovo obravnavo podaljša. 

Učitelj učence opozori na to, da lahko števnike pišemo z besedami ali pa s števkami. 

Števniki so tiste besede, s katerimi poimenujemo količino, npr. 1 (eden), 2 

(dva), 3 (tri) …, ali pa zapovrstje, npr. 1. (prvi), 2. (drugi), 3. (tretji) … 

Slednje pišemo s piko za števko in jih imenujemo vrstilni, prvi pa so glavni 

števniki. 

Dodatne naloge pri utrjevanju so lahko tudi naloge naslednjih tipov. 

Učni list 

1. Z besedami napiši uro začetka in konca pouka. 

2. Z besedami napiši količine v receptu za svojo najljubšo jed. Poišči ga v kuharski 

knjigi. 

3. Z besedami napiši, kdaj si rojen(a), kdaj si se vpisal(a) v šolo … 

4. Iz besedila izpiši števnike in jih napiši s števkami. 

5. Cene z računa prepiši z besedami. 

152

Za 4. nalogo na učnem listu učitelj izbere besedilo, v katerem je veliko števnikov, 

zapisanih z besedami. 

Učitelj in učenci za 5. nalogo prinesejo v razred nekaj računov iz trgovin, potem pa z 

njih prepišejo števnike. 

Pobude 

Če je šola v kraju/mestu, kjer so proge avtobusnega (mestnega) prometa označene s 

številkami, naj učenci napišejo, 

• s katerim avtobusom se vozijo v šolo, 

• kateri avtobus pelje do pošte, 

• kateri avtobus pelje do železniške/avtobusne postaje, 

• kateri avtobus pripelje najbližje trgovini, kjer največkrat nakupujejo … 


Zemljevid Ljubljane in karta ljubljanskega mestnega prometa. 

Zapiski 

153

1 

Pridevnik 


Cilji 

Učenci 

• spoznavajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer pridevnik, 

• primerjajo kratki neumetnostni besedili, 

• ugotavljajo, da se razlikujeta predvsem v rabi pridevnika, 

• spoznavajo vrste pridevnikov, in sicer lastnostnega oziroma kakovostnega, 

• v besedilu podčrtajo in iz njega izpišejo pridevnike, 

• na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine, 

• spoznavajo slovnične lastnosti pridevnikov, in sicer spol, 

• v besedilu poiščejo pridevnike in jim določijo spol, 

• preberejo besedilo, 

• v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število, določijo še število 

pridevnikom, 

• tvorijo vprašanja za trdilne povedi in s tem utrjujejo vprašalnico za lastnostni oziroma 

kakovostni pridevnik, 

• spoznavajo vrstni pridevnik, 

• se ob besedilu sprašujejo po podčrtanih podatkih, 

• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo male začetnice pri vrstnih pridevnikih, 

• na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine, 

• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike/male začetnice v svojilnih 

pridevnikih, 


• v besedilu opazujejo stopnjevanje pridevnikov, 

• pridevnikom določijo stopnjo, 

• primerjajo lastnosti med seboj. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo sošolce in učitelja. 

GOVORJENJE 


Pripovedujejo o tem, kakšne so stvari, osebe … 

Zastavljajo vprašanja. 

BRANJE 

Berejo krajša neumetnostna besedila in navodila k nalogam. 

m 

154

PISANJE 


Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami in oblikami. 

Pišejo vprašalne povedi. 


Učitelj lahko učence seznani z novo večjo slovnično enoto, to je obravnavo besedne 

vrste pridevnik, na več načinov, in sicer 

• jih lahko sprašuje, kakšne so stvari, ki so danes v razredu, kakšne so njihove obleke, 

kakšne volje so; 

• jih lahko prosi, naj povedo slepi osebi, kakšen je neki predmet, prostor ali stvar, npr. 

razred; avtobus, s katerim so se pripeljali v šolo; kolo, ki ga vozijo; kakšen je njihov 

sosed v klopi …; 

• v razred lahko prinese različne fotografije ali risbe predmetov, oseb, prostorov; učenci 

morajo povedati, kakšne so; pri tem jih lahko vodi s podvprašanji, npr. pri osebi: 

Kakšna je 

Kakšne lase ima 

Kakšna je njena postava 

Kakšen je njen obraz … 

Nato lahko učencem prebere ali pa pokaže na prosojnici najprej eno in nato še drugo 

besedilo. Razlikujeta se v tem, da v enem so, v drugem pa ni pridevnikov. Učenci 

poskušajo ugotoviti, v čem je razlika med obema besediloma. 

1. Kolibri je ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži navpik, da 

razbremeni mišice. Kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani. 

Kolibri je kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako ptiček na svetu. 

Kolibri se hrani z medičino in žuželkami. Za srkanje nektarja ima kljunček z jezikom. 

2. Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga 

drži navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki 

so nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako 

najmanjši ptiček na svetu. 

Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima 

prilagojen kljunček z dolgim jezikom. 

(Prirejeno po: Maja Šubic: Kolibri. Kekec, št. 5, 2005, str. 12–13.) 

155

Učitelj najprej prebere besedilo brez pridevnikov, nato pa učence sprašuje po lastnostih 

samostalnikov, ki se pojavljajo v besedilu. Ti seveda na vprašanja ne morejo odgovoriti. 

Nato prebere še drugo besedilo. Še enkrat jim zastavi ista vprašanja kot prej, zdaj so 

odgovori seveda mogoči. 

Možna vprašanja. 

Kateri kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa 

Kakšen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani 

Kateri kolibri je najmanjši ptiček na svetu 

S katero medičino se hrani kolibri 

Za srkanje katerega nektarja ima prilagojen kljunček 

Kakšen kljunček ima 

In kakšen je njegov jezik 


Fotografijo hiše v učbeniku na str. 111, opremljeno z vprašalnicami Kakšna, Katera 

in Čigava, lahko učitelj uporabi kot motivacijo za obravnavo pridevnika ali pa kot 

prvo nalogo po uvodnih motivacijskih minutah. Učenci lahko ugibajo, čigava bi ta 

hiša lahko bila, in utemeljujejo, zakaj tako mislijo. Njene lastnosti opišejo na podlagi 

opazovanja fotografije. Tudi vrsto prepoznajo s fotografije (gre za stanovanjsko hišo). 

Tudi 1. naloga v učbeniku od učencev zahteva, da poiščejo čim več lastnosti, ki bi jih 

lahko pripisali avtobusu s fotografije. 

Sledi 2. naloga, v kateri učenci preberejo najprej prvo in nato drugo kratko neumetnostno 

besedilo. Besedili se razlikujeta v rabi pridevnikov, kar učenci ugotovijo v 3. nalogi. 

(Podobno nalogo lahko izvedemo tudi v uvodnem delu, vendar z besedilom, ki vsebinsko 

ni vezano na zgodbo v učbeniku – glej poglavje Didaktične zamisli v tem razdelku.) 

Iz tega sledi sklep, da se besedili razlikujeta po tem, da eno vsebuje besede, s katerimi 

poimenujemo lastnosti predmetov, oseb, živali, rastlin …, drugo pa ne. 

Te besede, s katerimi povemo, kakšno kaj je, imenujemo pridevniki, ker jih 

pridajamo k samostalnikom. 

To kažeta tudi ilustraciji v učbeniku na str. 112. 

Lastnostni pridevniki 

Obravnavo lahko začnemo z nalogami od 1 do 3 v delovnem zvezku na str. 70, v katerih 

skušajo učenci opisati lastnosti predmetov na slikah in najti besedam, s katerimi 

poimenujemo lastnosti, nasprotni pomen. 

156

Nato pa se vrnemo k učbeniku. Učenci (če je potrebno) še enkrat preberejo uvodno 

besedilo v peti enoti Obisk v Ljubljani na str. 108–109 in poskušajo označiti glavne 

junake. V besedilu poiščejo besede, ki označujejo lastnosti Roka, Katarine in Marka, iz 

vseh dosedanjih prebranih besedil pa so si verjetno zapomnili tudi nekaj lastnosti Maksa, 

Špele in Barbare. Naštejejo jih nekaj. (To nalogo lahko izvedejo v parih ali skupinah po tri 

ali štiri in se pogovorijo, zakaj menijo, da so naštete lastnosti značilne za izbrane osebe.) 

V 2. nalogi na str. 112 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Pogovorijo se o njem. 



Kakšno je njihovo razpoloženje 

Kaj kaže na to 

V pogovoru poiščejo vse pridevnike (3. naloga). 

V 4. nalogi ponovijo vprašalnice kakšen, kakšna, kakšno, s katerimi se sprašujemo po 

lastnostih. 

Peta naloga je namenjena utrjevanju, zato učenci izpisanim besedam, s katerimi so 

poimenovane lastnosti vlaka, sedežev in sprevodnika v pogovoru v 2. nalogi, dodajo še 

čim več novih lastnosti. Po končani nalogi lahko primerjamo sezname in ugotavljamo, 

v čem so si podobni in v čem se razlikujejo. 

Sledita še 4. in 5. naloga v delovnem zvezku. 

V nadaljevanju učenci spoznavajo slovnični kategoriji spola in števila, ki ju pridevniki 

izražajo (učbenik, str. 113 in 114). 

V 1. nalogi v učbeniku na str. 113 učenci odgovarjajo na vprašanja, v katerih jih 

sprašujemo po lastnostih treh samostalnikov, in sicer vlaka, Ljubljane in potovanja, 

ki so različnega spola. To učenci ugotovijo sami, in sicer v 2. nalogi, ko ugotavljajo 

razliko med vprašalnicami in poimenovanji lastnosti, in 3. nalogi, ko primerjajo oblike 

pridevnika zanimiv. 

Pravilo v učbeniku na str. 113 dejansko povzema ugotovitve, do katerih so učenci prišli sami 

ob pomoči učitelja v prejšnjih nalogah. Nova informacija je zanje morda le ta, da pridevniki 

sami po sebi nimajo spola, marveč ga privzemajo od samostalnika. Na to jih učitelj lahko 

še posebej opozori in pokaže kakšno geslo v SSKJ, npr. zanimiv, zapisano v moški obliki, ki 

je splošna oblika, sledita pa še informaciji o oblikah za ženski in srednji spol. 

V 4. nalogi v učbeniku in v nalogah v delovnem zvezku učenci utrjujejo novo vedenje 

o spolu pri pridevniku. Tako v učbeniku določajo spol pridevnikom v besedilu, ki so 

označeni s krepkim tiskom, v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 71 dodajajo pridevnike 

izbranim samostalnikom in določajo njihov spol, podčrtujejo pridevnike in določajo 

spol, v 3. in 5. nalogi pa iščejo čim več samostalnikov ženskega spola, ki imajo lastnosti, 

da so zvedavi, iskreni, veliki, razbiti, in moškega spola, ki so okrogli, majhni, stari, hitri. 

Lahko poskušajo poiskati tudi take samostalnike, ki v sebi združujejo vse lastnosti ali 

vsaj nekatere od njih. V 5. nalogi v DZ tvorijo povedi iz samostalnikov, ki so jih našteli 

ob navedenih pridevnikih, v 6. pa dopolnjujejo besedilo s pridevniki. Pri tem pazijo na 

ustrezno obliko in smiselnost besedila. 

157

Število pridevnika je predstavljeno v nadaljevanju, in sicer v učbeniku na str. 114, v 

delovnem zvezku pa na str. 72 in 73. 

Učenci v 1. nalogi najprej preberejo kratko besedilo. V njem poiščejo samostalnike 

(lahko jih podčrtajo ali izpišejo) in ob njih stoječim pridevnikom določijo število 

(2. naloga). Pri tem se seveda ravnajo po številu samostalnika. Tretja naloga jih vodi 

k prepoznavanju pravila, da imajo tudi pridevniki tri števila (med seboj namreč 

primerjajo oblike pridevnika velik v treh številih pri dveh različnih spolih, pri tem jim 

pomagajo tudi ilustracije). Tudi število je, enako kot spol, prevzeto od samostalnika. 

V 4. nalogi se učenci sprašujejo po pridevnikih v povedih v 3. nalogi, pri tem pa jim 

je lahko v pomoč tabela z vprašalnicami za lastnostne (kakovostne) pridevnike vseh 

spolov in števil. 

Nato učenci rešijo še naloge v delovnem zvezku na str. 72 in 73, v katerih dodajajo 

pridevnike (in pri tem pazijo na število samostalnika, ki je izražen s sličico; 1. naloga), 

podčrtujejo pridevnike in določajo število (2. naloga) – učenci lahko pridevnike 

postavijo še v preostali števili, če potrebujejo več vaje –, v 3. nalogi v besedilu določajo 

spol in število pridevnikom, ki jih morajo prej poiskati, v 4. in 5. nalogi dopolnjujejo 

besedilo s pravilnimi oblikami pridevnikov v oklepajih, v 6. pa morajo besedilo sami 

dopolniti z lastnostnimi (kakovostnimi) pridevniki tako, da bo smiselno. 

Vrstni pridevniki 

Pridevniki pa ne poimenujejo samo lastnosti oziroma kakovosti. Učenci naj najprej 

rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 74, v katerih poimenujejo vrsto stvari na sliki (1. naloga) 

in katera po vrsti je stvar v skupini (2. naloga). To nalogo lahko še malo modificiramo 

– učenci lahko povedo zapovrstje ne le s števnikom, marveč tudi s pridevnikom – 

srednja domina, predzadnje kolo, zadnja žoga. 

Nato v učbeniku na str. 115 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Lahko ga tudi 

zaigrajo kot igro vlog. V pogovoru so besedne zveze samostalnikov in pridevnikov 

označene s poudarjenim tiskom, učenci pa naj v njih najprej podčrtajo pridevnike. 

Nato se po njih vprašajo (1. naloga). V pravilu in tabeli vprašalnic za vrstne pridevnike 

v učbeniku na str. 115 preverijo, ali so se vprašali pravilno. 

Učenci nato preberejo besedilo v 2. nalogi v učbeniku na str. 116 in v besedilu poiščejo 

pridevnike. Po njih se vprašajo in tako določijo vrsto, spol in število pridevnika (3. 

naloga). Četrta naloga od učencev zahteva, da poiščejo čim več vrstnih pridevnikov za 

samostalnike šola, knjižnica in knjiga. 

Fotografija v učbeniku na str. 116 učence opozarja na razliko med lastnostnimi in 

vrstnimi pridevniki, ki jih včasih radi pomešamo. Pri spraševanju mora biti tudi učitelj 

dosleden in uporabljati ustrezne vprašalnice – če sprašuje po lastnosti, je to kakšen, 

če pa sprašuje po vrsti, je to kateri (kateri stroj, če je pričakovani odgovor pomivalni, 

kakšen stroj, če je pričakovani odgovor star, bel …). 

158

V kratkem pogovoru, ki sledi v učbeniku na str. 116, lahko učenci sami poiščejo 

pridevnike. Učitelj naj jih posebej opozori na malo začetnico, s katero pišemo vrstne 

pridevnike. 

Sledijo še naloge v delovnem zvezku na str. 74 in 75. V nalogah od 3 do 6 učenci naštevajo 

vrstne pridevnike ob samostalnikih in z njimi dopolnjujejo besedilo (6. naloga). V 7. 

nalogi pa morajo v besedilu najprej poiskati pridevnike, potem pa te razvrstiti v tabelo 

glede na spol in število ter vrsto (lastnostne in vrstne). 

Zadnja, to je 8. naloga je besedotvorna. Učenci morajo iz navedenih imen slovenskih 

mest tvoriti vrstne pridevnike, nato dodati smiselni samostalnik in tvoriti poved. 

Svojilni pridevniki 

Obravnavo svojilnih pridevnikov lahko začnemo tako, da učencem postavimo nekaj 

vprašanj, vezanih na njihovo lastnino, npr. 

Čigav je ta zvezek 

Čigava je kapa 

Čigavo je kolo, ki je parkirano ob steni 

Čigava je ta knjiga … 

Nato pa jih učitelj spodbudi, da preberejo povedi v 1. nalogi v učbeniku na str. 116 in 

razmislijo, kaj o samostalnikih povedo poudarjene besede (2. naloga). Sledi 3. naloga, 

v kateri tvorijo samostalnike iz lastnih imen. Preberejo naj še primere, v katerih so 

pridevniki poudarjeni. Razmislijo naj, kaj je skupnega vsem poudarjenim besedam, 

hkrati pa opazujejo tudi, kako te besede pišemo, npr. sosedov : Maksov (4. naloga). 

Ob izražanju svojine se v pogovornem jeziku pogosto pojavlja tudi predložna besedna 

zveza *od nekoga. Tudi v govoru učencev taki primeri niso nujno redki, zato je prav, 

da jih opozorimo nanje in jih navajamo k ustrezni rabi svojilnih pridevnikov namesto 

neknjižne predložne besedne zveze. Učitelj naj zato učence spodbudi, da preberejo 

kratek pogovor med Maksom in Barbaro v učbeniku na str. 118. Temu naj sledi pogovor 

o tem, zakaj je Barbara popravila Maksa. 

Sledi reševanje nalog v DZ na str. 76. V 1. nalogi iz samostalnikov tvorijo svojilne 

pridevnike in jim dodajo samostalnike. Ustno tvorijo povedi, lahko pa jih napišejo v 

zvezek in s tem vadijo tudi pravopis – pisava svojilnih pridevnikov z veliko in malo 

začetnico (velika začetnica le, če so tvorjeni iz lastnega imena). 

V 2. nalogi svojilnim pridevnikom iz 1. naloge dodajo samostalnik drugega spola in spet 

tvorijo povedi. Tudi te lahko za domačo nalogo zapišejo v zvezek. Pri obeh nalogah lahko 

vadijo tudi vprašalnice, in sicer tako, da se potem ko tvorijo pridevnik in mu dodajo 

samostalnik, vprašajo po pridevniku. (Vprašalnice so sicer za vse spole in vsa števila 

navedene v tabeli v učbeniku na str. 117.) Prav tako se po pridevniku lahko vprašajo v 

3. nalogi, kjer na črte vstavljajo svojilne pridevnike. V 4. nalogi pa v besedilo vstavljajo 

ustrezne oblike svojilnih pridevnikov, ki jih tvorijo iz samostalnikov v oklepajih. 

159

Peta naloga v DZ na str. 77 je nekoliko težja, saj od učencev zahteva ne le prepoznavanje 

pridevnikov, marveč tudi prepoznavanje njihove vrste. V besedilu morajo tako 

poiskati pridevnike, jih podčrtati in izpisati na ustrezno mesto v razpredelnico, v 

6. nalogi pa izpisanim pridevnikom določijo še spol in število. Pri 5. nalogi si lahko 

pomagajo s preglednico v učbeniku na str. 118, ki je ponazorjena še s fotografijami in 

vprašalnicami. 

Obravnavo pridevnikov lahko spremljamo tudi na plakatu, ki visi v razredu, in sicer 

tako, da ob obravnavi posamezne vrste pridevnika dopolnjujemo miselni vzorec. Na 

koncu izgleda takole. 

LASTNOSTNI (kakovostni) 

(kakšen) 

SVOJILNI 

(čigav) 

PRIDEVNIKI 

VRSTNI 

(kateri) 

Stopnjevanje pridevnikov 

Za uvodno spoznavanje s stopnjevanjem lahko uporabimo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 

77 in 78. V prvi nalogi namreč učenci s številkami označujejo zaporedje stvari na slikah 

po njihovih stopnjevanih lastnostih, v 2. pa jih spodbujamo, naj v knjižnici poiščejo 

podatke o tem, kdo je najhitrejši, najstarejši … Učitelj jim pri tem lahko pomaga z 

Guinnessovo knjigo rekordov. 

Nato pa učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 119. Odgovorijo na vprašanji v 1. 

nalogi in preberejo še preostala dva pogovora. Pogovorijo se o njiju, in sicer opazujejo, 

kaj se dogaja s pridevnikom v povedih. 

Nato primerjajo predmete na risbah (2. naloga) in ugotavljajo, kakšni so (3. naloga), ter 

primerjajo vlake (4. naloga). 

V 5. nalogi na str. 120 v učbeniku učenci poslušajo posnetek št. 28 na CD-ju. 

160

Barbara: Ljubljanski živalski vrt je na jugozahodnem delu Rožnika. Do njega lahko 

pridete z vozilom ali peš po Večni poti ali čez Rožnik. 

Maks: Kot da tega ne vemo. Saj smo od avtobusa hodili več kot pol ure, da smo prišli do 

sem. 

Barbara: Poslušaj, prosim, naprej, ne bodi no siten. Ustanovljen je bil leta 1949. Sem 

so ga preselili dve leti kasneje. Njegovo ozemlje obsega 18 hektarov. V živalskem vrtu 

je predstavljenih več kot 150 različnih vrst živali, med njimi opice, sloni, velike mačke, 

kamele ipd. Na leto ga obišče okrog 300 000 obiskovalcev. 

Katarina: Res imajo kar veliko živali. 

Maks: Ampak manj kot v Münchnu. 

Rok: In celo manj kot v Helsinkih. 

Maks: In ljubljanski živalski vrt je mlajši od tistega v Münchnu. 

Sledijo vprašanja o podatkih v besedilu, na katera lahko učenci odgovarjajo ali ustno 

ali pisno (6. naloga), v 7., 8. in 9. nalogi pa primerjajo med seboj povedi in ugotavljajo, v 

čem se razlikujejo. V pravilu na str. 121 so nato razložene stopnje pridevnikov in načini 

primerjanja, na str. 122 pa je pojasnjen še drugi način stopnjevanja z besedicama bolj 

in najbolj. 

V 10. nalogi v učbeniku na str. 122 učenci berejo besedilo, v 11. pa najprej poiščejo 

pridevnike in nato pojasnijo, kaj pripovedujejo o samostalniku. 

Stopnjevanje utrjujejo v 3., 4. in 5. nalogi v DZ na str. 78, v 6. nalogi pa primerjajo med 

seboj lastnosti oseb, stvari in živali. 7. naloga dopolnjuje prejšnjo nalogo, v njej namreč 

učenci iščejo nove samostalnike, za katere veljajo lastnosti v parih iz 6. naloge. 

V nalogah od 8 do 13 učenci utrdijo znanje o pridevnikih. V 8. nalogi primerjajo med 

seboj besedili in ugotavljajo razlike. 

Po branju prvega besedila lahko učitelj zastavi naslednja vprašanja. 

Katere mačke naj bi bile prve domače mačke 

Značilnosti katerih mačk so ohranile domače mačke 

Kakšni lovci so 

Kakšne kremplje imajo 

Kakšne so njihove čeljusti 

In zobje 

Pa brčice 

Kakšne so mačke po naravi 

Kakšno hrbtenico imajo 

V katere položaje se lahko zvijejo 

Kakšne mačke so tigri 

Kakšni lovci so 

V katerih gozdovih predvsem živijo 

161

Ker so v 1. besedilu izpuščeni pridevniki, učenci na vprašanja ne morejo odgovoriti. 

Nato preberejo še drugo besedilo in ponovno odgovarjajo na vprašanja. Zdaj so 

odgovori seveda mogoči. Na ta način spoznajo ne le razliko med besediloma, marveč 

tudi funkcijo pridevnika. 

V 9. nalogi v 2. besedilu 8. naloge (DZ, str. 79) podčrtajo pridevnike. Nekaj jih izpišejo in 

jim določijo vrsto, spol in število. V nadaljevanju stopnjujejo pridevnik in na stopenjski 

lestvici razvrščajo mačke. Tudi v besedilu v 12. nalogi podčrtujejo pridevnike in jih 

razvrščajo v tabelo glede na njihovo stopnjo, v 13. pa stopnjujejo poljubno izbrane 

pridevnike. 

Če učenci potrebujejo še dodatne vaje za utrjevanje pridevnika, jim lahko učitelj 

pripravi nova besedila in jih ustrezno prilagodi, če je to potrebno, učenci pa v njih 

podčrtujejo pridevnike in jim določajo vrsto, spol in število. Na učnem listu sledi nekaj 

dodatnih nalog. 

Učni list 

1. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število. 

Na Slovenskem živi veliko škratov, med njimi kapiči, maliki, škratci, pa gorski, vodni in 

gozdni škrati. Kravosov škrat Škrip Škrap živi v mestu in ima lastnosti, ki pritičejo škratom: 

iz starih časopisov zna napraviti marmelado, skuhati grozni čaj proti bolezni … Otrokom 

rad pripoveduje o starih časih, npr. o pogumnem dejanju, ko je s svojim pecilnim praškom 

spremenil vse orožje v sladkarije. Ko se pripravlja na škratovščine – to so drobne škratje 

nagajivosti, zamenja svojo rdečo škratovsko čepico z modro, da ima modrost že v glavi. 

2. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število. 

Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži 

navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so 

nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako 

najmanjši ptiček na svetu. 

Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima 

prilagojen kljunček z dolgim jezikom. 

162

Pobude 

Učenci naj za domačo nalogo napišejo spis z naslovom Moj najlepši izlet. V njem naj 

bodo pozorni na to, da bodo uporabili čim več pridevnikov. 

Literatura 

Guinnessova knjiga rekordov. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Zapiski 

163

2 

Glasovi slovenskega 

knjižnega jezika 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo isto besedilo z različno izrečenimi stavčnofonetičnimi znamenji, 

• spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samoglasnik, soglasnik, 

• navedejo soglasnike in samoglasnike slovenskega knjižnega jezika, 

• ločijo pojma črka in glas ter se zavedajo delne asimetrije v njunem razmerju. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo učitelja in sošolce. 

GOVORJENJE 

Govorijo abecedo. 

Ponovijo kratek pogovor. 

BRANJE 

Berejo kratek pogovor. 

Berejo navodila. 

PISANJE 

Napišejo črke slovenske abecede. 


2 

Če ima učitelj možnost, naj posname sebe in učence pri eni od šolskih ur. Nato naj 

predvaja posnetek. Učenci naj bodo pozorni na izgovarjavo. Potem pa naj predvaja še 

kratek posnetek televizijske ali radijske oddaje, lahko tudi katerikoli posnetek s CD-ja 

(le da mora biti v knjižnem jeziku). Skupaj z učenci nato poskusi pojasniti razlike med 

obema posnetkoma na ravni izgovora. 


Učenci preberejo kratek pogovor med otroki in dekletom v učbeniku na str. 122 (gre za 

fotostrip – na fotografiji je samo dekle v živalskem vrtu). Nato v 1. nalogi razmišljajo 

164

o tem, kaj je značilno za njihov govor in kako se pogovarjajo. Tudi sami preberejo 

obe povedi, in sicer tako, kot bi ju izrekli v svojem govoru in v knjižnem jeziku. Če 

je mogoče, naj učitelj posname različna branja učencev. Obe različici pogovora naj 

prebere tudi sam, da bodo učenci slišali razliko. Z učenci naj se pogovori o tem, kaj se 

je zgodilo v prvem pogovoru. 

V 4. in 5. nalogi učenci ponovijo abecedo in povedo, koliko črk ima slovenska abeceda. 

Učenci že vedo, da imamo v slovenščini 25 črk in 29 glasov, zdaj pa jim učitelj razloži, 

da se glasovi med seboj razlikujejo (glede na to, ali so nosilci zloga). V prvo skupino 

jih sodi 8, imenujemo jih samoglasniki, vsi ostali so soglasniki. V vsaki samostojni 

skupinici glasov (oziroma črk, če jih zapišemo) je po navadi en samoglasnik. Ta je 

lahko tudi sam, medtem ko soglasnik sam ne more biti. To je pomembno za deljenje 

besed. 

V nalogah v delovnem zvezku na str. 81 učenci utrjujejo spoznanje, da je glas tisti, ki 

razločuje pomen, kar pomeni, da vsakokrat, ko zamenjamo črko v zapisanem besedilu 

oziroma glas v govorjenem, spremenimo pomen. 

Zapiski 

165

3 

Deljenje 

besed 


Cilji 

Učenci 

• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer deljenje besed. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo učitelja, sebe in sošolce. 

GOVORJENJE 

Izgovarjajo zloge besed. 

BRANJE 

Berejo krajše neumetnostno besedilo. 

PISANJE 

Pišejo besede in jih delijo na zloge. 

Prepisujejo besedilo in pri tem ustrezno delijo besede. 


Učitelj zbira napačne delitve besed iz spisov in drugih pisnih nalog učencev. Nato jih 

prinese v razred in jih ali napiše na tablo ali pa vsak učenec dobi svoj izvod z napačnimi 

delitvami. Učenci poskušajo razložiti, zakaj so delitve napačne. Pri tem si lahko 

pomagajo tudi z izgovorom. 

Iz revij in časopisov učenci izrežejo različne naslove. Besede razrežejo po pravilu 

deljenja besed in razrezke prilepijo v zvezek. 


V navezavi na prejšnje poglavje o glasovih slovenskega knjižnega jezika in uvodnim 

delom začnemo tokrat obravnavo teme s pravilom, in sicer s tem, da lahko samoglasnik 

ostane sam v eni vrsti, medtem ko soglasnik ne more. 

Nato skupaj na glas preberejo delitve besed v učbeniku na str. 124 in jih potem 

poskušajo prebrati še drugače (1. naloga), npr. živ-als-ki v-rt, m-ačka, tige-r, Ma-rko, K- 

166

atar-ina. Na ta način učenci sami ugotovijo, da mora biti v vsakem delu (zlogu) besede 

samoglasnik, sicer je izgovor skoraj nemogoč. 

V nalogah v DZ na str. 82 vadijo deljenje besed, in sicer tako, da jih delijo na dva dela 

(1. naloga), na najmanjše dele (2. naloga) in prepisujejo besedilo v zvezek, pri tem pa se 

ne izogibajo deljenju besed (3. naloga). 

Pobude 

Če imajo učenci težave z deljenjem, jim učitelj lahko pripravi dodatne naloge. Pri tem 

si lahko pomaga tudi z že obravnavanimi besedili iz učbenika, delovnega zvezka ali 

priročnika in učnih listov. 

Zapiski 

167

4 

Spored 


Cilji 

Učenci 

• poslušajo neumetnostno besedilo na CD-ju, 

• se pogovarjajo o vsebini pogovora, 

• berejo neumetnostno besedilo, in sicer TV-spored, 

• v besedilu poiščejo zahtevane podatke, 

• besedilo obnovijo ob pomoči vprašanj. 


POSLUŠANJE 


Poslušajo odgovore in mnenja sošolcev. 

GOVORJENJE 


Izražajo svoja mnenja. 

Obnovijo svojo najljubšo risanko in film, ki so ga nazadnje gledali, ter pripoved, ki so 

jo slišali na CD-ju. 

BRANJE 

Berejo neumetnostno besedilo, in sicer spored. 

PISANJE 


Iz neumetnostnega besedila izpisujejo podatke. 

Pišejo obnovo. 


Učitelj v razred prinese aktualne sporede iz različnih dnevnih časopisov ter njihovih 

tedenskih prilog (npr. Vikend, Pilot …) ali revij (npr. Stop). Učenci iščejo v njih podatke 

o tem, kdaj je neka oddaja na sporedu, ob katerih dnevih so na sporedu nanizanke, 

katere otroške in/ali informativne oddaje so na sporedu na različnih TV-postajah. 

Če obstaja ta možnost, lahko spored pogledajo tudi na teletekstu ali internetu. Tudi v 

teh sporedih iščejo podobne informacije. 

Lahko pa začne temo s pogovorom, npr. kje bi našli informacije o tem, kdaj je na 

168

sporedu ponovitev oddaje, ki so jo zamudili, pa bi jo radi gledali. Učenci naštevajo 

različne možnosti, od klasičnih sporedov, objavljenih v časopisih ali njihovih prilogah 

ter revijah, do sporedov na teletekstu ali internetu. Lahko pa vsak dan gledamo npr. 

rubriko Napovedujemo (na TV Slovenija), v kateri napovedujejo oddaje za tisti dan, 

ali pa posebno oddajo na TV Slovenija Prvi in drugi, kjer so predstavljene zanimive 

oddaje, filmi …, ki bodo na sporedu tisti teden. 


Učenci kot uvod v obravnavo sporeda poslušajo posnetek št. 29 na CD-ju. 

Rok: O, Maks, kakšen dober televizor imaš. 

Marko: Pa samo tvoj je 

Maks: Ja, ko smo imeli samo enega, sva se z očkom ves čas prepirala. On je hotel gledati 

poročila, jaz pa risanke. Ko sem hotel jaz gledati prenos tekme, je njega zanimal film. 

Rok: Tudi pri nas se včasih prepiramo, kaj bomo gledali. Največkrat je obveljala 

mamina. 

Marko: Pri nas pa sploh ne gledamo televizije. Mami pravi, da je škodljivo kar naprej 

sedeti pred ekranom. 

Maks: Saj tudi jaz ne gledam veliko, le kdaj pa kdaj. Danes jo bomo gledali, kajne, 

Rok 

Rok: Kaj pa je na sporedu 

V 2. nalogi (učbenik, str. 125) nato razčlenjujejo pogovor. Odgovore lahko zapišejo v 

zvezke, lahko pa se razdelijo v skupine, ki nato predstavljajo svoja mnenja drugim. Pri 

tem so pozorni na možne razlike v mnenjih. Poskušajo jih utemeljiti. 

V 3. nalogi iz sporeda v učbeniku na str. 125 izpišejo oddaje, ki bi jih trije prijatelji 

lahko gledali. Verjetno se bodo odgovori med seboj razlikovali. Učenci naj utemeljijo 

svoja mnenja, tako kot utemeljijo izbor ene od oddaj, ki naj bi jo prijatelji gledali (4. 

naloga). V 5. nalogi razložijo krajšave. 

Nato rešijo še naloge v DZ na str. 83. V nalogah od 1 do 4 iščejo podatke v sporedu, ki je 

objavljen v DZ na str. 83. Peta in šesta naloga sta tvorbni, in sicer učenci tvorijo obnovi 

risanke in filma. Obnovi po izbiri učitelja predstavijo ustno ali pisno. 

f 

169

V 6. nalogi v učbeniku na str. 125 učenci poslušajo posnetek št. 30 na CD-ju. 

Mogočni vladar Olimpa v Grčiji je poslal zlatega ovna z deklico in dečkom na hrbtu 

preko morja. Deklica je na potovanju zdrsnila s hrbta, deček pa je srečno prispel na cilj. 

Ovna je kralj v deželi pod Kavkazom daroval bogovom, njegovo zlato runo pa pribil na 

deblo velikega hrasta in mu za stražarja postavil strašnega zmaja. Sloves o zlatem runu 

se je širil po vsem svetu. Mnogi junaki so hoteli ukrasti zlato runo. 

Nekega dne je po zlato runo odšel tudi največji junak stare Grčije Jazon z ladjo Argo, 

ki je bila najslavnejša ladja v tistih časih. Jazon je prišel do zlatega runa, a da bi ga 

lahko imel, je moral izpolniti tri zahtevne naloge. V plug naj bi vpregel dva bika, ki sta 

bruhala ogenj, z njima naj bi preoral polje in zasadil vanj zmajeve zobe. Iz teh zob naj 

bi po prerokbi zrasli vojščaki, ki bi ubili svojega sejalca. Morda bi Jazon takrat tragično 

končal svoje življenje, a pomagala mu je čarovnica, kraljeva hči Medeja. Jazon je dobil 

zlato runo in bežal z njim domov. A ladja je pomotoma zaplula v ustje Donave, od tam 

pa po Savi in Ljubljanici prav v naše kraje. Argonavte so ustavile šele skale pri izviru 

Ljubljanice. Toda argonavti niso hoteli ostati v naših krajih. 

Blizu kraja, kjer so potegnili ladjo na breg, je bilo v tistih časih veliko jezero in močvirje. 

V tem močvirju je živela pošast, podobna zmaju. Jazon se je boril z njo, nato pa so ladjo 

naložili na okrogla bruna in jo kotalili do Jadranskega morja. Odtod so argonavti srečno 

odpluli nazaj v Grčijo. 

V spomin na argonavte sta v vrhniškem grbu ostala ladja in zmaj – simbol Ljubljane. 

To naj bi bil tisti mogočni zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem 

mestnem grbu in steguje jezik ter dviga peruti. 

Sprva je imela Ljubljana zmaja le v mestnem pečatniku, kasneje pa se je preselil tudi v 

mestni grb. 

Stara zgodba o argonavtih in ljubljanskem zmaju hrani dokaz, da so že nekoč potekale 

v naših krajih prastare trgovske zveze med Evropo in Azijo. V naše kraje so prihajali 

trgovci z Baltika, se odpravili do Jadrana in nadaljevali pot proti Črnemu morju. 

Po poslušanju odgovorijo na vprašanja v 7. nalogi. Odgovori, s katerimi kažejo 

svoje razumevanje besedila, so lahko pisni ali ustni. Če imajo učenci veliko težav z 

odgovarjanjem na vprašanja, učitelj posnetek predvaja še enkrat. Pri preverjanju 

pravilnosti odgovorov pa si pomagajo z zapisanim besedilom, skopiranim na prosojnico 

ali na učnem listu. 

Nato rešijo še naloge v DZ na str. 84 in 85. V 1. nalogi dopolnjujejo samostalnike z ustreznimi 

pridevniki tako, da bodo oblikovali besedne zveze, ki so jih slišali/prebrali v besedilu. 

V 2. nalogi na kratko ustno obnovijo pripoved. Če je potrebno, učitelj še enkrat predvaja 

posnetek, pred tem pa opozori učence, naj si zapišejo pomembnejše podatke ali izpolnijo 

miselni vzorec, ki ga lahko pripravi učitelj ali pa ga med poslušanjem izdelajo učenci sami. 

Tretja naloga učence usmerja v samostojno raziskovanje virov, v katerih poiščejo 

podatke o tem, kako je nastal grb njihovega kraja. Če živijo in hodijo v šolo v manjšem 

170

kraju, ki nima svojega grba, poiščejo podatek za najbližji večji kraj. 

V 4. nalogi učenci dopolnjujejo besedilo s samostalniki, ki jih izberejo izmed para v 

oklepaju. Pri tem pazijo na smiselnost besedila. Peta naloga je namenjena ponavljanju 

samostalnika. Iz besedila v 4. nalogi učenci izpišejo samostalnike in jih razvrstijo v 

razpredelnico glede na njihove vrste, določijo pa jim še spol in število. Da bi se izognili 

napakam, ki bi se lahko pojavile zaradi napačnih odgovorov v 4. nalogi, učitelj popolno 

besedilo skopira na prosojnico (sledi na učnem listu). 

Učni list 

Grb je razpoznavni znak že skoraj tisoč let. Prvič naj bi ga uporabili v 

križarskih vojnah. Križarji so imeli na ščitu narisan križ. Da bi se vitezi 

razlikovali med seboj, so kasneje začeli na ščite, obleko in konjsko opremo 

pritrjevati različne simbole in znake. Sprva so simbole izbirali sami, kasneje 

pa je pravica izbiranja simbolov prešla v roke poklicnih heraldov. Heraldi 

so bili glasniki, ki so najavljali turnirje in preverjali grbe udeležencev 

turnirja. Simboliko grbov so predstavljali krilati levi, zmaji in pošasti, da bi 

s temi podobami označili pomembnost viteza. Grb je kasneje postal dedni 

znak, a dodeljevanje grbov je postala izključna pravica vladarja. Uporaba 

grbov se je razširila tudi na razna združenja, ustanove, samostane in v 13. 

stoletju tudi na mesta. Mestni grbi pogosto pripovedujejo o nastanku tega 

in onega kraja. 

V 6. nalogi pa izpišejo samostalnike in pridevnike (vsaj nekaj, ni nujno vseh) iz besedila 

Ljubljanski zmaj, ki so ga poslušali na posnetku št. 30. Besedilo učitelj razdeli učencem 

na učnih listih, lahko pa ga skopira tudi na prosojnico. Izpisanim samostalnikom in 

pridevnikom določijo spol in število, pridevnikom pa še vrsto. 

Pobude 

Učenci naj za domačo nalogo napišejo vsaj eno besedilo, in sicer ali obnovo (5. in 6. 

naloga v DZ na str. 83) ali pripoved o zanimivosti, povezani z domačim krajem. 

Če bodo učenci naloge v delovnem zvezku na str. 84 in 85 reševali doma, potem naj 

učitelj učencem razdeli besedilo Ljubljanski zmaj na učnih listih. 

Zapiski 

171

VI 

Raziskovalni tabor – 

zgodovina in prihodnost 


Cilji 

Učenci 


• odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila, 

• v besedilu iščejo neknjižne besede in jih zamenjajo s knjižnimi, 

• sami dopolnijo besedilo tako, da predvidijo nadaljevanje in konec. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 

Odgovarjajo na vprašanja. Nadaljujejo pripoved. 

BRANJE 


Berejo vprašanja in navodila k nalogam. 

PISANJE 


Pišejo nadaljevanje pripovedi. 


Učitelj lahko v razred povabi pravljičarja ali pripovedovalca, ki bo učencem pripovedoval 

pravljice ali zgodbe iz svojega življenja ali življenja svojih (njihovih) prednikov. 

Druga možnost je, da poslušajo posneto pripoved, si morda ogledajo kak film z motivi 

morja (lahko tudi Poletje v školjki) ali pa se preprosto pogovarjajo o svojih spominih 

na skupno bivanje v šoli v naravi ipd. 


Učenci lahko 6. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 31) ali 

pa ga preberejo sami. Lahko ga prebere tudi učitelj. Nato odgovorijo na vprašanja v 

172

1. nalogi v učbeniku na str. 128. Z vprašanji po eni strani preverjamo razumevanje 

besedila, po drugi pa učence spodbujamo, da razlagajo nekatere stalne besedne zveze 

in besede v prenesenem pomenu. Pri razlagi besed si lahko učenci pomagajo tudi s 

SSKJ (v elektronski ali klasični knjižni obliki) ali morda kakšnim drugim slovarjem, 

namenjenim otrokom, če bo ta seveda že nastal oziroma bo dostopen. (Trenutno 

namreč specializiranega slovarja za otroke še ni, SSKJ pa je pogosto zanje prezahteven. 

Kljub temu jih navajamo k rabi priročnikov, morda v elektronski obliki, ker so za rabo 

velikokrat precej prijaznejši.) 

V 2. nalogi pa učenci nadaljujejo pripoved o tem, kaj se je dogajalo na obali. Pripoved 

zapišejo v zvezek, potem pa svoja nadaljevanja primerjajo in ugotavljajo, katera so bolj 

in katera manj verjetna. 

Pobude 

Nadaljevanje pripovedi naj učenci napišejo za domačo nalogo. 

Literatura 


Zapiski 

173

1 

Večpomenke in 

podpomenke 

(Učbenik, str. 129; DZ str. 86) 

Cilji 

Učenci 


• poiščejo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom, 

• iščejo večpomenke, ki jih poznajo, 

• v Slovarju slovenskega knjižnega jezika iščejo razlage za večpomenke. 


POSLUŠANJE 


GOVORJENJE 


BRANJE 

Berejo gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. 

PISANJE 

Dopolnjujejo povedi. 

s 


Učitelj iz lastne prakse učencem pove kakšno anekdoto, ki izvira iz dvoumnosti, ki je v 

besedilu nastala zaradi rabe večpomenk, npr. 

Zadnjič sem sedel v avtobusu in bral. Misli so mi kar naprej uhajale. Pa še sosedi na 

sedežih za mano sta bili precej glasni. Začel sem poslušati njun pogovor. Starejša oseba je 

mlajši rekla: »Ne moreš si predstavljati, Janezu je zadnjič med hojo odpadel jezik.« 

Mlajša pa ji je odgovorila: »A zaradi napora« 

Sledil je odgovor: »Menda, ja.« 

Mlajša je bila izjemno zaskrbljena: »Pa so mu ga prišili nazaj« 

»Mislim, da ni bilo mogoče.« 

»Kako pa je to prenesel Zdaj verjetno ne more govoriti …« 

»Zakaj pa ne Saj ne govori s čevlji.« 

174

Anekdoti sledi pogovor o tem, iz česa izvira nesporazum med osebama. Učitelj lahko 

nato vpraša učence, če so morda tudi oni kakšno besedo, ki ima več pomenov, kdaj 

razumeli napačno. Ali je bila situacija smešna ali neprijetna 



Maks: Včeraj popoldan sem šel k potoku in opazoval pastirice. 

Barbara: Kaj pa so počele pastirice pri potoku Pasle krave 

Maks: Tepka. Opazoval sem ptice pastirice. 

Barbara: Aja. Jaz pa sem šla v gozd in poiskala lisičke. 

Maks: Daj no, Barbara. Ali se niso ustrašile in zbežale 

Barbara: Lisičke – gobe, da bi bežale 

Maks: Midva pa res vsak svoje misliva. 

Po poslušanju naj učenci razmislijo, zakaj je Maks rekel, da vsak svoje mislita. Ob 

katerih besedah se nista razumela Zakaj 

V drugi nalogi v učbeniku na str. 129 razmišljajo, ali poznajo še kakšno večpomenko. 

Napišejo jih lahko v zvezek in zraven napišejo, kaj pomenijo. V 3. nalogi večpomenkam 

pripišejo njihove pomene, pri tem pa si pomagajo s SSKJ. 

V 1. nalogi v DZ na str. 86 dopolnijo povedi s samostalniki, ki imajo vsaj dva pomena. 

Pri tem si pomagajo tudi z nekaterimi sličicami ob strani. 

Nasprotno od večpomenk pa imajo enopomenke samo en pomen. V 4. nalogi v 

učbeniku na str. 129 tako poiščejo pomena besed avtobus in čoln, ki sta enopomenki. 

Pobude 

V razredu lahko organiziramo tekmovanje. Izberemo nekaj večpomenk, učenci pa 

skušajo poiskati čim več njihovih pomenov. 

Pri drugi nalogi pa se poskušajo spomniti čim več enopomenk. 

Reševanje obeh nalog časovno omejimo na npr. 1 minuto. Vsak pravilni odgovor 

točkujemo z eno točko. Zmaga tisti, ki je zbral največ točk. 

175

Literatura 


Zapiski 

176

Povejmo natančno in 

ustrezno 

2 


Cilji 

Učenci 

• preberejo pogovor, 

• pogovor ustno obnovijo, 

• odgovorijo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje, 

• med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da, 

• med dvema dejanjema prepoznajo vzročno-posledično razmerje in ga izrazijo z 

veznikoma ker (za vzrok) in zato (za posledico), 

• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer pisavo vejice pred podrednim veznikom da, 

• iz zaporedja sličic oblikujejo zgodbo, 

• so pozorni na dobnostno razmerje, 


• po poslušanju presodijo govorjeno besedilo, 

• povedo, ali je besedilo vsebinsko, slogovno, slovnično ustrezno, 

• obnovijo besedilo in popravijo napake, 

• pred obnovo ob pomoči učitelja bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga nato 

ubesedijo, pri tem so pozorni na to, da govorijo razločno, naravno in čim bolj zborno, 

• obnovijo prebrano neumetnostno besedilo, 

• so pozorni zlasti na časovno zaporedje. 


POSLUŠANJE 



GOVORJENJE 

Obnovijo pogovor in neumetnostno besedilo. 

Pripovedujejo o svojih načrtih v prihodnosti. 


BRANJE 

Berejo pogovora. 


PISANJE 

Pišejo spis na temo Ko bom velik(a), bom … 

x 

177


Učitelj spodbudi pogovor z učenci z vprašanjem, ali so že kdaj razmišljali o tem, kaj bi 

radi postali, ko bodo odrasli. 

Učenci pripovedujejo, nato pa učitelj nadaljuje, da so o tem, kaj bi radi bili, razmišljali 

tudi na taboru na Obali. 

Druga možnost je, da učitelj učence vpraša, kaj oni počnejo, kadar sedijo ob obali in 

opazujejo zvezde. O čem razmišljajo Nato se pogovor nadaljuje enako kot v prvem 

primeru. 

Učence lahko motivira tudi tako, da prinese v razred fotografije oseb, ki meditirajo na 

obali, in jih vpraša, kaj mislijo, da počnejo osebe na fotografiji. O čem razmišljajo 


Najprej v učbeniku na str. 130 preberejo pogovor med Rokom in Boštjanom, nato pa 

odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi. Odgovore lahko tudi napišejo. 

V 2. nalogi napišejo zgodbo na podlagi dogajanja na fotografijah. Pri tem so pozorni 

na časovno zaporedje, v 3. nalogi pa pripovedujejo o tem, kaj bodo, ko bodo odrasli. Pri 

tem si pomagajo z miselnim vzorcem (1. naloga v DZ na str. 86). 

V 4. nalogi v učbeniku na str. 131 učenci poslušajo posnetek št. 33. 

Ko bom velik, bom mornar. Mornarji z velikimi ladjami plujejo po svetovnih morjih. 

Morja imam zelo rad, zato bom postal mornar. Vem, da morajo mornarji veliko in težko 

delati. Vendar si vseeno želim postati mornar. Poklic mornarja je moj sanjski poklic. Ko 

bom mornar, se bom z ladjo ustavljal v velikih pristaniščih po vsem svetu. V pristaniščih 

se vedno dogajajo zanimive stvari. Bral sem v časopisih in knjigi, da je v pristaniščih 

veliko ljudi z različnih koncev sveta. Prav zanima me, koga vse bom srečal, ko se bom z 

ladjo ustavil v pristanišču. 

Potem pa preberejo besedilo v učbeniku na str. 131, tudi pogovor med Barbaro in 

drugimi udeleženci tabora. Sledi 5. naloga, v kateri razmišljajo o tem, kaj je narobe v 

besedilu. Obnovijo ga tako, da popravijo številne dobesedne ponovitve. Besedilo lahko 

popravijo tudi pisno. Da bodo lažje popravili napake, lahko učitelj besedilo skopira na 

prosojnico ali učencem razdeli učne liste. 

Doma še sami napišejo spis z naslovom Ko bom velik(a), bom … (2. naloga v DZ na str. 

86). 

178

Sledi branje neumetnostnega besedila v učbeniku na str. 132 in 6. naloga, v kateri ustno 

obnavljajo prebrano. Pri tem si pomagajo z miselnim vzorcem. 

Pobude 

Drugo nalogo v DZ na str. 86 rešijo za domačo nalogo. 

Zapiski 

179

3 

Namen 


Cilji 

Učenci 

• berejo obnovo filma, 

• razložijo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom, 

• sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, in sicer obnovo filma, 

• pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 



zaključek, 

• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/ 

sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne 

napake, 


• izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, 

• svoja besedila primerjajo in presojajo, 

• če obnovo tvorijo ustno, potem samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, 

in to razločno, naravno ter čim bolj zborno, 

• med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da, 

• preberejo odlomek iz umetnostnega besedila, 

• ugotavljajo, ali je besedilo napisano v knjižnem ali neknjižnem jeziku, 

• berejo neumetnostno besedilo, in sicer dnevnik, 

• tvorijo podobno neumetnostno besedilo, 

• v zaporednih povedih izrazijo isto osebo/žival/predmet/kraj z osebnim zaimkom ali s 

kazalnim zaimkom. 


POSLUŠANJE 

Poslušajo razmišljanja sošolcev in učitelja. 

GOVORJENJE 


Pripovedujejo obnovo. 

BRANJE 

Berejo neumetnostna besedila in odlomek iz umetnostnega besedila. 

PISANJE 

Pišejo obnovo in dnevnik. 

180


Učenci pripovedujejo, kateri film so si nazadnje ogledali. Povedo, kaj jih je najbolj 

pritegnilo, čemu so si ga ogledali … Učitelj jih vpraša, ali so si morda ogledali film 

Popolni vihar. 


Učenci preberejo neumetnostno besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 133. Nato se o 

besedilu pogovorijo in odgovorijo na vprašanja v nalogah 2 do 4. Dopolnijo še povedi 

v 1. in 2. nalogi v DZ na str. 87. 

Pogovorijo se, kaj je skupnega vsem povedim. 

Kako se lahko vprašamo po delih povedi, ki so jih dopisali 

S katero besedo so se vsi deli začeli 

Katero ločilo stoji pred besedo da 

Pravilo si nato preberejo v učbeniku na str. 133. 

Tudi sami obnovijo film, ki jim je najbolj všeč ali so ga nazadnje videli v kinu ali na 

televiziji (5. naloga v učbeniku na str. 133). Obnovo napišejo za domačo nalogo, lahko 

pa jo govorno predstavijo naslednji dan pri pouku. 

Nizajo odgovore na vprašanje, čemu so učenci šli na Obalo (6. naloga v učbeniku na 

str. 134), nato pa preberejo njihove misli, zapisane v učbeniku na str. 134. Misli med 

seboj primerjajo in ugotavljajo, katere so pomensko ustreznejše (7. naloga). Ugotovijo, 

da se med seboj razlikujejo po rabi besedic ker in zato. Gre za vzrok in posledico, ki ju 

ne smemo pomešati, če želimo v povedi ohraniti ustrezen pomen. 

Preberejo še povedi v 8. nalogi in razmislijo, ali so zdaj povedi pomensko ustrezne. Kaj 

se je zgodilo z njimi Kje zdaj stoji beseda zato Ker stoji pred vzrokom, zato pa pred 

posledico. Kje v povedi sta, ali v prvem ali v drugem delu, je odvisno od sobesedila, 

pomembno je, da sta pred pomensko ustreznim delom. 

Ob tem je za učence lahko koristna še opomba, da pred obema, to je pred ker in zato, 

stoji vejica, če sta seveda v drugem delu povedi. 

V 9. nalogi berejo odlomek iz umetnostnega besedila Martova velika junaštva Marjana 

Tomšiča. Po branju lahko razmislijo o tem, ali se pogovor v tem odlomku kaj razlikuje 

od drugih pogovorov v tem poglavju. Pri tem jih učitelj lahko vodi z vprašanji, npr. 

Kje je zapisan ta pogovor 

Kdo je avtor besedila 

Ali mislite, da se je ta pogovor res odigral 

Kakšno besedilo je to 

Kaj pomenijo besede, zapisane v oklepajih 

Zakaj jih je po vašem mnenju avtor zapisal … 

181

Nato odgovorijo še na vprašanja v 10. nalogi. 

Tudi učenci naj pripovedujejo o svojih junaštvih, če to seveda želijo (11. naloga v 

učbeniku na str. 135). Morda kdo ne bo želel pripovedovati o njih, ker se boji kazni ali 

pa ne želi izdati kakšnih skrivnosti. V takih primerih nalogo izpustimo oziroma jo 

preoblikujemo v domišljijsko. Učenci namreč lahko pripovedujejo o tem, kaj se jim zdi 

junaštvo oziroma katera dejanja si predstavljajo kot junaška. 

V 12. nalogi pa naj pripovedujejo o igrah, ki se jih igrajo. 

Iz Rokovega dnevnika 

Sledi še ena besedilna vrsta, ki pa so jo učenci spoznali že v 4. razredu. Najprej preberejo 

besedilo v učbeniku na str. 136, nato pa odgovorijo na vprašanja o podatkih iz besedila 

in vrednotijo Rokovo pripoved iz dnevnika (1. naloga). Tudi sami pripovedujejo o 

podobnih dogodkih (pikniku, taboru, kosilu …) (2. naloga). 

Pobude 

Dvanajsto nalogo v učbeniku na str. 135 lahko v razredu nadgradimo. Pripravimo 

lahko plakat z imeni iger, ki se jih učenci igrajo. Lahko dodamo tudi navodila, kako se 

jih igrati. Ta plakat pa lahko primerjamo še z drugimi, na katerih so imena iger, ki so 

se jih igrali 1. starši, 2. stari starši učencev. Tudi tem lahko dodamo navodila za igranje. 

Na ta način učenci neposredno vzporejajo majhen segment preteklosti in sedanjosti, 

ki jim je vsebinsko blizu, hkrati pa jih vodi tudi do spoznavanja različnosti načina 

življenja nekoč in danes. 

Na pripovedovanje v 2. nalogi v učbeniku na str. 136 naj se pripravijo kar pri pouku. 

Učitelj naj za to nameni približno 5 minut, da učenci oblikujejo miselni vzorec ali 

alineje, s katerimi si bodo pomagali pri pripovedovanju. Na ta način vidimo, kako 

so učenci sposobni sami oblikovati kratka neumetnostna besedila in jih predstaviti 

naslovnikom (učencem in učitelju), ne da bi se na to prej pripravili doma. Pomembno 

pa je, da vseeno imajo nekaj časa pri pouku za priprave na govorni nastop. 

Zapiski 

182

Slovensko primorje tako 

in drugače 

4 


Cilji 

Učenci 

• preberejo neumetnostno besedilo, 

• iščejo podatke v besedilu, 

• poslušajo posnetek umetnostnega besedila na CD-ju, 

• ugotavljajo, v katerem narečju je besedilo, 

• primerjajo obe besedili, spoznavajo dvojezično situacijo na delu slovenske Istre, 

• preberejo umetnostno besedilo, 


• pripravijo referat o znamenitem kraju, osebi ..., 

• pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, 

• po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, 

• pred pisanjem osnutka napišejo naslov in vrsto besedila, 


zaključek, 

• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/sošolcev/ 

priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, 


izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, 

• svoje besedilo predstavijo sošolcem, nato besedila primerjajo in presojajo. 


POSLUŠANJE 



GOVORJENJE 

Predstavijo sošolcem in učitelju svoje besedilo (predstavitev znane osebe, kraja …). 

Presojajo govorne nastope sošolcev. 

Utemeljujejo svoja mnenja. 

BRANJE 

Berejo neumetnostna besedila in odlomke iz umetnostnih besedil. 

Berejo obrazce. 

PISANJE 


183


Učitelj lahko za izhodišče obravnave zadnje vsebine v učbeniku vzame razredno končno 

ekskurzijo, če je ta slučajno (ali načrtno) vodila v slovensko Istro. Sicer pa si pomaga z 

vodenim pogovorom o življenju in sociolingvistični situaciji na Obali in v zaledju. V 

učbeniku je namreč že v tretjem poglavju opozorjeno na dvojezično območje (učbenik, 

str. 82 in 83). 

V razred prinese za slovensko Istro značilne stvari, npr. oljčno olje, oljke, morsko 

sol …, in fotografije solin, oljčnih nasadov, nacionalnega parka Škocjanske jame … 

Pogovarjajo se o njih in lastnih izkušnjah z njimi. Na zemljevidu poiščejo Obalo in 

vasi v zaledju slovenske Istre. Lahko predvaja tudi kakšen odlomek iz dokumentarnih 

filmov o solinarstvu, o aleksandrinkah … 


Učitelj pogovor vodi tako, da je vanj logično umeščeno tudi vprašanje o tem, ali vedo, 

kdo so aleksandrinke. V 1. nalogi v učbeniku na str. 137 učenci preberejo besedilo, 

lahko pa ga poslušajo tudi na CD-ju, in sicer posnetek št. 34. Pogovorijo se o tem, kdo 

so aleksandrinke, kaj je zanje značilno. 

V 2. nalogi poslušajo posnetek št. 35 o Šavrinkah. 

»Kaj Katina! Ta se bo znašla: je bistra, hitra, brumna. Kaj ona! Ali Cilja, ta je bolj boječa. 

In preveč tiha je. Magari je mlajša od Katine, ali vseenako. Kdu zna, kaj toká človeka na 

tašni poti Pa kaj ćemo Ko ćem, da grejo od hiše, bo treba začet. Anbot je treba, ni kaj.« 

Približno tako je mislila tudi njegova žena, le da ni bila popolnoma prepričana glede 

časa. Boječe je pregovarjala: 

»Ko bi počakali en malo Še kašno leto Ali vsaj pol leta, do pomladi« 

»Ma kaj ćeš čakat!« se je jezil on in se delal dosti bolj hudega, kot je bil v resnici; da bi 

prikril lastne pomisleke in strah, ki je tudi njemu tiho kljuval srce. Ali rekel je: 

»Bo treba začet. Življenje ni lahko. Še znaš sama.« 

Tako je bilo ob prvih jesenskih sapicah odločeno, da gresta Katina in Cilja po svetu. 

Potem se je odlašalo iz tedna v teden. 

/ .../ Po božiču so se odpravili. / .../ 

Zgodaj so se spravili v postelje, kajti vstati je bilo treba že pred četrto. 

Katinca je presanjarila pol noči, drugo polovico pa je prebila v nekakšni vročici. 

Strašansko jo je vznemirjalo to, kar se bo dogajalo prihodnje dneve. Veliko je že slišala o 

Šavrinkah, ki so se vsak teden odpravljale v Istro po jajca. Poslušala je njihove štorije, ko 

je še palec cuzala, in vedno so se ji zdele te ženske imenitne, pogumne, drzne, ožarjene 

z nedoumljivo skrivnostjo. Sanjarila je o neznanih krajih, o daljnih vaseh in o tistem 

mestu, ki leži nekje tam za hribi in se mu pravi Motovun. V preživih slikah so se ji 

prikazovali potoki, drage, reke, polja, temačni in grozljivi gozdovi, široke ceste in komaj 

zaznavne poti, beli oblaki nad njimi ... 

(M. Tomšič: Šavrinke. Ljubljana: Kmečki glas, 1986, str. 4–5.) 

184

Nato odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi. V 4. nalogi preberejo še eno besedilo o 

Šavrinkah in odgovorijo na vprašanja o vsebini besedila (5. naloga). Šesta naloga je 

namenjena primerjavi med obema besediloma, in sicer predvsem razlikam med 

umetnostnim in neumetnostnim besedilom. Namen slednjega je namreč seznaniti 

naslovnika z informacijami, podatki so preverljivi, pri umetnostnem besedilu pa je 

bistvo predvsem v njegovi estetski funkciji. 

V učbeniku na str. 138 je nekaj fotografij dvojezičnih napisov in obrazcev. V 7. nalogi 

naj bi učenci razmislili, zakaj je tako. 

V 8. nalogi učenci preberejo še en odlomek iz umetnostnega besedila, v 9. pa odgovorijo 

na vprašanja o vsebini besedila. Učenci pa nato rešijo še 3. in 4. nalogo v DZ na str. 

87 in 88, kjer povezujejo dele povedi tako, da dobijo smiselne povedi (3. naloga), v 4. 

nalogi pa ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Svoje odgovore naj utemeljijo. 

Zadnja naloga v učbeniku na str. 140 je precej celovita in bo zahtevala več časa, učenci 

naj referat pripravijo doma, v razredu pa ga nato predstavijo. 

Ponovimo 

V delovnem zvezku so na straneh 88 do 95 dodane naloge, s katerimi učenci ponovijo 

snov 5. razreda. So raznolike, učenci npr. dopolnjujejo povedi, obkrožajo pravilne 

odgovore, sami tvorijo primere po analogiji s primeri iz nalog, tvorijo besedila, ki jih 

sošolcem predstavljajo ustno in pisno, končajo pa se s kvizom kratic in križanko. 

Pobude 

Deseto nalogo v učbeniku na str. 140 lahko učenci pripravijo v skupinah po štiri ali 

vsaj v parih. Na ta način spodbujamo tudi skupinsko delo in utemeljevanje svojih idej 

že med delom. 



Zapiski 

185

186 

Zapiski

187

Založba IZOLIT, d. o. o 

Prešernova cesta 33 

1234 Mengeš 

Tel.: 01/729 10 00, 

Fax.: 01/729 14 22 

www.zalozba-izolit.si 

info@zalozba-izolit.si

2 - Založba Izolit

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?