SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1

Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec 

SLEDI DO DAVNIH DNI - Priročnik za učitelje 

Priročnik k berilu za 6. razred devetletne osnovne šole 

Avtorja: dr. Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec, prof. 

Recenzirale: 

Lektorirala: 

Janja Karo, dr. Marjana Kobe, dr. Ljubica Marjanovič Umek 

Bojana Maltarič, univ. dipl. sloven. 

Oblikovanje: Studio Založba Izolit/Matej Grginič 

Založila in izdala: Založba Izolit, d.o.o., Mengeš, 2007 

Za založbo: Zdravko Grginič 

Spletna stran: 

Tisk: 

www.zalozba-izolit.si 

Formatisk, d.o.o. 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

821:371.3:373.3(035) 

SAKSIDA, Igor 

Sledi do davnih dni. Priročnik za učitelje : priročnik k berilu 

za 6. razred devetletne osnovne šole / Igor Saksida, Sanja Leben 

Jazbec. - Mengeš : Izolit, 2007 

ISBN 978-961-6625-04-3 

1. Leben Jazbec, Sanja 

235956480 

© Založba IZOLIT, izobraževalna literatura 

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, 

kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje 

ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij)! 

2 PRIROČNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec 

SLEDI DO DAVNIH DNI 

PRIROČNIK ZA UČITELJE 

Primere šolskih interpretacij so pripravile: 

Ana Galjot (OŠ Trzin) 

Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto) 

Slavica Knežević (OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled) 

Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah) 

Tatjana Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah) 

Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan) 

Nataša Plevnik (OŠ Globoko) 

Tina Sušnik (OŠ Gorje) 

Založba Izolit 

Mengeš, 2007 


KAZALO 

Predgovor .................................................................................................................................................................................................................. 8 

1. Kako je sestavljeno berilo Sledi do davnih dni ..............................................................................................................................10 

Zasnova učbenika v zvezi z razvijanjem bralnih sposobnosti.................................................................................10 

Berilo in učni načrt........................................................................................................................................................................11 

Tematska zasnova učbenika.....................................................................................................................................................13 

Zaporedje branja besedil ..........................................................................................................................................................19 

Didaktični instrumentarij..........................................................................................................................................................19 

Kako obravnavati odlomke in dolga besedila ..............................................................................................................24 

2. Komunikacijski pouk književnosti in faze šolske interpretacije besedila...........................................................................25 

Kaj je komunikacijski pouk književnosti..........................................................................................................................25 

Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom književnosti..........................................................................................26 

Zaporedje faz šolske interpretacije besedil .....................................................................................................................29 

3. Primeri šolskih interpretacij (uredila Sanja Leben Jazbec)........................................................................................................37 

Tone Pavček: Besede, take in drugačne..............................................................................................................................38 

Niko Grafenauer: Ušesa .............................................................................................................................................................44 

Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne ribe...............................................................................................48 

Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race........................................................................................................50 

Boris A. Novak: Kako rastejo stvari.......................................................................................................................................54 

Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame...........................................................................................................................58 

Bogdan Novak: Zelena pošast.................................................................................................................................................63 

Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka..................................................................................................................69 

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku ...........................................................................................................................75 

Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila....................................................................................................77 

Alenka Goljevšček: Gornastenisedimuha..........................................................................................................................79 

Tone Pavček: Junak.......................................................................................................................................................................81 

Tone Pavček: Odrastež ................................................................................................................................................................83 

Stjepan Jakševac: Junak v razredu........................................................................................................................................85 

Vinko Möderndorfer: Ljubezen ..............................................................................................................................................87 

Niko Grafenauer: Ljubezen.......................................................................................................................................................89 

Oton Župančič: Pomladni pozdrav........................................................................................................................................91 

Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlačah.....................................................................................................................................97 

Vitan Mal: Roki Rok....................................................................................................................................................................101 

Erich Kästner: Dvojčici..............................................................................................................................................................105 

Erich Kästner: Emil in detektivi............................................................................................................................................111 

Astrid Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist.........................................................................................................114 

Katherine Paterson: Most v Terabitijo..............................................................................................................................117 

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja................................................................................................................................124 

Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha......................................................................................................................................128 

Henry Gilbert: Robin Hood.....................................................................................................................................................130 

Franjo Frančič: Pravljica o svobodi ....................................................................................................................................132 


Neža Maurer: Onstran .............................................................................................................................................................138 

Neža Maurer: Zlati copati........................................................................................................................................................140 

Ksenija Šoster Olmer: Roža v puščavi...............................................................................................................................142 

Bina Štampe Žmavc: Sanje....................................................................................................................................................144 

Bina Štampe Žmavc: Vesolje.................................................................................................................................................147 

Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca.......................................................................................................................................149 

Feri Lainšček: Mesta..................................................................................................................................................................151 

Mate Dolenc: Strupena Brigita............................................................................................................................................156 

Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ..............................................................................................................................159 

Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna......................................................................................................................................162 

Feri Lainšček: Velecirkus Argo...............................................................................................................................................168 

Michael Ende: Čarobni napoj................................................................................................................................................171 

Jana Bauer: Izginjevalec čarovnic.......................................................................................................................................178 

Bina Štampe Žmavc: Ure kralja Mina ..............................................................................................................................182 

Samuil Maršak: Pravljica o kralju in vojaku...................................................................................................................185 

Ljudska: Zarika in Sončica......................................................................................................................................................187 

Josip Jurčič: Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk .....................................................................................191 

Janez Trdina: Rajska ptica ......................................................................................................................................................194 

PROJEKT: Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev sveta.............................................................................198 

Indijanska ljudska: O miški, ki je pela...................................................................................................198 

Valižanska ljudska: Pergrin in morska deklica..................................................................................198 

Židovska ljudska: Teliček..............................................................................................................................198 

Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo...............................................................................................198 

Črnska ljudska: Dekle in ženin..................................................................................................................199 

Južnokitajska ljudska: Žabji cesar...........................................................................................................199 

Grška ljudska: Deklica z morja..................................................................................................................199 

Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka..............................................................................................204 

Fran Saleški Finžgar, Dejan Sarič: Pod svobodnim soncem...................................................................................209 

Fran Milčinski: Desetnica........................................................................................................................................................212 

Oscar Wilde: Srečni kraljevič..................................................................................................................................................217 

Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila....................................................................................................219 

Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila.................................................................................................................................228 

Niko Grafenauer: Poezija.........................................................................................................................................................232 


ABECEDNO KAZALO 

Andersen Hans Christian: .................................. Cesarjeva nova oblačila.................................................................219 

Arabska ljudska: ..................................................... Aladin in njegova čudežna svetilka.........................................204 

Argentinska ljudska: ............................................ Jaguar in kirkinčo..............................................................................198 

Bauer Jana: ............................................................... Izginjevalec čarovnic.......................................................................178 

Črnska ljudska: ....................................................... Dekle in ženin.....................................................................................199 

de Saint-Exupéry Antoine: ............................... Mali princ..............................................................................................159 

Dekleva Milan: ........................................................ V ogledalih živijo oranžne zračne ribe ................................... 48 

Dekleva Milan: ........................................................ Mehke snežinkaste pesniške race............................................ 50 

Dolenc Mate: ........................................................... Strupena Brigita................................................................................156 

Ende Michael: .......................................................... Čarobni napoj.....................................................................................171 

Frančič Franjo: ......................................................... Pravljica o svobodi...........................................................................132 

Gilbert Henry: ......................................................... Robin Hood..........................................................................................130 

Goljevšček Alenka: ................................................ Gornastenisedimuha...................................................................... 79 

Grafenauer Niko: ................................................... Ušesa..........................................................................................................44 

Grafenauer Niko: ................................................... Ljubezen................................................................................................ 89 

Grafenauer Niko: ................................................... Poezija....................................................................................................232 

Grška ljudska: .......................................................... Deklica z morja..................................................................................199 

Harranth Wolf: ........................................................ Jaz sem vate, ti pa vame................................................................ 58 

Indijanska ljudska: ................................................ O miški, ki je pela..............................................................................198 

Jakševac Stjepan: .................................................. Junak v razredu.................................................................................. 85 

Jesih Milan: .............................................................. Cesarjeva nova oblačila.................................................................228 

Jurčič Josip: ............................................................... Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk.......................191 

Južnokitajska ljudska:.......................................... Žabji cesar.............................................................................................199 

Kästner Erich: .......................................................... Dvojčici...................................................................................................105 

Kästner Erich: .......................................................... Emil in detektivi................................................................................111 

Kopietz Gerit, Sommer Jörg: ............................ KLIK, Skrivnostna vila........................................................................77 

Lainšček Feri: ........................................................... Mesta......................................................................................................151 

Lainšček Feri: ........................................................... Velecirkus Argo..................................................................................168 

Levstik Fran: ............................................................. Martin Krpan z Vrha........................................................................128 

Lindgren Astrid: ..................................................... Detektivski mojster Blomkvist...................................................114 

Lindgren Astrid: ..................................................... Brata Levjesrčna................................................................................162 

Ljudska: ...................................................................... Zarika in Sončica...............................................................................187 

Makarovič Svetlana: ............................................. Potepuh in nočna lučka................................................................. 69 

Mal Vitan: .................................................................. Roki Rok.................................................................................................101 

Maršak Samuil: ....................................................... Pravljica o kralju in vojaku...........................................................185 

Maurer Neža: ........................................................... Onstran..................................................................................................138 

Maurer Neža: ........................................................... Zlati copati............................................................................................140 

Milčinski Fran:.......................................................... Desetnica..............................................................................................212 

Möderndorfer Vinko: ........................................... Ljubezen................................................................................................ 87 

Novak Bogdan: ....................................................... Zelena pošast....................................................................................... 63 

Novak A. Boris: ........................................................ Kako rastejo stvari............................................................................. 54 

Paterson Katherine: ............................................. Most v Terabitijo................................................................................117 

Pavček Tone: ............................................................. Besede, take in drugačne............................................................. 38 

Pavček Tone: ............................................................. Junak....................................................................................................... 81 


Pavček Tone: ............................................................. Odrastež.................................................................................................. 83 

Pregl Slavko: ............................................................ Geniji v dolgih hlačah..................................................................... 97 

Saleški Finžgar Fran, Sarič Dejan:.................. Pod svobodnim soncem................................................................209 

Suhodolčan Leopold: ........................................... Stopinje po zraku............................................................................... 75 

Šoster Olmer Ksenija: .......................................... Roža v puščavi....................................................................................142 

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Sanje.......................................................................................................144 

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Vesolje....................................................................................................147 

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Zrnca sonca..........................................................................................149 

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Ure kralja Mina...................................................................................182 

Trdina Janez: ............................................................ Rajska ptica..........................................................................................194 

Twain Mark: ............................................................. Prigode Toma Sawyerja.................................................................124 

Valižanska ljudska: ............................................... Pergrin in morska deklica.............................................................198 

Wilde Oscar: ............................................................. Srečni kraljevič...................................................................................217 

Židovska ljudska: ................................................... Teliček.....................................................................................................198 

Župančič Oton: ........................................................ Pomladni pozdrav............................................................................ 91 


Spoštovane kolegice in kolegi! 

S 

priročnikom, ki ga pravkar jemljete v roke, zaključujemo niz dodatnih gradiv, 

ki spremljajo berila prvega in drugega triletja in so namenjena učiteljem in 

deloma tudi učencem; prvim kot zbirka predlogov za delo v razredu, drugim 

kot izbor učnih listov in zanimivih podatkov o ustvarjalcu oziroma delu. Priročnik k 

berilu Sledi do davnih dni je resda nastajal nekoliko dlje, vendar upam, da se zaradi 

čakanja nanj niste (preveč) jezili na avtorsko ekipo in sodelavce založbe. S priročniki, 

ki so zasnovani tako kot ta, je namreč precej dela – ne le, da je treba teoretična 

izhodišča povezati z besedili v berilu in predstaviti njegovo zasnovo, smiselno je 

predstaviti predvsem take predloge obravnav besedil v razredu, ki so se obnesli 

v praksi. Oblikovanje in usklajevanje avtorske ekipe pa nikakor nista mačji kašelj. 

Koliko ur dogovorov in tuhtanja, brskanja in urejanja, pogovorov v razredu in v 

okviru ustvarjalnega tima učiteljev, popravljanja in dopolnjevanja zamisli prekriva 

prah pozabe zdaj, ko je priročnik na voljo vam, strokovnim bralcem … 

Novi priročnik tvorita teoretični in praktični del. V prvem delu pojasnjujem 

tematsko sestavo in zgradbo berila, pri tem pa ob razlagi didaktičnega instrumentarija 

prvič podrobneje predstavljam tudi postopek priprave in izvedbe govornega 

nastopa. Govorjenje o doživljanju književnosti je na prvi pogled preprosta dejavnost, 

vendar pa je iz pogovorov s kolegicami in kolegi mogoče sklepati, da še vedno 

pogrešajo konkretne in izčrpne didaktične napotke ob tej pomembni dejavnosti. 

S postopkom priprave, izvedbe in tudi ocenjevanja govornega nastopa se je pred 

časom ukvarjala komisija, ki je pripravljala zasnovo zunanjega preverjanja znanja v 

osnovni šoli; menim, da bi bilo škoda, če bi se vse te ideje in izkušnje porazgubile 

– zato sem jih povzel v razdelek tega priročnika in jih povezal z besedili iz berila. 

Drugi del teoretičnega poglavja je predstavitev izhodišč in načel komunikacijskega 

pouka književnosti, v katerem na kratko pojasnjujem predvsem razvijanje bralnih 

strategij, korake učiteljeve priprave na branje in zaporedje faz šolske interpretacije 

književnega besedila od uvodne motivacije do novih nalog. 

Drugi, najobsežnejši del priročnika zajema primere šolskih interpretacij; 

pripravo tega dela je vodila kolegica Sanja Leben Jazbec, za kar se ji od srca zahvaljujem. 

Brez njenih spodbud in koordinacije priročnika ne bi bilo, njene obravnave pa dajejo 

celotnemu delu poseben čar tudi zaradi simpatičnih didaktičnih iger, ki nadgrajujejo 

doživljanje leposlovnega besedila. Vsak predlog za delo z besedilom v razredu tvorita 

tematska analiza, ki sem jo prispeval sam, ter podroben prikaz poteka obravnave 

besedila. V tematski analizi sem skušal pojasniti predvsem sporočilne razsežnosti 

mladinskega književnega besedila; pri tem se nisem omejeval le na možnosti 

najstniškega razumevanja književnosti, ampak sem bral besedilo kot odrasli – mladinska 

književnost je namreč tudi zanj prvovrstno bralno doživetje. Povsem jasno je, da je 

skoraj sleherno besedilo mogoče dojeti tudi drugače, kar je neodtujljiva svoboda 

bralca. Analizi sporočilnosti sledi komentar didaktičnega instrumentarija in predlog 

za uvodno motivacijo; slednje dopolnjujejo tudi besedila sodelavk, ki predstavljajo 

svoje predloge za uvodno motivacijo. Opazili boste, da se posamezni prikazi šolskih 

interpretacij med seboj razlikujejo tako po obsegu kot tudi po pristopu k leposlovnemu 

besedilu. In prav je tako: čeprav smo se soavtorji dogovorili za skupni splošni okvir, smo 

od vsega začetka vedeli, da bodo posamezne avtorice ta model prilagajale svojemu 

načinu poučevanja in predvsem sporočilnim razsežnostim izbranega besedila. Prav 

zato primeri šolskih interpretacij niso »uniformirani«, ampak odsevajo individualne 

načine dela posameznih avtoric. So torej raznoliki, tako kot je raznolik, pester tudi svet 

književnosti v berilu, ki sega od »krhkih« haikujev do besedil s problemsko tematiko, 

od kratkih pravljičnih besedil do odlomkov iz obsežnejših del. Iz vseh obravnav pa se, 

glede na priročnike k berilom za nižje razrede, vidi zavesten prehod k uravnoteževanju 

doživljajskega in strokovnega branja mladinske književnosti. 


Šesti razred devetletne osnovne šole kot sklepni razred drugega triletja 

namreč »napoveduje« književni pouk v tretjem triletju, pri katerem se mladi 

bralci seznanjajo s temeljnimi literarnoteoretičnimi in literarnozgodovinskimi 

pojmovanji in poimenovanji. Zato ni naključje, da je v nekaterih obravnavah vidna 

podrobnejša analiza zgradbe besedila, v drugih je morda nekoliko več podatkov 

o življenju in delu obravnavanega avtorja, v tretjih celo predlogi za preverjanje 

razumevanja besedila in književnega znanja učencev. Če se vam zdi česa preveč, 

to preprosto preskočite; marsikateri zapis v priročniku je lahko »le« pomoč učitelju, 

dodatno gradivo za učence (npr. za pripravo govornega nastopa); te zapise torej 

lahko dojemamo tudi kot dodatno informacijo o ustvarjalcu. Menim, da kljub 

večjemu poudarjanju literarnovednih dejstev in posplošitev modeli obravnave, 

ki so predstavljeni v priročniku, še vedno uresničujejo temeljni cilj književnega 

pouka v drugem triletju, tj. razvijanje zmožnosti dialoga mladega bralca in 

besedila ter bralcev o besedilu. Predstavljene šolske interpretacije tako spodbujajo 

otroško domišljijsko igro v fazi uvodne motivacije in novih nalog, predlagajo 

oblike samostojnega dela z besedilom, razvijajo zmožnost vrednotenja besedila 

na podlagi bralčevega odziva na aktualnost sporočila ali na podlagi primerjanja 

besedil. Primeri šolskih interpretacij so torej mozaik, sestavljen iz raznobarvnih 

in različno velikih kamenčkov: nekateri primeri vključujejo delo s slovarjem in 

opazovanje jezikovnih izraznih sredstev, drugi se osredotočajo na zaznavanje 

in razumevanje osrednjih prvin književnega besedila, tretji literarnoestetsko 

doživetje nadgrajujejo s pogovorom o filmih, risankah, gledališču, lutkah, spletu … 

Posebej je raznolikost obravnave podčrtana v primerih, ko sta predstavljeni dve 

interpretaciji istega besedila – bogastvo je v različnosti, pestrosti, dialogu; in 

seveda v bralčevi pravici, da med predlogi izbere to, kar mu je blizu. Tako priročnik 

ni, noče in ne more biti »obvezna smer« dela v razredu; je le nabor možnosti, ki 

jih ponujajo leposlovna besedila v novem berilu in ki se bodo v vašem razredu, 

cenjena bralka ali bralec teh vrstic, udejanjala po svoje in morda drugače, kot so si 

zamislile avtorice predlogov interpretacij. 

Iz »svojega razreda« so v to knjigo ideje in priporočila prelile kolegice Ana 

Galjot (OŠ Trzin), Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto), Slavica Knežević (OŠ dr. 

Josipa Plemlja, Bled), Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah), Tatjana Kokalj (OŠ Dob 

pri Domžalah), Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan), Nataša Plevnik (OŠ Globoko) in 

Tina Sušnik (OŠ Gorje). Sodelavkam, ki so napisale primere šolskih interpretacij, se 

zahvaljujem za vznemirljivo potovanje v svet njihovega razumevanja mladinske 

književnosti in pogovora o njej z mladimi bralci – bile so bralke in mentorice, 

ki so skupaj s svojimi mladimi sopotniki lovile v domišljijska jadra Župančičev 

pomladni veter in vesoljski eter Bine Štampe Žmavc, ki so z jaguarjem in malo 

miško prevandrale poljane tujega ljudskega izročila, se družile z junaki starih in 

sodobnih zgodb, pleskale plot s Tomom Sawyerjem in poslušale petje rajske ptice 

s Trdinovim imenitnim grofom. Bralke, ki so verjele, da so v poeziji – kot bi rekel 

Niko Grafenauer – sami imenitni kraji; te pa se splača obiskovati iz dneva v dan. 

Kajti morda nam vsem skupaj dandanes res ostaja le še eno zatočišče: 

Ljubljana, oktober 2007 

So na svetu take niti, 

ki jih domišljija spleta 

in pa tisti škrat Sanjavec, 

ki ob polni luni leta. 

(Feri Lainšček) 

Vse dobro, 

Igor Saksida. 


1. 

Sledi do 

davnih KAKO 

dni 

JE SESTAVLJENO BERILO 

SLEDI DO DAVNIH DNI 

Pripravil 

Igor Saksida 

Zasnova učbenika v zvezi z razvijanjem 

bralnih sposobnosti 

Berilo Sledi do davnih dni je zbirka kakovostnih 

besedil slovenske in svetovne mladinske 

književnosti. Ta besedila otroci predvsem 

(samostojno) berejo, saj je temeljna dejavnost 

sprejemanja prav njihovo individualno branje. V 

drugem triletju je torej temeljna »pot v literarni 

svet« branje, kar je razvidno tudi iz zasnove učnega 

načrta; v prvem triletju je na prvo mesto postavljeno 

poslušanje, v drugem pa že branje leposlovja. Učni 

načrt pa v didaktičnih priporočilih (str. 104–105) 

povsem jasno opredeljuje tudi vlogo poslušanja: 

»Ob prvem stiku z besedilom se držimo pravila, da 

učencem prozo in dramatiko pripovedujemo, pesem pa 

deklamiramo (zato, da si učenci najprej potešijo svojo 

radovednost za zgodbo, in zato, ker je pripovedovanje 

sugestivnejše od branja) in jo nato še preberemo. Sledi 

individualno branje učencev.« Čeprav otroci v drugem 

triletju že »znajo brati« – bralna tehnika jim v glavnem 

torej ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire 

– pa je v celotnem drugem triletju (in še kasneje) 

smiselno in potrebno razvijati zmožnosti poslušanja 

umetnostnega besedila. Vzroka za to sta vsaj dva: 

• poslušanje vzpostavlja »spomin« na povezavo 

fizičnega in estetskega ugodja, značilno za 

najzgodnejša literarnoestetska doživetja 

(poslušanje pravljice za lahko noč, glasno branje 

odraslega), 

• tudi v drugem triletju so otrokom v berilu ponujene 

raznolike književne vsebine – tako preproste 

(primerne za njihovo samostojno branje, npr. 

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku) kot bolj 

zapletene, ob katerih je glasno branje odraslega 

še posebno upravičeno ali celo nujno (npr. Feri 

Lainšček: Velecirkus Argo). Glasno branje odraslega 

se zdi smiselno tudi v primerih, ko je v besedilu 

zaznavno »vračanje v otroške spomine«; primer za 

to je npr. Levstikova zgodba Martin Krpan z Vrha. 

Vprašanja, povezana z ustreznostjo 

poslušanja, pa nas privedejo še do enega zanimivega 

problema: Ali naj učitelja nadomesti zvočni posnetek 

Odgovor je na dlani: NE! Čeprav so posneti primeri 

iz beril primerni kot popestritev pouka – npr. v fazi 

ponovnega poslušanja – živega pripovedovanja 

oziroma branja ne more nadomestiti še tako 

kakovostna »zvočna čitanka«. Pripovedovanje in 

branje v razredu je namreč veliko več kot le »zvočno 

prenašanje vsebine dela«; je tudi, ali celo predvsem, 

priložnost za živ, pristen stik med otroki in odraslim, 

za ustvarjanje napetega pričakovanja, »vpijanja« 

zgodbe, za opazovanje odzivov, za izražanje 

učiteljevega odnosa do književnosti ipd. V razredu 

torej zaživi govorjena beseda – živa beseda kot 

priložnost za stik med učenci, učiteljem ter sporočili 

pesnikov in pisateljev v prijetnem, zaupanja in topline 

polnem vzdušju. To pa so lastnosti, ki jih sodobna, na 

podobah, slikovnih sporočilih temelječa vsakdanja 

stvarnost tako zelo redko ponuja mlademu človeku. 

Priporočilo, da se (tudi v drugem triletju) dejavnosti 

branja in poslušanja povezujeta, lahko opremo še na 

eno stališče v učnem načrtu, tj. na vlogo govorjenja 

in pisanja. Učni načrt namreč kot osrednjo dejavnost 

opredeljuje sprejemanje književnosti – v šoli torej 

vzgajamo, oblikujemo dobre bralce književnosti, 

ne pa književnih ustvarjalcev. V tem smislu je 

treba dejavnosti poustvarjalnega pisanja, npr. 

preoblikovanja ali nadaljevanja izbranega besedila, 

razumeti predvsem kot način zbliževanja mladega 

bralca in sporočilnosti besedila, kar nedvomno 

priporoča tudi novi učni načrt: »Velja le splošna 

usmeritev, da so vse štiri sporazumevalne dejavnosti 

med seboj uravnotežene (proti koncu triletja seveda 


narašča delež otrokovega samostojnega tihega 

branja – tako v šoli kot zunaj nje), in to, da pisanje 

in govorjenje nista cilj književnega pouka, temveč 

metodi (sredstvi), ki naj podpirata literarnoestetsko 

doživetje in ga poglabljata. (Kar npr. pomeni, da 

učenci ne pišejo podajanke, pustolovskega romana 

ipd. zato, da bi se usposobili za poklic pisatelja trivialne 

literature, ampak zato, da bi spoznali klišeiziranost 

tega književnega žanra.)« 

Branje in poslušanje književnosti – v 

povezavi z vprašanji za razvijanje razumevanja 

prebranega/poslušanega besedila – torej bistveno 

določata izbor besedil in metode za njihovo šolsko 

interpretacijo. Vprašanje, ki je tudi v drugem triletju 

vsekakor zanimivo, je: Kdo bere otroku Odgovor 

na to vprašanje ponujajo Didaktična navodila za 

uresničevanje učnega načrta, ki v zvezi s poukom 

književnosti v prvem triletju ponujajo nekaj 

možnosti, uporabnih tudi še kasneje (v drugem 

triletju) – to so: 

• projekt družinskega branja, v katerem se 

ohranja »vzorec skupnega (npr. večernega) 

branja književnosti«; 

• metoda dolgega branja v šoli: »kjer učitelj 

bere učencem v nadaljevanjih npr. daljšo 

pravljico ali fantastično pripoved«; 

• » branje na deževen dan«: učitelj bere tudi po 

pouku. 

Berilo zajema odlomke iz daljših (proznih) 

besedil – ti sami po sebi spodbujajo otroka, da 

besedilo prebere v celoti. To je mogoče doseči s 

povezovanjem šolskega branja in branja za bralno 

značko, primeren in brez dvoma priljubljen pa je 

tudi projekt Pet minut branja na dan: učitelj (skupaj z 

učenci) izbere obsežnejšo knjigo, npr. Prigode Toma 

Sawyerja Marka Twaina in vsak dan (ali nekajkrat na 

teden) iz nje prebere krajši odlomek. Skupno branje 

daljšega besedila v razredu tako traja celo šolsko leto 

– knjiga pa postane sopotnica, brez katere si pouka 

slovenščine ne moremo več predstavljati. Izvedbe 

projekta kažejo, da imajo otroci to vrsto dolgoročne 

motivacije zelo radi: nestrpno pričakujejo, kaj se 

bo zgodilo, učitelja sprašujejo, kdaj se bo branje 

nadaljevalo, ipd. Tovrstne metode dolgega branja – 

seveda lahko v nadaljevanjih beremo tudi pesniško 

zbirko ali antologijo ljudskih pravljic – je smiselno 

uporabljati tudi po pouku, pa celo na izletih ... Kaj 

pa družinsko branje Kako spodbuditi starše, da se 

vključijo v razvijanje otrokovih bralnih sposobnosti 

Zavzemanje za aktivno vključevanje staršev v 

razvijanje branja ne pomeni »prelaganja« nalog šole 

na ramena staršev. Šola je še vedno najpomembnejši 

dejavnik v procesu razvijanja bralnih zmožnosti, 

toda pomoč in sodelovanje staršev sta tudi v 

drugem triletju pomembna. To navsezadnje ni nič 

posebno novega: tradicija bralne značke kaže na 

to, da lahko otroci spoznavajo leposlovje tudi, če 

sami ne berejo (Predšolska bralna značka). Zato so 

priporočila za vključevanje staršev v bralni proces le 

smiselno nadaljevanje oblik skupnega branja, ki so 

se vzpostavile že v predšolski dobi in prvem triletju. 

Prav zato je tudi v drugem triletju smiselno, da 

starše spodbujamo h glasnemu branju, predvsem 

pa k pogovoru o prebranem. Možnosti za to je več, 

nanizajmo jih le nekaj: 

• seznanitev staršev s pomenom glasnega 

branja na roditeljskih sestankih, 

• branje v razredu: stari starši ali starši na 

bralnem obisku, 

• vključevanje staršev v ustvarjalne dejavnosti 

(priprava skupnega gledališkega projekta), 

• pogovori o književnosti, ki jih za starše pripravi 

učiteljica, 

• obisk pisatelja: vabilo otrokom in staršem. 

Berilo in učni načrt 

Ločevanje področij – jezik in književnost. 

Učni načrt za drugo triletje zelo jasno ločuje jezikovni 

pouk od književnega: tako je neumetnostnim 

besedilom namenjen prvi samostojni sklop 

operativnih ciljev (funkcionalni in izobraževalni cilji 

pri obravnavi neumetnostnih besedil), umetnostnim 

pa drugi samostojni sklop (funkcionalni in 

izobraževalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil). 

Razlika med obema področjema ciljev ter z njimi 

povezanih neumetnostnih in umetnostnih besedil 

je utemeljena v tipologiji branja – bralec namreč 

stvarna, poučna besedila »bere drugače« kot 

leposlovna. Razlika med obema vrstama branja je 

jasna: 

• motivacija za branje neumetnostnih besedil je 

pridobivanje informacij, »učenje« – motivacija 

za branje umetnostnih besedil je bralčeva 

želja po potovanju v domišljijo, po doživljanju 

lepega; 

• neumetnostna besedila zajemajo podatke iz 

realnosti, umetnostna pa gradijo domišljijski 

svet, ki je z zunajliterarno stvarnostjo povezan 

le posredno; 

• jezik neumetnostnih besedil je praviloma 

enopomenski, jezik umetnostnih pa 

mnogopomenski, slikovit in čustven; 

• razlikujeta se tehniki branja besedil: 

neumetnostno besedilo bralec bere hitro in 

z razumevanjem, za branje umetnostnega pa 

hitrost ni tako pomembna. 


Kljub očrtanim razlikam pa se književni in jezikovni 

pouk povezujeta: take povezave ustvarjajo tematski 

asociogram ob besedah različnega okusa in seznam 

besed, ki jih ne bi smelo biti v slovarju (Tone Pavček: 

Besede, take in drugačne), opazovanje inovativne 

rabe sopomenk in narečnih besed (Tone Pavček: 

Odrastež, Zarika in Sončica, ljudska), zaznavanje in 

razumevanje pesniške metaforike (Bina Štampe 

Žmavc: Zrnca sonca) ali dopolnjevanje besedila 

(Miroslav Košuta: Za luno). Tovrstne dejavnosti 

vsekakor razvijajo tudi širše jezikovne izrazne 

zmožnosti, ne le domišljijo; povezava književnega in 

jezikovnega pouka je ob berilu torej zaznavna, čeprav 

berilo uresničuje predvsem književnovzgojne učne 

cilje. Jezikovna ustvarjalnost pride še posebno do 

izraza v poustvarjalnih dejavnostih: v doživljanju rabe 

nenavadnih besednih zvez, njihovem povezovanju 

s sporočilnostjo besedila in samostojnem tvorjenju 

»pesniških razlag« po vzorcu (Niko Grafenauer: 

Ušesa) ali v »risanju z besedami«, tj. ustvarjanju 

likovne pesmi (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari). 

Kako berilo uresničuje načela učnega 

načrta in sodobnega pouka književnosti 

Vsakdo lahko opazi, da učni načrt ne predpisuje 

obveznih vsebin – tako v njem (str. 57–59) najdemo 

PREDLAGANA besedila za uresničevanje ciljev 

oziroma zelo odprt seznam žanrsko, sporočilno 

in razpoloženjsko raznolikih besedil. V skladu s 

pričakovanji, interesi in bralnimi zmožnostmi otrok 

v 6. razredu devetletne osnovne šole je avtorska 

skupina izbrala besedila, jih didaktično obdelala in 

povezala v učbenik. Pri tem so jo vodila naslednja 

splošna izhodišča: 

1. V berilu so celovita krajša in daljša besedila 

(slednja so predstavljena tudi z odlomkom, 

ki spodbuja branje v nadaljevanjih). Otroci 

se torej seznanjajo tako z »drobnimi« 

književnimi oblikami (npr. z likovno pesmijo, 

uganko, ljudsko pripovedko) – obravnavati 

jih je mogoče v okviru ene šolske ure – 

kot z obsežnejšimi besedili, ki spodbujajo 

zapomnitev prebranega in uporabo takih 

spominskih predstav ob ponovnem srečanju 

z besedilom. 

2. Odlomki iz daljših besedil so izbrani po 

dveh merilih: biti morajo kolikor toliko 

zaključeni, ob tem pa naj otroka spodbujajo k 

napovedovanju nadaljevanja, in s tem branju 

celovitega besedila. 

3. Berilo je bogato likovno opremljeno: 

namenoma nima enega samega ilustratorja 

oziroma sloga, saj s tem poudarja 

razpoloženjsko in tematsko raznolikost 

besedil. Če je le mogoče, skuša zajeti ilustracije 

besedil iz originalnih izdaj – to pomeni, da 

je avtorska skupina želela učence in učenke 

opozoriti tudi na bogastvo slovenske knjižne 

ilustracije (klasične in sodobne) oziroma jih 

usmeriti na izhodiščno povezavo »zgodbe« 

in ilustracije (Milan Dekleva: Pesmi za lačne 

sanjavce (V ogledalih živijo oranžne zračne ribe) 

– il. Štefan Planinc; Feri Lainšček: Velecirkus 

Argo – il. Igor Ribič); nobenega pravega vzroka 

ni za »preilustriranje« utrjenih, pomembnih 

in estetsko učinkovitih povezav. Ob tem 

se berilo navezuje tudi na svet sodobnega 

otroka – ta je tako glede na književne interese 

kot glede na izkušnje ali vsaj »vtise« iz sveta 

književnosti, filmov, televizije, računalnikov 

izjemno raznolik. Inovativni likovni pristop v 

berilu zato povezuje realne fotografije, ki jih 

domišljijsko nadgrajuje (npr. str. 8, 94, 131), 

stripe, reprodukcije naslovnic in podobe iz 

filmov in gledaliških predstav. Ta likovna igra 

želi biti predvsem spodbuda za doživljanje 

književnosti in nikakor ni sama sebi namen. 

Kot sodobna »prepletenka« literarnih, 

likovnih in medijskih podob učinkuje tudi 

format berila oziroma postavitev posameznih 

enot v njem: besedilo se razliva od roba do 

roba strani, pogosto je na ozadju nenavadnih, 

barvno intenzivnih ilustracij, kar vse deluje 

kot spodbuda mlademu bralcu, da se odpravi 

na potovanje v domišljijski svet. Ta je tudi na 

likovni ravni zelo raznolik: poleg duhovitih, 

nonsensnih ilustracij in montaž podob (npr. 

Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna 

vila) vsebuje berilo tudi strašljive motive in 

ilustracije (npr. Svetlana Makarovič: Potepuh 

in nočna lučka) ter ponazorila sporočilnosti 

besedila (npr. rešetke ob besedilu Franja 

Frančiča Pravljica o svobodi); ta pestrost 

odseva celovitost umetniškega in najstniškega 

doživljanja sveta, v katerem se humor 

povezuje z resnobnostjo in problemskimi 

temami. Posebna likovna poteza berila so tudi 

»znaki«, vzeti iz različnih kultur, ki se pojavljajo 

med književnimi besedili. Ti znaki posredno 

spodbujajo pogovor o različnosti kultur, o 

izročilu in sodobnem času. Znaki nimajo 

neposredne povezave ne s temo besedila ne 

z njegovim izvorom: tako je npr. ob slovenski 

pesmi kitajski, ob slovenski detektivki japonski 

in ob kitajski pravljici grški znak. Nitka, sled, ki 

povezuje znake, teče od prve do zadnje strani 

berila, na platnice in v »notranjost« knjige – 

kot taka je simbol za »premico besed«, ki ji 

bralec sledi, ko bere književno delo. 


4. Znano – neznano: Nekateri avtorji so otroku 

že znani – npr. Boris A. Novak, Tone Pavček, 

Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer, 

Hans Christian Andersen; berilo ne zajema 

pravljic iz prvega triletja, pač pa ponuja 

nove besedilne svetove, ki so nadgradnja 

pravljičnega izbora v prejšnjih berilih – tako 

je zadnji razdelek v skladu z učnim načrtom 

posvečen slovenskemu pravljičnemu izročilu, 

tj. primerom ljudske pravljice in pripovedke 

z značilnimi pravljičnimi motivi oziroma 

izročilnimi osebami (prim. učni načrt, str. 

48). Berilo tako v večji meri kot berila prvega 

triletja mlademu bralcu ponuja neznani (in 

neznanski) domišljijski svet – svet klasične in 

sodobne pravljice, realistične pripovedi, igrive 

in metaforične pesemske govorice, lutkovne 

in gledališke igre ... 

5. V skladu s pestrostjo poetik mladinske 

književnosti, besedil in doživljajskega sveta 

otroka ponujamo tako klasična pravljična 

besedila (npr. Aladin in njegova čudežna 

svetilka, Fran Milčinski: Desetnica) kot 

sodobne pravljične različice (Astrid Lindgren: 

Brata Levjesrčna), ob tem pa še obsežen sklop 

resničnostnih oziroma realističnih besedil 

(Vitan Mal: Roki Rok), sodobnih humornih 

predelav klasičnih pravljičnih žanrov (npr. 

Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila) ter 

obsežen sklop zabavne oziroma trivialne 

književnosti v prvem razdelku berila (npr. 

Bogdan Novak: Zelena pošast); poseben 

razdelek tvorijo fantastična in problemska 

besedila, v katerih je zaznaven najstniški 

uporniški odnos do sveta in pravil ter književna 

»opozorila« na temne strani življenja (npr. 

Mate Dolenc: Strupena Brigita, Antoine de 

Saint-Exupéry: Mali princ, Astrid Lindgren: 

Brata Levjesrčna, Feri Lainšček: Velecirkus 

Argo, Michael Ende: Čarobni napoj). Za pouk 

književnosti je namreč bistvena sporočilna 

raznolikost – otrokom torej ne ponujamo 

le pravljic, le kratkih komičnih zgodbic ali le 

otroške lirike, ampak množico predstavno in 

razpoloženjsko raznolikih besedil. – Otroštvo 

ni le pravljica ali nežna pesmica, ampak tudi 

razigran smeh, upor zoper pravila, jeza, konflikt 

in doživljanje stvarnega, resničnega sveta. 

6. Zvrsti: upoštevane so vse literarne zvrsti – 

pripovedništvo, pesništvo in dramatika; ob 

slednji berilo prikazuje možnosti za uprizoritev 

dramskega besedila (posnetki s predstav, 

podobe lutk). Pri določitvi deleža poezije, 

proze in dramatike se je avtorska skupina 

oprla na razmerja med zvrstmi v učnem 

načrtu. V zvezi z dramskimi besedili je treba 

opozoriti še na pomen ogleda ali poslušanja 

posnetkov, tj. skupnega poslušanja radijske 

igre, gledanja videoposnetka predstave, 

risanke, otroškega filma ipd. 

Tematska zasnova učbenika 

Kaj je tema književnega besedila 

Izkušnje s seminarjev strokovnega izpopolnjevanja 

kažejo na to, da je ena od glavnih ovir pri pripravi na 

interpretacijo besedila prav odgovor na vprašanje, 

kaj besedilo sporoča oziroma kaj je tema besedila. 

Razlikovanje med podobo (besedilno sliko) oziroma 

motivom in temo besedila je zahtevno, vendar 

se ravno s tem utemeljujejo nekatera bistvena 

priporočila za delo z besedili v razredu: 

Kako razbrati temo besedila oziroma kako jo 

razlikovati od podobe/motiva Kot primer 

uporabimo pesem Miroslava Košute Morda tudi 

žabice: 

Morda tudi žabice 

imajo babice, 

da jih varujejo 

in jim pripovedujejo 

vodne pravljice, 

kadar so mamice 

v službi 

ali v žabji družbi. 

Morda tudi medvedki 

spoznavajo gozdove z 

dedki, 

ki zanje 

vselej staknejo 

skrite panje 

in kaj izmaknejo. 

Morda tudi ptički 

s tetkami in strički 

leté v nebesna 

zabavišča 

in na lovišča 

mušic 

in ptičjih novic. 

In je vsem tako lepo 

kakor nama, 

kadar sva sama 

in mi lahko 

razkrivaš svet 

od opic do raket 

Kaj je sporočilo oziroma tema pesmi Kaj 

oziroma koga nam besedilo »predstavlja« Odgovor 

se ponuja na dlani: besedilo govori o žabicah, 

medvedkih in ptičkih. Morda je tak odgovor sicer 

deloma ustrezen, toda ali je to tudi tema besedila 

Ali Košutova pesem res predstavlja oziroma opisuje 

žabe, medvede in ptice Zdi se, da ne; da tema pesmi 

ni opis živalskega sveta, nam potrjuje zadnja kitica: 

vsem pesemskim junakom je lepo – kot nama. Kdo 

sva »midva« Otrok in dedek, očka, mama, babica, 

stric ... Odgovorov je lahko več, toda tema besedila 

ostaja slejkoprej ista: tema družine, doma, varnosti ... 

Pa naj se ta tema izraža v podobah človeškega ali 

domišljijskega živalskega sveta. Da je temu res tako, 


dokazuje tudi hudomušen poskus preoblikovanja 

Košutove pesmi: 

sinje nebo, ki letenje varuje 

hece otrok in smejalne palače. 

MORDA TUDI TRAVICE 

Morda tudi travice 

imajo babice, 

da jih varujejo 

in jim pripovedujejo 

zelene pravljice, 

kadar so mamice 

v službi 

ali v rožni družbi. 

Morda tudi kometki 

spoznavajo vesolje z 

dedki, 

ki zanje 

vselej staknejo 

skrite planete 

in kaj izmaknejo. 

Morda tudi grički 

s tetkami in strički 

leté v pomladna 

zabavišča, 

na razstavišča 

kresnic 

in sončnih novic. 

In je vsem tako lepo 

kakor nama, 

kadar sva sama 

in mi lahko 

razkrivaš svet 

od opic do raket 

Očitno je, da so se podobe, besedilne slike v Košutovi 

pesmi bistveno spremenile. Toda ali se je spremenila 

tudi njena tematika Rekli bi, da ne: povezanost 

sveta živali, ljudi, rastlin v občutenju družinske 

pripadnosti, bližine, otroške zvedavosti in odrasle 

»vednosti« ostaja nespremenjena, pa čeprav zdaj 

v drugi kitici namesto medvedkov svet spoznavajo 

– kometki. Pesem torej ne opisuje realnih žab, 

medvedov, ptic ... Govori o povezanosti generacij, 

o domu, varnosti in ljubezni – zato bi bilo tudi 

povsem nesmiselno to pesem povezovati npr. 

z naravoslovnim tematskim sklopom o živalih. 

Očitno je torej, da so podobe oziroma pesemske slike 

v Košutovi pesmi sestavine domišljijske besedilne 

stvarnosti, ki se z realnostjo povezujejo zgolj prek 

teme besedila. 

Vseh besedil pa ni mogoče tako zlahka 

oziroma nazorno razložiti, saj je njihova tema 

nerazvidna oziroma zastrta. To velja predvsem za 

nonsensna besedila, tj. predvsem za pesmi, ki se 

poigravajo z nenavadnimi izraznimi možnostmi 

pesniškega jezika. Primer za tovrstno poezijo je npr. 

Deklevova pesem Mehke snežinkaste pesniške race: 

Mehke snežinkaste pesniške race 

rade si šminkajo mavrične kljune, 

v mislih si čarajo tople igluje, 

mufe in šale in slastne pogače. 

Pod perutnicami hranijo sonce: 

kepe svetlobe, neznane otoke, 

Bralec na vprašanje, kaj je tema besedila, lahko 

odgovori pravzaprav na različne načine. Morda 

bo kdo pesniške race povezal z besedno zvezo 

novinarska raca (izmišljena novica v časopisu: 

izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac) 

– pesem je torej »laž«, igriva domislica. Bralec si s 

prebiranjem poezije v zavesti oblikuje nenavadne 

svetove, ki pa so hkrati tudi prijetni, topli, varni in 

slastni (topli igluji, mufi in šali, pogače). Po drugi 

strani je iz pesmi vidno tudi, da radost pesniške 

domišljijske igre pesnik povezuje z otroškim svetom, 

ki je svetel, zanimiv in humoren. Naj bo poezija 

neverjetna izmišljija ali otroška radostna domišljija – 

pesem na vprašanje, kaj je tema besedila, ne ponuja 

enega samega odgovora, ampak bralcu predvsem 

prepušča, da se izroča ustvarjalni igri asociacij, ki 

jih vzbujajo nenavadne, slikovite besedne zveze. 

V sodobni mladinski književnosti je takih besedil 

še več – na nonsensnih besedilotvornih vzorcih 

je zasnovana zbirka Prebesedimo besede Borisa A. 

Novaka: besede so »stare, dolgočasne«, zato jih je 

treba »prebesediti«. Z besedami in nenavadnimi 

zvezami oziroma predstavami se poigravata tudi 

Tone Pavček (Besede, take in drugačne) in Niko 

Grafenauer (Ušesa). – Temo teh besedil mladi bralci 

najlažje dojamejo, če besedilo poustvarijo: če torej 

nadaljujejo pesniško igro in se prek lastne dejavnosti 

približajo njeni sporočilnosti. 

Na koncu razmišljanja o temi le še 

priporočilo. Književna didaktika svari pred pretiranim 

poudarjanjem teme – ni treba, da obravnavo 

besedila sklenemo z naukom ali osrednjo mislijo. 

Prav tako ni nujno, da se z otrokom vedno podrobno 

pogovarjamo o temi – mladi bralec namreč lahko 

temo v besedilu izlušči tudi sam, ne da bi mu jo 

kazali s prstom. Tako lahko temo prve pesmi dojame 

na podlagi razmišljanja o svojih željah, temo druge 

pa z lastno ustvarjalno igro. Tema je torej bistvena 

predvsem za učitelja: iz natančne in pravilne 

določitve teme besedila namreč izhajajo vsi drugi 

postopki šolske interpretacije književnosti: 

uvodna motivacija, analiza, nove naloge. 

Kako je sestavljeno berilo Berilo tvorijo 

tematski razdelki, ki v skladu s sodobnimi izhodišči 

pouka književnosti niso vezani na teme iz spoznavanja 

okolja ali kateregakoli drugega predmeta, pač 

pa upoštevajo osrednje teme književnosti. Ponovno 

velja poudariti, da se tudi pri šolski interpretaciji 

izogibamo tesnemu vsebinskemu povezovanju 

berila s tematskimi sklopi z drugih predmetnih 


področij. Stvarnost, ki jo bralec doživi ob branju 

leposlovja, je drugačna od zunajliterarne stvarnosti – 

v literaturi prevladuje domišljijska igra, preobražanje 

realnih predstav v nove, nenavadne podobe. Za 

razvijanje bralne sposobnosti je ključno, da bralec 

pozna razliko med umetnostnimi (domišljijskimi) 

in neumetnostnimi (stvarnimi) besedili: prva mu 

ponujajo priložnost za domišljijsko potovanje in 

doživetje lepega, druga mu posredujejo informacije 

o stvarnosti. Književnost se torej ne povezuje s 

spoznavnimi predmeti, pač pa je korelacija možna 

z umetnostnimi vsebinami: ob branju ali po njem 

učenci poslušajo glasbo, ilustrirajo, izdelajo lutke, 

obiščejo gledališče ali si ogledajo film. V berilu torej 

ne iščimo vira informacij ali ilustracije realnih 

tem – skušajmo odkriti, kaj nam lahko pove samo 

besedilo prek domišljijskih podob in tematike. 

Tematski razdelki 

Berilu je predgovor (Živo in radoživo ...) 

napisal Feri Lainšček. V njem na podlagi spominskega 

zapisa spregovori o »pisateljevem obisku« na šoli; 

že dejstvo, da je avtor postavil besedno zvezo v 

navednice, nakazuje možnost, da je srečanje med 

pisateljem ter učitelji in otroki mogoče razumeti 

v prenesenem pomenu. Kako Ali ni uvodni zapis 

pravzaprav Lainščkovo razmišljanje o doživljanju 

literature O živem oziroma »papirnatem branju« 

O pisatelju kot sogovorniku oziroma kot zgolj 

»podatku« v učbeniku Videti je, da je tako. Pisatelj 

namreč posredno izpostavlja naslednje: 

• s pisateljem – z literarnim besedilom nasploh, 

bi dodali – se lahko pogovarjamo na podlagi 

vnaprej pripravljenih, »naučenih« vprašanj, 

lahko pa ob takem srečanju steče tudi 

drugačen, živ, neposreden pogovor; 

• pisatelj pri svojih pogovorih z bralci – in 

tudi pisanje zanje je tak pogovor – ceni, 

celo spoštuje predvsem spontano otroško 

radovednost: otroško zvedavo, radoživo 

»spraševanje« pisatelja in tudi njegovih besedil 

je ustvarjalcu mladinske književnosti vodilo 

pri pisanju (za Ferija Lainščka je bilo vprašanje 

celo svojevrsten mejnik v ustvarjanju). 

Avtor uvodne besede sklene svoje razmišljanje prav 

s poudarjanjem živosti avtorskih pisav in izbranih 

besedil. Zajeta besedila naj bi, tako zaključi svoj 

zapis, spodbujala zabavo pri branju in razvijala 

občutek lepega. – Lainščkove misli so lahko 

zanimivo izhodišče za prvo srečanje z berilom, prvi 

pogovor o njem in o branju mladinske književnosti 

nasploh. Kdo so pesniki, pisatelji Kaj pričakujemo 

od njihovih besedil Ali nas književnost lahko 

zabava, razvedri, razžalosti, razjezi Kaj so občutki 

lepega Doživljamo lepo v književnosti vsi enako 

Ima bralec pravico, da delo, ki mu ni všeč, preprosto 

odloži Poleg teh vprašanj bi se učitelj z mladimi 

bralci lahko pogovarjal tudi o skupnih srečanjih 

s knjigo, tj. o druženju otrok in odraslih ob njej: o 

družinskem pripovedovanju oziroma branju pravljic 

(vse to je za marsikaterega učenca le še spomin), o 

bralni znački, izbiri najljubše knjige, o branju v času 

sodobnih medijev (filmov, risank, računalnika) itd. 

Učenci bi lahko prelistali berilo in prepoznavali že 

znane avtorje oziroma besedila, opazovali in skušali 

razložiti ilustracije in ostalo likovno opremo (npr. 

črto in znake), ugibali – na podlagi naslova – o čem 

bodo govorila besedila posameznega razdelka ... 

V prvem razdelku (Kdaj se med besedami 

zlati zvezdni prah blešči) so besedila, ki se 

osredotočajo na zven ter »obliko« besed. Tema 

teh besedil – predvsem pesmi – je besedna igra, 

preoblikovanje stvarnega sveta v domišljijsko 

stvarnost, radost ustvarjalne igre z jezikom ter 

preoblikovanje znanih besedilnih vzorcev. Razdelek 

torej nadgrajuje razdelka četrtega in petega berila, v 

katerih se bralcu književnost »predstavi« kot jezikovna 

igra in vesela, vznemirljiva dogodivščina (predvsem 

v pustolovskih oziroma zabavnih zgodbah). Novost 

prvega razdelka šestega berila pa je prav tema 

domišljijske ustvarjalnosti – z besedami se je 

mogoče igrati tudi tako, da nastanejo nenavadna, 

»nedokončana« in pomensko večsmiselna 

besedila, npr. narobe pravljice, nonsensne pesmi, 

nenavadne, komične detektivke ipd. Tako že prva 

pesem, Pavčkove Besede, take in drugačne, govori 

o doživljanju jezika otroka in odraslega: otroški 

občutek za jezik se zdi veliko bolj neposreden, odrasli 

jezik »vklepajo« v pravila. Otroški posluh za besede 

in zvoke omogoča prehod med Pavčkovo pesmijo 

in besedilom Ušesa Nika Grafenauerja: ta pesem 

na prvi pogled pesniško opisuje del telesa, vendar 

pa jo je mogoče razumeti tudi kot igro z jezikom, 

saj zelo inovativno uporablja nekatere ustaljene 

besedne zveze (vleči na ušesa, sedeti na ušesih, slišati 

rasti travo) oziroma nenavadne metafore (kamrica 

sluha, prisluškovalna naprava, zvonček). Povezovanje 

besed v nove, presenetljive besedne zveze, ki 

vzpostavljajo bogate domišljijske slike, je značilno 

za poezijo Milana Dekleve – pesmi V ogledalih živijo 

oranžne zračne ribe in Mehke snežinkaste pesniške 

race temeljita na »lepljenju besed«, ki nastaja 

skorajda »naključno«: pred bralcem se odstre pisana, 

radoživa domišljijska stvarnost, pisanje in branje je 

potovanje v svet nemogočega, sanjskega, poezija ni 

več nič realnega, razumljivega ali celo »uporabnega«. 

Logiko pesniškega nonsensnega razumevanja 

stvarnega sveta razkriva tudi Novakova pesem Kako 


astejo stvari, v kateri se stvarni predmeti povezujejo 

na podlagi povsem otroške logike primerjanja 

njihove velikosti in oblike – kar je seveda mogoče le 

v poeziji, ptici, ki leti. Skupno ustvarjanje besedilnih 

svetov je tema odlomka Jaz sem vate, ti pa vame, 

Novakova Zelena pošast pa je nenavadna grozljivka, 

ki izvira iz povsem vsakdanjega dogodka, vendar 

opisanega na prav poseben način. Izrazit primer 

narobe pravljice je Potepuh in nočna lučka Svetlane 

Makarovič: pripovedovalka nobene pravljice ne 

zaključi, ampak v najbolj napetem trenutku začne 

pripovedovati novo pravljico – tema je torej prav 

užitek izmišljanja pravljic. Stopinje po zraku Leopolda 

Suhodolčana so komična detektivska zgodba, 

interaktivna kriminalka KLIK, Skrivnostna vila pa se 

osredotoča na bralčevo svobodo pri sestavljanju 

zgodbe (bralec si lahko zgodbo sestavlja po svoje). 

Razdelek sklene odlomek iz radijske igre Alenke 

Goljevšček Gornastenisedimuha, v katerem je 

prikazan nenavaden ajevski jezik, tako zelo drugačen 

od »pravilnega« jezika dečka in papagaja. 

Razdelek vključuje besedila s temo jezikovne 

igre – igre z besedami, književnimi vrstami (pesmijo, 

pravljico, detektivko), ta tema pa se povezuje tudi 

z vprašanjem ustreznosti in smiselnosti jezikovnih 

sredstev ter z močjo ustvarjalne domišljije (ustvarjalca 

in bralca). Prav domišljija in njena svoboda 

sta tudi »predmet« fotografije, ki uvaja razdelek: 

na barvnem ozadju se nejasno kažejo pike, zvezde, 

ozvezdja – vse to je ponazorilo besedilnega sveta 

književnosti, ki je izmuzljiv, zato vsakomur omogoča, 

da si zabrisane svetlobne lise razlaga po svoje. 

Zanimivo bi bilo tudi poiskati – v neposrednem 

pogovoru z mladimi bralci – čim bolj domiselne 

odgovore na vprašanje Kdaj se med besedami zlati 

zvezdni prah blešči 

Tematiko drugega razdelka (odraščanje 

»junaka«, ljubezen in prijateljstvo) jasno izraža že 

njegov naslov: Kje je grad in v njem zaklad In 

koga imaš, junak, zares rad Junak, mladostnik, 

svoje odraščanje doživlja kot pustolovščino, kot 

»iskanje gradu in zaklada« – to je seveda mogoče 

razumeti tudi kot navezavo na temo doma, 

družine, skupnosti ter na vprašanja vrednot in 

posameznikovih stališč do njih. Pavčkova pesem 

Junak tako izhaja iz »minulega otroštva« in 

izoblikuje podobo neustrašnega posameznika, ki 

se znajde pred preizkušnjo (strahom) in jo reši. Če 

je ta pesem povezana s pravljičnimi podobami, pa 

Odrastež istega avtorja najstnika postavlja v povsem 

realističen svet: v ospredju so (samo)podoba 

najstnika, lirskega subjekta, njegove želje in tudi že 

tema odnosov in razlik med odraslimi in otroki (biti 

na isti valovni dolžini z ljubljeno mamo). Lastnosti 

doraščajočega fanta in najstniško zaljubljenost 

izraža pesem Junak v razredu Stjepana Jakševca, 

medtem ko Möderndorferjeva Ljubezen povezuje 

temo, izraženo v naslovu, s podobami iz narave, ki 

so tudi odsev razpoloženja, povezanega s temo. 

Pesem Ljubezen Nika Grafenauerja naslovno temo 

izraža refleksivno, z nizom »pesniških definicij« 

ljubezenskega stanja in dejanj, povezanih z njim; ta 

pesem je že na meji poezije za odrasle. Preseganje te 

meje odseva tudi Župančičev Pomladni pozdrav, le 

da tema ni več le ljubezen, ampak tudi že minevanje 

življenja. 

Pripovedna besedila so po tematiki 

vzporedna pesemskemu sklopu: odlomek iz 

resničnostne zgodbe Geniji v dolgih hlačah Slavka 

Pregla »sooča« svet mladostnikov in odraslih 

oziroma različnost njihovih svetov, besedilo 

Roki Rok Vitana Mala pa razčlenjuje otrokovo 

dojemanje samega sebe, ki se seveda razlikuje od 

mnenja staršev o njem. Erich Kästner v odlomku 

iz pripovedi Dvojčici osvetljuje sprejemanje novih 

članov v skupino mladih, njihovo radovednost in 

opazovanje lastnosti oseb. Najstnik kot osrednja 

književna oseba, »junak«, je v ospredju besedila 

Emil in detektivi istega avtorja, odraščanje kot 

razburljiva dogodivščina pa tvori rdečo nit zgodbe 

Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist, prikaz 

konfliktov med mladimi pa je tema odlomka iz 

pripovedi Most v Terabitijo Katherine Paterson. Tem 

besedilom sledi sklop klasičnih pripovedi, v katerih 

nastopajo znani književni junaki, in sicer bodisi otroci 

bodisi odrasli. Twainove Prigode Toma Sawyerja 

so besedilo, ki prikazuje otrokovo iznajdljivost, 

premetenost; Levstikov Martin Krpan z Vrha uvaja 

kategorijo pripovedovalca in predstavlja Krpanove 

dogodivščine – tudi s sodobnim stripom Mikija 

Mustra, Robin Hood Henryja Gilberta se osredotoča 

na književno in filmsko upodabljanje znamenitega 

junaka, hkrati pa opozarja tudi na pomen umeščanja 

književnega besedila v zgodovinski čas. Razdelek 

sklene Pravljica o svobodi Franja Frančiča, ki se teme 

svobode loteva s problemskega zornega kota in 

dopušča, da si na vprašanje, kdo je zares svoboden, 

odgovori vsak bralec sam. 

Odraščanje, odnosi med ljudmi, zaljubljenost 

in konflikti, prijateljstvo in nasilje, ujetost v 

(lastne) predsodke oziroma pravila in svoboda – vse 

to so teme, ki združujejo izbrana besedila drugega 

razdelka v zaokroženo celoto. Poleg razmišljanja o 

tem, kje/kaj je za koga grad in kaj zaklad ter koga 

ima junak zares rad (medbesedilne navezave) je za 

pogovor v razredu svojevrsten izziv tudi uvodna 

fotografija vrat ter ključa, ki ga ustvari sled: Kako bi 

odprli vrata, ki so na fotografiji In kaj se skriva za 

njimi 


V tretjem razdelku (Kam te popelje 

zvezdnata cesta V neznane dežele, v čarobna 

mesta.) so zbrana besedila iz »neznanih dežel«; 

to pomeni, da v njem prevladujejo fantastična in 

poetična besedila. Lirika kot »odprto oko«, kot 

poseben, izostren pesnikov in bralčev pogled 

na svet, ki odseva njuno čudenje njegovi lepoti, 

podobe iz resničnega sveta prikaže kot nenavadne, 

neznane. Tako je čudenje daljavi zaznavno v pesmi 

Neže Maurer Onstran, njeno besedilo Zlati copati 

pa podobo, povezano z letnim časom, izraža zelo 

poetično. Poetičnost opisovanja motiva iz narave 

v povezavi s temo ljubezni odseva tudi v pesmi 

Ksenije Šoster Olmer Roža v puščavi. Čudenje 

sanjskemu svetu in njegovo dvoumno »definiranje« 

v pesmi Bine Štampe Žmavc Sanje je povezava lirskih 

podob in nedojemljivih »svetovij«, ki jih izrisuje 

njena pesem Vesolje; v njej se lirskost že povezuje 

z miselno tematiko, tj. s povezanostjo vsega, kar je. 

Znova je poetičnost podob iz narave poudarjena v 

haikujih Zrnca sonca iste avtorice, tema potovanja 

v neznane dežele »na krilih domišljije« pa določa 

domišljijsko bogato, a hkrati umirjeno, sporočilno 

kompleksno pesem Ferija Lainščka Mesta, ki 

bralca na podlagi domišljijskega potovanja po 

niti – zveza s črto, ki povezuje besedila v berilu je 

očitna – prestavi na čudežno dobravo. Domišljijsko 

potovanje kot možnost prehoda iz realnosti v 

nenavaden svet omogoča odlomek iz Dolenčevega 

besedila Strupena Brigita (besedilo vključuje tudi 

več pravljičnih prvin), odlomek iz Malega princa 

Antoina de Saint-Exupéryja pa tematizira razliko 

med otroškim in odraslim dojemanjem sveta in moč 

otroške domišljije. To besedilo je tako smiseln uvod 

v sklop fantastičnih pripovedi, v katerih soobstajata 

dva svetova: stvarni – tak, kot bi lahko bil v resnici, in 

fantastični, tj. povsem nestvaren, pogosto pravljično 

obarvan – v slednjega se preseli otroški književni 

junak. Prehod iz realističnega v fantastični svet lahko 

izraža otrokovo željo (po pustolovščinah), soočenje 

dveh svetov pa je lahko tudi družbenokritično 

– tako je fantastična pripoved Brata Levjesrčna 

Astrid Lindgren besedilo o otroškem spoznavanju 

krutosti totalitarne oblasti (deček pride v dolino 

šipka, ki ji vlada tiran Tengil). Isto sestavo besedilne 

stvarnosti odseva Velecirkus Argo Ferija Lainščka: 

deček in deklica v domišljijskem svetu Opičje dežele 

spoznavata človeške lastnosti, boj med dobrim 

in zlim – osrednja oseba je deček, ki mu pokorno 

sledi vojska opičnjakov. Za tovrstna besedila je 

pogosto bistvena presenetljiva, prepoznavna 

podoba fantazijske plasti pripovedi – zaznavanje in 

doživljanje strašljive vile Hude sanje je pomembno 

za razlago odlomka iz Endejeve pripovedi Čarobni 

napoj, preoblikovanje realnega sveta v vznemirljivi 

svet, v katerem imajo glavno besedo nestvarna 

bitja, pa določa tudi odlomek iz besedila Jane 

Bauer Izginjevalec čarovnic. Zadnje besedilo tretjega 

razdelka je prvo dejanje igre Bine Štampe Žmavc 

Ure kralja Mina, v katerem je izpostavljena osrednja 

tema celotnega besedila, tj. kraljeva (človekova) 

želja po obvladovanju časa. 

Tretji razdelek je med vsemi deli berila po 

sporočilih morebiti najbolj kompleksen, saj zajema 

tako lirske podobe iz narave, ki nastanejo na podlagi 

čudenja oblikam, barvam in zvokom, kot besedila 

o potovanju v domišljijske dežele, ki se bistveno 

razlikujejo od resničnega sveta. Zlasti v pripovednih 

besedilih je osrednja književna oseba praviloma 

otrok, kar tretji razdelek zbližuje z »junakom« 

drugega razdelka; potovanje v »neznano mesto« 

ustrezno ponazarja tudi fotografija, nad katero 

potujejo trije povsem domišljijski liki. 

V zadnjem razdelku (Prisluhni pravljicam iz 

davnih dni. Kdo v njih živi In kaj se kralju, ptici 

in desetnici godi) se mlademu bralcu predstavlja 

svet izročila, tj. snov slovenskih in tujih pravljic, 

zgodovinska snov ter zahtevnejša besedila klasičnih 

pravljičarjev. V skladu z učnim načrtom ta del zajema 

predvsem tuje pravljice – slovenskemu ljudskemu 

izročilu je namreč namenjen istotematski del petega 

berila. Pomembno pri obravnavi pravljičnih besedil 

pa je, da jih povezujemo s slovenskimi motivnimi 

različicami – tujo živalsko pravljico (Jaguar in 

kirkinčo) npr. s slovenskimi pravljicami (Boter 

petelin in njegova zgodba, Tri botre lisičice, avtorske 

pravljice Svetlane Makarovič), tuje bajke (Deklica z 

morja) s slovenskimi (Škratovemu fantku razbijejo 

skledico) itd.; samo tako bodo mladi bralci zaznavali 

in vrednotili medkulturne vzporednice in razlike. – 

Razdelek uvajajo »pravljična« pesemska besedila: 

Maršakova Pravljica o kralju in vojaku, ki govori o 

imenitnosti in resnični moči, primer za slovensko 

ljudsko balado pa je besedilo Zarika in Sončica – ta 

pesem je sporočilno sicer zahtevnejša (besedišče, 

stopnjevanje), vendar učencem omogoča doživetje 

značilnega baladnega vzdušja. Pripovedna besedila 

uvaja odlomek iz Jurčičevega dela Zakrpana Višnja 

Gora, raztrgani Žužemberk, ki svet pravljičnih zgodb 

povezuje s pripovedovanjem in ustnim izročilom, 

Rajska ptica Janeza Trdine (kot celovitejši »zapis 

izročila«) pa poleg značilnih pravljičnih motivov 

opozarja na snov oziroma čas dogajanja. Sklop tujih 

pravljic uvaja indijanska ljudska O miški, ki je pela z 

značilno temo živalskih pravljic (»najmanjši premaga 

najmočnejšega«), valižanska ljudska Pergrin in morska 

deklica je zgodba o dobroti, ki se poplača z dobroto, 

židovska ljudska Teliček pa pripoved o nenadni sreči, 

ki je je zaradi igre usode deležna revna družina. 

Argentinska pravljica Jaguar in kirkinčo je zanimiva 


zaradi nenavadnih oseb, njena tema pa je podobna 

indijanski pravljici. Razlagalni vzorec je prepoznaven 

iz črnske ljudske Dekle in ženin – besedilo ima sklepni 

nauk – ter iz južnokitajske ljudske Žabji cesar, ki je 

zgrajena po podobnem vzorcu kot prejšnja. Izrazite 

pravljične prvine so značilne za arabsko pravljico 

Aladin in njegova čudežna svetilka: leni deček 

nenadoma, po usodnem naključju dobi zaščitnika 

in dar – vse to pa je seveda uvod v Aladinove 

dogodivščine. Grška bajka Deklica z morja je primer 

tujega mitološkega besedila, odlomek iz Saričeve 

dramatizacije Finžgarjevega zgodovinskega romana 

Pod svobodnim soncem pa mladega bralca seznanja 

z božanskimi bitji starih Slovanov; skoraj mitološko 

oziroma pravljično deluje tudi dialog med Iztokom 

in Radovanom o Bizancu. Ljudskemu pravljičnemu 

in mitološkemu sklopu besedil sledijo tri klasične 

pravljice: Desetnica Frana Milčinskega (odlomek 

prikazuje usodno »zaznamovanost« osrednje 

književne osebe), Wildov Srečni kraljevič je poetična 

pravljica o ljubezni, Andersenova Cesarjeva nova 

oblačila pa satirična pravljica o vladarjevi nečimrnosti 

in razkritju samoprevare – njeno sporočilo 

imenitno aktualizira igra Milana Jesiha z istim 

naslovom. 

Tematika celotnega razdelka je tesno 

povezana s pravljično snovjo in temami, značilnimi 

za to književno vrsto (zmaga dobrega, pomen in moč 

najšibkejšega, igra usode). Zabrisana naslovnica 

razdelka pravljični svet le nakazuje – prepoznaven je 

lik kraljeviča, (pravljične) ptice, ki »nosi nit zgodbe«, 

belo ozadje pa poudarja pomen velelnika prisluhni iz 

naslova razdelka: pravljice so, tudi v šestem razredu, 

še namenjene pripovedovanju in poslušanju. 

Na koncu berila je Grafenauerjeva pesem 

Poezija: domišljija »lepi« kraje z različnih koncev 

sveta, torej tudi različna izročila znamenitih krajev, v 

blagozvočno poezijo; tovor, ki iz Rima prispe v Limo, 

ni nič uporabnega, je le snov pesniške igre, ki se je 

udeležuje tudi bralec. Prav bralcu, soustvarjalcu igre 

jezika in domišljije, so namenjene tudi sklepne misli 

ob Grafenauerjevi pesmi: 

In si med vsemi tistimi beročimi junaki, ki so na 

potovanju v svet rim, junakov in zgodb iskali in našli 

sledi do davnih dni. 

Povzetek sporočilnosti posameznih razdelkov 

Razdelek 

Kdaj se med 

besedami zlati 

zvezdni prah 

blešči 

Kje je grad in v 

njem zaklad In 

koga imaš, junak, 

zares rad 

Kam te popelje 

zvezdnata cesta 

V neznane dežele, 

v čarobna mesta. 

Prisluhni 

pravljicam iz 

davnih dni. Kdo 

v njih živi In kaj 

se kralju, ptici in 

desetnici godi 

Oblikovne in vsebinske značilnosti besedil, ki jih razdelek 

poudarja 

Tema: jezikovna in domišljijska igra, svoboda bralčeve domišljije, 

ustvarjanje (tj. pisanje in branje) književnih del, dojemanje in 

preoblikovanje jezikovnih in literarnovrstnih pravil (omejitev). 

Besedila: nonsensna poezija; interaktivno besedilo, grozljivka in 

detektivka, narobe pravljica, nonsensna radijska igra. 

Tema: odraščanje, odnosi med mladimi in odraslimi ter med 

najstniki samimi, prijateljstvo, zaljubljenost, otroški pogum in 

srečanje s težavami/preizkušnjami, konflikti, svoboda. 

Besedila: resničnostna in refleksivna poezija, realistična pripoved, 

pripoved z zgodovinsko snovjo, strip, mladinska igra. 

Tema: čudenje podobam iz narave, potovanje v domišljijski 

svet, povezanost bitij in pojavov (miselna poezija), moč otroške 

domišljije, kritika nasilnega sveta. 

Besedila: lirska besedila, haikuji, fantastična pripoved, mladinska 

igra. 

Tema: značilne pravljične teme: izročenost usodi, moč in pomen 

malih bitij (junakov), nenadni preobrati, pomen mitoloških bitij, 

družbena satira. 

Besedila: pripovedna poezija, ljudska in klasična avtorska 

pravljica, lutkovna oziroma gledališka igra. 


Zaporedje branja besedil 

Ali v šoli beremo berilo od prve do zadnje 

strani Nikakor ne. Omenjena zasnova učbenika ni 

in ne more biti »navodilo« časovne razporeditve 

ur oziroma vsebin. Učitelj iz posameznih sklopov 

izbira besedila povsem svobodno, upoštevajoč 

bralne sposobnosti in interese otrok – na podlagi 

tega v okviru letne priprave izdela svojo razporeditev 

učne snovi. Pri tem mu je lahko v pomoč predlog 

časovne razvrstitve učne snovi, ki poleg 

podrobnejših, za književnost značilnih tematskih 

sklopov ob posameznih učnih enotah povzema 

tudi cilje iz novega učnega načrta (glej: http://www. 

zalozba-izolit.si). 

Berilo je zasnovano kot »didaktična 

antologija«: je reprezentativni in didaktično 

dopolnjeni izbor kánonskih in sodobnih, za otroka 

zanimivih besedil. Táko antologijo lahko bralec prav 

zaradi vsebinskih povezav v okviru razdelkov in med 

njimi bere tudi linearno, tj. od prve do zadnje strani, 

vsekakor pa tako branje ni prevladujoče. 

Didaktični instrumentarij 

Berilo poleg zbirke besedil ponuja tudi 

didaktični instrumentarij, ki naj otroku olajša stik s 

književnostjo. Ni namreč dovolj, da je berilo le zbirka 

besedil, pa tudi ne, da je le zabaven delovni zvezek, 

ki bi otroku ponujal kopico morda zanimivih, a s 

sporočilom besedil nepovezanih pisnih dejavnosti. 

V skladu s cilji učnega načrta za devetletko sta 

namreč branje in poslušanje temeljni dejavnosti, 

dejavnosti tvorjenja domišljijskih in stvarnih 

besedil ob izbranem književnem delu pa predvsem 

poglabljata otroško doživljanje, razumevanje in 

vrednotenje leposlovja. Poglobljeno literarno 

branje je torej osrednji cilj vsake učne ure s 

književnim besedilom – branje oziroma z njim 

povezani funkcionalni cilji oziroma razvijanje bralne 

zmožnosti so v drugem triletju pomembnejši kot 

npr. pridobivanje književnega znanja. 

Komu je namenjen didaktični 

instrumentarij Namenjen je predvsem otrokom 

kot posameznikom – omogoča torej poglabljanje 

prvotnega literarnoestetskega doživetja vsakemu 

učencu posebej (Zapri oči in si predstavljaj mavrični 

kljun. Kakšne barve je). Ob tem temeljnem 

»individualnem pogledu na branje« nekatere naloge 

in vprašanja spodbujajo delo v skupinah (Skupaj s 

sošolci naredite plakat. Na njem naj bo pet stolpcev. 

Vanje vpišite, katere besede so sočne, gladke in sladke. 

Katere besede pa so kisle in puste) oziroma dialoško 

reševanje literarnega problema (Kaj tebi pomeni čas 

Ti zmanjkuje časa ali imaš preveč časa, se dolgočasiš, 

se kratkočasiš Kdaj ti mine čas, kot bi trenil Kdaj 

pa se ti čas vleče kot jara kača), spodbujajo pa 

tudi pogovor med učenci in odraslimi (S starši 

ali z drugimi starejšimi ljudmi se pogovori, katere 

Župančičeve otroške pesmi poznate.). 

- 

- 

- 

- 

Didaktični del sestavljajo 

nagovori, 

naloge za razvijanje doživljanja, razumevanja 

in vrednotenja besedila, 

predstavitve in pojasnila, 

predlogi za pripravo govornega nastopa. 

Nagovori zajemajo 

- motivacije za doživljanje besedila: temeljna 

vloga teh nalog je povezovanje otrokovega 

predstavnega in čustvenega sveta s 

sporočilnostjo besedila (Zdaj si že velik(a). Je 

res In nobene stvari več se ne bojiš. Je res Prav 

vse lahko dosežeš, če si tega le zelo želiš. Je res – 

Tone Pavček: Junak. Kakšni so fantovski pogledi 

v zvezi s slovenskimi domačimi nalogami 

In dekliški pogledi In pogledi profesorice In 

pogledi ... Pogledi, sami pogledi! – Slavko Pregl: 

Geniji v dolgih hlačah) ter vzpostavljanje 

medbesedilnih zvez oziroma primerjav 

(Zgodbe o tiranih, ki skušajo zasužnjiti svet, 

privlačijo tudi odrasle. Pomisli na Gospodarja 

prstanov in Harryja Potterja. Si vedel(a), da 

slednjega navdušeno berejo tudi odrasli In 

da so založniki v Veliki Britaniji izdali Harryja 

Potterja tudi z »odraslimi« platnicami Odraslim 

je namreč nekoliko nerodno, če jih zalotijo z 

mladinsko literaturo v rokah. Zakaj le - Astrid 

Lindgren: Brata Levjesrčna); v uvodne spodbude 

za branje so uvrščeni tudi navedki iz del oziroma 

nakazovanje značilnosti besedila (npr. Besede. 

Vsepovsod: na ulici, radiu, televiziji. V knjigah, 

časopisih, na spletu … Pa so si vse te besede 

podobne Kje pa! Ene so take, druge pa drugačne. 

– Tone Pavček: Besede, take in drugačne), ki se 

tematsko povezujejo z besedilom; 

- povzemanje »predzgodbe«, nujne za 

razumevanje sporočilnosti odlomka (Potepuh 

je našel majhno nočno lučko. Sklenil je, da bo 

prenočil pod mostom – tedaj pa mu je lučka 

začela pripovedovati pravljice za lahko noč. A 

kakšne! Niti ene same ni povedala do konca. – 

Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka); 

- napovedi, povezane z značilnimi strukturnimi 

oziroma tematskimi stalnicami literarne vrste 

(Ponavadi je tako, da pesem, povest ali roman 

napiše en sam človek: pesnik, pisatelj. Redkeje se 

zgodi, da sodelujeta dva, ponavadi na ta način 

nastane slikanica, saj združita moči pisatelj in 


ilustrator. Zelo zelo redko pa se loti skupnega 

dela večja skupina pisateljev in ilustratorjev. 

– Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame. – 

Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev 

sveta so žlahtni drobci ljudskega izročila, ki se je 

dolgo ohranjalo s pripovedovanjem. Pravega 

ljudskega pripovedovanja je vedno manj, zato 

pa zapisane ljudske pripovedi vabijo k branju 

in obujanju dragocenega pričevanja o duhovni 

kulturi doma in v svetu. – O miški, ki je pela, 

indijanska ljudska); 

- medkulturne napovedi in motivacije za 

zaznavanje posebnosti pravljičnega izročila 

neevropskih literarnih besedil (Črnska stara 

kultura se v marsičem loči od evropske, vendar 

po svoji izpovedni moči nikakor ne zaostaja za 

evropsko. Ljudsko slovstvo črnske Afrike pozna 

po vsej celini raztresene zgodbe s podobnimi 

zapleti. Med ohranjenimi pripovedmi je zelo 

malo pravih pravljic, bajk in pripovedk, pač pa 

veliko živalskih zgodb in krajših povesti. Ljudske 

pripovedi imajo med afriškimi prebivalci velik 

pomen. Pripovedujejo jih izurjeni pripovedovalci, 

ponekod imajo za pripovedovanje 

prav posebne prostore. – Dekle in ženin, črnska 

ljudska); 

- primerjave med pripovedjo in filmom (V kinu 

ali na televiziji si lahko gledal(a) film o Robinu 

Hoodu. Ampak: Robin Hood ni plod domišljije 

hollywoodskih ustvarjalcev 20. stoletja. O njem 

so pripovedovale škotske in angleške narodne 

pesmi že vrsto stoletij in pisatelj Henry Gilbert 

je o njegovih junaštvih napisal roman. – Henry 

Gilbert: Robin Hood) oziroma literarnim 

besedilom in zgodovinsko/izročilno snovjo 

(Poišči na zemljevidu Slovenije Gorjance. Tam je 

pisatelj Janez Trdina poslušal pripovedovanje 

starih ljudi, kakršen je bil na primer Jurčičev ded. 

Bajke in povesti, ki jih je slišal, je nato zapisal in 

objavil. – Janez Trdina: Rajska ptica); 

- povezave s prejšnjimi literarnoestetskimi 

doživetji: Pravljice: kralji, pastirji, ptice, 

desetnice ... In nenavadna igra usode. Katere 

pravljice poznaš Kaj so njihova sporočila Kdo 

so junaki, ki zmagujejo Kdo pa so poraženci 

Kaj so zapovedi in prepovedi Kaj pravljični 

predmeti Pravljične – pravljice ... – Samuil 

Maršak: Pravljica o kralju in vojaku. 

Naloge (vprašanja, spodbude) za razvijanje 

doživljanja, razumevanja in vrednotenja besedila 

so zajete v dva samostojna, a med sabo povezana razdelka. 

En, dva, tri, odgovori ti – naloge za razumevanje 

besedila in spodbujanje odziva nanj: razlaganje 

naslova, opozarjanje na osrednje (tematske) 

besede, nenavadne besedne zveze, razvijanje 

razumevanja lastnosti književnih oseb in 

njihove perspektive, zgodbe, teme, razvijanje 

zmožnosti za oblikovanje domišljijsko-čutnih 

predstav dogajalnega prostora, izražanje 

stališč do besedila in njegova aktualizacija 

(povezava z bralčevim svetom: Deček in opica 

sta srečala šoferja, sliko, veseljaka, zapornika in 

puščavnika. Na njuno vprašanje, kaj je svoboda, 

je odgovoril vsak po svoje. Odgovore poveži z 

osebami. V zvezek prepiši tisti odgovor, ki se zdi 

tebi najustreznejši. – Franjo Frančič: Pravljica o 

svobodi). 

Nič lažjega! – poustvarjalne naloge: 

- spodbude za interpretativno, glasno, poltiho 

in tiho branje besedila (tudi za skupinsko 

branje) v povezavi z njegovo temo (Pesem 

glasno preberi in z glasom »predstavi« male in 

velike besede: mali čevelj in velik škooorenj.); 

- pisanje poustvarjalnega besedila na 

podlagi prvin oziroma vzorcev, ki jih ponuja 

leposlovno delo (Napiši pesmico o Deklici Prvi. 

V čem je najboljša ona In kaj se zgodi, ko sreča 

Junaka Prvega); 

- predlogi za nadaljevanje zgodbe ( Napiši 

nadaljevanje. Ne pozabi: tole je grozljivka ...); 

- identifikacija s književno osebo ( Predstavljaj 

si, da Ben Rogers tega večera piše dnevnik. 

Napiši list iz njegovega dnevnika, v katerem s 

svojega zornega kota opisuje, kaj se mu je danes 

zgodilo.); 

- likovno oblikovanje, ilustriranje besedila in 

oblikovanje lutk (Ilustriraj pesem, nariši svojo 

oranžno zračno ribo. – V razredu uprizorite 

odlomek iz Pravljice o svobodi. Uporabite lutke 

ali pa kar predmete (npr. igrače).); 

- dramatizacija in uprizoritev dramskega 

besedila, primerjave med besedilom ter 

slikovno in filmsko govorico (Igro lahko tudi 

posnamete. Nastala bo – radijska igra! Ne 

pozabite, da poslušalci dogajanja ne vidijo. 

Zato morajo vse, kar se dogaja, opisati igralci 

ali pa ponazoriti z zvokom. Vzdušje pri branju 

ali na posnetku dodatno soustvari še glasba. 

– Primerjaj Levstikovo pripoved in strip. V 

Levstikovem besedilu poišči tiste koščke, ki jih 

je uporabil Miki Muster. – Zgodbo o Aladinu in 

njegovi čudežni svetilki so posneli tudi na filmski 

trak. Disneyjeva risanka je bila velik uspeh – 

gledalci so kar drli v kinodvorane! Izposodite 

si risanko na videokaseti in si jo oglejte. Vam je 

všeč). 

Predstavitve in pojasnila sestavljajo 

- pojasnila neznanih besed: pojasnjene niso vse 


esede, ampak le nekatere – učitelj tovrstna 

pojasnila namreč lahko vključi v pogovor o 

besedilu (npr. V tretji kitici je pesnica uporabila 

nenavadno besedo – vrtoglavje. Poskušaj jo 

razložiti.); 

- reprodukcije naslovnic: ob besedilih so poleg 

naslovnice knjige, iz katere je izbrano besedilo, 

tudi druge naslovnice del istega avtorja, vse 

to pa je povezano tudi s predstavitvijo knjižne 

zbirke (npr. Andersenovi nagrajenci); 

- originalne ilustracije: pesem oziroma odlomek 

se ne povezujeta le z vsebino zbirke oziroma 

pripovedi ali igre, ampak tudi z likovnostjo 

dela, iz katerega je vzeta posamezna enota v 

berilu; 

- znaki in simboli različnih kultur. 

Mali vseved – samostojni razdelek z razlago 

ključnih pojmov za opredeljevanje vrst in 

prvin književnosti: v skladu z učnim načrtom 

berilo pojasnjuje vse bistvene pojme za 

opisovanje besedila (poosebitev, stalna 

besedna zveza, tema, književne osebe, zgodba, 

trivialna književnost, realistično besedilo, 

povest, pripovedovalec, strip, film, primera, 

haiku, sodobna pravljica, roman, okrasni 

pridevek, bajka, mitologija ipd.) ter vzpostavlja 

tematske primerjave med besedili. 

Knjižnica, prihajamo! – samostojni razdelek, 

tj. kratka predstavitev življenja in temeljnih del 

ustvarjalca, ki je uvrščen v berilo – predstavitve 

so zasnovane nagovorno (Pisatelj Slavko Pregl 

natančno ve, kakšni so »fantovski pogledi« na 

svet – saj se spomniš njegovih Bojnih zapiskov 

mestnega mulca, kajne A ti pogledi so včasih 

drugačni od pogledov odraslih – in takole o 

tem pravi pisatelj: »Rad bi, da bi nas otroci še 

dolgo vzgajali, da ne bi izgubili živcev z nami 

in da bi mirno preživeli dejstvo, da je vsaka 

starejša generacija malo težavna in da je 

vsakemu otroku včasih malo težko biti otrok.«) 

in motivacijsko (Še več ljudskih pesmi lahko 

prebereš v zbirkah Slovenska pripovedna 

pesem in Slovenske ljudske pesmi. Le o čem 

govorijo besedila Mlinar in smrt, Lepa Vida, 

Kralj Matjaž in Alenčica, Sirota Jerica Poznaš 

katero od teh pesmi). 

Predlogi za pripravo govornega nastopa 

sestavljajo samostojni razdelek didaktičnega 

instrumentarija Pripravi govorni nastop. 

V skladu s cilji dejavnosti govorjenja v učnem 

načrtu in komunikacijskim poukom književnosti 

je smiselno predlagati naslednje skupne teme 

govornih nastopov in korake njihove samostojne 

priprave in izvedbe: 

• Moja najljubša knjiga 

o 

o 

o 

V uvodnem delu govornega nastopa učenec 

označi vrsto besedila (npr. zbirka pesmi, 

ljudskih pravljic, fantastična pripoved, 

mladinska povest ipd.) in pove, kdo je besedilo 

napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko 

predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih 

del); 

pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi 

vsebino (skrčeno obnovo) samostojno 

izbranega daljšega leposlovnega dela (lahko 

tudi na podlagi odlomka iz berila), prebere 

krajši odlomek iz dela in ga vsebinsko umesti 

v celoto, predstavi zgodbo oziroma dogajanje, 

dogajalni prostor in čas, književne osebe, jezik 

in temo; 

izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj 

mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi 

(obravnavanimi) besedili. 

Tema je v šestem berilu predlagana ob 

naslednjih besedilih: Bogdan Novak: Zelena pošast, 

Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race, 

Neža Maurer: Zlati copati. 

• Predstavitev pesnika/pisatelja … 

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec 

ustvarjalca bolj podrobno predstavi: pove 

osnovne podatke o njem: življenjepis, dela, v 

šoli obravnavana dela – pomembnejša dela 

na kratko predstavi, pove naslov knjige, ki jo 

bo podrobneje predstavil; 

o pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi 

vsebino (skrčeno obnovo) samostojno 

izbranega leposlovnega dela (npr. pesniške 

zbirke, daljše pripovedi), prebere nekaj 

pesmi oziroma krajši odlomek iz dela, oboje 

vsebinsko umesti v celoto, predstavi zgodbo 

oziroma dogajanje, dogajalni prostor in čas, 

književne osebe, jezik in temo; 

o izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj 

mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi 

(obravnavanimi) besedili. 

Tema je v šestem berilu predlagana ob pesmi 

Ljubezen Nika Grafenauerja (Moj najljubši pesnik 

– Niko Grafenauer), po istem zaporedju korakov 

pa lahko učenec predstavi tudi Otona Župančiča 

(Pomladni pozdrav). 


• Moj najljubši književni junak 


predstavi delo, iz katerega je književna oseba, 

natančno označi vrsto besedila (npr. ljudska, 

sodobna pravljica, mladinska povest) in pove, 

kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca 

na kratko predstavi (npr. na podlagi v šoli 

obravnavanih del); 

o pove, zakaj je književno osebo izbral, govori 

o identifikaciji z izbrano osebo, podrobno 

predstavi izbranega književnega junaka, 

pripoveduje o njegovi podobi, značajskih 

lastnostih, načinu govora, razlogih za določeno 

ravnanje, opisuje književno dogajanje z 

zornega kota izbrane književne osebe; 

o prebere (oziroma pove) kratek odlomek iz 

dela, nato pa pove nadaljevanje zgodbe, 

predzgodbo oziroma »manjkajoči del 

zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje 

književne osebe – zgodbo lahko obnovi ali 

si jo izmisli (poustvarjalnost: izbrano osebo 

postavi v nove okoliščine in s tem izrazi 

osebno vrednotenje besedila). 


Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila (Moj 

najljubši Andersenov junak), poustvarjalni govorni 

nastop pa je možen ob Pavčkovi pesmi Odrastež 

(Juri Muri – neustrašni junak). 

• Kje, kdaj se pripoved dogaja 


označi vrsto besedila (npr. ljudska pravljica, 

fantastična pripoved, mladinska povest, 

kriminalka ipd.) in pove, kdo je besedilo 

napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko 


del), na kratko obnovi vsebino daljšega dela; 

o podrobno predstavi dogajalni prostor in/ali 

čas tako, da opiše svoje domišljijsko-čutne 

predstave; pri tem dopolni avtorjeve »opise« 

s svojo domišljijo, povezuje dogajalni prostor 

in čas; 

o prostor in čas povezuje s književnimi osebami 

oziroma zgodbo in temo, prebere značilen 

odlomek iz dela in pove, katera besedila so 

podobna izbranemu delu glede na prostor 

oziroma čas; napiše in pripoveduje (prebere) 

krajše poustvarjalno nadaljevanje odlomka, 

in s tem izrazi osebno vrednotenje besedila. 


Endejevi pripovedi Čarobni napoj. 

• Ljudska pravljica 


natančno določi temo govornega nastopa 

(predstavitev pravljice, nadaljevanje pravljice, 

narobe pravljica, lastna pravljica) in pove, kaj 

je značilno za izbrano vrsto; 

o predstavi obsežnejšo knjižno zbirko ljudskih 

pravljic oziroma besedila, ki jih je zbral ob 

pogovoru s starejšimi pripovedovalci pravljic, 

oziroma pripoveduje lastno pravljico po 

ljudskem vzorcu – pri nadaljevanju pravljice in 

narobe pravljici s svojo poustvarjalnostjo izrazi 

tudi razumevanje in vrednotenje izhodiščnih 

besedil; 

o ob izbranem besedilu (iz zbirke) natančno 

predstavi oziroma upošteva pravljične prvine 

(začetek, konec, osebe, prepovedi in prerokbe, 

števila ponavljanja ipd.), pri tem uporablja 

pravljični ton, lahko pa tudi pripomočke (npr. 

lutke, slikovno gradivo). 


Jurčičevi pripovedi Zakrpana Višnja Gora, raztrgani 

Žužemberk (Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega 

izročila), poustvarjalni govorni nastop pa omogoča 

odlomek iz narobe pravljice Potepuh in nočna lučka 

Svetlane Makarovič. 

• Sodobna pravljica (fantastična pripoved) 



(predstavitev sodobne pravljice, »moja« 

sodobna pravljica) ter pove, kaj je značilno 

za izbrano vrsto in kdo je besedilo napisal 

(ilustriral), ustvarjalca na kratko predstavi 

(npr. na podlagi v šoli obravnavanih del); 

o predstavi obsežnejšo sodobno pravljico 

(fantastično pripoved), v kateri je dogajanje 

razpeto med realni in domišljijski svet, ter 

pojasni razlog, zakaj pride v zgodbi do 

potovanja v domišljijo – pri lastni sodobni 

pravljici to predstavi v uvodnem delu (pred 

branjem poustvarjalnega besedila); 

o prebere značilen odlomek in ga poveže s 

celotnim delom, v sklepnem delu pove, katera 

(obravnavana) dela so po zgradbi oziroma 

vsebini podobna izbrani/poustvarjeni sodobni 

pravljici in zakaj, izrazi svoje vrednotenje te 

književne vrste (zakaj so mu take pripovedi 

všeč ipd.). 

Tema je v šestem berilu predlagana ob Deklevovi 

pripovedi Totalka odštekan dan ter Saint-Exupéryjevem 

Malem princu, poustvarjalni govorni nastop pa še ob 

fantastični pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrčna. 


• Realistična pripoved 



(predstavitev knjige, »moja« pripoved) in pove, 

kaj je značilno za izbrano vrsto – izbere lahko 

realistično ali trivialno pripoved – pove tudi, 

kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca 

na kratko predstavi (npr. na podlagi v šoli 

obravnavanih del); 

o predstavi obsežnejšo realistično pripoved 

(mladinsko povest, mladinski roman), 

predstavi glavne in stranske osebe, prostor 

in čas ter dogajanje in temo besedila (tudi pri 

poustvarjalnih besedilih); 

o prebere značilen odlomek in ga poveže s 

celotnim delom, pri poustvarjalnih besedilih 

pripoveduje lastno zgodbo (ob uporabi 

ponazoril, npr. ilustracij ali lutk), v sklepnem 

delu pove, katera (obravnavana) dela so po 

zgradbi oziroma vsebini podobna izbrani/ 

poustvarjeni sodobni pravljici in zakaj, izrazi 

svoje vrednotenje te književne vrste (zakaj so 

mu take pripovedi všeč ipd.). 


dveh Kästnerjevih besedilih (tj. Dvojčici ter Emil in 

detektivi). 

• Pesniški jezik 


predstavi izbrano pesniško zbirko, pove, kdo 

je avtor in kdo ilustrator, ustvarjalca na kratko 


del) ter navede razloge za izbor; 

o doživeto deklamira oziroma recitira nekaj 

značilnih pesmi, pri tem lahko uporablja 

pripomočke (npr. lutko), predstavi najbolj 

zanimive prvine pesniškega jezika (npr. 

nenavadne besede, rimo, dolžino kitic, 

nenavadne podobe ipd.) ter temo pesmi – pri 

poustvarjalnih besedilih pove svojo pesem in 

jo primerja s pesmimi izbranega ustvarjalca; 

o v sklepnem delu pove, katera (obravnavana) 

dela so po zgradbi oziroma vsebini podobna 

izbrani/poustvarjeni pesmi in zakaj, izrazi 

svoje vrednotenje te književne vrste (zakaj so 

mu take pesmi všeč ipd.). 


Novakovi pesmi Kako rastejo stvari, poustvarjalni 

govorni nastop pa je mogoče izvesti ob temi Pesniški 

svet Bine Štampe Žmavc, ki spremlja njena Zrnca 

sonca. 

• Knjiga in … 


predstavi književno delo in film/predstavo/ 

risanko, ki ju bo primerjal, označi vrsto 

besedila (npr. sodobna pravljica, pripoved o 

resničnem življenju, kriminalka ipd.) ter pove, 

kdo je avtor besedila, ustvarjalca na kratko 


del); 

o pove, zakaj je izbral prav to književno delo, na 

kratko predstavi zgodbo oziroma dogajanje, 

dogajalni prostor in čas, književne osebe in 

temo; 

o predstavi film/predstavo/risanko (tudi 

s slikovnim gradivom oziroma krajšim 

posnetkom) in pove, v čem se razlikuje od 

knjižne predloge, izrazi svoje vrednotenje 

obojega in utemelji, zakaj mu je/ni bilo všeč. 


odlomku iz pripovedi Henryja Gilberta Robin Hood. 

• Uprizoritev besedila v razredu 


označi vrsto besedila (npr. zbirka pesmi, 

ljudska ali sodobna pravljica, gledališka 

oziroma lutkovna igra) in pove, kdo je avtor 

besedila, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. 

na podlagi v šoli obravnavanih del); 

o pove, zakaj je izbral prav to delo, na kratko 

predstavi zgodbo oziroma dogajanje, 

dogajalni prostor in čas, književne osebe in 

temo, izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, 

zakaj mu je/ni bilo všeč; 

o pesemsko ali prozno besedilo pretvori v dramsko 

(npr. dramatizira pravljico) ter se besedilo nauči 

(oziroma improvizira), besedilo uprizori in pri 

tem uporablja lutke in druge pripomočke (npr. 

ilustracije, sceno, glasbeno spremljavo, kostume) 

– nastop se lahko izvede v paru. 

Tema je v šestem berilu predlagana ob odlomku 

iz besedila Katherine Paterson Most v Terabitijo (Velikanke 

in drugošolke); poustvarjalni govorni nastop pa omogoča 

odlomek iz Finžgarjeve-ga dela Pod svobodnim soncem 

(Pogajanje med Iztokom in Hilbudijem). 

V zvezi s kompleksnostjo oziroma 

obsežnostjo didaktičnega instrumentarija je treba 

poudariti naslednje: 

- naloge ob besedilu so nabor možnosti – ni nujno, 

da v razredu uporabimo prav vsa vprašanja, 

saj je marsikaj namenjenega tudi otrokovemu 

samostojnemu delu z besedilom (doma); 


- instrumentarij je smiselno dograjevati – 

naloge v berilu se torej lahko dopolnjujejo; 

- dejavnosti naj bodo čim bolj pestre – 

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila 

se povezujejo s poustvarjalnimi nalogami, 

navezavami na prejšnja literarnoestetska 

doživetja, s komentarji, ki aktualizirajo 

besedilo, ipd. Hkrati navajamo mlade bralce 

na obisk knjigarn in knjižnic ter branje 

povezujemo s svetom računalnikov, medijev, 

svetovnega spleta, otroških filmov, revij in 

časopisov. 

velja temeljno pravilo: berilo ni namenjeno zgolj 

urjenju tehnike branja. To pomeni, da besedil, 

ki otrokom očitno povzročajo bralne težave, ne 

obravnavamo tako, da bi jih otroci najprej samostojno 

tiho ali glasno brali v razredu. Za spontano otroško 

doživljanje besedila in privzgajanje bralne kulture, 

tj. veselja do branja, je slabo, če pouk književnosti 

spremenimo v »bralno telovadnico«. Če je očitno, da 

kakega besedila otroci še ne morejo brati samostojno, 

jim ga pripovedujmo ali glasno preberimo. Morda 

bo čas za ponovno branje, tokrat samostojno, šele 

na koncu leta ... 

Kako obravnavati odlomke in dolga besedila 

Odlomek je poseben književnodidaktični 

problem, saj je iztrgan iz celote dela; zato se v 

književni didaktiki mestoma pojavljajo celo predlogi, 

naj odlomkov ne bi vključevali v učbenike. Po drugi 

strani pa je prav odlomek odlična motivacija za 

branje celovitega besedila oziroma za razvijanje 

bralnih zmožnosti: otrok lahko pove predzgodbo ali 

nadaljevanje, svoje napovedi primerja z napovedmi 

sošolcev, učitelj s predzgodbo usmeri pozornost 

otrok na branje besedila v berilu ipd. Hkrati so 

odlomki priložnost za sodelovanje s knjižnico 

(Knjižnica, prihajamo!), za pripravo projektov (npr. 

predstavitev avtorja ob plakatu – kar lahko poteka 

tudi kot učenčev samostojni govorni nastop) ter za 

povezovanje pouka književnosti z gibanjem Bralna 

značka; otrok si za bralno značko izbere besedilo, s 

katerim se je pri pouku seznanil prek odlomka. 

Dolga celovita besedila in odlomki, 

namenjeni samostojnemu branju otrok (npr. 

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja, Mate Dolenc: 

Strupena Brigita) je mogoče obravnavati, saj otroci 

že obvladajo osnovno tehniko branja. Kljub temu 

jim branje obsežnih in vsebinsko zapletenih besedil 

zaradi upada koncentracije še lahko povzroča 

preglavice. Za skupno branje takih besedil v razredu 

je mogoče uporabiti več poti: 

- bralni mozaik: besedilo razdelimo na manjše 

dele, bralec se pripravi na branje lastnega 

delčka celote, sledi branju sošolca, glasno 

bere in znova sledi branju; 

- branje v nadaljevanjih: daljše besedilo 

beremo zaporedoma več dni (lahko tudi s 

premori), pred branjem ponovimo vsebino že 

prebranega; 

- branje »jutri skupaj«: spodbudimo otroke, da 

daljše besedilo preberejo sami doma (tudi 

s starši), v šoli nato besedilo berejo otroci 

skupaj. 

Pri branju vseh, še posebno dolgih besedil, 


2. 

Sledi do KOMUNIKACIJSKI 

davnih 

dni 

POUK KNJIŽEVNOSTI 

IN FAZE ŠOLSKE INTERPRETACIJE 

BESEDILA 

Pripravil 

Igor Saksida 

Kaj je komunikacijski pouk književnosti 

Komunikacijski pouk književnosti v nasprotju 

s tradicionalnim poudarja predvsem 

dialoškost kot temeljno načelo »srečevanja« bralca 

in besedila. To načelo izhaja iz spoznanja, da je užitek 

branja predvsem užitek dialoga: 

- med besedilom in bralcem, 

- med bralci o besedilu. 

Za komunikacijski pouk je bistveno, da bralcu 

omogočimo njegovo osebno »videnje« besedila: 

otrok ima v okviru komunikacijskega pouka 

možnost, da na podlagi svojih izkušenj, interesov, 

že prebranih ali poslušanih besedil zgradi lasten 

besedilni svet. Ta svet mu pomeni način preseganja 

spoznavnih omejitev, ki izhajajo iz zunajliterarne 

stvarnosti: ob branju doživi nekaj novega, izzivalnega; 

nekaj, kar lahko spremeni njegovo dojemanje 

sveta. Vstopi v svet, kjer veljajo zakoni njegovih 

želja in v katerem je kot bralec zmožen soustvarjati 

besedilo. – Ob tem doživlja umetniškost 

književnosti, tj. hkratnost treh funkcij: 

- spoznavne: književnost prek tematike bralcu 

»razlaga« realnost, ponuja mu drugačna 

videnja znanega ali le spoznanje, da realni 

(»razumljivi in razložljivi«) svet ni edini možni 

svet; 

- etične: književnost je polje, v katerem se pojavi in 

dejanja kažejo kot pozitivna oziroma negativna; 

tako književnost »drži zrcalo« sodobnemu svetu 

in njegovim vrednotam, v sodobni mladinski 

književnosti še posebno izrazito s problemskimi 

temami. Izrazita etična polarizacija oseb (dobre 

in slabe) je značilna tudi za ljudsko in klasično 

avtorsko pravljico, v katerih se kažeta dve 

izrazito vrednostno zaznamovani temi: 

- » najmanjši je najpomembnejši«: nepomembnih 

stvari ni, tudi najmanjše in najbolj krhko, 

nedolžno bitje lahko bistveno pripomore 

k razrešitvi na videz nerešljive situacije 

ali postane »glavni junak« zgodbe (tudi v 

satirični pravljici Hansa Christiana Andersena 

Cesarjeva nova oblačila); 

- » dobro srce vedno premaga vse hudo«: značilna 

pravljična tema, ki posredno sporoča, 

da moč, ugled, bogastvo zlahka premaga 

plemenito srce in da je dobri junak na koncu 

zmagovalec – tako tudi npr. v fantastični 

pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrčna; 

- estetske: književnost vzbuja občutje lepega. 

Rezultat takega branja je literarnoestetsko 

doživetje, kar je hkrati tudi osnovni cilj pouka 

književnosti. Komunikacijski pouk ob tem temeljnem 

cilju branju ne predpisuje nobenih dodatnih: branje 

književnosti torej ni in ne sme biti sredstvo za 

moralno, narodno ali državljansko vzgojo, pa tudi 

ne motivacija za spoznavanje pri drugih predmetih. 

Posebno vlogo v okviru komunikacijskega 

pouka ima tudi književno znanje. Opredeljeno 

je kot sredstvo za globlje dojemanje besedila, 

pridobivanje podatkov iz teorije in zgodovine 

književnosti pa nikakor ni poglavitni cilj sodobnega 

pouka književnosti. Ni torej bistveno, koliko definicij 

ali avtorjev pozna mladi bralec, pač pa, kako in 

do katere mere je zmožen vstopati v ustvarjalni 

dialog z besedilom. Dialog pa je tudi temeljni 

pojem sodobnega pouka. Mladi bralci se torej 

»pogovarjajo«: 

- z besedilom: svoja pričakovanja, interese, 

predstave »soočajo« s svetom, ki ga je ustvaril 

avtor; 

- z vrstniki: isto vsebinsko prvino je mogoče 


doživeti na različne načine – odtod tudi 

možnost različnih razlag istega besedila; 

- z odraslim: ustvarjalni dialog v razredu – med 

učiteljico in učenci – se lahko dopolnjuje tudi 

doma, v pogovoru s starši. 

Zdi se, da je komunikacijski pouk zanimiv tudi 

za odrasle, in sicer zato, ker dovoljuje, da otroci 

odraslega presenečajo s svojimi literarnoestetskimi 

doživetji. Učiteljica torej ni več tista, ki najbolje 

ve, kako je treba brati in razumeti besedilo – je 

ustvarjalni odrasli, ki skupaj z otroki odkriva zastrte 

pomenske odtenke besedila. Res je, da je tak pouk 

bolj nepredvidljiv kot tradicionalen – toda res je 

tudi, da je za učitelja bolj privlačen, saj lahko mladi 

bralci tudi njemu v sproščenem dialogu povedo 

nekaj novega. 

Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom 

književnosti 

Če usvajanje pojmov, definicij in podatkov 

ni bistveni cilj – kaj torej razvija sodobni pouk 

književnosti Psihologija branja v zvezi z razvijanjem 

bralnih sposobnosti opredeljuje bralne strategije – 

to so miselni procesi, ki sooblikujejo razumevanje 

besedila. 

Bralnih strategij je več, razvrščajo pa se v tri 

osrednje skupine: strategije pred in med branjem 

ter po njem. 

Strategije pred branjem so namenjene 

vzpostavljanju ustrezne miselne sheme za 

sprejemanje književnosti: gre za aktiviranje 

predznanja in bralčevih pričakovanj, ki se 

povezujejo z branjem leposlovja. Berilo v uvodnih 

nagovorih oziroma spodbudah nakazuje možnosti 

za razvijanje predbralnih strategij: Saj si slišal(a) za 

resnične mesojede rastline Si gledal(a) kakšno filmsko 

grozljivko, v kateri so velikanske rastline ali živali 

ustrahovale svojo okolico (Bogdan Novak: Zelena 

pošast.) – Kaj je v daljavi Kaj je tam onstran Tako se 

sprašuje pesnica Neža Maurer. In takšna vprašanja si 

zastavljajo tudi drugi pesniki in pisatelji … Opazujejo 

svet – travnike, barve listov, drevesa, gore v daljavi, 

nebo … Poslušajo zvoke, glasove – žvrgolenje ptic, 

čebljanje otrok, šumenje reke … Se v mislih selijo v 

neskončne prostore vesolja, v tišino oceanov, z oblaki 

potujejo čez rob sveta … Pesem pa lahko tudi tebe, ki 

bereš te vrstice, na svojih krilih ponese po njihovi sledi. 

Greš pogledat, kaj je v daljavi (Neža Maurer: Onstran.) 

Ustrezna pot za razvijanje predbralnih strategij je 

tudi pripoved odraslega o lastnih »spominih« na 

literarnoestetsko doživetje. 

Strategije med branjem so povezane 

z bralnimi sposobnostmi oziroma razvijanjem 

zaznavanja, razumevanja in deloma tudi že 

vrednotenja umetnostnega besedila. Ko naslovnik 

pripravi ustrezno miselno shemo za sprejemanje 

besedila, se začne njegovo »srečevanje« z 

besedilnim svetom. To srečevanje poteka kot 

prekrivanje bralčevih pričakovanj in besedila kot 

množice pomenov in podob. Besedilo po mnenju 

sodobne recepcijske estetike in vede o mladem 

bralcu seveda nikoli ni »do konca napisano«; v njem 

je obilo »vrzeli«, nedoločnostnih mest, ki jih mora 

bralec zapolnjevati s svojimi predstavami oziroma 

graditi besedilno stvarnost na podlagi svojih 

sposobnosti razumevanja. Besedilni svet je mogoče 

razstaviti na več temeljnih prvin; prepoznavanje 

oziroma vzpostavljanje teh sestavin ter zaznavanje 

njihovih medsebojnih zvez lahko povezujemo s 

poslušalčevimi dejavnostmi med sprejemanjem 

besedila. 

1. Predstavljanje oziroma konkretizacija je bralna 

strategija, povezana z zmožnostjo bralčevega 

domišljijsko-čutnega predstavljanja oziroma 

doživljanja tistih sestavin besedila, ki bi jih v realnosti 

zaznaval s čutili. Te sestave natančno določa pojem 

besedilna slika; književnost namreč lahko ubesedi 

pojav, osebo, dogodek tako, da si bralec vse to živo 

predstavlja. Besedilnih slik je pet vrst: 

• vidne (podoba neznane dežele v pesmi 

Neže Maurer Onstran in podoba zvezdnega 

prahu v pesmi Bine Štampe Žmavc Vesolje); 

• slušne (Tone Pavček: Besede, take in 

drugačne – poslušanje besed, ki pokajo, 

pojo in se pačijo); 

• tipne (Milan Dekleva: Mehke snežinkaste 

pesniške race – muf, šal); 

• okusne (Tone Pavček: Besede, take in 

drugačne – jed nemogoča, Milan Dekleva: 

Mehke snežinkaste pesniške race – slastne 

pogače) in 

• vonjavne (Oton Župančič: Pomladni 

pozdrav – z vonjem, šumom vsa odeta). 

Opozoriti velja, da so besedilne slike 

izrazite tudi v nekaterih pripovednih besedilih 

(predstavljanje realističnega dogajalnega prostora 

– Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja) in da je v 

posameznem besedilu lahko povezanih tudi več 

besedilnih slik (tipne, vidne in slušne besedilne slike 

v pesmi Neže Maurer Zlati copati). 

2. Literarna oseba je prvina besedila, ki je po 

pomenu osrednja v celotnem osnovnošolskem 


doživljanju in razumevanju književnosti. Osebe 

v mladinski književnosti so raznolike: v prvem 

triletju v pripovednih besedilih prevladujejo tipične 

pravljične osebe (kralj, kraljična, princ; osebe iz 

živalskih pravljic, npr. medved), ki so praviloma 

enodimenzionalne: določa jih ena sama lastnost. V 

drugem (in še posebno v tretjem) triletju pa mladi 

bralci postopoma spoznavajo tudi kompleksne 

književne osebe, tj. osebe z več lastnostmi, ki so 

si lahko tudi v nasprotju; tipične pravljične osebe 

zamenjujejo otroške osebe z več lastnostmi in 

raznolikimi stališči (npr. Sherlock – Gerit Kopietz, Jörg 

Sommer: KLIK, Skrivnostna vila). Ta bralna strategija 

se povezuje s konkretizacijo, saj si bralec književno 

osebo najprej predstavlja, se nato z njo identificira 

in vrednoti njeno ravnanje. Zaznavanje književne 

osebe ter razumevanje in vrednotenje njenega 

ravnanja v berilu Sledi do davnih dni razvijajo naloge, 

ki bralca spodbujajo, da 

- prepoznava, poimenuje in opisuje osebe 

(odkritje detektivov – Leopold Suhodolčan: 

Stopinje po zraku), razmišlja o subjektivnih 

predstavah (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti 

pa vame) ter osebe primerja (Mate Dolenc: 

Strupena Brigita, Dekle in ženin, črnska 

ljudska); 

- opazuje njihove lastnosti (»odločitev« v 

odlomku iz Malove pripovedi Roki Rok) in 

jih razvršča v skupine (Slavko Pregl: Geniji v 

dolgih hlačah), sestavi »osebno izkaznico« 

književnih oseb (Henry Gilbert: Robin Hood); 

- opazuje njihov govor (Alenka Goljevšček: 

Gornastenisedimuha), njihova stališča 

(razpoloženje – Leopold Suhodolčan: 

Stopinje po zraku) in možnosti 

sporazumevanja med njimi (Slavko Pregl: 

Geniji v dolgih hlačah); 

- prepoznava in opisuje tipe oseb (detektivi – 

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku); 

- 

osebe povezuje z lastnim izkušenjskim 

svetom (identifikacija s književno osebo – 

bralčevo stališče do junaštva in branja kot 

potovanja v pravljični svet – Tone Pavček: 

Junak). 

3. Razumevanje zgodbe kot bralna strategija bralcu 

omogoča, da dojame povezanost posameznih 

dogodkov v besedilu. Berilo v zvezi s to strategijo 

ponuja naslednje dejavnosti: 

- razumevanje zaporedja dogodkov (Janez 

Trdina: Rajska ptica), razumevanje dogajanja 

in izdelava dogajalnega traku (Žabji cesar, 

južnokitajska ljudska pravljica), 

- razumevanje književne osebe in zgodbe 

- 

- 

(Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame), 

napovedovanje zgodbe (Bogdan Novak: 

Zelena pošast – teorije), 

opazovanje književnega dogajanja glede na 

realističnost oziroma fantastičnost zgodbe 

(Mate Dolenc: Strupena Brigita). 

4. Razumevanje teme je pomembna, vendar ne 

edina bralna strategija. V 6. razredu je v skladu z 

učnim načrtom primerno obravnavati besedila, ki 

prikazujejo odraščanje, domišljijsko stvarnost in 

ustvarjalnost. Odraščanje in vrstništvo je v tem 

razredu prikazano kot junaštvo, npr. kot zamenjava 

vlog med najstnikom in odraslim (Tone Pavček: 

Odrastež) ali v povezavi z ljubezensko temo (Vinko 

Möderndorfer: Ljubezen), vendar pa se v tej obsežni 

tematiki kaže tudi že preplet bolj kompleksnih 

sporočil, npr. tistih, ki nakazujejo minljivost življenja 

(Bina Štampe Žmavc: Vesolje, Oton Župančič: 

Pomladni pozdrav). S tem tematske značilnosti 

mladinske književnosti – predvsem poezije – 

razširja: otroški, najstniški zorni kot dojemanja 

sveta se dopolnjuje z »odraslim« občutenjem 

lepote in minljivosti mladosti, s tem pa se ustvarja 

svojevrstna komunikacija med mladim bralcem in 

književnim ustvarjalcem. Tematika dojemanja sveta 

kot pustolovščine/skrivnosti odseva v besedilih 

Toneta Pavčka Junak ter Ferija Lainščka Mesta – v 

obeh pesmih je prepoznavno potovanje v čarobni 

svet, ki je lahko nekoliko strašljiv (v podobi pošasti 

iz Ajdovske jame) ali pa lirski (škrat Sanjavec in polna 

luna). Tema ustvarjalnosti se neposredno kaže v 

besedilih Milana Dekleve Mehke snežinkaste pesniške 

race in Nika Grafenauerja Poezija – ustvarjalna igra 

je v teh pesmih tako tema kot način oblikovanja 

besedila. 

Bistveno je, da mladi bralci oblikujejo 

svoje stališče do sporočila besedila (Milan 

Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race – različna 

razumevanja pesmi, Stjepan Jakševac: Junak v 

razredu – pismo »kanalij«) ter da se njegovi definiciji 

približujejo postopno (Antoine de Saint-Exupéry: 

Mali princ), če pa je le mogoče, poiščejo temo 

samostojno (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari). 

Še zlasti pa velja upoštevati dejstvo, da je veliko 

mladinskih besedil, predvsem sodobnih, mogoče 

razumeti na več načinov in da torej tudi mladi bralci 

v njih lahko razberejo zelo različne teme, kar še 

posebno velja za razumevanje tematike mladinske 

poezije oziroma branja/ustvarjanja kot nelogičnega, 

a vendarle privlačnega domišljijskega potovanja 

(Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne 

ribe). 


5. Zaznavanje in razumevanje strukture 

(oziroma forme) besedila kot bralna strategija 

pomeni predvsem prepoznavanje književnih zvrsti 

ter njihovih jezikovnih in slogovnih značilnosti. Učni 

načrt to bralno strategijo oziroma prvine, na katerih 

temelji, razčlenjuje zelo podrobno, saj posamezne 

prvine razvršča v razdelke o književnih zvrsteh in 

vrstah, in sicer ob vseh štirih dejavnostih: 

- ob poeziji podrobno predstavlja prvine 

zvočne, likovne, pomenske in besednozvezne 

inovativnosti pesniškega jezika, 

- ob prozi pojasnjuje strukturo pravljic, 

realistične in fantastične pripovedi, 

- ob dramatiki poudarja uprizorljivost kot 

temeljno značilnost te zvrsti: dramsko 

besedilo je »skrita« predstava. 

Mladi bralci ob izbranih besedilih v berilu Sledi do 

davnih dni razvijajo bralno strategijo razumevanja 

strukture besedila tako, da 

- iščejo v besedilu rime (Miroslav Košuta: Barve 

dreves, Tone Pavček: Besede, take in drugačne) 

oziroma opazujejo besede, ki so skrite v 

drugih besedah (Bina Štampe Žmavc: Slike in 

pike), 

- razumejo igro s stalno besedno zvezo 

(Niko Grafenauer: Ušesa) in z nenavadnimi 

besednimi zvezami (Milan Dekleva: V ogledalih 

živijo oranžne zračne ribe), 

- razumejo metaforiko nenavadnih besednih 

zvez (Niko Grafenauer: Ušesa, Ksenija Šoster 

Olmer: Roža v puščavi), 

- opazujejo likovnost oziroma pravopisne 

posebnosti pesmi (Boris A. Novak: Kako 

rastejo stvari), 

- 

- 

opazujejo slogovno zaznamovane besede, 

npr. »starinske« besede (Oton Župančič: 

Pomladni pozdrav – odeta, pojo), 

prepoznavajo značilne pravljične motive 

(dopolnjevanje preglednice – Jaguar in 

kirkinčo, argentinska ljudska), povezujejo 

značilnosti pravljice in grozljivke (Svetlana 

Makarovič: Potepuh in nočna lučka) ter 

spoznavajo pripovedni ton pravljice (Josip 

Jurčič: Zakrpana Višnja Gora, raztrgani 

Žužemberk), 

- razlagajo naslov (Milan Dekleva: Mehke 

snežinkaste pesniške race – razlaga osrednje, 

naslovne, besedne zveze; Franjo Frančič: 

Pravljica o svobodi – pravljica). 

6. Bralna strategija zaznavanja perspektive in 

fokalizacije omogoča bralcu dojemanje zornega 

kota pripovedovanja (perspektiva) ter opazovanje 

dogajanja (fokalizacija). Zaznavanje različnih 

perspektiv omogoča tudi vzgojo za tolerantnost 

– sprejeti pogled drugega ter drugačno videnje in 

vrednotenje istega je tesno povezano z etičnimi 

razsežnostmi književnega besedila. Opazovanje 

perspektive književne osebe (kako oseba vidi, 

razla-ga, vrednoti dogajanje) ter pripovedovalca 

(predvsem starostno pogojenega) je priložnost za 

preoblikovanje besedila v dejavnosti poustvarjalnega 

pisanja (pisanje s perspektive različnih književnih 

oseb). Opazovanje različnosti perspektiv se v 6. razredu 

postopoma bliža osrednjim literarnoteoretičnim 

pojmovanjem, predvsem kategoriji pripovedovalca: 

tako razlikovanje prvoosebnega in tretjeosebnega 

pripovedovalca pojasnjuje obravnava odlomka iz 

dela Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist. 

Perspektivo in fokalizacijo je mogoče opazovati 

tudi ob podobi lirskega subjekta, tako npr. v pesmi 

Pomladni pozdrav Otona Župančiča, ali ob pravljičnih 

besedilih (Oscar Wilde: Srečni kraljevič). 

Očitno je, da se bralne strategije, tako kot 

tudi prvine umetnostnega besedila, med seboj 

prepletajo in dopolnjujejo. Glede na značilnosti 

izbranega besedila ter zanimanje mladih bralcev 

se učitelj na podlagi poznavanja bralnih strategij, 

učnega načrta, izkušenj in časovnih okvirjev odloča, 

katerim strategijam bo dal prednost pri skupnem 

branju besedil v razredu – jasno je namreč, da 

tako kot pri ciljih tudi ob razvijanju strategij velja 

upoštevati načelo manj je več: vseh strategij ob 

izbranem odlomku ali pesmi ni mogoče razvijati, 

pač pa jih je smiselno nekaj izbrati in tem posvetiti 

dovolj časa ter različnih dialoških dejavnosti. 

Strategije po branju so usmerjene v 

soočanje bralčevih pričakovanj in besedilnega 

sveta, ki je v njegovi zavesti nastajal med branjem. 

Književna didaktika s tem v zvezi piše o zmožnostih 

za vrednotenje besedila oziroma o zmožnosti za 

interpretacijo besedila na podlagi celovitega odziva. 

Že v drugem triletju bi tako v strategije po branju 

sodilo opredeljevanje prepričljivosti prebranega 

dela (Ali ti je besedilo všeč). Možnosti za predstavitev 

stališča do dela so seveda še izdelava plakata o 

delu/ustvarjalcu ali predstavitev značilnega žanra 

(popoldne angleških pravljic), v novem berilu pa 

strategije po branju razvijajo tudi 

• navezave na knjižnico, knjižne zbirke 

in druga dela istega avtorja, priprava 

govornega nastopa (Milan Dekleva: Mehke 

snežinkaste pesniške race); 

• spodbude za skupno branje in pogovor o 

prebranem (Svetlana Makarovič: Potepuh in 

nočna lučka); 


• predlogi za ustvarjalne nadgraditve, npr. 

za improvizacijo (Slavko Pregl: Geniji v 

dolgih hlačah – nadaljevanje odlomka), 

dramatizacijo (Michael Ende: Čarobni napoj), 

lutkovne dejavnosti (Katherine Paterson: 

Most v Terabitijo, Franjo Frančič: Pravljica 

o svobodi) ali za drugačne »uprizoritve« 

besedila (glasno branje, zvoki – Alenka 

Goljevšček: Gornastenisedimuha); 

• ilustriranje pesmi (Milan Dekleva: V ogledalih 

živijo oranžne zračne ribe); 

• primerjave besedil (Bina Štampe Žmavc: 

Vesolje) – starejšega besedila (predloge) in 

njegove sodobnejše predelave (Fran Levstik 

– Miki Muster: Martin Krpan); 

• primerjanje oziroma povezovanje literarnega 

besedila z (mladinskim) filmom (Henry 

Gilbert: Robin Hood), risanko (Aladin in 

njegova čudežna svetilka, arabska ljudska) ali 

gledališko predstavo (Fran Saleški Finžgar, 

Dejan Sarič: Pod svobodnim soncem) ter 

spletom (Astrid Lindgren: Detektivski mojster 

Blomkvist); 

• predvidevanje nadaljevanja zgodbe (Erich 

Kästner: Emil in detektivi); 

• pisanje besedila po vzoru z upoštevanjem 

teme, ki je nakazana v njem (Niko Grafenauer: 

Ušesa – igra z besednimi zvezami); 

• oblikovanje navodil za pisanje značilne 

besedilne vrste, npr. spominske pripovedi 

(Oton Župančič: Pomladni pozdrav), haikuja 

(Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca) ali 

pravljice oziroma pripovedke (Deklica z 

morja, grška ljudska) ter preoblikovanje vrste 

(pravljična grozljivka – Svetlana Makarovič: 

Potepuh in nočna lučka); 

• tvorjenje metaforičnih besednih zvez in 

besednega asociograma (Tone Pavček: 

Besede, take in drugačne – plakat in seznam); 

• zbiranje/spoznavanje ljudskega izročila (Tone 

Pavček: Junak); 

• posnemanje značilnega pesniškega jezika 

(Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške 

race – povezovanje besed v nenavadne 

zveze); 

• spoznavanje del obravnavanega avtorja 

(knjižnična vzgoja) ter branje zbirke pravljic 

kot »podajanke« (Tisoč in ena noč); 

• branje s spreminjanjem perspektive (Stjepan 

Jakševac: Junak v razredu – pisanje pesmi o 

Deklici Prvi); 

• pisanje domišljijskega dnevnika književne 

osebe (Tone Pavček: Odrastež, Mark Twain: 

Prigode Toma Sawyerja); 

• aktualizacija besedila: pogovor o ljubezni 

in njenih definicijah (Niko Grafenauer: 

Ljubezen); 

• spoznavanje osrednjih kulturnih dogodkov 

(mednarodni dan knjig za otroke – Hans 

Christian Andersen: Cesarjeva nova 

oblačila) in osrednjih mladinskih knjižnih 

zbirk (Andersenovi nagrajenci – Katherine 

Paterson: Most v Terabitijo). 

Zaporedje faz šolske interpretacije besedil 

Kako bere odrasli, kadar dela z mladimi 

bralci Nekateri na to vprašanje odgovorijo takole: 

Bere naj tako kot otrok, vanj naj se čim bolj vživi, zato 

da bo lahko otrokom čim bolj ustrezno »posredoval« 

besedilo. Toda to stališče je napačno, saj odraslemu 

onemogoča, da bi besedilo doživel po svoje – do tega 

pa ima vsak bralec navsezadnje pravico. Odrasli torej 

mora najprej brati »po svoje«: pustiti besedilu, da se 

poveže z njegovim izkustvenim svetom, šele nato pa 

isto besedilo – a seveda drugače – prebrati z otroki. 

Tako pot književna didaktika imenuje učiteljevo 

strokovno branje mladinskega besedila, opisuje 

pa tudi pet korakov takega branja: 

1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

branje odraslega in lastno razumevanje 

besedila, 

predvidevanje hipotetične otroške recepcije, 

strokovna priprava z razčlembo besedila, 

postavitev cilja, 

izbira metod spoznavanja in poučevanja. 

1. Branje odraslega in na otroka povsem 

nevezano razumevanje besedila je izhodišče šolske 

interpretacije; če odrasli ne zna/zmore vzpostaviti 

osebnega razumevanja mladinskega dela, potem je 

verjetno, da bo tudi njegovo branje s skupino otrok 

zapadlo v šablono ali bo ostalo površinsko, nedoživeto 

oziroma bo shematično. Zato se tudi odrasli 

bralec ob mladinskem besedilu mora spraševati, kaj 

vse mu lahko le-to »pove« – in prav neverjetno je, 

kaj vse je mogoče izluščiti iz npr. na videz preproste, 

nonsensne pesmi Milana Dekleve V ogledalih živijo 

oranžne zračne ribe! Pesem najprej in predvsem 

vzpostavlja presenetljivo domišljijsko stvarnost, 

ki jo tvorijo neverjetne podobe (besedilne slike) 

nenavadnih oranžnih zračnih rib iz ogledal: te podobe 

izhajajo iz nonsensnih besednih zvez – ribe so hkrati 

oranžne in hkrati zračne, torej barvite in prozorne, 

»breztežne«. Niso take tudi sanje, sanjarjenje in 

grozdi asociacij in pomenov, ki jih vzbuja sleherna 

inovativna pesem Ni torej pesem izstop iz sivega 

vsakdanjika in hkrati vstop v svet, ki razumsko nikoli 


ni povsem dojemljiv, a je prav zato privlačen In kaj 

pomeni, da ribe potujejo Ni tudi pesem potovanje k 

bralcu, ni ustvarjalno branje poezije njeno izročanje 

bralčevi domišljiji Bralca bi lahko v tej zvezi 

»ponazarjali« piloti, ki jih srečujejo domišljijske ribe: 

ti so morebiti utrujeni od vsakodnevnih nalog in 

vlog, zato so njihove misli včasih oblačne – in piloti 

se osvobodijo tesnobe in pritiska vsakdanjika šele, 

ko se jim v mislih pojavi bleščeči zvezdni prah. Kaj pa 

pomeni, da držijo piloti ribe nežno v rokah Ni to tudi 

napoved posebnega branja poezije, takega, ki se 

vsega ne trudi razložiti in razumeti – in tako v celoti 

»obvladati« Nas tako branje ne vodi do misli, ki jo je 

pred sto leti zapisal Janko Bezjak, tj. do priporočila, 

da je treba poezijo »nežno prijemati kakor metulja, 

sicer mu snamemo prah, ki se leskeče na njegovih 

perutih« – A to še ni vse! Pred leti mi je študent 

Pedagoške fakultete v Ljubljani povedal tudi čisto 

svoje razumevanje te pesmi: oranžne zračne ribe so 

metafora za stevardese, ki so nenehno pred ogledali 

– in seveda srečujejo letala in pilote, tem pa zaradi 

svoje zapeljivosti v misli nasujejo zvezdni prah. Od 

tod kolega ni bil daleč do odgovora na vprašanje, 

kaj pomeni, da piloti zvabijo ribe v zrcalne kabine in 

zakaj jim brezkončna pot nenadoma mine ... Tovrstna 

sporočilnost morda res ni dostopna mlademu 

bralcu; res pa je, da se tako prebrana pesem razkriva 

predvsem odraslim, jih očara, preseneti, spodbudi 

k dialogu. Ob tem pa je vendarle vsaj verjetno, da 

lahko tako, neposredno odraslo in »nepootročeno« 

razumevanje, če le ni predstavljeno kot avtoritativno 

mnenje o prebranem, pritegne tudi mladega 

bralca. 

2. Predvidevanje hipotetične otroške 

oziroma najstniške recepcije ni le branje »skozi 

oči otrok«, torej prilagoditev sporočilnosti besedila 

njihovim bralnim zmožnostim, ampak predvsem 

konkreten odgovor na vprašanje, v čem bi bilo 

določeno besedilo zanje zanimivo oziroma 

relevantno. Če je v središču šolske interpretacije prav 

otroško ali najstniško doživljanje besedila, potem 

je jasno, da razmislek o povezovanju tematskega 

»potenciala« izbranega besedila in bralnih izkušenj 

ter pričakovanj mladega bralca ne more biti le 

obrobno vprašanje. Predvidevanje recepcije je 

domena posameznega učitelja, ki edini ve, kako 

bodo otroci izbrano besedilo zares sprejeli glede 

na okoliščine, ki vplivajo na šolsko interpretacijo 

književnosti. Pri tem se je zlasti ob ključnih prvinah 

smiselno vprašati, katera konkretna in prevladujoča 

prvina v besedilu »nagovarja« mladega bralca, tj. 

kaj v besedilu najbolj izrazito pritegne bralčevo 

pozornost. Odgovori so – pač glede na značilnosti 

posameznega besedila – lahko zelo različni: besedilo 

je zanimivo zaradi napete zgodbe (Bogdan Novak: 

Zelena pošast), prevladujočega razpoloženja, npr. 

komičnosti (Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja), 

nenavadnih književnih oseb in fantastične besedilne 

realnosti (Feri Lainšček: Velecirkus Argo), očitnega 

problema, npr. vprašanja posameznikove svobode 

(Franjo Frančič: Pravljica o svobodi), preobražanja 

vzorca, npr. pravljične inovacije (Svetlana 

Makarovič: Potepuh in nočna lučka), ipd. Ob teh 

povsem nazornih sestavinah književnega besedila 

se učitelj ne sprašuje zgolj po njihovi primernosti 

glede na stopnjo bralnega razvoja, ampak tudi o 

tem, kako bodo besedilo razumeli sodobni mladi 

bralci. Tovrstne odgovore pa prinesejo predvsem 

pedagoške izkušnje oziroma odzivi prejšnjih 

generacij na izbrana leposlovna besedila. 

3. Strokovna priprava pomeni razčlembo 

določenega dela, ki jo opravi učitelj samostojno ali z 

uporabo strokovne literature – v tej fazi na podlagi 

prvotnega lastnega doživetja in predvidenega 

sprejemanja mladih bralcev izbere tiste značilne 

prvine besedila, ki bodo osnova za skupno 

analizo besedila v razredu. Razčlemba besedila 

poteka po naslednjem postopku: 

- določitev teme besedila – izkušnje kažejo, 

da je to najtežji, najbolj izmuzljiv del priprave; 

če namreč »ne uganemo« teme, potem je vse 

ostalo na trhlih temeljih; 

- iskanje osrednje besede: gre za besedo 

ali zvezo besed, ki je bistvena za sporočilo 

– največkrat »povzema« vsebino oziroma 

temo; 

- določitev bistvenih prvin za razvijanje 

bralnih zmožnosti, izbira bralnih strategij; 

- 

predvidevanje možnosti za aktualizacijo 

besedila: kako pesem, pripoved ali igro 

povezati s predstavnim svetom otroka, 

razvijanje poustvarjalnih odzivov, oblikovanje 

nalog za poglabljanje doživetja besedila. 

Tudi v tej fazi se razčlemba besedila nikakor ne sme 

podrejati zunanjim dejavnikom, npr. tematskim 

sklopom z drugih področij. Edina prava podlaga za 

ustvarjalen književni pouk so razvijajoče se bralne 

strategije, ki jih kot dejavnosti opredeljuje veljavni 

učni načrt. 

4. Postavitev cilja je faza, v kateri se učitelj 

odloči, katere cilje iz učnega načrta bo realiziral in s 

katerimi dejavnostmi. Cilji naj bodo zastavljeni čim 

bolj konkretno, npr. »prepoznajo zgradbo dramskega 

besedila Alenke Goljevšček: Gornastenisedimuha 


– oznaka osebe (Berislav) in njegovega govora 

(navdušeno), oznaka prostora (Ropotanje stolov, 

hreščanje lesa.)«. Cilje, zapisane v učnem načrtu, 

je torej treba povezati z vsebino besedila in jih v 

lastni pripravi čim bolj konkretizirati – nekatere 

možnosti take konkretizacije prinašajo tudi zgledi 

šolskih interpretacij v tem priročniku. Zapis oziroma 

postavitev cilja določata še dve načeli: 

- smiselno je izbrati za besedilo značilne cilje in 

se izogibati preobsežnemu navajanju ciljev, 

- upoštevati je treba raznolikost dejavnosti: 

določanje rime ali štetje kitic ob vsaki prebrani 

pesmi, izpisovanje lastnosti književnih oseb 

ob vsaki pripovedi in lutkovne dejavnosti 

ob vsaki igri bi pouk kaj kmalu privedli do 

enoličnosti in nezanimivosti. 

oblik upoštevamo načelo pestrosti in raznolikosti 

dejavnosti, tovrstne motivacijske oblike pa lahko 

uporabljamo tudi v fazi novih nalog (kot poglabljanje 

doživljanja besedila). Podrobne uvodne motivacije 

bodo prikazane ob posameznih besedilih v drugem 

delu priročnika (Primeri šolskih interpretacij), zato tu 

podajam le preglednico oblik uvodne motivacije. 

5. Razmisliti je treba tudi o izbiri metod: 

načeloma velja, da so primerne predvsem tiste 

metode, ki omogočajo ustvarjalnost in samostojnost 

čim večjemu številu otrok, pa tudi nekatere oblike 

skupinskega dela (skupinska ilustracija, pogovor 

o vsebini, izdelava knjige, dramatizacija ipd.), kar 

spodbuja komunikacijo med otroki. Poleg branja 

in intimnega literarnoestetskega doživetja je prav 

pogovor med bralci o prebranem, soočanje osebnih 

doživetij besedila drugi najpomembnejši užitek 

branja. 

Kako organizirati skupno branje besedila 

v razredu Obravnava umetnostnega besedila v 

drugem triletju poteka po istem vzorcu kot kasneje; 

zaporedje korakov šolske interpretacije je stalnica, 

ob vsaki posamezni izvedbi pa posamezne faze 

prilagajamo vsebini besedila. Faze interpretacije, ki 

odgovarjajo na vprašanje, kako izvesti uro branja in 

ustvarjalnega dialoga z besedilom, so 

- uvodna motivacija, 

- premor pred branjem/poslušanjem, branje/ 

poslušanje in premor po branju/poslušanju, 

- pogovor o besedilu in ponovno branje/ 

poslušanje, 

- nove naloge – dejavnosti za poglabljanje 

literarnoestetskega doživetja. 

1. Uvodna motivacija je prvi korak pri 

vzpostavljanju dialoga med besedilom in otrokom. 

V tej fazi mladega bralca spodbudimo, da oblikuje 

pričakovanje, povezano predvsem z vsebino 

izbranega besedila, ter da se na njegovo sprejemanje 

oziroma doživljanje miselno in čustveno pripravi. 

Uvodna motivacija se torej vsebinsko povezuje z 

izbranim besedilom ter vpliva na bralčeva čustva 

in predstave. Tudi pri izbiri uvodnih motivacijskih 


Oblika 

1. 

Besedne 

motivacije 

2. 

Predstavne 

motivacije 

3. 

Zgodbene 

motivacije 

Značilnosti in potek 

Teh oblik je več: 

- igra z glasovi – ustvarjanje »pesmi« iz zlogov, ki 

sami po sebi nimajo pomena (Alenka Goljevšček: 

Gornastenisedimuha); 

- igra z rimami (daljava – Neža Maurer: Onstran); 

- daljšanje, krajšanje in preoblikovanje besed – 

besede, skrite v daljši besedi (Boris A. Novak: Kako 

rastejo stvari); 

- naključno povezovanje besed v nenavadne 

besedne zveze (domišljijski binom: ena od besed 

je lahko tematska – Neža Maurer: Zlati copati); 

- razlaga nenavadnih besed (snežinkast – Milan 

Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race); 

- asociacije ob besedi (Tone Pavček: Besede, take 

in drugačne); asociacije lahko nizajo tudi ob 

nenavadni oziroma osrednji besedi (odrastež – Tone 

Pavček: Odrastež; pravljica – Franjo Frančič: Pravljica 

o svobodi), tudi v povezavi z lirsko ali refleksivno 

pesmijo (Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca, Vesolje); 

- primerjave (ustaljene, npr. ušesa so radovedna kot 

x, ter inovativne primerjave: ušesa prisluškujejo kot 

x – Niko Grafenauer: Ušesa); 

- tvorjenje daljše nesmiselne povedi po otroški 

logiki (npr. tvorjenje naključnih stavkov po vzorcu 

kdo + kaj dela + kje + zakaj + kdaj ... – Milan 

Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne ribe). 

Bistvo predstavnih motivacij je otrokovo samostojno 

ustvarjanje nenavadne besedilne stvarnosti, ki jo tvori: 

- domišljijska slika (Bogdan Novak: Zelena pošast, 

Michael Ende: Čarobni napoj); 

- domišljijsko potovanje (npr. v svet sanj – Bina 

Štampe Žmavc: Sanje); potovanje s pravljičnim 

predmetom (npr. po niti – Feri Lainšček: Mesta); 

- poetizacija stvarnosti, ki je predvsem motivacija 

za lirska besedila (npr. Ksenija Šoster Olmer: Roža v 

puščavi). 

Oblike zgodbenih motivacij so: 

- kaj bi se zgodilo, če …: otroci na podlagi situacije, 

ki jo vzpostavi naslov, samostojno ali v skupini 

oblikujejo zgodbo (Erich Kästner: Dvojčici); 

- skupno pripovedovanje zgodbe: učitelj pove 

začetek zgodbe, učenci pa jo nadaljujejo (Wolf 

Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame), sestavljanje 

zgodbe na podlagi ilustracije (Žabji cesar, 

južnokitajska ljudska); 

- igra vlog – učenci npr. prevzamejo vlogo oseb 

iz književnega besedila (detektiv – Leopold 

Suhodolčan: Stopinje po zraku; pravljične osebe – 

Samuil Maršak: Pravljica o kralju in vojaku). 

Katerim besedilom 

ustreza oblika 

Tovrstne motivacije 

praviloma ustrezajo igrivim 

besedilom prvega in 

fantastičnim besedilom 

tretjega razdelka, nekatere 

med njimi (npr. asociacije) pa 

je mogoče uporabljati tudi 

ob liričnih ali razpoloženjskih 

besedilih. 

Izbira te oblike motivacije 

je odvisna od tega, ali se v 

besedilu pojavi beseda, ki 

je rabljena drugače kot v 

vsakdanjem govoru; lahko 

je nenavadna (odrastež) ali 

vzbuja nize asociacij (vesolje). 

Motivacija je uporabna za 

besedila, ki predstavno 

izrazito odstopajo od 

vsakdanjega sveta, torej 

predvsem za fantastična 

in pravljična besedila ter 

za besedila, ki izhajajo iz 

liričnega doživljanja narave. 

Motivacija je primerna za 

besedila z izrazito zgodbo. 

Zgodbene motivacije lahko 

uporabljamo ob realističnih 

ter pravljičnih besedilih, 

pa tudi kot pripravo na 

doživljanje poezije. Pri 

ustvarjanju zgodbe mladi 

bralci oblikujejo kratko 

besedilo z vključitvijo prvin, 

ki so jih že spoznali (npr. 

pravljični začetek, osebe, 

preobrati; podobe iz filmov, 

risank, igric). 


4. 

Izkušenjske 

motivacije 

5. 

Medbesedilne 

motivacije 

6. 

Likovne, 

glasbene, 

gibalne 

motivacije 

Otroci pripovedujejo, kako ravnajo ali bi ravnali v 

podobni situaciji, kot jo opisuje besedilo. Te motivacije 

torej temeljijo na izkušnjah učencev, njihovih mnenjih 

o temi, ki jo upoveduje besedilo, njihovem vrednotenju 

problema v njem ali razumevanju temeljnega pojma. 

Otroci pri tej obliki motivacije 

- izražajo svoja doživetja v realnosti oziroma 

pripovedujejo, kako ravnajo v podobni situaciji, kot 

jo opisuje besedilo (pripoved o doživljanju pomladi 

– Oton Župančič: Pomladni pozdrav; Dekle in ženin, 

črnska ljudska); 

- se pogovarjajo o temi besedila (spomin, nenavadni 

dogodki; realnost in domišljija, zaljubljenost 

ipd. – Stjepan Jakševac: Junak v razredu; naslov in 

ilustracija – Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja); 

- razmišljajo o problemu, ki ga vzpostavlja besedilo 

(branje kot bralčevo soustvarjanje zgodbe, prvi 

šolski dan ipd. – Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, 

Skrivnostna vila; pogovor o odnosih med vrstniki – 

Katherine Paterson: Most v Terabitijo). 

Pri teh motivacijskih oblikah so »spomini na branje« 

izhodišče za spoznavanje neznanega besedila: 

- pogovor o značilnostih literarnih vrst (Svetlana 

Makarovič: Potepuh in nočna lučka, Mate Dolenc: 

Strupena Brigita); 

- pogovor o nenavadnih osebah iz literarnih besedil 

in filmov (Tone Pavček: Junak, Henry Gilbert: Robin 

Hood) ali o branju in zanimivih prvinah besedil 

(Erich Kästner: Emil in detektivi); 

- predstavitev ustvarjalca (Tone Pavček: Odrastež); 

- preoblikovanje oziroma nadaljevanje znanih 

pravljic, vključevanje novih elementov v znano 

zgodbo (Fran Milčinski: Desetnica, Milan Jesih: 

Cesarjeva nova oblačila). 

Te motivacije so lahko samostojne, pogosto pa se 

povezujejo z jezikovnimi motivacijskimi oblikami. 

Primeri za ta tip motivacij so: 

- poslušanje glasbe in pogovor o predstavah, ki jih 

ustvarja (Vinko Möderndorfer: Ljubezen; Zarika in 

Sončica, ljudska); 

- risanje literarnih oseb ali podob (Slavko Pregl: 

Geniji v dolgih hlačah, Antoine de Saint-Exupéry: 

Mali princ); 

- likovno oblikovanje besed (Niko Grafenauer: 

Ljubezen) ali risanje tematske besede (Katlina jama 

– Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna); 

- različne oblike gibalnih iger (npr. pantomima: 

ponazarjanje detektivovega raziskovanja – Astrid 

Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist; ure – Bina 

Štampe Žmavc: Ure kralja Mina). 

Motivacija je v šoli 

uporabljena pogosto: otroci 

izražajo svoja doživetja iz 

stvarnega sveta. 

Motivacijo lahko uporabimo 

ob večini besedil, predvsem 

pa ob klasičnih in sodobnih 

pravljicah ter besedilih 

otrokom bolj znanih 

književnih ustvarjalcev. 

Motivacije z nejezikovnimi 

sredstvi pogosto ustvarijo 

zelo primerno razpoloženje 

za sprejemanje besedila. 


Motivacijskih tipov oziroma oblik je še 

več – pri izboru uvodne motivacije je nujno treba 

upoštevati tako raznolikost in pestrost oblik kot 

značilnosti besedila in pripravljenost otrok na 

sodelovanje v »motivacijski igri«. Tudi ob tem je 

treba poudariti, da uvodna motivacija ni sama sebi 

namen (»igra zaradi igre«), ampak je le sredstvo, s 

katerim skušamo zbliževati svet bralca in besedila. 

2. Premor pred branjem je kratka faza, 

v kateri se otroci pripravijo na literarnoestetsko 

doživetje – se umirijo in usmerijo pozornost na 

besedilo. Tej fazi sledi najava besedila, njegova 

lokalizacija in interpretativno branje. Najava 

besedila praviloma zajema navedbo avtorja (tudi s 

kratko predstavitvijo), naslova dela in književne vrste 

(Prebrali bomo pesem Nika Grafenauerja, pesnika, ki 

ga že poznate (...), z naslovom Ušesa.). Lokalizacije ne 

preobremenjujemo s preveč podrobnimi podatki o 

avtorju ali pesniški zbirki, iz katere je pesem – vse 

to pride na vrsto v naslednjih korakih. Zato pa je 

tem bolj pomembna povezava med motivacijskimi 

dejavnostmi in besedilom (Tone Pavček: Odrastež – 

Kaj bi lahko pomenila nenavadna beseda odrastež 

Kako se počutimo, kadar za sebe rečemo, zdaj smo 

pa odrasli, smo odrasteži). Kadar obravnavamo 

odlomek iz daljšega besedila, skušamo – če je to 

nujno za razumevanje izbranega besedila – na 

kratko predstaviti predzgodbo oziroma kak drug 

element, bistven za razumevanje, npr. književne 

osebe (Prebrali bomo fantastično pripoved, v kateri 

sta glavni književni osebi brata Jonatan in Rogljiček, 

ki živita v Dolini češenj. V to dolino sta se preselila, 

potem ko sta v resničnem svetu – umrla. Poleg doline 

češenj pa je v fantastični deželi, kjer zdaj živita brata 

Levjesrčna, še ena dolina ...). 

Napovedi in lokalizaciji sledi branje 

besedila, ob tem pa se zastavlja vprašanje, kdo prvi 

bere. Najbolj smiseln odgovor bi bil: to je odvisno 

od zahtevnosti izbranega besedila. Praviloma naj 

bi ga sicer prvi tiho brali otroci, vendar pa tudi 

poslušanja kot prvega stika z besedilom ne gre 

zapostavljati. Zahtevnejša besedila naj bi tako 

prvi bral učitelj, lažja učenci samostojno. Kadar 

učitelj besedilo otrokom pripoveduje ali bere, 

branje ne bi smelo biti izumetničeno (npr. umetno 

»pootročeno«), pač pa čim bolj zanimivo – odrasli 

bralec zato prilagaja glas lastnostim književnih 

oseb ter razpoloženju, ki ga vzbuja besedilo. Lirske 

pesmice beremo umirjeno (Neža Maurer: Onstran), 

šaljive pesmi (Stjepan Jakševac: Junak v razredu) in 

zgodbe z veliko dogajanja (Arabska ljudska: Aladin 

in njegova čudežna svetilka) pa zelo živo. Pomembno 

je upoštevati tudi okoliščine, v katerih otroci 

sprejemajo besedilo – predvsem kadar beremo 

pravljična besedila. Tudi v drugem triletju je s tem 

v zvezi pomemben t. i. pravljični ton, tj. poseben 

način pripovedovanja pravljic. Pravljično vzdušje 

dosežemo ne le s počasnim in izrazitim branjem 

besedila, pač pa tudi s »pripomočki«: s pravljičnim 

stolom, klobukom, predpasnikom, kotičkom ... 

Glavno pravilo pri pripovedovanju ali branju je: 

Samo dolgočasno ali izumetničeno branje je napačno 

branje. Po branju oziroma poslušanju sledi premor, 

v katerem otroci uredijo svoja doživetja. Tudi ta faza 

je kratka, traja le nekaj sekund, toda kljub temu 

pomembna: spontanega otroškega odziva namreč 

ne smemo takoj prekiniti z analizo besedila. 

3. Osrednja faza za razvijanje otrokovih 

zmožnosti za dialog z besedilom je nedvomno 

pogovor o besedilu. V pogovoru otroci opazijo 

prezrte prvine besedila ter tako razvijajo svoje 

bralne strategije. Berilo ponuja učencem vrsto 

nalog za razvijanje zaznavanja, razumevanja in 

vrednotenja besedila, vendar to še ni dovolj: učitelj 

vprašanja samostojno izbira ter jih dopolnjuje s 

svojimi predlogi. Pogovoru o besedilu praviloma 

sledi ponovno branje (ali poslušanje); otroci 

na podlagi pogovora doživljajo besedilo globlje, 

opazijo prezrte elemente, nov zorni kot ali vsebinski 

odtenek; tudi ponovnemu branju lahko sledi krajši 

pogovor. 

4. Sklepna faza obravnave je poglabljanje 

doživetij; v njej otrokom zastavimo ustvarjalne in 

poustvarjalne nove naloge. Možne so naslednje 

individualne ali skupinske dejavnosti: 

- glasno poustvarjalno branje besedila z 

izražanjem lastnega razumevanja sporočilnosti 

(Tone Pavček: Besede, take in drugačne 

– branje pesmi s ponazarjanjem zvena in 

okusa besed), skupna recitacija (Boris A. 

Novak: Kako rastejo stvari); 

- vživljanje v književno osebo (Stjepan Jakševac: 

Junak v razredu) – pisanje pisma, 

dnevnika, oblikovanje osebne izkaznice 

književne osebe in seznama oseb (leksikon – 

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku); 

- risanje dogajalne premice, ki razvija predvsem 

strategijo razumevanja zgodbe (Žabji cesar, 

južnokitajska ljudska), tvorjenje besedila po 

vzorcu, posnemanje ustvarjalnega postopka 

(Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne 

zračne ribe); 

- nadaljevanje (Wolf Harranth: Jaz sem vate, 

ti pa vame) oziroma dopolnjevanje zgodbe 


(Bogdan Novak: Zelena pošast, Mate Dolenc: 

Strupena Brigita) in njeno preoblikovanje 

(Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka), 

izmišljanje predzgodbe (Erich Kästner: 

Dvojčici); 

- povezovanje besedila s stripi, risankami, filmi 

(Tone Pavček: Odrastež, Henry Gilbert: Robin 

Hood); 

- dramatizacija (Slavko Pregl: Geniji v dolgih 

hlačah), ilustriranje besedila (Oton Župančič: 

Pomladni pozdrav – izražanje vidnih besedilnih 

slik z ilustriranjem pesmi) in glasbeno 

poustvarjanje (izbira/oblikovanje glasbe kot 

podlage za besedilo – Neža Maurer: Onstran), 

- ustvarjanje »razredne predstave« (Katherine 

Paterson: Most v Terabitijo) oziroma kakega 

drugega dogodka (skupno pisanje pesmi – 

Boris A. Novak: Kako rastejo stvari); 

- pravljični projekt (Aladin in njegova čudežna 

svetilka, arabska ljudska – branje in 

pripovedovanje pravljic), spoznavanje 

(zbiranje) ljudskega izročila (Josip Jurčič: 

Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk) 

in posnemanje pravljičnega tona (recept za 

pravljico, njeno pisanje in pripovedovanje – 

Jana Bauer: Izginjevalec čarovnic, Janez Trdina: 

Rajska ptica), pripovedovanje o pravljičnih 

dogodivščinah (Tone Pavček: Junak); 

- primerjanje besedil in pogovor o branju 

(npr. o trivialni književnosti – Bogdan Novak: 

Zelena pošast); 

- obisk knjižnice in seznanjanje z Bralno značko 

kot dodatna dejavnost. 

Tako kot za branje tudi za izvedbo šolske ure 

iz književnosti velja: čim bolj inovativen je pristop, 

tem več bodo s skupnim branjem pridobili vsi – 

učenci in učiteljica. Zaporedje faz je torej lahko le 

shema, ne more pa biti navodilo za delo v razredu; 

od iznajdljivosti in domiselnosti odraslega je 

odvisno, ali bo pravljica »oživela« ali pa bo ostala le 

mrtva črka na papirju, knjiga na knjižni polici, ki jo 

pokriva prah pozabe. 



3. 

Sledi do 

davnih 

dni 

PRIMERI 

ŠOLSKIH INTERPRETACIJ 

Uredila 

SANJA LEBEN JAZBEC 

Primere šolskih interpretacij so pripravile: 

Ana Galjot (OŠ Trzin) 

Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto) 

Slavica Knežević (OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled) 

Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah) 

Tatjana Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah) 

Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan) 

Nataša Plevnik (OŠ Globoko) 

Tina Sušnik (OŠ Gorje) 


06 

Sledi do 

davnih Tone 

dni 

Pavček 

BESEDE, TAKE IN DRUGAČNE 

Tematska analiza besedila 

Pavčkova pesem je sporočilno kompleksna, saj je v njej mogoče 

zaznati kar dve temi – otroško »poskušanje in okušanje« besed, ki se v pesmi 

kaže tudi kot besedna igra, ter razlikovanje otroškega in odraslega dojemanja 

jezika oziroma besed. Prav v tej temi je vidno tudi nasprotje med otroško 

spontanostjo in uživanjem v besedah ter pravili, ki jih otroku postavlja svet 

odraslih oziroma njihov jezik; tako ni naključje, da je v sklepni kitici zaznaven 

tudi upor zoper pravila puščobnega besednega zaklada, kar omogoča pogovor 

o živosti otroškega jezika, o posebni govorici mladih, o jezikovnih in drugih 

pravilih in omejitvah ipd. Didaktični instrumentarij spodbuja opazovanje 

zvočnosti besed ter tvorjenje plakata in seznamov, ki ponazarjajo otroško 

doživljanje jezika in njegovih pravil. Uvodna motivacija tako lahko izhaja kar 

iz asociacij ob sočnih in zvočnih ali gladkih in sladkih besedah (Katere besede 

so sladke, katere kisle, katere zvočne ...). 

CILJI 

Učenci 

• interpretativno berejo pesem, 

• razložijo manj znane in neznane besede, 

• razvijajo asociativne sposobnosti – pišejo asociacije, 

• razložijo metafore po podobnosti in relacijske metafore, 

• zaznavajo preprosto simboliko, 

• zaznavajo in razumejo poosebitev, 

• poiščejo okrasne pridevke, 

• razumejo primere, 

• doživljajo in zaznavajo zvočnost pesmi, opazijo ponavljanja glasov, 

• izpišejo besede, ki se rimajo, 

• ob pomoči SSKJ razlagajo stalne besedne zveze. 

Pesem obravnavamo v dveh šolskih urah. 

UVODNA MOTIVACIJA 

Možnosti 

1. besedna motivacija – možganska nevihta; besede: sladke in kisle – učenci 

navajajo asociacije, učitelj piše na tablo. Ali: po skupinah kroži list papirja, vsi 

učenci napišejo svoj primer, nato vse asociacije prepišemo na tablo. 

2. besedna motivacija: učitelj predlaga, da učenci v šolo prinesejo »sladke« 

in »kisle« besede – lahko jih napišejo, narišejo, izrežejo sličice iz revij in 

časopisov … Vse to nalepimo na stransko tablo 

3. besedna motivacija: Danes se bomo igrali lingo. Kdo najde največ besed 

Primer šolske interpretacije je pripravila: 

Sanja Leben Jazbec 

OŠ Solkan 

Učitelj na tablo napiše: 

B E S E D A 

_ E _ E _ A 

Koliko besed smo našli! 


najava besedila 

Tudi pesnik Tone Pavček je razmišljal o različnih besedah. Poslušajmo. 

premor pred branjem 

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje. 

interpretativno branje 

Učitelj interpretativno prebere pesem (doživeto deklamira). 

čustveni premor 

Učenci pesem podoživijo in uredijo vtise. 

izražanje doživetij 

Učenci nanizajo svoje vtise. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo pesem ter si izpišejo neznane in manj znane besede. 

Razlaga manj znanih besed 

Naštejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razložijo 

sošolci. Besede uporabijo v novih povedih. 


O čem govori pesnik (kaj je povedal že v naslovu) 

Katera beseda vam zveni nenavadno Kaj pa pomeni Ali se spomnite še kake 

take besede 

O katerih besedah govori pesnik v prvi kitici Naštejte tiste, ki so vam ljube. 

Kaj pa v drugi kitici – o kakšnih besedah pa govori tu Katere besede omeni 

Katere od naštetih tudi vam najmanj dišijo 

Še enkrat si oglejmo prvi dve kitici. Katere besede bi izpostavili kot 

najpomembnejše Zakaj 

Besede rabimo – ko govorimo, pišemo, beremo, poslušamo. Ampak pesnik pravi, 

da besede tudi gladijo in vabijo. Kdaj besede gladijo in kdaj kam vabijo 

Ali besede sladijo in zvenijo Kako 

Kakšne so besede, ki pokajo, pojo in se pačijo Komu so podobne 

Kakšnega okusa je jed nemogoča Katere besede se zdijo Pavčku podobnega okusa 

Kaj predlaga pesnik v zadnji kitici 

Kako pove, da je treba slovar očistiti 

Zakaj pravi, da je v njem plevel 

Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaki skupini učitelj pripravi list A4 drugačne 

barve. List kroži v skupini, vsi učenci zapišejo 

1. besede, ki čistijo grlo in ga hlade …, 

2. sočne besede, 

3. gladke besede, 

4. puste besede, 

5. seznam besed, ki jih ne bi bilo treba imeti v slovarju (zadnja naloga v 

razdelku Nič lažjega! v berilu na str. 7). 

Poročevalec predstavi delo skupine ostalim v razredu. (Nizanje asociacij je treba 

časovno omejiti, npr. 3−4 minute.) Učitelj liste spne, in tako nastane razredni 

slovar besed. 

glasno branje 

Učenci prostovoljci preberejo pesem. 


analiza zgradbe besedila 

Delo po skupinah (učni list 1): učitelj učence razdeli v šest skupin s po tremi 

oziroma štirimi učenci. Vsak učenec v skupini dobi svoj listič. Čas reševanja naj 

bo omejen. Skupine, ki iščejo/razlagajo stalne besedne zveze, učitelj usmeri na 

geslo beseda in frazeološko gnezdo. 

Učenci izpolnjujejo učni list 2. Učitelj k reševanju pokliče učenca, ki je sodeloval v 

določeni skupini. 

nove naloge 

1. Za domačo nalogo poiščejo podatke o življenju in delu Toneta Pavčka. 

Oblikujejo miselni vzorec. Naslednjo uro lahko sledi tekmovanje 

(učni list 3). 

2. Tekmovanje v deklamacijah: učenci med seboj tekmujejo in nabirajo 

točke, ocenjujejo jih sošolci. Sami oblikujejo mešane skupine s po 

3 učenci ali pa tekmujejo dekleta proti fantom. 

3. Za domačo nalogo naredijo mini anketo: katere besede so kisle mami in 

katere očetu, stari mami, staremu očetu, bratu, sestri … 

4. Spis Kadar se besede gladijo … (razdelek Nič lažjega! v berilu, 3. točka) 

5. Spis Naš razred je temeljito počistil slovar … 

UČNI LIST 1 

Skupina poosebitve 

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate. 

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje. 

Kaj vse delajo besede Izpiši iz prve kitice. 

Ali se beseda v resnici lahko, denimo, pači Kdo to res dela Takšni preneseni rabi 

besede strokovno pravimo ____________________________________ . 

Izpiši iz berila (str. 7) značilnosti poosebitve. 

Izmislite si tri primere poosebitve (po eno za žival, stvar in pojem). 

Skupina OKRASNI PRIDEVEK 



Kakšne so prave besede Kakšne pa so tiste druge 

Izpiši jih. Prave besede so _____________________________________________ 

Kako že rečemo zvezi samostalnika in pridevnika, ko pridevnik natančneje 

določa samostalnik 

Poišči še kak primer v tej pesmi. 

Skupina rime 



Iz prve kitice izpiši besede, ki se rimajo. 

Izpiši besede, ki se rimajo v drugi in tretji kitici. 

(Dodatno: Na koncu prve kitice je pesnik uporabil še eno pesniško sredstvo, in 

sicer je skupaj zbral take besede, v katerih se na istem mestu pojavlja en in isti 

glas. Ali najdeš te besede) 


Skupina stalne besedne zveze I 



Ali veš, kaj pomeni: 

Ta beseda mu je šla težko z jezika. ______________________________________ 

__________________________________________________________________ 

biti mož beseda _____________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

biti kratkih besed ___________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

Poišči stalne besedne zveze, ki imajo nasproten pomen. Pomagaj si s SSKJ. 

Skupina stalne besedne zveze II 



Kaj sodi skupaj Poveži. Nato razloži, kaj pomeni. 

Beseda 

Lepa beseda 

vzeti 

Na dan 

izginiti 

Nimam 

besedo z jezika 

ni konj. 

besed! 

brez besed 

z besedo! 

lepo mesto najde. 

Skupina stalne besedne zveze III 



Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom) Pomagaj si s SSKJ. 

Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

Ničesar ni rekel. _____________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

O tem ne bova več govorila. ___________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

Ne prekliči obljube. __________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 


UČNI LIST 2 

Tone Pavček: Besede, take in drugačne 

‣ p o o s e b i t e v 

 

 

Kaj je 

Primeri: 

‣ o k r a s n i p r i d e v e k 

 

 

Kaj je 

Primeri: 

‣ r i m a (izpiši besede, ki se rimajo) 

‣ s t a l n e b e s e d n e z v e z e (frazemi) 

Kaj pomeni 

Ta beseda mu je šla težko z jezika. ______________________________________ 

__________________________________________________________________ 

biti mož beseda _____________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

biti kratkih besed ___________________________________________________ 

__________________________________________________________________ 

Kaj sodi skupaj Poveži. Nato razloži, kaj pomeni. 

Beseda 

Lepa beseda 

vzeti 

Na dan 

izginiti 

Nimam 

besedo z jezika 

ni konj. 

besed! 

brez besed 

z besedo! 

lepo mesto najde. 

Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom) 

Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________ 

O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________ 

Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________ 

Ničesar ni rekel. _____________________________________________________ 

O tem ne bova več govorila. ___________________________________________ 

Ne prekliči obljube. __________________________________________________ 


Možnost A: Koliko poznamo Toneta Pavčka 

Učenci med seboj tekmujejo, lahko po skupinah. (Za domačo nalogo so že zbrali 

podatke o Pavčku in jih uredili v miselni vzorec.) 

UČNI LIST 3 

Možnost B: Ali znamo poiskati podatke 

Ugotovi, kaj je res in kaj ne. Odgovore utemelji. Rešitve poišči v strokovni 

literaturi. (Prej v sodelovanju s šolsko knjižnico pripravimo gradivo.) 

Trditev RES JE NI RES 

Tone Pavček je bil rojen na Štajerskem. 

Svoje upokojenske dni rad preživlja v Seči pri 

Portorožu. 

Po poklicu je novinar. 

Po poklicu je pesnik. 

Po poklicu je pisatelj. 

Rojen je bil istega dne kot še en znan slovenski 

pesnik, žal že pokojni, Janez Menart. 

Za svojo poezijo je bil večkrat nagrajen. 

Za Mačka Murija je prejel Levstikovo nagrado. 

Z Levstikovo nagrado je bil nagrajen za deli Juri 

Muri v Afriki in Velesenzacija. 

Za Majnice je prejel večernico. 

Je pesnik, pripovednik in prevajalec. 

Piše pesmi za otroke, mladino in odrasle. 

Prevajal je iz ruščine, hrvaščine, srbščine, 

beloruščine in albanščine. 

Prešernovo nagrado je prejel leta 1994 za zbirko 

Dediščina. 

Delal je tudi v gledališču. 

Sprva je bil zaposlen kot novinar. 

Bil je urednik pri Cankarjevi založbi. 

Skupaj z Janezom Menartom, Kajetanom Kovičem 

in Cirilom Zlobcem je leta 1953 izdal Pesmi štirih. 

Njegove pesniške zbirke za odrasle so Sanje živijo 

dalje, Dediščina, Goličave, Volčje jagode. 

Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je 

1989. prebral Majniško deklaracijo. 


08 

Sledi do 

davnih Niko 

dni 

Grafenauer 

UŠESA 


Besedilo je značilno za Grafenauerjevo modernistično poezijo, saj 

se osredotoča na del telesa in mu pripisuje nenavadne lastnosti: ušesa so 

zvedava, si želijo počitka, razmišljajo. Inovativno prikazovanje delov telesa 

(v Grafenauerjevi zbirki Nebotičniki, sedite (1980) tudi živih predmetov) se 

povezuje z besedno igro, predvsem s preoblikovanjem pomena stalnih 

besednih zvez (sedeti na ušesih, striči z ušesi, slišati rasti travo); te zveze 

pesnik razume »dobesedno« oziroma jih vpleta v pesniško »zgodbo« o 

nenavadnih ušesih, ki so zmožna narediti – pravzaprav karkoli! V didaktičnem 

instrumentariju so vprašanja za razvijanje zaznavanja in razumevanja 

metafor in nenavadnih besednih zvez, na kar se lahko navezuje tudi uvodna 

motivacija (oblikovanje primerjav ali razlaganje stalnih besednih zvez). 

CILJI 

Učenci 

• glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost, 

• ob branju sestavljajo domišljijsko-čutno predstavo, 

• upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkušnje in domišljije, 

• pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in označijo 

razpoloženje, 

• ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, 

• zaznavajo in doživljajo motive v pesmi, 

• besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, 

• zapisujejo asociacije ob besedi ušesa, 

• iščejo stalne besedne zveze, 

• spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniške zbirke. 


Učitelj učencem prebere Župančičevo uganko z odgovorom uho/ušesa. 

Vse izve se, vse se sliši 

v polževi človeški hiši; 

to si za uho zapiši. 

NAJAVA BESEDILA 

Učenci so že iz uganke spoznali nekaj značilnosti ušes. Učitelj napove 

Grafenauerjevo pesem z naslovom Ušesa. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 

PREMOR PRED BRANJEM 

Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. 

INTERPRETATIVNO BRANJE 

Učitelj prebere pesem. 

ČUSTVENI PREMOR 

Učenci uredijo vtise. 


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ 

Učitelj povabi učence, naj vsak pove besedo oziroma besedno zvezo, ki mu je 

ostala v spominu ob poslušanju pesmi. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem ter poiščejo manj razumljive besede oziroma 

besedne zveze. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED 

Učitelj pomaga učencem razumeti manj razumljive besede oziroma besedne 

zveze (stalne besedne zveze). Učenci si pomagajo z izkušnjami iz vsakodnevne 

komunikacije. 

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA 

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu. 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo pesem. 

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA 

Koliko kitic ima pesem Koliko verzov ima kitica Katere besede v kitici se rimajo 

NOVE NALOGE 

1. Dopolnite stalne besedne zveze (rešitve: vleči, usta, do ušes, kosmata, 

sedeti). Pomislite in zapišite še druge stalne besedne zveze, ki vsebujejo 

besedi ušesa/uho. Pomagajte si s SSKJ (učni list 1). 

2. Napišite svojo pesem, ki bo predstavljala kakšen drug del človeškega 

telesa. Poiščite stalne besedne zveze, ki se navezujejo na izbrani del 

telesa, in jim pripišite pomen. Pomagajte si s SSKJ. 

3. Pojdite v knjižnico, pobrskajte po policah in preglejte, kaj vse je napisal 

Niko Grafenauer. 

STALNA BESEDNA ZVEZA 

_____________ na ušesa 

do ušes odpreti _______________ 

biti zaljubljen ____ _____________ 

imeti ______________ ušesa 

_________________ na ušesih 

POMEN 

prisluškovati 

zelo, na široko 

zelo zaljubljen 

noče slišati, upoštevati stvari, 

ki mu niso všeč, zlasti ukazov 

ne poslušati (pazljivo) 

UČNI LIST 1 


08 

Sledi do 

davnih Niko 

dni 

Grafenauer 

UŠESA 

CILJI 

Učenci 

• glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost, 

• ob branju sestavljajo domišljijsko-čutno predstavo, 

• upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkušnje in domišljije, 

• pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in označijo 

razpoloženje, 

• ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, 

• zaznavajo in doživljajo motive v pesmi, 

• besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, 

• zapisujejo asociacije ob besedi ušesa, 

• iščejo stalne besedne zveze, 

• sestavljajo svoje besedne zveze, 

• spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniške zbirke, 

• izdelajo miselni vzorec o avtorju. 


Učenci igrajo igro telefon. Učitelj si izmisli besedo in jo pove enemu od učencev, 

ta jo potem prišepne naslednjemu, in tako do zadnjega učenca, ki besedo pove 

naglas. Učitelj vpraša, kako je potekala igrica. Učenci povedo, da so si besede 

prišepetavali na uho. 


Poglejmo, kaj o ušesih pravi pesnik Niko Grafenauer. 


Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pesmi. 


Učitelj interpretativno prebere pesem Ušesa. 


Učenci podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. 


Kakšna občutja vam vzbuja pesem Na kaj ste pomislili, ko ste poslušali pesem 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem in izpišejo neznane besede. 


Slavica Knežević 

OŠ dr. Josipa Plemlja 


Ob pomoči berila in SSKJ razložijo besede, kot so kamrica, naglušen, zvedav, 

veščina. 


Zakaj pesnik ušesa imenuje »kamrica sluha« 

Kakšna so lahko ušesa 

Kaj pomeni, da so ušesa poslušna 


Kakšna pa so zvedava ušesa Kaj vse slišijo taka ušesa 

Kaj pomeni, da ušesa vlečejo vse na ušesa 

Pesnik pravi, da včasih v ušesih zvoni, kdo se takrat jezi 

Kakšna so ušesa v četrti kitici Kaj delajo 

Kaj je najbolj nenavadna ušesna veščina 

Kdaj se ušesom vsi smejijo 

GLASNO BRANJE 

Izbrana učenca še enkrat prebereta pesem. 


Učenci preštejejo kitice v pesmi. Preštejejo tudi verze v kiticah. 

Učenci povedo, kdo je pripovedovalec pesmi. 

Povedo, kakšen je pesnikov slog. 

VREDNOTENJE 

Učenci ustno izrazijo svoje mnenje o pesmi. 

Ali vas je že kdo vprašal, če sedite na ušesih Kaj pa to pomeni 

Kaj pomeni, da kdo sliši rasti travo 

Učenci naštejejo Grafenauerjeve pesmi in pesniške zbirke, ki jih poznajo. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci napišejo pesem o katerem drugem delu telesa, npr. o ustih, glavi, 

očeh ... 

2. Napišejo besedilo z naslovom Slišal(a) sem rasti travo. 

3. Stalne besedne zveze povežejo z njihovimi pomeni, sami napišejo čim 

več stalnih besednih zvez in jih razložijo (učni list). 

4. Učenci poiščejo podatke o Niku Grafenauerju in izdelajo miselni vzorec. 

POVEŽI STALNE BESEDNE ZVEZE Z NJIHOVIMI RAZLAGAMI TAKO, DA PRED 

RAZLAGO NAPIŠEŠ USTREZNO ČRKO. 

UČNI LIST 1 

STALNE BESEDNE ZVEZE 

RAZLAGE 

A imeti dve levi roki ___ zaročiti se 

B ne imeti čistih rok ___ ostro opomniti 

C prositi za roko ___ pravica 

Č roka pravice ___ biti zelo neroden 

D vzeti koga v roke ___ tu prisluškujejo 

E to si zapiši za uho ___ ne imeti čiste vesti 

F tukaj imajo stene ušesa ___ zapomniti si 

G zapisati za uho ___ biti prismuknjen 

H slišati travo rasti ___ zapomniti si 

NAPIŠI ČIM VEČ STALNIH BESEDNIH ZVEZ, KI JIH POZNAŠ, IN JIH RAZLOŽI. 

STALNA BESEDNA ZVEZA 

________________________ 

________________________ 

________________________ 

________________________ 

RAZLAGA 

_________________________________ 

_________________________________ 

_________________________________ 

_________________________________ 


10 

Sledi do Milan 

davnih 

dni 

Dekleva 

V OGLEDALIH ŽIVIJO ORANŽNE 

ZRAČNE RIBE 


Značilna mnogotematska mladinska pesem Milana Dekleve je 

še en primer modernistične poezije v šestem berilu: podobo zračnih rib 

in pilotov, s katerimi se ribe srečajo, si vsak bralec lahko razlaga po svoje, 

bržkone pa bodo učenci zaznali temo potovanja v sanjski svet, domišljijske 

pustolovščine in privlačnosti barvitega, »mehkega« sveta Deklevove pesmi. 

Ob tem je podobo zračnih rib mogoče povezovati tudi s človekovimi željami 

(ribe vidijo piloti v ogledalih, njihovi pogledi so lačni daljave) – pesem pa 

lahko razlagamo tudi »zgolj« kot igro z nenavadnimi besednimi zvezami 

in besedilnimi slikami. Didaktični instrumentarij opozarja na tematsko 

izmuzljivost pesmi in igro z besednimi zvezami, v poustvarjalnih nalogah 

pa predlaga posnemanje ustvarjalnega postopka. Uvodna motivacija lahko 

izhaja iz naključnega tvorjenja nesmiselne povedi (vsak učenec napiše eno 

besedo, tako da nastane nonsensna »kača« besed). 

CILJI 

Učenci 

• ohranijo interes za poslušanje poezije, 

• interpretativno berejo besedilo, 

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s 

sporočilnostjo besedila, 

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov, 

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi 

besedili na isto temo, 

• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko. 


Učenci prinesejo s sabo ogledala. (Opozorimo jih, naj bodo taka, da se ne 

razbijejo.) Eden od učencev v dvojici se pogleda v ogledalo, sošolec pa opiše, 

kako ga vidi. Tisti, ki se gleda, pove, s čim se strinja in s čim ne. 

Učitelj učence povabi na domišljijsko potovanje. Začne ga tako: 

V roki držimo ogledala, ki ne služijo temu, da bi se v njih ogledovali. So 

posebna ogledala, v katerih vidimo nenavadne stvari. Če se zelo potrudimo, vidimo 

v njih tudi tisto, česar v vsakdanjem življenju ne moremo videti. Kaj vidite v svojem 

ogledalu Dobro opazujte. In ker to vidite samo vi, to čim bolj slikovito opišite; 

kasneje boste videno predstavili sošolcem. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 


Ugotovili smo, da lahko v življenju stvari gledamo na več načinov, da imajo vsake 

oči svoj pogled. Spoznali smo, da v domišljiji lahko vidimo tudi nemogoče stvari 

in dogodke. Tudi pesem nam lahko ponudi tak domišljijski svet. Nekatere pesmi 

bolj, druge manj. Pesem Milana Dekleve V ogledalih živijo oranžne zračne ribe je 

gotovo pesem, ki nam bo odprla zelo pisan pesniški svet. 


Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo 

na poslušanje učitelja. 



Učitelj pesem interpretativno prebere. 


Po branju je nekaj časa namenjenega urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v 

tišini razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo. 


Kakšen vtis je nate naredila pesem Ti je bila razumljiva Se ti je morda zdela 

malo nenavadna Je bila morda »brezvezna« Poskušaj pojasniti, zakaj Mislim, 

da je pesem res nenavadna, dokler je nekajkrat ne prebereš. 

TIHO BRANJE 

Učenci dvakrat tiho preberejo pesem. 


Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen v SSKJ. 


Kaj so zate oranžne zračne ribe in kako potujejo 

Kaj pomeni, da so pogledi lačni daljave 

Kaj so oblačne misli 

Kaj si predstavljaš kot neskončno pot 

GLASNO BRANJE 



Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice Kitici sta zapisani v različnih 

barvah – lahko to povežeš z vsebino 

VREDNOTENJE 

Kje vidiš oranžne zračne ribe Zakaj na nebu 

Kako pa so v pesmi predstavljeni piloti Kaj izveš o njih 

Zakaj so misli pilotov včasih oblačne 

Kakšen je zvezdni prah Kdo ga nasuje S kakšnim namenom Kako deluje 

Zakaj pilotov ni več strah Kdo/kaj jim je pomagal(o) 

Zakaj potem pilotom brezkončna pot nenadoma mine Kaj vse lahko to pomeni 

NOVE NALOGE 

1. Ilustriraj pesem. 

2. Napiši formulo za bleščeči zvezdni prah, navodila za uporabo. 

3. Naredi reklamo, povezano z vsebino te pesmi, s katero boš reklamiral(a) 

zvezdni prah. 

4. Pilot je doma otrokom pripovedoval o svojem zadnjem letu. Tvori 

njegovo pripoved, vanjo vključi poglede, lačne daljave, oblačne misli, 

bleščeči zvezdni prah, oranžne zračne ribe. Naj bo pripoved taka, da bi jo 

pilotovi otroci poslušali z odprtimi usti in velikimi očmi. 

5. Poiščite dela Milana Dekleve in v razredu pripravite predstavitev avtorja. 

Razdelite si delo v skupinah: 

a) Kdo je Milan Dekleva 

b) Kaj dela Milan Dekleva 

c) Pesmi Milana Dekleve. Prebirajte njegove pesmi. Izberite jih nekaj, 

jih predstavite in povejte, zakaj ste izbrali prav te. 

d) Zgodbe Milana Dekleve. Naštejte jih in povejte nekaj o njih. 

Seveda jih prej preberite. 


12 

Sledi do Milan 

davnih 

dni 

Dekleva 

MEHKE SNEŽINKASTE 

PESNIŠKE RACE 


Besedilo je tako kot vse Deklevove pesmi v zbirki Pesmi za lačne 

sanjavce mogoče razumeti na več načinov: pesniška raca je domišljijska 

»potegavščina«, nekaj, kar ni resnično. Tudi sama raca je nenavadna – le zakaj 

si šminka mavrični kljun, če pa je ta tako ali tako mnogobarven! Prav v tej 

nelogičnosti je tudi bistvo nonsensne pesmi – zgolj z logiko, z razlaganjem 

snežinkasti, krhki domišljijski podobi v pesmi ne moremo priti do konca. 

Pesem razpira še eno temo: race hranijo pod perutnicami sonce in vse, kar 

je povezano z otroškim svetom: radovednost, svetlobo, varnost in humor. 

V didaktičnem instrumentariju je izpostavljena predvsem nonsensna igra, 

uvodna motivacija pa lahko izhaja iz razlag nenavadne besede iz naslova (Kaj 

pomeni, da je kdo snežinkast). 

CILJI 

Učenci 

• aktivirajo ustvarjalno domišljijo in »oživljajo« predmetni svet, 

• besedilni svet povezujejo z realno situacijo, 

• občutijo razpoloženje v pesmi, 

• zaznavajo in doživljajo besedilne slike, 

• uživajo ob bogatenju ustvarjalne domišljije, 

• zaznavajo in doživljajo zvočnost, ritem in rimo v pesmi, 

• razvijajo zmožnost domišljijskega mišljenja, 

• svojo domišljijo izražajo jezikovno ali likovno, 

• razumejo metafore, 

• razumejo temo pesmi in jo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. 


Učenci narišejo mavrico. Učitelj jih vpraša, katere barve so narisali. 

Učence vpraša, ali imajo lahko race kljune v mavričnih barvah. 


Učitelj pove, da obstajajo race z mavričnimi kljuni, to so pesniške race. Pesnik 

Milan Dekleva je napisal celo zbirko nenavadnih, igrivih, smešnih pesmi. 

Poslušajte njegovo pesem z naslovom Mehke snežinkaste pesniške race. 


Učenci se umirijo in udobno namestijo za poslušanje pesmi. 


Učitelj interpretativno prebere pesem. 





Učenci uredijo svoje občutke in doživetja. 


Učenci zaprejo oči in si predstavljajo mavrični kljun. To domišljijsko podobo 

opisujejo. Pripovedujejo o svojih občutkih. 


TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem. 


Razložimo manj znane in neznane besede. 


Kakšne so pesniške race 

Kaj vse v pesmi počnejo 

Kako je v toplem igluju 

Kdaj pa potrebujemo mufe in šale 

Kaj pesniške race hranijo pod perutnicami 

Kakšna se ti zdi pesem, topla ali hladna Zakaj 

Kaj so smejalne palače 

Kdo so torej mehke snežinkaste pesniške race 

GLASNO BRANJE 

Nekaj učencev prebere pesem in z glasom izraža svoja občutja. 


Koliko kitic sestavlja pesem 

Kako dolge so te kitice 

Ali v pesmi najdemo rimo Pare besed, ki se rimajo, zapišite v zvezek. 

VREDNOTENJE 

Kje je vse našteto v pesmi mogoče 

Pesem torej govori o pesniški ustvarjalnosti. Ali se spomniš še kakšnega besedila 

s podobno temo 

NOVE NALOGE 

Učenci samostalnikom dodajajo pridevnike tako, da nastanejo nenavadne 

besedne zveze (priloga 1), pridevnikom pa dodajajo zanimive samostalnike 

(priloga 2). 

Učenci v parih ali v manjših skupinah poskusijo nekatere nastale besedne zveze 

uporabiti za novo pesem, lahko dodajo tudi svoje besedne zveze. 

Vsak učenec predstavi vsaj en smešen dogodek, ki se mu je zgodil, lahko ga 

nariše ali opiše. S temi dogodki sestavimo plakat Smešnice otrok. 


PRILOGA 1 

pesmica 

sreča 

mavrica 

praznik 

sonce 

mama 

grad 

mož 

oblak 

dežek 

pravica 

smrkci 


PRILOGA 2 

nedostopna 

čudežne 

lenobni 

drobceni 

pridni 

nagajivi 

zvita 

silovit 

palčkasti 

šumeči 


15 

Sledi do 

davnih Boris 

dni 

A. Novak 

KAKO RASTEJO STVARI 


Inovativno opazovanje besed oziroma pojavov, torej preoblikovanje 

jezika in realnosti, je bistveno tudi za pesem Borisa A. Novaka. Tudi v tej pesmi 

je poleg narobe logike (stvarem so pripisane človeške lastnosti, saj rastejo) in 

igre opazna še ena tema – ko pesem zraste, dobi krila (se »osvobodi«) in odleti k 

ljudem. Taka pesniška opredelitev rasti pesmi je povezana s temo ustvarjanja 

in branja, kar je lahko tudi odlično izhodišče za pogovor v razredu. Didaktični 

instrumentarij se osredotoča prav na to možnost razumevanja pesmi, hkrati 

pa opozarja tudi na značilnosti sodobne poezije (kršenje pravopisnih pravil). 

V uvodni motivaciji bi lahko uporabili igro dolgih in kratkih besed, ki so skrite 

v njih – tudi besede torej lahko »rastejo«. 

CILJI 

Učenci 

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja 

umetnostnega besedila, 

• besedilo samostojno berejo, zaznavajo in doživljajo zvočnost in obliko 

pesmi, 

• obiščejo knjižnico in poiščejo podatke o pesniku, 

• poslušajo učiteljevo branje poezije, 

• pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domišljijskem svetu, ki 

so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (pišejo asociacije ob 

vzorcu pesmi), o svojem doživljanju literature (pesem primerjajo z že znanimi 

besedili na isto temo), o literaturi (predstavitev dela, avtorja …), 

• interpretativno berejo pesem (razumljivo in doživeto recitirajo), 

• razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z že znanimi besedili na 

isto temo – ustvarjalnost, 

• pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkušnjah, 

• spoznavajo kanon slovenske mladinske književnosti – Boris A. Novak, 

• pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja: 

pesem – poezija ali pesništvo, kitica, verz, recitacija, deklamacija, tema. 


Nataša Plevnik 

OŠ Globoko 


Učenci pesmi Borisa A. Novaka poznajo že iz 5. razreda, zato se učitelj z vprašanji 

naveže na njihovo predznanje. Kdo je Boris A. Novak Ali poznate kakšno 

njegovo pesem Kaj je to pesniška zbirka Kaj je to pesem Katere značilnosti 

ima pesem Kdaj in kako jih beremo Učitelj učencem pokaže pesnikove 

pesniške zbirke. Ob tem ponovijo pojme pesniška zbirka, pesem, kitica, verz, 

deklamacija, recitacija. Skupaj z učenci lahko prebere kakšno zanimivo pesem, 

npr. Prebesedimo besede, Blabla … 


Danes boste spoznali še eno pesem Borisa A. Novaka. Preden začnemo brati, pa 

vam zastavljam »zahtevno biološko vprašanje«. Kaj je to živa in kaj neživa narava 

in v čem se razlikujeta 

Učenci odgovorijo na vprašanje. Sledijo naslednja vprašanja. 


Zdaj preidimo v svet domišljije. Kaj menite, kako bi lahko stvari rasle Npr. kako 

bi rasli čevelj, pručka, zobotrebec, violina, šotor, hiša 

Učenci razmišljajo in upovedujejo svoje domišljijske predstave. 

Zdaj pa prisluhnite, kako je pesnik Boris A. Novak predstavil – v pesmi z 

naslovom Kako rastejo stvari – stvari, ki so zrasle. 



BRANJE 

Učitelj doživeto prebere pesem. 


Sledi kratek premor, da učenci uredijo svoje prve vtise in podoživijo pesem. 


Učitelj vpraša učence, kaj menijo o pesnikovi domišljiji. Učenci ugotavljajo, ali so v 

svojem predhodnem razmišljanju tudi sami ugotovili podobno o stvareh, ki rastejo. 

GLASNO BRANJE 

Nekaj učencev glasno recitira pesem. Sošolci vrednotijo branje – povedo, ali je 

bilo doživeto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori … 


Učenci se ob pomoči učitelja pogovorijo o manj znanih oziroma nerazumljivih besedah. 


Učenci dobijo delovni list z vprašanji, nanje v manjših skupinah odgovarjajo. 

Kaj pomeni, da stvari zrastejo 

Izberi si eno kitico in jo ilustriraj. 

Pesnik pravi, da ko pesem zraste, postane ptica in odleti v svet. Kako si to 

predstavljaš Razloži. 

Zdaj pa opazuj velike začetnice in ločila v pesmi. Kaj si opazil(a) Zakaj je 

pesnik po tvojem mnenju zapisal pesem na tak način 

Kaj je tema pesmi Ali poznaš še kakšno pesem s podobno temo 

Ob predstavitvi plakata o življenju in delu Borisa A. Novaka si zapiši glavne 

podatke o pesniku in njegovem ustvarjanju. 

Pri ustnem poročanju učencev o odgovorih povzamemo glavne (splošne) 

značilnosti pesmi in jih zapišemo v obliki miselnega vzorca v zvezek oziroma na tablo. 

POGLABLJANJE DOŽIVETIJ Z NOVIMI NALOGAMI IN VREDNOTENJE 

Učenci izbirajo med tremi različnimi nalogami: 

- napišejo še kakšen verz kot nadaljevanje pesmi, 

- napišejo kratke verze, tokrat na naslov Kako se stvari manjšajo, 

- napišejo pesem v obliki ptice. 

Nekdo od učencev pripravi plakat, s katerim predstavi življenje in delo pesnika. 

Sošolci pozorno poslušajo in si zapišejo temeljne podatke o pesnikovem življenju 

in ustvarjanju. 

Učenci predstavijo svoje verze oziroma pesmi. Sošolci zbrano prisluhnejo 

predstavitvam in povedo svoje mnenje. Izberejo najbolj zanimive verze in jih 

zapišejo na večji plakat ter ga izobesijo v učilnici ali na šolskem hodniku. 


15 

Sledi do 

davnih Boris 

dni 

A. Novak 

KAKO RASTEJO STVARI 

CILJI 

Učenci 


• interpretativno berejo besedila, 




• opazijo rabo stalnih besednih zvez, 



• zaznavajo in razumejo poosebitev, 

• razvijajo asociativne sposobnosti. 


Učitelj vodi pogovor z učenci o rasti. Vprašanja za pogovor: 

Kaj v naravi raste Kako ste vi rasli Kaj ste potrebovali za rast Ali raste tudi 

stavba Kdo skrbi, da raste Opišite, kako raste ljubezen Kaj se zgodi, ko 

je ljubezen dovolj velika Kaj pa, kadar raste jeza, sovraštvo Katera rast 

razveseljuje, katera pa lahko povzroči hude posledice 

Spomnite se dogodka, ko je rasla vaša misel Kako se je porodila Kako je rasla 

Kaj se je zgodilo na koncu 


Ugotovili smo, da rastejo bitja, da ob pomoči človeka in strojev rastejo stavbe, 

da rastejo dobra in slaba čustva, misli, ideje. Tudi pesnik Boris A. Novak se je 

spraševal, kako rastejo stvari v pesmici, ki nosi kar naslov Kako rastejo stvari. 





Učitelj pesem interpretativno prebere. Branje obogati z mimiko, gibi, kretnjami 

in glasovnim barvanjem. Učenci pesem doživijo, se vanjo poglobijo. 


Po branju se doživetja urejajo in poglabljajo: učenci v tišini razmišljajo o prebrani 

pesmi. 


Vam je bila pesem všeč Je vse pred vami raslo Si želite pesem prebrati 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 

TIHO BRANJE 



Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami ali 

poiščejo pomen v SSKJ, pri tem opazujejo tudi, ali je beseda pogovorno, narečno 

ali kako drugače zaznamovana, ter jih uporabijo v novih povedih. 



Kaj je skupnega čevlju, pručki, zobotrebcu, violini, šotoru, hiši in celo pesmi Kaj 

se zgodi, ko zrastejo Kaj se spremeni 

Ali zraste tudi pesem Pustimo našo pesem, da še malo raste, in jo glasno 

preberimo. 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo pesem. Pri tem na čim bolj zanimiv način z glasom, 

hitrostjo branja, mimiko, gibi pokažejo rast omenjenih stvari. 


Učenci opazujejo obliko pesmi. Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo 

kitice Kako pa je s pesnikovim znanjem pravopisa Zakaj po vašem mnenju ni 

uporabil velikih začetnic Edino ločilo je pomišljaj. Kje stoji in kako učinkuje 

Imate kakšno zamisel, zakaj je pesnik pisal tako 

VREDNOTENJE 

Zakaj čevelj, ko zraste, postane škorenj 

Kaj imata skupnega pručka in miza 

Kaj se spremeni, ko zraste zobotrebec 

Kako zveni violina, ko zraste 

Kje bi raje bili, v šotoru ali cirkusu Zakaj 

Kako raste hiša Vse stvari so zrasle v nekaj, kar je podobno temu, kar so bile 

pred rastjo. 

Kaj pa pesem Pesem ni zrasla v še daljšo pesem, ampak v ptico. Kaj pomeni 

beseda zrasti v tem primeru Kam pa odleti ptica 

Kaj je po tvojem mnenju tema te pesmi 

NOVE NALOGE 

1. Pesem je zrasla in poletela v svet … Opiši potovanje pesmi. Kam je 

odletela, h komu, kako jo je ta sprejel, kaj mu je ponudila 

2. Še sami napišite podobne kitice o drugih stvareh ali pojmih, ki zrastejo in 

postanejo … Kitice zberite in na plakat napišite razredno pesem, da bo 

poletela še med ostale sošolce. 

3. Seveda pa se lahko zgodi tudi nasprotno. Stvari se pomanjšajo. Kar 

začnite. 

Ko se učiteljica pomanjša, postane – 

4. Tudi pesnik je bil nekoč majhen deček. Raziščite, kako je zrasel iz dečka v 

pesnika. Poiščite čim več podatkov o pesniku in jih zbirajte. Nato pesnika 

predstavite na način, ki je za vas najbolj zanimiv (s plakatom, zaigrajte 

intervju z njim, napišite prispevek o njem za šolski časopis, pripravite 

razstavo in nanjo povabite knjižničarko – idej je neskončno), ali pa 

pripravite govorni nastop Prebesedene besede Borisa A. Novaka. 

5. Pa še malo dramatizacije. Pripravite in odigrajte prizor o pesmi, ki je 

odletela v svet, o pesniku, ki je šel pesem iskat, in o mladem bralcu, ki je 

našel »pesemptico« in ga je ta popolnoma prevzela. Pesnik bi rad pesem 

nazaj, a ga mladi bralec prepriča, da pesmi ne more vzeti nazaj, ker … (tu 

so na vrsti vaše ideje). 


18 

Sledi do 

davnih Wolf 

dni 

Harranth 

JAZ SEM VATE, TI PA VAME 


Odlomek odstira svojevrsten otroški pogled na ljudi, iz česar bi 

lahko izhajala tudi tematika nesporazumov med odraslimi in otroki. Vendar 

pa se v osrednjem delu odlomka pokaže pomembnejša tema, tj. vprašanje 

ustvarjalne svobode pri izmišljanju oseb in njihovih lastnosti, kar lahko vodi 

do razmišljanja o bralčevi »pravici« oziroma njegovi zmožnosti, da si osebe 

in dogodke v delu predstavlja po svoje. Prav to poudarjajo tudi vprašanja 

v didaktičnem instrumentariju, hkrati pa pojasnila v njem osvetljujejo tudi 

»korake« tvorjenja domišljijske pripovedi; zato bi bila primerna uvodna 

motivacija krajša zgodba, ki si jo skupaj izmislijo učenci in učitelj. 

CILJI 

Učenci 

• samostojno tiho berejo besedilo, 

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom, 

literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom, 

• razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od književnih oseb, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književnih osebah; podobo 

književne osebe upovedujejo ob pomoči posrednih besedilnih signalov, 

osebe narišejo, 

• ločujejo glavne in stranske osebe, 

• doživljajo prozne vrste in žanre, in sicer realistični roman s tematiko iz 

vsakdanjega življenja, 

• pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive različnih književnih oseb, 

• zapisujejo manjkajoči del zgodbe, 

• pišejo poustvarjalna besedila, 

• iščejo besedila s sorodno snovjo (ljubezenska tema). 

Besedilo obravnavamo v dveh šolskih urah. 


1. Danes bomo prebrali odlomek iz znanega mladinskega romana o ljubezni. 

Le katerega – Učenci naštevajo ljubezenske knjige, ki so jih že prebrali. 

Če ne uganejo naslova, se igramo vislice. 

J _ _ _ _ _ _ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ E 

2. Učitelj prinese »ljubezensko škatlo«. V škatli ima listke, na katerih so zapisani 

naslovi ljubezenskih romanov/povesti. Učenci vlečejo listke, glasno preberejo 

naslov in tisti, ki je delo že prebral, sošolcem na kratko obnovi zgodbo. 



OŠ Solkan 


Prebrali bomo odlomek izredno nenavadnega ljubezenskega romana, ki ga je 

napisal Wolf Harranth skupaj s še kar 14 sodelavci. Poslušajmo. 





Učitelj interpretativno prebere besedilo. 


Učenci besedilo podoživijo in uredijo vtise. 


Besedno (in nebesedno) izražajo svoje vtise: zanimivo, dolgočasno, privlačno … 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo neznane besede. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo sošolci. Besede 

uporabijo v novih povedih. 


Nariši Fritza in Susi tako, kot si predstavljaš, da so ju narisali dunajski otroci. 

Primerjajmo risbe in se o njih pogovorimo. (Učitelj posamezne risbe nalepi na 

tablo.) So vse osebe narisane enako NE! Zakaj (Berilo, str. 19.) 

Kaj mislite, o čem bo govorila knjiga z naslovom Jaz sem vate, ti pa vame 

Spopadimo se z učnim listom (učni list 1). 

Učenci v dvojicah rešujejo prvi dve vprašanji. Reševanje naj bo časovno 

omejeno. Sledi poročanje – pokličemo nekaj učencev ali pa se učenci sami javijo, 

da preberejo svoje prvo poglavje in naslove poglavij. 

Za domačo nalogo napišejo konec (3. vprašanje na učnem listu 1). 

2. ura 

glasno branje 

Učitelj pokliče posamezne učence, ki glasno preberejo besedilo. 

vrednotenje 

Nekaj učencev glasno prebere svojo domačo nalogo. 

Učitelj organizira delo v skupinah; učencem da možnost, da se sami prijavijo v 

skupino, potem ko jim je prebral naloge na učnem listu 2. Tako poskrbi, da pišejo 

npr. e-pošto tisti, ki si jo tudi pošiljajo. 

Reševanje je časovno omejeno, sledi poročanje. 

nove naloge 

1. Učni list 1: 3. vprašanje. 

2. Knjiga Jaz sem vate, ti pa vame je med otroki zelo priljubljena. Zdaj pa ti 

napiši svojo lestvico »desetih naj knjig«. 

3. Ali rad(a) bereš knjige So med njimi morda tudi ljubezenske Napiši seznam 

knjig, ki bi jih morali prebrati tvoji sošolci. 


UČNI LIST 1 

Delo v dvojicah: S sosedom se na kratko in potiho posvetujta. 

1. Zamislimo si prizore, poglavja iz ljubezenskega romana o Fritzu in Susi. 

O čem bo govorilo 1. poglavje O tem, kako sta se spoznala S sošolcem 

napišita prvo poglavje, naslov si izmislita. (Pomagajta si z razdelkom Mali 

vseved.) 

2. O čem bo govorilo 2. poglavje In naslednja Izmislita si primerne naslove. 

3. Napiši sam(a): Oblikuj konec zgodbe. Se bo ljubezenska zgodba končala 

srečno Morda nesrečno Se bosta Fritz in Susi sprla, razšla 

UČNI LIST 2 

Delo v skupinah 

1. Susi bere Pil in vedno prebere tudi horoskop. Napišite horoskop za 

Susi in Fritza. V skupini se najprej dogovorite, kako se je razvijala 

njuna ljubezenska zgodba, nato pa oblikujte po tri tedenske 

horoskope za Susi in Fritza. 

2. 

3. 

4. 

5. 

Če bi Susi pisala dnevnik, kako bi opisala Fritza Oblikuj zapis (ali pa 

več zapisov) iz njenega dnevnika. 

Fantje menda ne pišejo dnevnikov, ali pač Če bi našli Fritzev 

dnevnik, kaj mislite, kako bi Fritz opisal Susi 

Susi in Fritz si nenehno pošiljata sporočila. Zapišite nekaj njunih 

SMS-ov: začne prvi v skupini, nadaljuje njegov sosed in tako do 

konca. 

Susi je mama prepovedala vse izhode in s Fritzem se ne moreta 

srečati. Zato si pošiljata e-pošto! O čem se pogovarjata 


18 

Sledi do 

davnih Wolf 

dni 

Harranth 

JAZ SEM VATE, TI PA VAME 

CILJI 

Učenci 

• preberejo besedilo, 

• zgodbo doživljajo ob lastnih doživljajskih izkušnjah, 

• najdejo podobnost s književnim dogajanjem, 

• besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota, 

• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu, 

• zaznajo motiv za ravnanje književnih oseb, 

• govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnim 

doživljajskim svetom, 

• ovrednotijo dejanja književne osebe, 

• razumejo, kaj je tema, kaj so književne osebe in kaj je zgodba. 


Kako pisatelj v knjigi predstavi svojega junaka 

Učitelj zbere odlomke iz nekaterih knjig, v katerih pisatelj opiše junaka. 

Primer: Bogdan Novak: Lovci na petardarje (Prešernova družba, Ljubljana, 2004, 

str. 8). Odlomek: 

Iz stavbe je prišla Branka. Silva jo je poznala. Bila je odlična učenka. Iz osmega be 

razreda in navdušena športnica. Ne samo, da je bila v hokejskem moštvu, ampak je 

pred kratkim postala tudi republiška prvakinja v rolkanju. Lepa deklica s pšeničnimi 

lasmi, ki si jih je strigla po fantovsko na kratko. 

Učenci pozorno poslušajo, potem na list papirja narišejo, kako si predstavljajo 

Branko. Slike obesijo na tablo in učitelj se z učenci pogovori. V čem so si risbe 

podobne, v čem se razlikujejo Učenci jih opišejo, primerjajo, ocenjujejo, se 

strinjajo z njimi ali tudi ne. 

Učitelj vodi pogovor o tem, kako nastane knjiga. 

Učenci pripovedujejo, kaj jim je pisatelj, ki jih je obiskal na šoli lani, povedal o 

svojem ustvarjanju. 

Si pisatelji ustvarijo svet in junake, ki so kot resnični 

Anekdota 

Pisatelj Dim Zupan je povedal: 

»Ko sem ustvarjal svoj roman, v katerem je nastopalo veliko junakov, sem po daljšem 

premoru, ko sem zaradi drugih obveznosti moral prekiniti pisanje, pozabil nekaj 

podrobnosti mojih junakov, kako so oblečeni, v katero šolo hodijo, celo nekaj imen. 

Moral sem vzeti list papirja in si nanj zapisati prav vse značilnosti, da sem lahko 

nadaljeval svoje delo.« 


Prisluhnejo Poglavju, v katerem vam izdamo skrivnost, kako je nastala ta knjiga. 

Seznanijo se, s kakšnimi težavami se ukvarja pisatelj Wolf Harranth pred 

ustvarjanjem knjige. 

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE 

Učenci poslušajo interpretativno branje, bere učitelj ali boljši učenec. 


Tatjana Kokalj 

OŠ Dob pri Domžalah 


ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU 

Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise o njem. 


Pripovedujejo o vtisih. 

So kdaj pomislili, da je pisateljevo ustvarjanje zahtevno in naporno dejanje 

Kako si predstavljajo pisateljevo delo 

Primerjajo romantične predstave o pisateljih in svoje realne. Pisatelj je človek s 

kožo in kostmi, ki pa je morda le veliko bolj pozoren opazovalec, zanima ga svet, 

v katerem živi. Temu svetu prisluhne. 

TIHO BRANJE, RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED 

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane ali neznane besede. 

Nato jih naštejejo in preberejo razlage v SSKJ ali jih razložijo sošolci. 


Učitelj ustno postavlja trditve, na katere učenci odgovarjajo z da ali ne. Ob 

trditvah postavlja tudi vprašanja, na katera učenci odgovarjajo. 

Se otroci lahko zaljubijo 

Ali je za zaljubljenost določena starost 

Na koga se je pisatelj obrnil, ko je začel pisati knjigo 

Zakaj na otroke 

Kakšnega junaka so mu predlagali 

In kakšno junakinjo 

Učenci ponovno tiho preberejo opise obeh junakov. Prideta učenca, ki narišeta 

enega in drugega junaka. Sošolci sodelujejo. Predlagajo, kaj naj še narišeta, kaj 

dodata, kaj spremenita. 

Ko sta sliki gotovi, povedo, ali bi želeli še kaj spremeniti oziroma zakaj so končno 

zadovoljni z izdelkom. 

V pogovoru znova opredelijo oba junaka in ju opišejo. Pogovorijo se o avtorju. 

Odgovorijo na vprašanja ob berilu in ob pomoči miselnega vzorca predstavijo 

junaka. 

VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE 

Ustna obnova ob pomoči vprašanj. 

Učenec odgovarja na vprašanja, ki jih postavljajo sošolci. 

Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih. 

Bil(a) sem zaljubljen(a). 

Pisal(a) sem knjigo. 

NOVE NALOGE 

1. Obiščejo knjižnico in izberejo knjige, v katerih nastopajo junaki, ki bi 

jim bili radi podobni. Utemeljujejo, zakaj. 

2. 

Delo v skupini: izberejo temo, določijo književne osebe, njihove 

lastnosti, posebnosti, imena, videz, s čim se ukvarjajo, česa ne 

marajo, česa se bojijo itd. ter napišejo kratko zgodbo. Svoje zgodbe 

objavijo v šolskem časopisu. 


20 

Sledi do 

davnih Bogdan 

dni 


Novak 

ZELENA POŠAST 

Uvodni del odlomka je provokativen, saj pisatelj v njem naniza 

nekaj navodil za branje – ta del lahko spodbudi pogovor o primernosti in 

neprimernosti knjig, o učinkih značilnih žanrov (npr. grozljivke) na bralca ali o 

knjigi kot provokaciji. V preostalem delu besedila je pozornosti in natančnega 

branja vreden humoren opis solate in Nacetove skrbi zanjo, v sklepnem delu 

pa predvsem strašljivo-smešni prizor, v katerem solata pogoltne polža. Zdi se, 

da je Novakovo besedilo torej neke vrste inovativna grozljivka, saj odlomek 

in opisi v njem za ta žanr niso značilni. Didaktični instrumentarij osvetljuje 

povezavo med deli odlomka, spodbuja pa predvsem samostojno tvorjenje 

predzgodbe in nadaljevanja odlomka. Uvodna motivacija lahko nastane na 

podlagi domišljijske slike, ki določa drugi in tretji del odlomka (Kakšna je 

požrešna solata). 

CILJI 

Učenci 

• si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

• besedilo povezujejo s svojimi predstavami ter prostori, ki jih poznajo iz 

vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del, 

• zmožni so se identificirati s književno osebo, 

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb, 

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb, pri tem pa 

ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila, 

• upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo 

književno osebo, 

• seznanijo se s pojmom trivialna književnost, 

• ločijo trivialno mladinsko povest in trivialni mladinski roman, 

• spoznajo kriminalko, pustolovsko zgodbo, srhljivko in grozljivko, 

• pripravijo se na govorni nastop. 

Dodatne dejavnosti 

• Spoznavajo pisatelja Bogdana Novaka in njegova dela. 

• Obiščejo knjižnico in prebirajo njegovo delo Zelena pošast v celoti. 

• Nadaljujejo zgodbo. 

• Berejo in predstavijo tudi ostala dela B. Novaka: Kekec in divji mož, 

Zaljubljeni vampir, zbirko Zvesti prijatelji … 


Kdo je ta pisatelj 

Učitelj razdeli učencem lističe, na katerih so napisani naslovi: 

Bela past, Grajski strah, Morska skrivnost, Banda v hosti, Gozdni samotar, 

Hudobna graščakinja, Lepotec Bučko, Pozor, hud pes, Razbojniški brlog, Super 

špon, Usodni piknik, Dnevi pod Rožnikom, Kekec in divji mož, Spopad na 

Rožniku, Zaljubljeni vampir, Zelena pošast, Strašljiva Stahovica, Jaz sem blazno 

vate, Samotna hiša, Temno srce, Ninina pesnika dva, Lovci na petardarje … 





Učenci uganejo, kdo je avtor teh knjig. 

Pripovedujejo, katere od teh knjig so že prebrali. Predstavijo pisatelja Bogdana 

Novaka. 

BOGDAN NOVAK 

Kot četrti otrok v družini se je ob štirih popoldne, v četrtek, 4. aprila 1944, 

pri Murski Soboti v Prekmurju rodil Bogdan Novak. Mladost je preživljal v Ljubljani, 

kjer se je tudi šolal, kasneje delal kot knjižničar in novinar pri Dnevniku, Delu, Teleksu 

in Pavlihi. Zdaj je svobodni književnik, kar pomeni, da se preživlja s pisanjem. Je 

upokojen in lahko v miru piše za odrasle in mladino. Njegovo najbolj znano delo 

za odrasle je saga (kar pomeni realistična prozna pripoved o usodi osebe, rodu ali 

pokrajine) Lipa zelenela je. Napisal je tudi roman Na drugi strani Ljubljanice. Dela za 

mladino so pustolovski romani v knjižni zbirki Zvesti prijatelji (Bela past, Grajski strah ...). 

V knjigi Spopad na Rožniku opisuje svojo mladost. Ninina pesnika dva je roman za 

mladostnike, pisatelj pa se je lotil tudi grozljivk (npr. Strašljiva Stahovica). 

Bogdan je bil presenečen nad dobrim odzivom otrok po izidu knjige Bela past, ki so 

jo vzeli za svojo, zato je sklenil, da bo napisal nadaljevanje. Takole pravi: »In lepega 

dne sem jo primahal v založbo z morsko skrivnostjo. Joj, da ne bi. Niso bili navdušeni. 

Ampak po očetu sem zagaman Prekmurec, po materi istrski trmasti osel in rinil sem do 

direktorja založbe Milana Matosa in ta se je zasmejal: Ne eno, napišite deset knjig! In 

sem jih z veseljem, ker sem ravno ostal brez službe pri Pavlihi in sem potreboval delo. 

Pri tem se nisem nič zgledoval po tujih zgledih, kar okoli sebe sem se ozrl. Opisujem 

svoje mladostne dogodivščine, štose svojih otrok: Tanje, Bora, Barbare in Bibi, pa še 

lumparije našega črnuha, vreče bolh, Hanija, ki je žal že odhajal v pasja nebesa. Malce 

pa sem začinil vse skupaj z domišljijo.« 

Vir: 

Polona Hanžek Novak: V srcu mladi, bibliografija mladinskih pisateljev, Ljubljana, 

Založba Genija 2004 

vijavaja.com 

knjigosled.com 

www2.arnes.si/~pkolet/DOWNLOAD/BOGDAN%20NOVAK.doc 

www.oslogdragomer.org/ucenci/stasa_komljenovic/spletna_stran/knjige.htm 

Pisatelj Bogdan Novak se nam v berilu predstavlja z odlomkom iz knjige Zelena pošast. 

O čem govori odlomek 

Ljudje smo pogosto prestrašeni. Kaj povzroča strah 

Učenci pripovedujejo, kdaj so bili najbolj prestrašeni. Kaj jih je prestrašilo 

Na list napišejo besedo, ki ponazarja njihov strah (npr. temna klet, grozljivka, 

nočni kriki itd.). Listič obesijo na tablo. Učenci preberejo misli in jih komentirajo. 

Sodelujejo v pogovoru. 


Prisluhnite, kaj se je zgodilo polžu, ki je lezel po navidez najbolj običajni solati. 

Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje. 

Po branju pripovedujejo o vtisih. Učitelj jim pomaga z vprašanji: 

Kdo je Nace 

Koga je zagledal na solati 

Zakaj je Nace menil, da ima polž smolo 

Zakaj Nace polža ni takoj zgrabil in vrgel v gozd 

Kaj je počel Nace med tem, ko je polž lezel po solati 


O čem je razmišljal 

Čemu se ima Nace zahvaliti, da mu je solata tako dobro uspevala 

V čem se je polž malce razlikoval od ostalih polžev Je bil hiter ali počasen 

Kdaj se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega 

Opiši dogajanje tik pred polžjim koncem. 

Kako je Nace spremljal to presenetljivo pustolovščino 


Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane ali neznane besede. 

Razložijo pomene ali iščejo sinonime za besede: oh, ti šment, požrešnež, sočno, 

smola, zgrabil boga za brado, polž ni zajec, srčika, zevajoča luknja, mlaskanje … 

V pogovoru opredelimo književne junake ter jih opišemo. 

Predstavijo potepuha Naceta. 

Kašen značaj ima 

S čim se ukvarja 

Kaj je njegov hobi 

Katere napake ima 

Ima tudi dobre lastnosti Katere 

Učenci besedilo ustno obnovijo ob pomoči vprašanj. Odgovarjajo na vprašanja v 

berilu (En, dva, tri – odgovori ti). 

Igrajo se znanstvenikov in si izmišljajo naravoslovne teorije, o katerih govori 

pisatelj. 

Opišejo spremenjeno solato po dogodku s polžem. 

Učenci pripovedujejo o doživljanju ob gledanju ali branju grozljivk. Utemeljijo 

svoje prepričanje. 

Spoznajo pojem trivialna književnost. Kaj je trivialna književnost Kaj je njen 

glavni namen 

Naštejejo nekaj naslovov grozljivk, kriminalk in pustolovskih povesti, ki so jih 

brali. 

Obiščejo knjižnico in poiščejo knjige, ki bi jih lahko uvrstili v to zvrst literature. 

Utemeljijo svojo izbiro. 

NOVE NALOGE 

1. Sposodijo si knjigo Zelena pošast ali kakšno drugo Novakovo knjigo 

in jo preberejo v celoti. 

2. Pripravijo govorni nastop z naslovom Razvedrilno branje – knjige 

Bogdana Novaka. Pomagajo si s knjigami, spletnimi stranmi, 

pripravijo tudi plakat, lahko pišejo pisatelju, ga povabijo v šolo. 

3. Naštejejo književna dela Bogdana Novaka, ki so jih prebrali. 

4. Dramatizirajo odlomek. 

5. Napišejo nadaljevanje zgodbe. 

6. Učence napotimo, naj pobrskajo tudi po župcinih spletnih straneh in 

preberejo, kaj tam piše o Novakovi knjigi Ninina pesnika dva. 

NININA PESNIKA DVA 

Bi radi prebrali knjigo o ljubezni, razočaranju, mamilih, večernih žurih, knjigo 

o mladih, ki jih učitelji ne razumejo in jim starši solijo pamet s svojimi idejami 

Potem sezite po knjigi Bogdana Novaka, Ninina pesnika dva. V njej se boste 

prepričali, da Bogdan Novak pozna mladino. Pozna jo tako dobro, da lahko 

napiše izvrstno knjigo, ki jo berejo mladi od štirinajstega leta. Pa tudi njihovi starši 


odo našli v njej odgovore na vprašanja, kako se pogovoriti s svojo mularijo. 

Novak pozna mlade iz današnjega časa, ker je občutljiv za njihove želje in njihove 

sanje. Ko hodi po cesti, ima oči odprte. Ve, da mladi niso samo ljubki mamini sinčki, ki 

pridejo pred osmo uro domov, ki napišejo vse naloge in v šoli ne delajo težav učiteljem. 

Ne, Novak ve, da mladi danes potrebujejo svobodo, kot so jo potrebovali nekoč, in 

mladi potrebujejo družbo svojih vrstnikov, ker jih stari doma ne razumejo vedno. 

V njegovi kratki zgodbi, ki jo boste prebrali na dušek, boste odkrili, da niste samo vi 

nesrečno zaljubljeni, da ne gre samo vam slabo v šoli, da ne skrbijo samo vas aids in 

mamila, nosečnost, pa ločeni starši in premajhno stanovanje, kjer nimaš niti v kopalnici 

miru pred vsiljivo družino. Odkrili boste, da prfoksi v šoli niso samo preoblečene zveri, 

ampak tudi ljudje, ki znajo jokati in biti srečni, pa starši doma, čeprav so mnogokrat 

zateženi in neusmiljeni, so vendar tisti, ki vas sprejmejo v svoj objem, ko je zunaj na 

cesti najhuje. 

Preberite to pripoved o nesrečni ljubezni, prevari, uspehu in upanju. Izvedeli 

boste, da ima vse, kar se zgodi, neki pomen in nikoli niso vsi upi zastonj. 

Preberite jo, da boste morda bolj pozorni na sprenevedanje in prijateljstvo, na 

resnico in laž. Preberite knjigo in uživali boste ob njej, tako kot sem jaz, čeprav 

sem v knjižnici čakala na knjigo štirinajst dni, ker je bila ves čas izposojena. 

Morda si boste tudi vi v njej podčrtali kak stavek, tako kot si ga je bralec pred menoj: 

»Trkaj, trkaj na nebeška vrata, takim norcem včasih rata« 

Vir: 

zupca.net 

Bogdan Novak je eden od najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev, 

pa ne le mladinskih, poznajo ga tudi odrasli po zelo brani sagi Lipa zelenela je in 

njegovem zadnjem romanu Pasja grofica. 

Zakaj je pisatelj med bralci tako priljubljen 

Kaj beremo na župcinih straneh 


20 

Sledi do 

davnih Bogdan 

dni 

CILJI 

Učenci 

Novak 

ZELENA POŠAST 


umetnostnega besedila – pustolovske zgodbe (grozljivke), 

• besedilo samostojno berejo, 

• v knjižnici poiščejo dela Bogdana Novaka in predstavijo plakat o 

avtorju in njegovih delih, 

• poslušajo učiteljevo pripovedovanje in branje proze, 

• učenci pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o 

domišljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih 

vzorcev (poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela, 

avtorja …), 

• pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkušnjah (preberejo še 

kakšno pisateljevo delo in predstavijo svoje vtise), 

• spoznavajo slovensko mladinsko književnost – dela Bogdana 

Novaka, 

• pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in 

razumevanja – trivialno (zabavno) besedilo in umetniško besedilo, 

pustolovska zgodba, grozljivka. 


Ste kdaj gledali kakšen grozljiv film Kaj je bilo v njem najbolj grozljivo Kako ste 

se počutili Ste gledali film sami ali s starši, prijatelji Česa vas je najbolj strah 

Katerih pošasti se bojite 


Zdaj boste slišali še eno grozljivo zgodbo o zeleni pošasti, ki je mesojeda. Kako si 

jo predstavljate Kaj pomeni – mesojeda 

Učenci opišejo mesojedo pošast glede na svoja pričakovanja. Z zeleno barvico 

narišejo pošast v zvezek, učitelj nariše svojo predstavo z zeleno kredo na tablo. 


Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje besedila. 

BRANJE 

Učitelj doživeto prebere besedilo. Ustvarja grozljivo vzdušje. 


Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej. 


Pripovedujejo o svojih prvih vtisih. Kaj se vam zdi grozljivo Zakaj 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in izpišejo manj znane in neznane besede. 


Naštevajo besede. Pomene razložijo učenci ali pa jih poiščemo v SSKJ. 



OŠ Globoko 


GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno preberejo posamezne dele odlomka. 


Učitelj učencem razdeli delovne liste, vprašanja nalepijo v zvezek in odgovorijo. 

Kdo je glavna oseba 

Kje se zgodba dogaja 

O čem govori besedilo Zapiši v štirih povedih. 

Kaj je delala glavna oseba na vrtu 

Opiši polža. 

Kaj je glavna oseba želela narediti s polžem 

Zakaj tega ni naredila in je čakala 

Kaj se je zgodilo, preden je glavna oseba odstranila polža 

Opiši, kako se je to zgodilo. 

Ali je bila ta solata na zunaj kaj nenavadna Utemelji. 

V besedilu je zapisana beseda pisker. Kaj pomeni Poišči ji sopomenko v 

knjižnem jeziku in razloži razliko med obema besedama. 

Na strani 21 imamo v zadnjem odstavku nenavadno besedo. Poišči jo in 

razloži, kaj pomeni. 

V drugem odstavku na strani 22 je polž črni lazar poimenovan še na en način. 

Izpiši to besedno zvezo. 

Na strani 22 je pisatelj na zanimiv način primerjal solato z nečim. Izpiši to 

besedno zvezo. 

Učenci ob pomoči berila (stran 22) povzamejo glavne značilnosti trivialnih 

(zabavnih) besedil. Oblikujejo miselni vzorec. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci se odločijo za eno od možnosti: 

• nadaljuj zgodbo o solati, 

• razloži, zakaj se je s solato to zgodilo – izmisli si kakšno naravoslovno 

teorijo, 

• zapiši, kako bi ti kot član(ica) znanstvene ekipe rešil(a) ljudi pred 

požrešno solato, 

• postavi se v vlogo upornega polža, ki se ne pusti pojesti solati. 

Svojo zgodbo tudi ilustriraj. 

Učenci svoja besedila predstavijo in sošolci jih ovrednotijo. 

2. Učenci obiščejo knjižnico, pripravijo plakat o avtorju ali preberejo še kakšno 

njegovo delo (npr. Zeleno pošast do konca) in predstavijo vsebino del ter svoj 

vtis o prebrani zgodbi. 


24 

Sledi do 

davnih Svetlana 

dni 


Makarovič 

POTEPUH IN NOČNA LUČKA 

Pravljica o pravljici – tako bi lahko označili temeljno sporočilo enega 

od najbolj nenavadnih besedil Svetlane Makarovič Potepuh in nočna lučka. V 

celotni knjigi se namreč prepletajo nedokončane lučkine pravljice za lahko 

noč, dokler noč ne mine in se potepuh odpravi naprej po svetu. V tem pa je 

mogoče videti še eno temo: branje je sicer odsev bralčeve svobode, a bralec 

(poslušalec, potepuh) je hkrati tudi prepuščen pripovedovalčevi (samo)volji 

– niti, ki jo razkriva zgodba sama. Odlomek iz pravljice ponuja tudi zanimivo 

doživetje osnovnega razpoloženja, saj povezuje strašljivo pravljico o pošasti, 

ki je jedla uhlje, s kratko napovedjo pravljice o petdeset tisoč kitajskih 

kokoškah in enem petelinčku. Didaktični instrumentarij opozarja bralca 

na pravljične značilnosti, zato je tudi uvodna motivacija lahko ponovitev 

literarnega znanja (Katere pravljice poznamo Kdo jih pripoveduje). 

CILJI 

Učenci 

• doživljajo sodobno avtorsko pravljico, 

• opazujejo in opišejo književni osebi, 

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo 

in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom, 

• identificirajo se s književno osebo in prevzamejo njen zorni kot, 

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa, 


• ločijo realni in domišljijski svet, 

• upovedujejo razpoloženja in čustva književnih oseb, pri tem ugotovitve 

utemeljujejo s podatki iz besedila, 

• seznanijo se s pojmom pravljica, 

• poznajo značilnosti pravljice, 

• razumejo pojme pravljični začetek, pravljični konec, čudežni predmeti, 

pravljični svet …, 

• napišejo svoj konec pravljice. 


Učitelj vpraša učence, ali so se že kdaj pogovarjali s svojo igračo. S katero igračo 

so se pogovarjali Kakšni so bili njeni odgovori 


V pravljici, katere odlomek bomo prebrali, se pogovarjata potepuh in nočna 

lučka. 

Pravljico je napisala Svetlana Makarovič. Kaj veste o avtorici Katera njena 

besedila poznate Prebrali bomo odlomek pravljice Potepuh in nočna lučka. 


Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice. 








Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej. 


Učenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kaj se jim zdi v zgodbi nenavadno. 


Kje je potepuh našel nočno lučko 

Kaj je značilno za pravljice, ki jih pripoveduje lučka 

Zakaj je potepuhova nova prijateljica začela pripovedovati grozno pravljico 

Kaj je, poleg ušes, še jedla pošast 

Na kakšen način je pošast prelisičila ljudi in jim odgriznila ušesa 

V kakšnem odnosu so bili prebivalci otoka in pošast 

Koga pošast ni mogla pretentati 

Kako se grozna pravljica konča 

Dogodke iz grozljive pravljice izreži, razporedi in nalepi v zvezek v pravilnem 

zaporedju (priloga 1). 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno preberejo odlomek. 


Učenci opazujejo in opišejo književni osebi. 

Opredelimo kraj in čas dogajanja ter pripovedovalca. 

VREDNOTENJE 

Kdo je vam pripovedoval pravljice za lahko noč 

Ali so bile te pravljice grozljive 

Se vam zdijo grozljive pravljice primerne zgodbe za lahko noč Zakaj 

Katere so značilnosti pravljice Kako se pravljica začne Poišči primer v Potepuhu 

in nočni lučki. 

Kakšen je konec pravljice Kako pa je s konci v naši pravljici So ti taki zaključki 

zgodb všeč Zakaj 

Kje se pravljice dogajajo 

Kakšne osebe nastopajo v pravljicah in kakšne vloge imajo v pravljičnem svetu 

Kaj veš o čudežnih predmetih Naštej jih nekaj. Kako ti predmeti delujejo 

O čem pravljice najpogosteje pripovedujejo 

So vam všeč grozljivke Vam grozljivke naženejo strah v kosti Pripovedujte o 

grozljivki, ki ste si jo ogledali. 

Učenci razložijo stalni besedni zvezi ruvati si lase in sline se mi cedijo. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci napišejo svoj konec pravljične grozljivke o pošasti z otoka. 

2. Učenci v parih izdelajo lutke, en učenec izdela lučko, drugi pa potepuha. 

Uprizorijo odlomek. 

3. Učenci poiščejo podatke o Svetlani Makarovič in izdelajo miselni vzorec 

(priloga 2). 


PRILOGA 1 

NA OTOK PRIDE VELIKAN Z VELIKIMI UŠESI 

POŠAST JE SESTRADANA 

NA OTOK NAPLAVI BRODOLOMCE 

PREBIVALCI OTOKA POŠASTI SPEČEJO TORTO 

VELIKAN SE NE ZMENI ZA POŠAST 


PRILOGA 2 

SVETLANA 

MAKAROVIČ 


24 

Sledi do 

davnih Svetlana 

dni 

Makarovič 

POTEPUH IN NOČNA LUČKA 

CILJI 

Učenci 

• samostojno berejo krajše besedilo, 

• opazujejo in opišejo književni osebi, 

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo 

in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom, 

• identificirajo se s književno osebo in prevzamejo njen zorni kot, 

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa, 



• upovedujejo razpoloženja in čustva književnih oseb, pri tem ugotovitve 

utemeljujejo s podatki iz besedila, 

• seznanijo se s pojmom pravljica, 

• odlomek pripovedujejo sošolcem kot pravljico za lahko noč, 

• poznajo značilnosti pravljice, 

• razumejo pojme pravljični začetek, pravljični konec, čudežni predmeti, 

pravljični svet, 

• napišejo svoj konec pravljice. 

Dodatna naloga: pripravijo govorni nastop Moja pravljica (po pravljici Svetlane 

Makarovič). 


Svetlana Makarovič 

Po katerih knjigah se spominjaš pisateljice Svetlane Makarovič iz svojega 

zgodnjega otroštva 

Kdo ne pozna njenih knjig: Aladinova čudežna svetilka, Kosovirja na leteči žlici, 

Pekarna Mišmaš, Škrat Kuzma dobi nagrado, Kam pa kam, Kosovirja, Sapramiška, 

Živalska olimpijada, Potepuh in nočna lučka, Mačja predilnica, Pravljice iz mačje 

preje, Vila Malina, Pod medvedovim dežnikom, Coprnica Zofka, Korenčkov 

palček, Kokoška Emilija, Medena pravljica, Veveriček posebne sorte, Sovica Oka 

in druge 

Svetlana Makarovič je ena naših najbolj priljubljenih pravljičark. Piše živalske 

pravljice, ki so njena najpomembnejša pripovedna oblika za otroke. V svojih 

mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Avtorica v svoje pravljice 

vnaša besedne domislice in zabavne opise literarnih oseb. Njeni dialogi so 

živi, nenavadni, preseneča nas z novimi besedami in zabavnimi imeni, ki si jih 

izmišlja. Otroci poznajo Oko, Maliča, Mišmaša, Sapramiško, Kuzmo, kosovirje, 

Vrtirepa, Ščeperja. Njene živalske zgodbice so priljubljene, ker so polne humorja, 

otroke pa neprisiljeno pripravijo k razmišljanju o pravilih sobivanja. Njeni 

literarni liki so nagajivi, radovedni, zabavni, svojeglavi in predvsem zelo odkriti in 

pošteni. 

Pisateljica v svojih zgodbah včasih uporablja tudi motiviko pravljičnega sveta 

oživljenih predmetov, taka je tudi snov pravljice Potepuh in nočna lučka, ki je izšla 

leta 1977. 





Pogovor o prijateljih. 

Kakšen je pravi prijatelj Učenci iščejo asociacije na besedo prijatelj. Ali se pravi 

prijatelj zavzame zate Kdaj in kako Ti prijatelj pripoveduje o svojih doživetjih 

Ti pripoveduje pravljice Ti zaupa skrivnosti 

Kakšne lastnosti ima pravi prijatelj 

In kakšen je človek, ki si ga ne bi izbrali za prijatelja 


Učitelj učencem pripoveduje odlomek (glasno interpretativno branje). 


Učenci si po poslušanju zapišejo vsaj eno besedo, ki se jim je vtisnila v spomin. 

Razložijo, zakaj prav ta beseda. Svoje mnenje utemeljijo. 

TIHO BRANJE 

Učenci besedilo še sami preberejo. To je trenutek, ko jih besedilo samo nagovori. 

Vsak učenec v svojem tempu prebere odlomek. Učenci so z besedilom sami, v 

razredu vlada bralni mir. 

Podčrtajo besede, ki jih morda ne razumejo. Poiščejo razlago v SSKJ ali jih 

razložijo učenci sami. Manj znane besede uporabijo v novih povedih. 


Katero pravljico je nočna svetilka najprej povedala 

Je potepuha pravljica začela že takoj zanimati 

Zakaj se je potepuh razjezil, kaj mu ni bilo po godu 

O čem je govorila druga pravljica 

Česa se lučka ni več spominjala 

Pogovor o značilnostih pravljice. 

Kako se pravljice začnejo 

Kakšen je ponavadi konec 

Kje se pravljice dogajajo 

Kdo v pravljicah nastopa 

Kateri čudežni predmeti so pogosti v pravljicah 

Ali se pravljica Potepuh in nočna svetilka razlikuje od drugih 

Učenci naštejejo podobnosti in razlike. 

Učenci na kratko obnovijo odlomek. 

NOVE NALOGE 

1. 

Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe: o pošasti z otoka. 

2. Obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli S. Makarovič. V celoti preberejo 

knjigo po lastni izbiri. 

Pripravijo govorni nastop ob navodilih v knjigi – 

3. Moja pravljica: po 

pravljici Svetlane Makarovič. 


28 

Sledi do 

davnih Leopold 

dni 


Suhodolčan 

STOPINJE PO ZRAKU 

Odlomek iz Suhodolčanove detektivske zgodbe Naočnik in Očalnik 

prikazuje zanimive spremembe značilnosti oseb in motivov tega književnega 

žanra: detektiva delujeta humorno, ni pravega zapleta, veliko je namigov 

in komičnih preobratov. S tem se besedilo navezuje na značilnosti drugih 

pripovednih del v tem razdelku, predvsem z Novakovo grozljivko in narobe 

pravljico Svetlane Makarovič. Pogovor bi v razredu lahko stekel o osrednjih 

književnih osebah in značilnih dogodkih v detektivki – vse to zajema tudi 

didaktični instrumentarij, igro asociacij na tematsko besedo (detektiv) pa 

lahko spodbudi uvodna motivacija, ki se razvije v igro vlog (posnemanje 

detektivov ipd.). 

CILJI 

Učenci 

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, doživljanja, razumevanja in 

vrednotenja umetnostnega besedila – mladinske detektivke, 

• besedilo samostojno glasno in tiho berejo, 

• obiščejo knjižnico in poiščejo književna dela Leopolda Suhodolčana 

in naredijo plakat o avtorju, 

• poslušajo učiteljevo branje pripovedi, 

• pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domišljijskem 

svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev 

(poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela, avtorja …), 

• spoznavajo kanon slovenske mladinske književnosti (Leopold 

Suhodolčan: Stopinje po zraku), 

• usvajajo literarnovedne pojme – detektivka, in sicer na ravni njihove 

rabe in razumevanja. 


Učitelj učencem zastavi vprašanja in se z njimi naveže na njihovo predznanje. 

Kdo je detektiv 

Katere detektive iz književnosti, filmov … poznate 

S čim se detektivi ukvarjajo, kako raziskujejo … 

Katere osebne značilnosti mora imeti detektiv 

Ali poznamo tudi ženske, ki so detektivke 


Učitelj prinese v razred pisateljeva dela, jih pokaže učencem in napove branje 

odlomka. 

Mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan je napisal zelo zanimivo detektivsko 

zgodbo. Ali že poznate kakšnega njegovega junaka Na primer Petra Nosa 

Danes boste spoznali še dva slavna detektiva. 

Učitelj pokaže učencem ilustracijo obeh detektivov. 





OŠ Globoko 


BRANJE 

Učitelj doživeto prebere odlomek. 


Učenci podoživijo zgodbo in uredijo misli. 


Izvedeli ste, da se v hotelu dogaja nekaj nenavadnega. Kaj menite, da se dogaja 

Kakšna detektiva sta Naočnik in Očalnik 

Učenci pripovedujejo o prvih vtisih, ki jih je nanje naredil odlomek. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED, TIHO BRANJE 

Učenci začnejo tiho brati. Ob tem si v zvezek izpišejo manj znane in neznane 

besede. Nato se v dvojicah posvetujejo. Če ne najdejo razlage, jo poiščejo v SSKJju. 

Svoje ugotovitve predstavijo. 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo odlomek. 


Učitelj razdeli učencem delovni list z vprašanji. Nanje odgovarjajo samostojno ali 

v dvojicah (v zvezek). 

Kdo sta glavni književni osebi v odlomku in katere so stranske 

Kdaj in kje se zgodba dogaja 

Kaj sta delala detektiva na terasi in kaj so delali potniki 

Kam sta bila namenjena detektiva 

Kaj je detektivoma pomenil dopust 

Zaslišala sta brnenje helikopterja. Kako so se obnašali ob tem gostje hotela 

Kdo se je detektivoma približal Je takoj povedal, kaj želi od njiju 

S čim se je najprej želel prikupiti detektivoma 

Kaj je to leksikon (poglej v SSKJ) 

Kaj jima je povedal o gostih hotela 

Kako sta se na vse to odzvala detektiva 

Ali detektiva verjameta v leteče krožnike Utemelji. 

Razloži besedno zvezo tiščali ušesa k tranzistorju. 

Zapiši, s čim pisatelj primerja helikopter. Izpiši besedno zvezo štirih besed. 

Zakaj pisatelj uporabi besedo oštarija, ki ni knjižna Utemelji. 

Učenci povzamejo glavne značilnosti besedila. Na podlagi ugotovitve, da so to 

detektivske zgodbe, zapišejo miselni vzorec z glavnimi značilnostmi tovrstnih 

besedil. 

POGLABLJANJE DOŽIVETIJ, NOVE NALOGE 

Učenci se odločijo za eno od poustvarjalnih možnosti. 

1. Napišejo kratko detektivsko zgodbo, v kateri v vlogi detektiva razkrijejo 

določen problem na šoli. 

2. Kot novinarji »poročevalci s terena« obiščejo detektiva po njuni opravljeni 

nalogi in naredijo prispevek za dnevnik – vest o tem, kaj sta detektiva 

odkrila. To besedilo lahko zapišejo tudi kot prispevek za televizijo. 

Ko učenci pripravijo in predstavijo svoja poustvarjalna besedila, jih sošolci 

ovrednotijo. 

Učenci obiščejo knjižnico in poiščejo nove podatke o avtorju. Spet izberejo eno 

od možnosti in izdelek do določenega datuma predstavijo: 

1. oblikujejo plakat o avtorju ali 

2. predstavijo še kakšno avtorjevo zgodbo. 


30 

Sledi do 

davnih Gerit 

dni 


Kopietz, Jörg Sommer 

KLIK, SKRIVNOSTNA VILA 

Odlomek že z uvodno napovedjo nakazuje temo besedila: književni 

svet lahko vsak bralec sestavlja po svoje, za branje so torej odločilni »zakoni« 

bralčevih želja oziroma pričakovanj. Prvi del odlomka omogoča razmišljanje 

o učinku književnosti na bralca, o reševanju raznovrstnih književnih »ugank«; 

besedilo v ostalih delih izziva bralca, ga spodbuja k dopolnjevanju zgodbe 

in k odločanju o tem, kako se bo ali naj bi se razvijala – zanimiva je zato 

predvsem zadnja poved, ki spodbuja doživljanje nenavadnega dogajalnega 

prostora. Didaktični instrumentarij se navezuje na bralčevo zaznavanje 

književnih oseb ter na napovedovanje razvoja zgodbe, spodbuja pa tudi 

poustvarjalnost (interaktivni spis). Izkušenjska uvodna motivacija lahko 

izhaja iz pogovora o branju in bralčevih pričakovanjih (npr. razmišljanje o 

naslovu) ali iz dogajalnega časa (Kaj/kakšen je prvi šolski dan). 

CILJI 

Učenci 

• tiho in polglasno berejo umetnostno besedilo, 

• razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti, 

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, 

• identificirajo se s književno osebo in literarni svet povezujejo s svojim 

izkušenjskim in čustvenim svetom, 

• pozorni so na čustvovanje in značajske lastnosti junakov, 

• primerjajo in opisujejo književne junake, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in 

povezujejo besedilo s svojimi domišljijskimi slikami in prostori, ki jih 

poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del, 

• odgovarjajo na vprašanja in utemeljujejo svoje mnenje, 

• utrjujejo si stališča in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, 

• spoznajo pojem interaktivna kriminalka, 

• pišejo interaktivni spis. 


Predstavitev knjižne zbirke KLIK, avtorjev Gerita Kopietza in Jörga Sommerja: 

Skrivnostna vila, Skrivnostna žoga in Skrivnost na internetu (prevedla Katja Šulc, 

Založba Didakta, Radovljica). 

Zbirka KLIK je namenjena bralcem, ki radi listajo po knjigi in berejo malo tukaj in 

malo tam. Knjig iz zbirke KLIK ni treba brati od prve do zadnje strani. Mladi bralec 

si smer pustolovščine izbere sam. 

Avtorja zbirke sta na zanimiv način zapletla dogajanje, razplet pa ponudila 

bralcem, da se glede na lastne izkušnje, želje in zaupanje vase odločijo, kako 

bo dogajanje potekalo. Bralec je eden od glavnih junakov, ime mu je Sherlock. 

V pustolovščine se zapleta skupaj s prijatelji. Sherlock je navdušen bralec 

detektivskih zgodb in računalničar, Jon je rolkar in ljubitelj pečenih pistacij, 

Brina je Jonova sestra in ljubiteljica romanov o konjih, Smarty ne mara športa, 

ima pa prijatelja, ki živi v njegovi majici s kapuco. Ob mladih detektivih pa 

srečamo še policijskega komisarja, puščavnika Jakoba, babico Schnur, učitelja in 

knjižničarko, ki vsak po svoje posegajo v dogajanje. 





V knjigi Skrivnostna vila se mladi bralec poda na tvegano pot odkrivanja tančic 

skrivnostne vile. Druščina mladih detektivov si nadene ime KLIK, kar pomeni, da 

so njihove dogodivščine veliko bolj napete kot klikanje po televizijskih programih. 

V knjigi Skrivnostna žoga bralec sledi napetim in nevarnim dogodkom odkrivanja 

nenavadnega bogastva, ki je skrito v košarkarski žogi. Kako je prišel nakit, ki so 

ga ukradli v Pfeifferjevi vili, v žogo 

Bralec aktivno poseže v dogodke, izbira pot, da bi čim prej prišel na sled 

osumljencem. V zgodbi ne manjka napetih prizorov, nevarnih doživetij in 

nenavadnih odkritij. 

V knjigi Skrivnost na internetu bo bralec že na prvih straneh hitel po sledi 

odkrivanja izginulega cirkuškega slona. 

Avtorja knjige opozorita bralce, naj si neke deževne nedelje vzamejo en 

popoldan časa in se odpravijo na pot, ki bo polna nevarnosti, zapletov, teme, in 

pomagajo druščini odkriti, kam je izginil slon. 

Pogovor o branju 

Katere knjige učenci najraje berejo 

Kdo rad bere kriminalke Zakaj 

Katere junake kriminalk učenci poznajo 

Kdo je Sherlock Holmes 

Katere kriminalke so že brali 

Predstavijo junake v njih. 

GLASNO IN TIHO BRANJE 

Pred branjem odlomka iz knjige preberemo navodila »za uporabo«. 

V čem sta si branje in brskanje po računalniku lahko tudi podobna 

Knjižna zbirka KLIK nas ne sili, da beremo knjigo od začetka do konca, ampak 

lahko beremo po svojih željah, pričakovanjih, tako kot radovedno brskamo po 

spletnih straneh. 

Branje odlomka Skrivnostna vila in pogovor ob prebranem besedilu. 

Je branje lahko tudi pustolovščina 

Je branje lahko nevarno 

Je branje lahko polno presenečenj 


Učenci predstavijo književne junake. 

Razvrščajo jih v dve skupini, otroci in odrasli. 

Obnovijo potek dogajanja, ki so si ga sami izbrali. 

V čem se zgodbe razlikujejo 

V čem so si podobne 

Kdo je Brina 

Kdo Sherlock 

Pozna kdo slavnega Sherlocka iz ene najbolj branih angleških detektivk 

Učenci napovejo nadaljevanje književnega dogajanja. 

Obiščejo knjižnico in berejo knjige v celoti. 

Poiščejo še druge podobne zbirke in jih preberejo. 

NOVE NALOGE 

Učenci anketirajo sošolce in pripravijo rezultate ankete. 

Anketa 

1. Kateremu knjižnemu junaku bi bil(a) rad(a) podoben(na) 

2. Kateremu knjižnemu junaku ne bi želel(a) biti podoben(na) 

3. Za katere dogodke v knjigah bi želel(a), da bi se zgodili tudi tebi 

Pisanje interaktivnega spisa, nadaljevanje dogodivščin Brine, Sherlocka, Kaja. 

Učenci predvidijo različna dogajanja. 


34 

Sledi do 

davnih Alenka 

dni 


Goljevšček 

GORNASTENISEDIMUHA 

Teme v odlomku iz radijske igre Alenke Goljevšček so lahko zelo 

različne: besedilo je igra z nenavadnimi jeziki (ajevščina), ki zaradi svoje 

deformiranosti delujejo smešno, hkrati pa je to besedilo tudi prikaz svobode 

in razigranosti ter »pravil« in avtoritete. Stavek in papagaj sta namreč 

svobodna posameznika, ki si želita popotovati po svetu, a se pri tem srečata 

z ajevci, ki njunega jezika ne razumejo in nočejo sprejeti. Zaradi izrazitega 

zavračanja obeh oseb, ki se kaže v odzivu ajevcev, bi radijsko igro lahko 

razumeli tudi kot prikaz konfliktov med različnimi jeziki, in s tem osebami. 

Didaktični instrumentarij razvija razumevanje zgodbe in nenavadnega 

jezika, v poustvarjalnem delu pa nadaljevanje igrivega preoblikovanja jezika 

ter razredno uprizoritev. V uvodni motivaciji lahko uporabimo jezikovno igro 

z zvoki, tj. sestavljanje nerazumljivega jezika in razlaganje pomenov tako 

nastalih besednih zvez in povedi. 

CILJI 

Učenci 

• berejo dramsko besedilo po vlogah, 

• razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene 

obarvanosti, 

• identificirajo se s književno osebo, 

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz 

izkušenjskega sveta, 

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb, 

• utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob 

besedilu, 

• pozorni so na zgradbo odlomka, 

• upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo 

književno osebo, 

• obnovijo odlomek in ga zapišejo. 


Pogovor o radijskih igrah: Ste jih že poslušali Katere Kdaj Učenci 

pripovedujejo o svojih občutjih ob poslušanju. 

Didaktična igra: Učenci zaprejo oči in eden od sošolcev se oglasi. 

Učenci opisujejo njegov glas: Kakšen glas imajo sošolci (Mehak, trd, oster, 

nežen, prehlajen ipd.). Učenci se poigravajo z glasovi, jih spreminjajo (jeza, 

žalost, zaskrbljenost, navdušenje). 

Primerjava televizijske in radijske igre: Kaj ima televizija, česar radio nima Kaj 

ima radio, česar televizija nima 


Branje radijske igre po vlogah. 


Izražanje doživetij: Učenci po branju pripovedujejo o vtisih. Pripovedujejo o 

občutjih, ki jih doživljajo po poslušanju, misli so lahko neurejene, kot se jim 

nizajo same od sebe. 





Kdo nastopa 

Kako se obnaša stavek, ki oživi 

Katera je prva beseda, ki jo izreče 

Kje je Kokijeva domovina 

Zakaj se odpravita prav tja 

Kaj počneta med potjo 

Kaj v igri učinkuje smešno 

Kako pojejo ajevci 

Kako bi peli to isto pesem ejevci 

Učenci besedilo ponovno preletijo in poiščejo besede, ki so jim bile neznane. 

Ogledajo si, kako je zgrajeno dramsko besedilo. 

Kaj je zapisano v oklepaju 

Kaj beremo na glas in kaj naredimo 

Kaj potrebujemo, da igro lahko zaigramo 

Iskanje asociacij: eden od učencev na tablo napiše besede iz odlomka. Učenci 

iščejo asociacije. Poigravajo se z glasovi. 

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu iz berila (En, dva, tri – odgovori ti). 

Odgovore utemeljujejo, jih primerjajo med seboj. 

NOVE NALOGE 

1. Priprava radijske igre: učenci iščejo najbolj primerne glasove za dramske 

osebe. Izberejo nastopajoče, režiserja, ki usmerja delo. Igro posnamejo. 

Zvoke ponazarjajo s pripomočki, na primer: govorjenje v kozarec. 

Upoštevajo navodila. Izberejo najprimernejšo glasbo. 

Poslušajo posnetek in ga komentirajo, predlagajo spremembe, 

dopolnitve, ocenijo, s čim so zadovoljni, kaj jim je povzročalo težave. 

Katerih težav ne bi imeli, če bi se posneli na filmski trak Pri radijski igri 

vse, kar se dogaja, ponazorimo z zvoki, pri snemanju s kamero pa bi imeli 

druge težave – katere 

2. 

3. 

Pisanje dramskega besedila: učenci se razporedijo v skupine, po dva 

ali več učencev skupaj. Napišejo nadaljevanje igre in ga predstavijo 

sošolcem. 

Pripravijo radijski posnetek. 

Učenci obiščejo knjižnico, poiščejo knjigo z dramskim besedilom 

Gornastenisedimuha in ga preberejo v celoti. 


38 

Sledi do 

davnih Tone 

dni 


Pavček 

JUNAK 

Uvodno besedilo drugega razdelka se že z naslovom osredotoča 

na podobo književnega junaka, ki je velik kot velikan – neodvisen, močan in 

predan lepoti narave, energiji mladosti – vendar tudi prestrašen, a ob tem še 

vedno pogumen. Različne lastnosti Junaka so torej tematsko jedro pesmi, ki 

je zanimiva tudi zato, ker temo strahu prikazuje z nizanjem skorajda strašljivih 

podob iz pravljičnega izročila. Za pogovor v razredu se zdi zanimiva simbolična 

podoba sončnice na rami (tu se kaže zanimiva povezava s Kosovelovo pesmijo 

o otroku, ki nese sončnico na rami): Zakaj in kako junak prepodi vse pošasti prav 

s sončnico Kaj nam njena podoba pomeni V didaktičnem instrumentariju 

zajeta vprašanja in naloge spodbujajo zaznavanje lastnosti osrednje osebe 

ter razumevanje podob sončnice, Ajdovske jame in pravljičnega sveta; 

uvodna motivacija bi tako lahko izhajala iz znanih pravljic (Kdo vse nas straši 

v pravljicah in kako pravljični junak strah prežene). 

CILJI 

Učenci 

• (interpretativno) berejo besedila, 

• oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo 

utemeljiti, 

• razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti: 

pri oblikovanju domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora 

upoštevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, 

zgodovinskega in drugega znanja, 

• ob poslušanju interpretativnega branja zaznavajo in doživljajo zvočnost 

pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost, 

• zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo, 

• ob doživljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo prvine sloga 

(opisnost, čustvenost), 

• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko, 

• izpišejo besede, ki se rimajo, poosebitve, primere in okrasne pridevke, 

• besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. 


Možnosti: 

1. Nekaj dni pred obravnavo pesmi se učitelj z učenci dogovori, da doma 

narišejo risbo junaka; lahko tudi prinesejo kakšno fotografijo osebe iz 

resničnega življenja. Prinesene izdelke nalepimo na tablo in pustimo, da si jih 

spontano ogledujejo. 

Sledi pogovor: Kdo je junak Kakšen je videti Kakšne lastnosti ima Zakaj je ta 

oseba zate junak Kdaj nekdo postane junak 

2. Na sredino table napišemo besedo junak – učenci podajajo čim več asociacij, 

učitelj jih niza okoli izhodiščne besede. Ko dobimo zadostno število 

raznovrstnih asociacij, preidemo na naslednjo fazo obravnave. 


Tudi pesnik Tone Pavček je razmišljal o junaku. Poslušajmo, o kakšnem junaku je 

napisal pesem. 



OŠ Solkan 







Učenci pesem podoživijo in poglobijo vtise. 

izražanje doživetij IN tiho branje 

Učenci izražajo svoje vtise, nato tiho preberejo pesem in si izpišejo neznane 

besede. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo učenci ali učitelj. 


Kako pesnik pove, da je junak zares velik Kdo je Krpan Katere lastnosti ima 

Kaj pomeni capljati Poišči še druge besede z enakim pomenom. 

Kakšna je sončnica, ki jo nosiš čez ramo Opišimo jo. Kakšna je videti, kakšna je 

njena moč Kaj lahko z njo junak naredi 

Kakšna pa je Ajdovska jama Kdo vse živi v njej Predstavi stanovalce. Kje je 

Ajdovska jama 

Katere lastnosti ima junak Pomagajmo si s 6. in 7. kitico. 

Kaj pomeni, da se zamajeta svod in pod in da vstaneta hrušč in vrišč 

glasno branje 

Učitelj pokliče posamezne učence, ki glasno preberejo pesem (Nič lažjega!). 


Učenci v parih odgovarjajo: 

Iz koliko kitic je sestavljena pesem Junak Iz koliko verzov je sestavljena kitica 

Koliko pa je vseh verzov v pesmi 

Izpišite besede, ki se rimajo. 

Poiščimo poosebitve, primere in okrasne pridevke. 

vrednotenje 

Učenci se razdelijo na skupine s tremi učenci in oblikujejo »knjigo«. Posamezne 

verze si prepišejo in jih ilustrirajo, nato spnejo v knjigo. 

Učitelj povpraša učence, ali se spomnijo, o katerih junakih smo že brali ali 

poslušali oziroma jih gledali. Učenci navajajo besedila. 

nove naloge 

1. Nariši strip. 

2. Oblikuj recept: Postanimo junaki! ali Spodimo vse strahove! (Če gre, se 

preizkusi v rimah.) 

3. Napiši spis o popotovanju v Ajdovsko jamo. Izmisli si primeren naslov in 

predstavi, kaj se je zgodilo. Ne pozabi opisati tudi jame. 

4. Si novinar(ka) znane televizijske/časopisne hiše. Opravi intervju z 

junakom, ki se je pravkar zmagoslavno vrnil iz Ajdovske jame. 

5. Napiši svojo pesem o junaku. 

6. Pesem deklamiraj. 


40 

Sledi do 

davnih Tone 

dni 


Pavček 

ODRASTEŽ 

Ta pesem se tematsko povezuje s prejšnjo Pavčkovo pesmijo (Junak), 

saj govori o samopodobi otroka oziroma mladostnika, ki se ima za velikega 

in neodvisnega ter pogumnega. Novost tega besedila je spremenjena 

perspektiva: Junak je napisan s perspektive odraslega, medtem ko je 

Odrastež najstnikova prvoosebna pesemska pripoved. Poleg prikaza lastnosti 

doraščajočega najstnika je v pesmi zaznaven tudi njegov pogled na odrasli 

svet, predvsem na mamo (ki najstnika ne razume več) in tudi na uveljavljanje 

v svetu (biti enakovreden med odraslimi in možatimi). Zanimiv je tudi sklepni 

verz (odslej bom jaz pazil nate), ki pesem navezuje na besedila z družinsko 

tematiko, v kateri se zamenjajo vloge otrok in odraslih (npr. Jože Snoj: Enkrat, 

ko bo očka majhen). Didaktični instrumentarij osvetljuje podobo nenavadnih 

besed in zvez ter spodbuja razumevanje teme, predvsem pa se osredotoča 

na književnega junaka v Pavčkovem opusu in širše. Uvodna motivacija je 

lahko povezana s spominom na branje (npr. Pavčkovih pesmi ali pesmi in 

pripovedi, ki govorijo o najstniku). 

CILJI 

Učenci 








besedili na isto temo. 


Učitelj odigra vlogo mame, ki je pretirano zaskrbljena in ne upošteva starosti 

svojega otroka. 

Učenci izrazijo svoje mnenje o takem ravnanju mame. Sestavijo lestvico desetih 

najbolj osovraženih povedi, ki jih izrečejo njihovi starši, stari starši ali drugi 

odrasli. Zapišejo jih na tablo in pripovedujejo, kako doživljajo taka sporočila 

odraslih. 

Vas moti, če vas imajo za majhne nebogljene otroke Zakaj Je bolje biti velik 

Zakaj Na kakšen način pa staršem pokažete, da ste že veliki V katerih stvareh 

pa vi veste več od staršev Jih tudi vi lahko kaj naučite 


Ugotovili smo, da se vam dogajajo podobne stvari. Se dogajajo otrokom po 

vsem svetu Jih vsi enako doživljate Kako pa rečemo tistim, ki niso več otroci 

Poiščimo čim več primernih besed. Morda pa je takšen odnos doživel tudi Tone 

Pavček in napisal pesem o tem. Naslovil jo je Odrastež. 





Učitelj pesem interpretativno prebere. Učenci pesem doživijo, se vanjo 

poglobijo. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 



Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini 

razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo. 


V čem se strinjate z dečkovim razmišljanjem Je lepo biti odrasel Zakaj 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem. Podčrtajo manj znane besede in zanimive besedne 

zveze. 


Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami 

ali poiščejo pomen v SSKJ; pri tem opazujejo tudi, ali so besede pogovorno, 

narečno ali kako drugače zaznamovane, ter jih uporabijo v novih povedih. 


Katero napako ima super mama 

S čim mama dečku pokaže, da ga ima še za majhnega 

Zakaj si želi deček hitro odrasti 

V čem se vidi, da nista na isti valovni dolžini 

Ima beseda odrastež enak pomen kot odrasel Pojasni. 

Ali deček zaradi vsega tega mame ne mara Poišči besedne zveze, ki kažejo, da 

ima mamo rad. 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo pesem po kiticah. Pri tem prvi stoji na stolu, drugi stoji 

na tleh, tretji je sklonjen, četrti čepi, peti pa sedi na tleh. 


Učenci opazujejo obliko pesmi in jo povežejo s postavitvijo učencev ob glasnem 

branju. Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice Zakaj je vsaka kitica 

napisana z manjšo pisavo 

VREDNOTENJE 

Zakaj se delimo na odrasle in otroke Vi ste otroci. S katerimi skupinami odraslih 

se najpogosteje srečujete Imate z vsemi enak odnos Zakaj si starši težko 

priznajo, da otroci odraščate Pa ste res vedno dovolj veliki za stvari, ki bi jih radi 

počeli Kaj pa, če bi zašli v težave Deček bi rad med odrasle in možate, rad bi bil 

odrastež. Kaj pa, če bi bila junakinja deklica Bi želela biti odrasla zaradi enakih 

stvari 

NOVE NALOGE 

1. Predstavljaj si, da si deček iz pesmi in želiš mami povedati, da si že 

odrastež. Napiši ji pismo in ji to pojasni. Pri tem upoštevaj, da je mama 

sicer super, ljubljena … 

2. Mama, odslej bom jaz pazil nate. Kaj morata mama oziroma očka, za 

katera skrbiš ti, upoštevati Napiši seznam desetih pravil. 

3. Včasih, pred kakšno zahtevno nalogo, pa ste otroci še kako radi otroci. 

Napiši pesem, v kateri bo mamina napaka, ker bo od tebe pričakovala, da 

si že velik(a), ti pa … 

Primer: 

Moja mama je super. Seveda 

z napako. Včasih je tečka 

in name gleda 

kot na velikega vseveda. 

4. Učenci v knjižnici, filmskih napovednikih, ob pomoči spleta pripravijo 

seznam del, ki govorijo o odnosih med otroki in odraslimi. 

5. Uredijo razredno knjižnico del Toneta Pavčka. 

6. Pripravijo govorni nastop o » odrastežu« Juriju Muriju z naslovom Juri 

Muri – neustrašni junak. 

7. Zapiši doživljaj, ko z nekom nisi bil(a) na isti valovni dolžini. 

8. Napišejo smešno zgodbo o tem, kako je mama s svojim enajstletnikom 

ravnala kot z majhnim otrokom. 


42 

Sledi do 

davnih Stjepan 

dni 


Jakševac 

JUNAK V RAZREDU 

Šaljiva pesem hrvaškega pesnika Stjepana Jakševca primerja dva 

»videza« pesemskega junaka, najstnika: njegovo željo in možnost, da je v 

vsem prvi, neustrašen, najboljši – ter njegovo podobo, ko je zaljubljen (in se 

iz »leva« spremeni v »ovčko«, kar nakazuje tudi duhovita montirana ilustracija 

ob pesmi). Prvi dve kitici sta zgrajeni na stopnjevanju neustrašnosti glavne 

književne osebe v pesmi, prav tako pa tudi naslednje tri kitice stopnjujejo 

njegovo negotovost, zadrego. Sklepna kitica je vrnitev k junaški podobi 

zaljubljenca, in tako je nekakšen komentar ostalih kitic – junak ostaja 

junak tudi, kadar je zaljubljen, ostaja »lev« v svojih in v očeh vrstnikov. 

Didaktični instrumentarij razvija razumevanje lastnosti književne osebe ter 

povzemanje teme pesmi, poustvarjalne naloge priporočajo prenos lastnosti 

junaka na dekliško književno osebo ter vrednotenje sporočila pesmi (v obliki 

pisma). Uvodna motivacija lahko izvira iz izkušenj učenk in učencev (Kako 

prepoznamo zaljubljenca) oziroma iz pogovora o pesmih z ljubezensko 

tematiko in tematiko prijateljstva (medbesedilna motivacija). 

CILJI 

Učenci 

• interpretativno berejo literarna besedila, 

• identificirajo se z osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi želeli 

doživljati sami, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književni osebi, 

• oblikujejo stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti, 



• razlagajo metafore in stalne besedne zveze, 

• razumejo temo besedila, 

• pretvorijo pesemsko besedilo v prozno in pišejo podajanko. 


Učitelj na tablo napiše besedi junak, razred. Učenci povezujejo besedi v različne 

besedne zveze, npr. junak in razred, junak v razredu, razredni junak, junaški 

razred, junak pred razredom ipd. (tvorijo domišljijski binom). 

Učitelj sprašuje: Kdo, kdaj je junak pred razredom Kdo, kdaj je junak v razredu 

Ali ga imamo Imamo razrednega junaka Kdaj postaneš razredni junak Učenci 

upovedujejo svoje izkušnje. 


Tudi hrvaški pesnik Stjepan Jakševac je razmišljal o fantu, ki je junak v razredu. 


Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. Berila so še zaprta. 







OŠ Solkan 



Učenci izražajo svoja občutja. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo pesem in si zapišejo manj znane in neznane besede. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo učenci, učitelj po 

potrebi dopolnjuje. 


Kako pesnik pove, da je junak res Junak Prvi V čem vse je najboljši 

Kaj pomeni naj-naj žogobrcanje Kako bi to povedali še drugače 

O kateri junakovi lastnosti govori v drugi kitici 

Kaj pomeni biti kot ovčka Kdaj postane junak kot ovčka 

Kaj pomeni, če rečemo, da ti jezik ohromi Zakaj junak govori jecljavo Kaj se 

takrat z njim godi 

Kdo so kanalje Kdo jim tako pravi Kaj delajo kanalje 

Zakaj se Junaku Prvemu rogajo za vsak primer iz varne razdalje 

Oglejmo si še sliko v berilu. Pesnik je govoril o fantu, ki je najboljši, prvi, 

neustrašni, levjesrčni (učence usmerimo v nagovor). Zakaj je pred nami tale 

žival In, pravzaprav, katero žival imamo pred sabo Koga predstavlja ta žival 

Zakaj je narisano v obliki srca 

O čem govori pesem Junak v razredu 

glasno branje 

Učenci, ki se javijo, glasno preberejo pesem. 

vrednotenje 

Ali vam je pesem všeč 

Ali je realna, bi se lahko zgodila tudi na naši šoli 

Pretvorimo pesem v prozo – napišimo pripoved – v skupinah kot podajanko. 

Vsak v skupini po eno oziroma dve kitici. Prvi prvo in drugo, naslednji v skupini 

tretjo in četrto, tretji peto kitico, vsi skupaj pa nato oblikujete zaključek. 

nove naloge 

1. Napiši pesem o Deklici Prvi (Nič lažjega!). 

2. Kanalje zbadajo Junaka Prvega. Napisale so mu pismo, v katerem … Sestavi 

pismo namesto njih. (Nič lažjega!) 

3. Kanalje zbadajo Junaka Prvega in mu pošljejo SMS … 

4. Ilustriraj srečanje Junaka in Deklice Prve. (Npr. nariši prizor: Med odmorom se v 

avli srečata Junak in Deklica Prva.) 

5. Nariši strip, ki prikazuje srečanje med Junakom in Deklico Prvo. 

6. Oblikuj grafit, kakršnega bi lahko videli pred šolo. 

7. Pojdi v knjižnico po pesniško zbirko Stjepana Jakševca, izberi si kako zanimivo 

pesem in jo preberi/deklamiraj sošolcem. 


44 

Sledi do 

davnih Vinko 

dni 


Möderndorfer 

LJUBEZEN 

Pesem že z naslovom povzema temo besedila; v nasprotju z besedili 

z isto temo pa je v tej pesmi pojem ljubezen predstavljen refleksivno: pesnik 

opazuje spremembe v naravi, čustveno stanje – to, da imaš nekoga rad – se 

v pesmi prenese na vse, kar je: na naravo, podobe cvetenja, skrivnostne in 

nevidne osebe (škrat). Tako ljubezen v tej pesmi ni več povezana le z ljudmi, 

z junakom ali junakinjo kot v pesmi Stjepana Jakševca, ampak postaja sama 

po sebi »predmet« pesniškega opazovanja in doživljanja. Pesem je zanimiva 

tudi oblikovno: v njej se pojavlja besedna zveza kadar pride pomlad, ki 

omogoča nadaljevanje pesmi, in s tem osebno vrednotenje doživljanja 

pomladnega prebujanja. V didaktičnem instrumentariju vprašanja bralca 

usmerjajo k zaznavanju in razumevanju »nedokončanosti« pesmi, k simboliki 

posameznih motivov (škrat) ter k poustvarjalnosti (pogovor, pisanje besedila 

po vzorcu). Uvodna motivacija lahko izhaja iz doživljanja glasbe, ki vzbuja 

občutke, primerljive z razpoloženjem besedila; temu lahko sledi tudi nizanje 

asociacij na tematsko besedo ljubezen. 

CILJI 

Učenci 

• glasno in tiho preberejo pesem, 

• besedilni svet povežejo z realno situacijo, 

• zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi, 

• razvijajo občutek za zvočnost pesmi, 

• obnovijo dogajanje v pesmi, 

• ob glasnem branju prisluhnejo ritmu pesmi, 

• razložijo svoja občutja ob branju pesmi, 

• likovno ali z gibi pokažejo razpoloženje v pesmi, 

• iščejo ustrezno glasbo, ki bi ponazorila razpoloženje pesmi, 

• ponovijo pojme: pesem, pesnik, naslov, kitica, verz, 

• v knjižnici se seznanijo z deli Vinka Möderndorferja. 


Učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja: 

Ste že kdaj čutili metuljčke v želodcu 

Ste že kdaj zardeli pred kom (deklica pred dečkom/deček pred deklico) Kdaj se 

to dogaja 


Tudi pesniki v svojih pesmih govorijo o ljubezni. Prebrali bomo 

Möderndorferjevo pojmovanje ljubezni. 




Učitelj recitira pesem. Učenci zbrano poslušajo. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 


ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ 

Učenci podoživijo pesem, uredijo vtise o njej in o njih pripovedujejo. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem in podčrtajo manj znane ali neznane besede 

oziroma besedne zveze: dečki in deklice kot prijeten hlad, večer se na zemljo 

spusti … 


Kaj se zgodi, ko nas obišče pomlad 

Kako se odzove deklica, ko zagleda fanta s svetlimi lasmi Kaj to pomeni 

O čem se pogovarjata deček in deklica Zakaj ravno o tem, kako drevo molči 

Kaj je v zadnji kitici označeno kot majhen škrat 

GLASNO BRANJE 

Učenci po kiticah glasno in doživeto preberejo pesem. 

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE 

Učenci poiščejo rime na koncu verzov in jih podčrtajo z enako barvo. 

Preštejejo kitice in verze. 

Povedo, kdo govori v pesmi. 

Opredelijo, kaj je ljubezen. 

Učenci povedo, kaj je želel pesnik sporočiti, in odgovarjajo na učiteljeva 

vprašanja: 

Kdaj se vi zaljubite 

Kako se obnašate do osebe, v katero ste zaljubljeni Ali kdaj zardevate 

Se vam kdaj zgodi, da ne veste, o čem bi govorili z ljubljeno osebo 

Ali kdaj ljubljeni osebi napišete kakšno ljubezensko sporočilce 

Učenci pripovedujejo o ljubezenskih zgodbah. 

NOVE NALOGE 

1. Nadaljujte tretjo kitico. Napišite pogovor med deklico in dečkom. Listek s 

pogovorom vrzite v škatlo Pomlad prihaja. 

2. Napišite pesmico o ljubezni. Pod pesem se podpišete s svojim skritim 

imenom. 

3. Za domačo nalogo izberite glasbo, ki jo bomo poslušali kot glasbeno 

spremljavo pri ponovnem branju pesmi. Bodite pozorni na vsebino 

pesmi. 

4. Likovno upodobite vsebino pesmi. 

5. Pojdite v knjižnico in po policah pobrskajte, kaj vse je napisal 

V. Möderndorfer. Izpišite nekaj naslovov njegovih del. 


46 

Sledi do 

davnih Niko 

dni 


Grafenauer 

LJUBEZEN 

Pesem je iz znane pesniške zbirke Skrivnosti, v kateri Niko Grafenauer 

mlademu bralcu predstavlja nekatere temeljne bivanjske pojme, npr. ljubezen, 

strah, skrivnost. Pesmi o teh pojmih so napisane kot svojevrstne »definicije«: 

posamezni pojem je predstavljen z nizom metaforičnih oznak, bralec pa 

pomen kitic ali posameznih verzov izlušči iz igre z besednimi zvezami in iz 

lastnega dograjevanja pomena takih zvez. V tem smislu je Ljubezen značilen 

primer sodobne mladinske pesmi, ki bralcu ne ponuja več le duhovite igre 

v narobe svetu, ampak z abstraktnim jezikom uvaja bralca v razmišljanje 

o »skrivnostih«, ki se kažejo iz pogosto povsem vsakdanjih trenutkov 

življenja. Didaktični instrumentarij razvija zaznavanje zunanje oblikovanosti 

posameznih kitic ter spodbuja asociacije ob metaforičnih besednih zvezah, 

poustvarjalne dejavnosti pa razvijajo zmožnost vrednotenja besedila ter 

predlagajo govorni nastop, s katerim je mogoče predstaviti izbrana besedila 

Nika Grafenauerja. Uvodna motivacija je lahko likovno oblikovanje asociacij 

ob tematski besedi ljubezen. 

CILJI 

Učenci 

• doživeto preberejo pesem, 

• nizajo asociativne misli ob besedi ljubezen, 

• zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez, 

• seznanijo se s pesniškimi zbirkami Nika Grafenauerja, 

• napišejo skrivne ljubezenske znake, 

• sestavijo ljubezensko misel, 

• prepoznavajo čustva ter jih opisujejo, 

• iščejo rime, 

• iščejo pomen pesnikovih prispodob, 

• sestavljajo preproste verze. 


Učenci rešijo rebus. Z izključitvijo nekaterih črk iz poimenovanj predstavljenih 

fotografij sestavijo novo besedo. 

(Rešitev: kljun + bezeg = ljubezen) 

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 (G = N) 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 

_ _ _ _ _ _ _ _ 


Učitelj na steno prilepi list A3. Vsak učenec nanj napiše asociacijo na besedo 

ljubezen. Plakat naj krasi učilnico. 


Prisluhnimo Grafenauerjevemu pojmovanju ljubezni. 


Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na poslušanje. 


Učitelj recitira pesem. Učenci zbrano poslušajo. 


Učenci podoživijo pesem. 


Učenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna je ljubezen, kako se »obnaša«. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem in podčrtajo manj razumljive besedne zveze. 


Naštevajo besedne zveze, ki se jim sicer zdijo znane, vendar jih ne znajo 

natančno opredeliti. Učitelj jim pomaga pri razumevanju pesnikovih prispodob. 


Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini. Poklicani učenci ustno odgovarjajo. 

GLASNO BRANJE 

Učenci po kiticah doživeto preberejo pesem. 


Koliko kitic ima pesem 

Koliko verzov ima kitica 

Kateri verzi v kitici se rimajo 

Kateri letni čas je zate najbolj primeren za ljubezen Zakaj 

Kako izražaš svojo ljubezen – z dejanji, grafiti, verzi … 

NOVE NALOGE 

1. Napiši svoje ljubezenske izjave. Najboljše misli razstavite v razredu. 

2. Napiši ljubezensko pesem ljubljeni osebi. Pesem naj vsebuje akrostih 

imena simpatije. 


48 

Sledi do 

davnih Oton 

dni 


Župančič 

POMLADNI POZDRAV 

Sklepno pesemsko besedilo drugega razdelka je primer pesmi, s 

katero mladega bralca lahko postopoma uvajamo v svet sporočilnosti poezije 

za odrasle. V besedilu sta namreč opazni dve sporočilni plasti: tema minevanja, 

ki jo zlasti izrazito izraža predzadnja kitica, in tema mladostne radoživosti, 

optimizma, veselja – to dvoje ponazarja tudi ilustracija zelene vejice in 

njene temne sence. Razpoloženje mladostne razigranosti vzpostavljajo 

izrazite besedilne slike cvetoče veje, motivi ljubezenskega zapeljevanja, 

petje pesmice ... Pa vendar je refren pesmi mogoče razumeti tudi kot slutnjo 

konca, minljivosti »privida« majske sreče. Didaktični instrumentarij spodbuja 

opazovanje oblikovnih značilnosti pesmi (ponavljanje), samostojne razlage 

osrednjih motivov ter zornega kota »pripovedovanja« pesmi (ki ga je mogoče 

razlagati različno). Dejavnosti za poglabljanje doživetja so usmerjene 

v interpretativno branje in poustvarjanje na podlagi besedila, uvodna 

motivacija pa je lahko izkušenjska (pogovor o doživljanju pomladi, o njenih 

barvah, vonjih in prvih zaljubljenostih). 

CILJI 

Učenci 


umetnostnega besedila – pesem Otona Župančiča z naslovom 

Pomladni pozdrav, 

• besedilo samostojno berejo, zaznavajo in doživljajo zvočnost in ritem 

pesmi, ki ga povezujejo s sporočilnostjo pesmi, 

• opazujejo in doživljajo ponavljanje kitice, 

• obiščejo knjižnico in poiščejo podatke o pesniških zbirkah, 

• poslušajo učiteljevo branje poezije, 

• učenci pišejo neliterarna in polliterarna besedila o svojem doživljanju 

literature, 

• učenci interpretativno berejo pesem (razumljivo in doživeto 

recitirajo), 

• razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z že znanimi 

besedili na isto temo – narava, v povezavi s človekom, 


• spoznavajo enega od osrednjih avtorjev slovenske književnosti, Otona 

Župančiča, 

• usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in 

razumevanja: pesem – poezija ali pesništvo, kitica, verz, recitacija, 

deklamacija, tema. 


Ker učenci verjetno že poznajo kakšno Župančičevo delo, učitelj na tablo napiše 

samo besedo CICIBAN, s sabo pa ima tudi pesnikove pesniške zbirke za otroke in 

revijo Ciciban. 

Kdo je to Kaj je to Kdo je pisal o cicibanih 

Učencem pokažemo pesniške zbirke, fotografijo pesnika in revijo Ciciban. 



OŠ Globoko 



Ker je pesem vsebinsko zahtevna za učence te starosti, učitelj najprej seznani 

otroke s temeljnimi podatki o pesniku in drugi svetovni vojni, ki so povezani z 

razumevanjem pesmi. Razdeli jim delovni list z življenjepisom pesnika; učenci ga 

tiho preberejo. 

OTON ŽUPANČIČ 

Pesnik Oton Župančič je bil rojen daljnega leta 1878 v Vinici (Bela krajina). 

Župančičevi so se dve leti po njegovem rojstvu preselili v Dragatuš in v tej lepi 

vasici je preživel naslednjih 12 let svojega otroštva in mladosti. 

Ko je dopolnil 5 let in 8 mesecev, so ga starši vpisali v šolo. V Dragatušu je 

končal prva dva razreda OŠ, naslednja dva razreda pa je končal v Novem mestu. 

Nato je šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji (uspešno opravil tri razrede). 

Zaradi gospodarske stiske so se Župančičevi leta 1892 iz Dragatuša preselili v 

Ljubljano, kjer je Oton tudi končal gimnazijo. Že v tem času se je navduševal nad 

književnostjo in se zanimal za socialna vprašanja (problemi ljudi v družbi). Od 

1896 do 1900 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis na filozofski fakulteti. 

Čeprav je živel v hudem pomanjkanju, je med študijem vneto prebiral moderno 

svetovno književnost. Razvijal se je v razgledanega pesnika novega časa. Študij je 

uspešno končal. 

Nato si je trinajst let prizadeval, da bi dobil primerno stalno službo. V tem 

času je odslužil vojaški rok, odšel na potovanje v Pariz, delal kot domači učitelj, 

bil dramaturg v deželnem gledališču. Leta 1913 je dobil stalno službo – postal je 

arhivar v ljubljanskem mestnem arhivu. Tega leta se je tudi poročil z učiteljico Ani 

Kesslerjevo. Od leta 1920 je ponovno delal v gledališču kot dramaturg in upravnik 

SNG. 

Nastopila je druga svetovna vojna oziroma v Sloveniji narodnoosvobodilni 

boj (NOB). Po ozemlju Slovenije so posegali okupatorji – Italijani, Nemci in Madžari. 

Slovenci smo se povezali v uporniško gibanje. Ob razmahu partizanstva je NOB 

jeseni 1943 in pomladi 1944 razvijal oblike nove slovenske državnosti, oblasti in 

institucij (Znanstveni inštitut, Slovensko narodno gledališče …). Surove vojne 

čase od 1941 do 1945 je Župančič zaradi bolezni in starosti zvečine preživel v 

bolnišnici. Po vojni ga je huda astma vse bolj priklepala na bolniško posteljo. 

Umrl je leta 1949 v Ljubljani. 

(Vira: Veliki album slovenskih pisateljev 

(ur. Janez Mušič) in 

Veliki splošni leksikon, knjiga 12, DZS.) 

Učitelj se z učenci pogovori o nerazumljivih podatkih ter napove branje pesmi 

z naslovom Pomladni pozdrav. Povpraša jih: Kdaj je pomlad Kateri mesec je 

najbolj pomladen Kaj je zanj značilno 



BRANJE 

Učitelj doživeto prebere pesem. 


Sledi kratek premor, v katerem učenci uredijo prve vtise in podoživijo pesem. 



Učitelj učencem postavi naslednja vprašanja: 

Kako pesnik opiše maj Zakaj ravno ta mesec Zakaj imamo kitico v zeleni barvi 

GLASNO BRANJE 

Nekaj učencev glasno recitira pesem. Sošolci vrednotijo branje – povedo, ali 

je bilo doživeto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori … 

Vprašanja po branju: Kakšno je razpoloženje v pesmi Katere kitice so vesele in 

katere otožne Kako jih beremo 


Učenci poiščejo manj znane oziroma nerazumljive besede ter se o njih 

pogovorijo (z učiteljem). 


Učenci rešujejo delovni list, na vprašanja odgovarjajo v zvezek. Delajo v dvojicah 

ali skupini. 

Opazuj kitice v pesmi. Kaj ugotoviš Koliko verzov imajo 

Zakaj se ena kitica ponavlja O čem ta kitica govori 

Kakšna je veja v maju Izpiši verze in jih obnovi s svojimi besedami. 

Kdo bo ujet v 3. kitici 

Komu je namenjen tretji verz v peti kitici Kaj pomeni, da naj bo pesmica 

neizpeta 

Izpiši vprašanje, ki si ga je pesnik zastavil v predzadnji kitici Kaj meniš, zakaj se 

je to vprašal 

Glede na zgodovinska dejstva razloži verz Preden zarja nam prisveti … 

Opazuj podnaslov pesmi Maja 1944. Razloži svoje mnenje, zakaj je pesnik ta 

podnaslov zapisal. 

Koliko je bil star pesnik leta 1944 Zakaj je pisal o mladih letih 

Ali poznaš še kakšno pesem, v kateri je pesnik povezal doživljanje narave s 

svojim čustvovanjem Napiši avtorja in naslov pesmi. 

Pri ustnem poročanju učencev o odgovorih povzamemo glavne (splošne) 

značilnosti pesmi. 

NOVE NALOGE 

Učenci izbirajo med različnimi nalogami: 

1. Starše povprašajo o spominih na otroštvo in mladost in zapišejo njihovo 

razmišljanje. 

2. Koga od starejših ljudi, ki se še spominja druge svetovne vojne, povprašajo 

po spominih in zapišejo besedilo. 

3. Naredijo intervju s starši o njihovem poznavanju Župančičevih književnih 

del. 

4. V knjižnici poiščejo pesniško zbirko za otroke in izpišejo še kakšno 

pesem. 

5. Postavijo se v čas svoje starosti in napišejo besedilo, v katerem predstavijo 

gledanje na svoja mlada leta. 

Učenci predstavijo besedila. Sošolci zbrano prisluhnejo in povedo svoje mnenje. 


48 

Sledi do 

davnih Oton 

dni 

Župančič 

POMLADNI POZDRAV 

CILJI 

Učenci 

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom, 

• branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in 

pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim 

izkušenjskim svetom, 

• zaznavajo rimo, 


• poslušajo učiteljevo branje in branje sošolcev, 

• z besedami tvorijo zvočne slike, 

• iščejo rime v pesmi ter ustvarjajo nove, 

• iščejo sporočilo pesmi, 

• ločijo hitre in vesele kitice od počasnejših in umirjenih, 

• ob branju ponazorijo razpoloženje pesmi, 

• spoznajo življenje in delo Otona Župančiča. 


Učitelj učence vpraša, kaj jim pomeni mesec maj. Kaj se takrat dogaja z naravo in 

kaj z ljudmi 


Poslušajmo, kakšni občutki prevzemajo pesnika Otona Župančiča ob maju. 


Učenci se zberejo in usmerijo pozornost na poslušanje pesmi. 




Učenci v tišini zberejo vtise in občutke, ki jih je v njih pustila pesem. 


Se vam zdi pesem žalostna ali vesela 

Katera kitica v pesmi se ponavlja Kaj ta kitica sporoča 

Katere barve slika pesem 

TIHO BRANJE 

Učenci sami tiho preberejo pesem in si označijo manj znane in neznane besede. 


Ob učiteljevi pomoči razložijo manj znane in neznane besede. 





Kaj se dogaja v maju 

Kakšne so veje Kaj se dogaja z rožami Kako se obnašajo ptički 

Kaj pa se dogaja z ljudmi Pomagaj si s tretjo kitico. Kdo bo ujet 

Česa se pesnik spominja skozi celo pesem 

Kakšni so njegovi spomini na mladost 

Česa si v zvezi z mladostjo želi 


GLASNO BRANJE 

Učenci pesem glasno berejo, pri tem poskušajo ponazoriti razpoloženje, ki ga 

vzbujajo posamezne kitice. 


Kako je pesem zgrajena Koliko kitic ima Koliko verzov imajo posamezne kitice 

Kolikokrat se ponovi ena kitica 

Kateri verz se večkrat ponovi 

Poišči rime v pesmi in jih izpiši v zvezek. 

VREDNOTENJE 

Ali so vse kitice enako vesele, hitre Katera je bolj žalostna O čem v njej razmišlja 

pesnik 

Katera pa je najbolj vesela 

Koliko je po tvojem mnenju star pisec pesmi Kako to veš 

NOVE NALOGE 

1. Učenci iščejo rime danim besedam (priloga 1). 

2. Kaj se jeseni dogaja z naravo Napiši pesem z naslovom Pozdrav jeseni. 

3. Učenci obiščejo knjižnico in se seznanijo z življenjem in delom Otona 

Župančiča, pogledajo si tudi nekaj njegovih pesniških zbirk ter rešijo 

učni list. 

PRILOGA 1 

PETJE 

JESEN 

LJUBEZEN 

SRCE 

PESEM 

CVET 

POMLAD 


UČNI LIST 

1. Kje se je rodil Oton Župančič 

A 

B 

C 

v Žužemberku 

v Vinici 

v Ljubljani 

2. Dopolni besedilo. 

Oton Župančič je živel in ustvarjal v obdobju _____________________________. 

Pisal je za otroke in odrasle, njegova najbolj znana pesniška zbirka za otroke je 

_________________________. Župančičeva pesem Pomladni pozdrav je izšla v 

pesniški zbirki z naslovom ____________________________________________. 

3. Naštej čim več Župančičevih pesniških zbirk. 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

4. Poveži Župančičeve pesmi s pesniškimi zbirkami tako, da pred vsako 

pesem napišeš ustrezno črko. 

___ Lenka A Pomladna ladja 

___ Možiček-kopitljaček B Pisanice 

___ Na Jurjevo C Ciciban 

___ Zima, zima bela 

5. Dopolni rime znane Župančičeve pesmi. 

Na kolenu 

Diči, diči, diča, 

urno na ________________, 

na konjiča vranega, 

dobro osedlanega! 

Diči, diči, diča, 

deček nima ________________, 

deček nima ni ostrog, 

da pognal bi konja v log. 

6. Obkroži črke pred naslovi Župančičevih pesmi. 

A 

B 

C 

Č 

D 

E 

Ušesa 

Kanglica 

Poezija 

Sanje 

Ciciban in čebela 

Pomladna ladja 

7. Odgovori na vprašanja v zvezi s pesmijo Pomladni pozdrav. 

Kateri mesec opeva pesem Pomladni pozdrav 

_______________________________ 

Izpiši kitico, v kateri pesnik pove, da si želi, da bi mladost trajala zelo dolgo. 

_____________________________________________________________ 

Zakaj je predzadnja kitica najbolj žalostna 

_________________________________________________________________ 

Izpiši besede, ki se rimajo, iz kitice, ki se ponavlja skozi celo pesem. 

_________________________________________________________________ 


50 

Sledi do 

davnih Slavko 

dni 


Pregl 

GENIJI V DOLGIH HLAČAH 

Različnost »pogledov« na življenje in vrednote, kot je npr. branje, 

je tema duhovitega besedila Slavka Pregla Geniji v dolgih hlačah. Odlomek 

je bil izbran za objavo v berilu ne le zaradi značilnega sloga, v katerem je 

veliko dvoumnih, humornih namigov in komentarjev, ampak tudi zaradi 

soočenja sveta mladih in odraslih – pri odgovoru na vprašanje, kakšen je 

odnos mladih do knjige, se namreč kaže najstniško »ugajanje« profesorici, 

saj so odgovori napisani v slogu njenih pričakovanj. Osnovni preobrat v 

odlomku sproži njeno nerazumevanje Bobovega pogleda – to pa še dodatno 

razkriva temo odlomka, tj. medsebojno (ne)razumevanje in sporazumevanje 

med najstnikom in odraslim. Didaktični instrumentarij osvetljuje vprašanje 

nebesednega sporazumevanja v povezavi z značilnostmi književnih oseb 

ter z dramatizacijo spodbuja vrednotenje sporočila, uvodna motivacija pa bi 

bila – glede na tematsko besedo pogled – lahko kar risanje ene od književnih 

oseb (Kako si predstavljamo profesorico z vzdevkom Slovenščina) 

CILJI 

Učenci 

• samostojno tiho berejo literarno besedilo, 

• berejo glasno, brez priprave, 

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom; 

branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in 

pripravijo ustrezen model odzivanja (literarni svet povezujejo s svojim 

izkušenjskim svetom), 

• identificirajo se s književno osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi si 

želeli doživljati sami, 

• domišljijsko-čutno predstavo in značajske lastnosti književne osebe si 

oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov, 


utemeljiti, 

• najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, če jo je mogoče izpeljati iz 

literarnega dogajanja, 

• spoznavajo realistično kratko pripovedno prozo, 

• pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive druge književne osebe, 

• v skupini dramatizirajo prozno besedilo, 

• upovedujejo svoje domišljijske svetove. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 



Učitelj že ob prihodu v razred vsakodnevna opravila na začetku ure nekoliko bolj 

izrazito podkrepi s pogledi (npr. pozdrav, umiritev učencev, pokaže na kakšno 

napako). 

Posameznim učencem razdeli listke z nalogami. Prosi jih, naj naredijo, kar piše na 

listku. Ostali učenci ugotavljajo pomen pogledov. 

LISTEK 1 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Vesel(a) sem.« 

LISTEK 2 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Boli me.« 

LISTEK 3 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Žalosten(na) sem.« 

LISTEK 4 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Dolgočasno je.« 

LISTEK 5 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Bojim se.« 

LISTEK 6 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Prestrašili ste me.« 

LISTEK 7 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Jezen(na) sem na vas.« 

LISTEK 8 

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Spet jaz.« 


Videli smo, kako so vaši sošolci sporočali s pogledom. Kaj ugotavljate Ali za 

vsako sporočilo potrebujemo besede Si lahko kdaj kakšen pogled narobe 

razložimo Ali lahko s pogledom razveselimo, razžalostimo, razjezimo Ugotovili 

smo, da lahko. Precej nerodno je, če si z napačnim pogledom nakopljemo 

težave s starši. Kaj šele z učiteljico. Če se to zgodi, lahko postane zadeva precej 

neprijetna. Kako, boste izvedeli v odlomku iz knjige Geniji v dolgih hlačah, ki jo je 

napisal Slavko Pregl. 





Učitelj prebere odlomek. Učenci odlomek doživijo, se vanj poglobijo. 


Po branju je nekaj časa namenjenega urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v 

tišini razmišljajo o prebranem odlomku in o tem še ne govorijo. 


Vam je bilo dogajanje v zgodbi blizu Čigav položaj ste bolj doživeli, Bobov ali 

učiteljičin Zakaj 


TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo. Podčrtajo manj znane besede in zanimive 




poiščejo pomen v SSKJ. 

Naloga 

Besede prostodušen, oprezujoč, zafrkljiv, zdrzniti se, simpozij, doprinos vstavi v 

ustrezno poved. 

Oče je pripravljal strokovno predavanje, ki ga bo imel na _________________ 

veterinarjev. S prispevkom bo dal svoj _____________________ k raziskovanju 

vedenja rjavega medveda. Ker sem vedel, da potrebuje mir, sem tiste dni 

_____________________ hodil okoli njega. Že ob najmanjšem ropotu se je 

_____________________ in se razjezil, ker je to zmotilo tok njegovih misli. Mama 

je ________________________ pripomnila, da bi bilo manj nevarno kot zmotiti 

očeta srečati rjavega medveda. Ko je končal, je oče _________________ priznal, 

da je bil res siten, in nas v zahvalo za razumevanje povabil na sladoled. 



Kaj sproži dogajanje v odlomku 

Kakšen odnos do domačih nalog so pokazali učenci S čim 

Se zdijo pisatelju smiselne takšne naloge Je v besedilu razkril svoje mnenje 

Kdo sta osrednji književni osebi Sta iz različnih starostnih skupin Sta tipična 

predstavnika svoje skupine Pojasni svoj odgovor. 

Kaj nas odlomek nauči o izražanju misli Je pomembno, ali jih izražamo besedno 

ali nebesedno 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah, in sicer eden je pripovedovalec, 

drugi Slovenščina, tretji Bob in četrti Jernej. 


Učenci opazujejo zgradbo besedila in poimenujejo posamezne dele (npr. naslov, 

podnaslov, poglavje …). Ugotovijo, da ima odlomek več slogovnih postopkov. 

VREDNOTENJE 

Kaj se je zgodilo, ko je učiteljica pri slovenščini želela videti domače naloge Je 

bilo vzdušje v Bobovem razredu podobno vzdušju v tvojem Kaj nam to pove 

So bili učenci pri pisanju o svojem odnosu do knjig iskreni Kako to veš 

Kakšen nesmisel se pojavi v povedih Nič čudnega, da so šolarji iz stare kamene 

dobe izumrli. Saj vendar niso imeli knjig. Kako to učinkuje v besedilu 

Kaj sproži pogovor med Bobom in Slovenščino Zakaj Sta v pogovoru 

enakovredna sogovorca Kaj meniš o tem 

Meniš, da je Bobov pogled res kaj pomenil ali je bila o tem prepričana samo 

učiteljica 

Kako je učiteljica »prevedla« Bobov pogled v besede 

Zgodbo razplete stalna besedna zveza pametnejši odneha. Kdo je bil po tvojem 

mnenju pametnejši Kdo je odnehal Zakaj tako misliš 


Slovenščina 

NOVE NALOGE 

1. Predstavi glavni književni osebi. Skušaj ju označiti. Pri tem si pomagaj s 

preglednico in vanjo vpiši dele besedila, ki to pokažejo. 

odnos do 

slovenščine 

položaj 

osebe 

prepričanost o 

svojem prav 

strpnost 

Bob 

2. Napišite kratke odlomke iz spisov Moj odnos do knjige, kot so jih po vašem 

mnenju napisali Bobovi sošolci. Nato jih preberite. Izberite nekoga, ki bo 

odigral Slovenščino in kot učiteljica povedal mnenje o napisanem. 

3. Razdelite se v tri skupine. Pripravite nadaljevanje zgodbe v obliki dramskega prizora. 

1. skupina 

Napišite prizor, kako je Slovenščina prišla v zbornico in ob kavi učiteljem 

pripovedovala o dogodku v razredu. 

2. skupina 

Napišite prizor, kako je Bob na igrišču svojim prijateljem govoril o dogodku v 

razredu. 

3. skupina 

Napišite prizor, kako je Biba svoji najboljši prijateljici pripovedovala o 

dogodku v razredu. 

Zaigrajte odlomek in prizore, ki ste jih ustvarili v skupinah. 

4. Če se radi igrate, lahko pripravite še zabaven simpozij o pogledih. Naslov 

simpozija je lahko Pomen pogledov med fanti in puncami ali Kako gledajo naši 

učitelji. 

5. Napačno razumljen pogled lahko komu povzroči hude težave. Povejte svojo 

izkušnjo sošolcem, usmerite se predvsem na lastno doživljanje. 

Za pomoč: 

• Koga sem pogledal(a) 

• Kako je napačno razumel pogled in kaj je storil 

• Kaj sem občutil(a) 

• Kako se je končalo 

6. V knjižnici poiščite knjigi Geniji v kratkih hlačah in Geniji v dolgih hlačah. 

Razdelite se v dve skupini. Ena skupina naj bere eno knjigo, druga pa drugo. 

Berite jo verižno, tako da vsak dan eden od učencev doma prebere eno 

poglavje in naslednji dan sošolce seznani z vsebino. Dogovorite se, katero 

knjigo boste brali najprej. Ostale učence seveda spodbudimo, naj sami berejo 

celo knjigo in sošolcem pomagajo, če bo to potrebno. Lahko pa knjigo berete 

skupaj v razredu. Vsak dan eno poglavje. 

7. Pisatelj verjame v otroke. Napišite njegove besede o odraslih in otrocih. Na 

stenčasu čim bolj slikovito pripravite seznam knjig Slavka Pregla in do konca leta 

ob knjigi, ki jo bo kdo iz razreda prebral, prilepite obnovo, oceno, risbo … 


53 

Sledi do 

davnih Vitan 

dni 


Mal 

ROKI ROK 

Manj humorno kot v odlomku iz pripovedi Slavka Pregla, a še vedno 

nekonfliktno, je srečanje med pogledi staršev in pogledom Roka na taborjenje 

v Bohinju v odlomku iz Malovega Rokija Roka. Mama sina še obravnava kot 

nezrelega dečka, sin bi rad bil enakovreden vrstnikom – in na njegovi strani je 

tudi očka. Snov, vzeta iz vsakodnevnih pogovorov v družini, je sama po sebi 

priložnost za pogovor o pričakovanjih odraslih in otrok ter o pravilih, ki jih je 

pri sobivanju treba upoštevati. Ob vprašanjih iz didaktičnega instrumentarija 

mladi bralec razmišlja o razlogih za ravnanje književnih oseb ter skuša osebno 

vrednotiti Rokovo ravnanje (pisanje pisma), uvodna motivacija pa lahko 

zajema kar iz otrokovih izkušenj s podobnim problemom (pogovor doma ob 

najstnikovem odhodu). 

CILJI 

Učenci 

• glasno berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in 

register govora, 

• identificirajo se s književno osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi si 

želeli doživeti sami, 

• oblikujejo stališče do ravnanj književnih oseb in ga utemeljijo, 

• pišejo pozgodbo. 


Izkušenjska 

Ali hodi kdo v razredu k tabornikom (skavtom) Poznate koga, ki je tabornik Kaj 

taborniki počnejo 

Učenci upovedujejo svoje izkušnje in doživetja. 

Predstavljajte si, da bi radi prvič šli s taborniki za 14 dni v Bohinj na taborjenje. 

Mama bo zagotovo proti, kajne Spomni se čim več njenih pomislekov – 

zapisali jih bomo na levo stran table. Ti pa jo moraš prepričati – poišči čim več 

prepričljivih argumentov, zakaj je nujno, da greš taborit. Zapisali jih bomo na 

desno stran table. 

Učenci navajajo argumente za oziroma proti taborjenju. 

IGRA VLOG 

Učenci zaigrajo prizor (prej se pripravijo): S taborniki bi rad(a) šel (šla) na 

taborjenje. Prepričati moraš starša, ki pa se ne dasta zlahka … 


Pisatelj Vitan Mal je napisal zanimivo povest o dečku, ki gre taborit. Preberimo 

odlomek. 




Učitelj interpretativno prebere odlomek. 



OŠ Solkan 


čustveni premor IN izražanje doživetij 

Učenci podoživljajo besedilo, si uredijo vtise o njem in jih izražajo. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo odlomek in si zapišejo manj znane oziroma neznane 

besede. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo sošolci, besede 

uporabijo v novih povedih. 


Kdo nastopa v odlomku 

Kaj je oče po poklicu Po čem to sklepaš 

Zakaj ima mama pomisleke 

Kaj je hotela povedati, ko se je potolkla z dlanjo po čelu 

Naštej vse pomisleke, ki jih ima mama. 

Zakaj oče misli, da bi bilo bolje, če gre na taborjenje Izpišimo povedi, ki 

napovedujejo njegovo odločitev. 

glasno branje 

Učenci po vlogah glasno preberejo besedilo. 

vrednotenje 

Kaj menite, ali je mama upravičeno imela pomisleke glede Rokovega taborjenja 

Kaj neki se bo sinu v Bohinju zgodilo To boste ugotavljali po skupinah. (Učence 

razdelimo na ustrezno število skupin s po tremi ali štirimi učenci.) Pisali boste 

podajanko. Vsakdo napiše 2 do 3 povedi, nadaljuje sošolec. 

nove naloge 

1. Oblikuj SMS-sporočilo, ki ga je Rok, ko je bil v težavah, poslal domov. 

2. Zapiši telefonski pogovor med Rokom in starši. 

3. V lokalnem časopisu so objavili … Kaj Oblikuj novico. 

4. Za domačo nalogo učenci napišejo dve pismi, ki ju je poslal Rok s 

taborjenja. (Berilo, str. 54, razdelek Nič lažjega!) 

5. Izvedite anketo Koliko poznamo mladinska dela Vitana Mala Treba 

je zbrati podatke, anketirati sošolce, rezultate obdelati in prikazati v 

grafu, nato pa jih predstaviti še s plakatom, ki ga bomo obesili na steno 

(stransko tablo). Delo si učenci, ki se javijo, razdelijo. Učitelj nadzira delo 

ter po potrebi pomaga in usmerja. 

6. Reši učni list. 


UČNI LIST 1 

V križanki so skriti naslovi Malovih mladinskih del. Vendar pa je bil na delu 

tudi tiskarski škrat, ki nam je malo ponagajal. Primešal je še nekaj del drugih 

slovenskih avtorjev. 

Naslove išči v osmih smereh 

Srečno! 

(Če pa res ne bo šlo, si pomagaj s spodnjim namigom – seznamom vseh del.) 

Ž D I N A T I G I R B A N E P U R T S M J H 

V A A M T E C I T E C I K U Ž A M O J S U A 

S A J T E L O P A G E K E N E J L E D E N Č 

T X M S Ž M O B J A N R A K R A Š O K T A A 

O O B B A B I C A V S U P E R G A H A G Š L 

P G P O L E T J E V Š K O L J K I R N U K H 

I R C K F L A A E J M T M Z K E B V D S I H 

N A D U I P G I E T S R L R Z I R T R A T I 

J S A N R T S E P A O A E O Š C L S A R R K 

E U D K T C I A Š T T M R J K I E A Ž J I T 

P K K O R I K O R A P G A R U V D P T I O A 

O R A D I D P U V L A L K Ž T R O A N N M R 

Z I T D K A Ž O I Š M F Ž A R V S L E A Ž K 

R C E V N Y D N I V D G T A S A N E G O S V 

A E M E M A O H O Y A I W R C N E B A B W I 

K L L Z F V V N C Š Č S Š I R A D B I Z D J 

U E A Č A R O D E J N I N O V Č I Č N O R I 

Z V I E D R S U P E R Š P O N E U S J R H N 

M I H L A D N A R E V U Č N A R A N O J K E 

H S I B I T S O H V A D N A B S H Ž V U Ž G 

Z N M D Š V O H U D A Š I H N I A N D R A Ž 

Skrita dela: 

Baronov mlajši brat, Čarodejni novčič, Dvojni agent Žardna, Ime mi je Tomaž, 

Junaški trio M, Ledosned, Na ranču veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v 

školjki, Roki Rok, Sreča na vrvici, Teci, teci, kuža moj, Vanda, Žardna in hiša duhov 

Vsiljivci: 

Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlačah, Gusarji 

na obzorju, Hiša groze, Kremplin, Košarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku, 

Strupena Brigita, Super špon, Tatič, Velecirkus Argo, Zelena pošast, Zlata voda 


Rešitve: 

(Z * je označen začetek besede.) 

*I A T I G I R B A N E P U R T *S *J H 

M *T E C I T E C I K U Ž A M O J U A 

*S A J T E L O P A G E K E N E J L E D E N* Č 

T M O B J A N R A K R A Š O *K T A A 

O O *B A B I C A V S U P E R G A H A *G Š L 

P G *P O L E T J E V Š K O L J K I R N U K H 

I R E T *Z *K E B D S I H 

N A T S L R Z I T R A T I 

J S A N R T S E P* A O A E O Š C *L S A R R K 

E U Š T M R J I E A Ž J I T 

P K K O R I K O *R A P G A V D P T I O A 

O R A P V L A L Ž *T R O A N N M R 

Z I D A O I Š M A V S L E A K 

R C N D N I V T A N E G O V 

A E E A *H O I N E *B A B I 

K L L *V N Č A D I Z J 

U E *Č A R O D E J N I N O V Č I Č N O I 

*Z *V R *S U P E R Š P O N E J R N 

A D N A R E V U Č N A R A *N O J E 

*B I T S O H V A D N A B* *S V U *G 

V O H U D A Š I H N I A N *D R A *Ž 

Skrita dela: 

Baronov mlajši brat, Čarodejni novčič, Dvojni agent Žardna, Ime mi je Tomaž, 

Junaški trio M, Ledosned, Na ranču veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v 

školjki, Roki Rok, Sreča na vrvici, Teci, teci, kuža moj, Vanda, Žardna in hiša duhov 

Vsiljivci: 

Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlačah, Gusarji 

na obzorju, Hiša groze, Kremplin, Košarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku, 

Strupena Brigita, Super špon, Tatič, Velecirkus Argo, Zelena pošast, Zlata voda 


55 

Sledi do 

davnih Erich 

dni 


Kästner 

DVOJČICI 

Odlomek iz pripovedi Dvojčici z načinom pripovedovanja razkriva 

otroške poglede na nove člane skupnosti – zdi se, da pripovedovalec posnema 

otroški zorni kot opazovanja »novih« in razmišljanja o njih. Nenavadno 

srečanje »dvojčic« omogoča pogovor v razredu o nadaljevanju zgodbe 

in skupinsko razmišljanje o vzrokih za nenavadno podobnost, didaktični 

instrumentarij se osredotoča na nenavadne oznake oseb ter razumevanje 

njihovih lastnosti. Poustvarjalnost razvija zmožnosti oblikovanja predzgodbe, 

uvodna motivacija pa je lahko podobna problemu v odlomku (Kaj bi se 

zgodilo, če bi nenadoma dobili sošolca, ki bi bil prav tak kot …) 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo, nato še sami preberejo prozno besedilo, 

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom in se 

identificirajo z junaki, 

• literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in časa, 

• upovedujejo svojo predstavo književnih oseb, 

• določijo književne osebe, 

• odkrivajo motive za ravnanje književnih oseb (zakaj kdo kaj stori), 

• odkrivajo značajske lastnosti književnih junakov, 

• povezujejo dogajalni čas in prostor, 


• s svojimi besedami pripovedujejo, kako se književno dogajanje 

nadaljuje, 

• zaigrajo odlomek pred sošolci, 

• obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli pisatelja Ericha Kästnerja. 


Učitelj pripravi čarobno vrečko, v kateri je toliko predmetov, kolikor je učencev, 

morata pa biti po dva predmeta popolnoma enaka (dve kocki, dva svinčnika, 

dve kredi …). Vsak učenec izvleče en predmet in poišče sošolca z enakim 

predmetom. Dvojica učencev poroča o skupnih lastnostih predmetov (oblika, 

barva, material, velikost, raba …). 

Ali obstaja podobnost tudi med ljudmi 


Učitelj napove Kästnerjevo besedilo, v katerem sta si glavni junakinji na las 

podobni. 




Dober bralec interpretativno prebere odlomek. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 




TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo odlomek (individualno) ter zapišejo manj znane in 

neznane besede. 


Učitelj učencem pomaga razložiti manj znane besede (gizdalinka, termovka, 

herbarij …) 


Učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. 

Od kod je prišel avtobus dvajsetih deklic 

Nad kom/čim so bili presenečeni otroci in drugi stanovalci počitniškega doma 

Deklici sta si po zunanjosti zelo podobni. V čem sta se pa le razlikovali (po 

zunanjosti), ko sta se srečali 

Kako je bilo ime eni in kako drugi deklici Sta imeli enak priimek 

Sta bili po značaju tudi enaki Naštejte značilnosti ene in druge. 

Kaj bi lahko povedali o Trudi in Brigiti 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno berejo odlomek. 

VREDNOTENJE 

Katera deklica ne pozna bontona Utemeljite. 

Zakaj sta si deklici po zunanjosti podobni, po značaju pa ne 

Ali kdo pozna ljudi, ki so si po zunanjosti zelo podobni So si tudi po značaju 

NOVE NALOGE 

1. Učenci pišejo značajske lastnosti (pridevnike) Luize, Lote, Trude in Brigite 


2. Učenci po svoji zamisli nadaljujejo zgodbo odlomka (ustno v šoli, pisno 

doma) (učni list 2). 

3. Učenci si v knjižnici sposodijo knjigo Dvojčici in jo preberejo do konca, 

nato poročajo o dogajanju. Zapišejo najbolj zanimiv pripetljaj dvojčic. 

Učitelj spodbudi učence, da preberejo še druga Kästnerjeva dela. 

UČNI LIST 1 

LUIZA 

LOTA 

TRUDA 

BRIGITA 

Njene lastnosti … 


UČNI LIST 2 

Lota in Luiza ... 


55 

Sledi do 

davnih Erich 

dni 

Kästner 

DVOJČICI 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo učiteljevo branje proznega odlomka iz berila, oblikujejo 

domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega prostora in 


• domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo tudi iz 

posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o književni osebi in načina 

govora književne osebe), 

• pri oblikovanju domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora 

upoštevajo nekatere omejitve, ki izhajajo npr. iz zemljepisnega, 

zgodovinskega in drugega znanja, 

• spoznavajo motive za ravnanje književnih oseb, 

• pišejo zgodbe, v katerih glavni junaki – otroci rešujejo probleme, pri 

katerih so odrasli odpovedali. 


Učitelj izvede »vodeno domišljijo«, s katero učence popelje na sprehod po 

mestu. Učenci se umirijo, udobno se zleknejo na stol, glave lahko položijo na 

mizo. Zaprejo oči in skušajo slediti učiteljevemu glasu. V ozadju igra umirjena 

glasba. Primer učiteljevega govora: 

Danes gremo na potep po mestu. Tiho vstanemo, gremo po stopnicah do 

garderobe, se preobujemo in stopimo pred šolo. Zunaj je lep sončen dan. Postane 

nam toplo. Sproščeno hodimo po pločniku proti mestu. Ogledujemo si izložbe, 

ljudi. Nasproti nam prihaja glasna skupina učencev. Umaknemo se, da se lahko 

srečamo. Opazujemo jih. Stari so toliko kot mi. Še malo in bodo mimo. V skupini 

zagledaš otroka, ki je na las podoben tebi. Ima enake oči, obraz, ustnice, celo frizura 

je podobna. Tudi on te zagleda. Obstaneta. Nepremično se gledata. Predrami te glas 

učiteljice: »Gremo.« 

Nato učenci opisujejo svoje doživetje. 


Kaj bi bilo, če bi se to res zgodilo Bi bil ta občutek prijeten Bi vas to prestrašilo, 

razveselilo Kaj bi storili Podobne težave sta imeli tudi junakinji v zgodbi, ki jo je 

napisal Erich Kästner. 

Učitelj pove vsebino celotne zgodbe. 

Prisluhnimo odlomku iz mladinske povesti Dvojčici, ki jo je v slovenščino 

prevedla Vera Detela. 





Justina Husu 

OŠ Šmihel 


Učitelj prebere odlomek. Učenci odlomek doživijo, se vanj poglobijo. 



razmišljajo o prebranem odlomku in o tem še ne govorijo. 



Kaj v tem trenutku čutite do glavnih junakinj Ali razumete njuno ravnanje Kaj 

sta po vašem mnenju občutili ob srečanju 

TIHO BRANJE 





poiščejo pomen v SSKJ. Razumevanje besed ponazorijo v novih povedih. 


Kje se zgodba dogaja Kraj povezuje veliko število različnih značajev, navad, 

podob. 

V preglednico napiši, kako se po tvojem mnenju obnaša navedena oseba, in ji 

poskušaj dati ime, ki bi ji ustrezalo. 

poimenovanje Kako se obnaša primerno ime 

gizdalinka 

klepetulja 

prastara dama trinajstih 

ali štirinajstih let 

Kakšna deklica je Truda Kakšna Brigita Poimenuj njun značaj. 

Vse to ste ugotavljali na osnovi izkušenj iz resničnega življenja. 

Povzemite književno dogajanje tistega dne. Pripovedujte ga v verigi (vsak pove 

eno poved). 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo besedilo. 


Učenci opazujejo zgradbo besedila. Ugotovijo, da ima odlomek veliko 

dvogovora. 

VREDNOTENJE 

Kako sta deklici sprejeli srečanje s svojo »zrcalno podobo« Opiši ravnanje Luize. 

Kako pa svoje doživljanje pokaže Loti 

Sta si Luiza in Loti podobni tudi po značaju Ob koščkih književnega dogajanja 

prikaži njuna značaja. 

LOTI 

LUIZA 


Kako so ostali, predvsem odrasli, sprejeli prihod dvojčice v tabor Meniš, da se je 

upravnici začelo dozdevati, kaj to pomeni 

Meniš, da je zgodba izmišljena Ali se med vsemi otroki na svetu lahko najdeta 

dve enaki deklici, ki se nista še nikoli videli 

Snov za zgodbo je vzeta iz resničnega življenja. Kako imenujemo tako pripoved 

To je realistična pripoved. 

Je delo namenjeno odraslim ali mladini (Knjiga Dvojčici je mladinska povest.) 

Meniš, da se tudi odrasli lahko česa naučijo iz mladinskih del 

NOVE NALOGE 

1. Zanimivo je tudi to, da obe deklici pišeta dnevnik. Kaj sta po tvojem 

mnenju zapisali vanj o tem dnevu Napiši njun dnevniški zapis. 

2. Kaj meniš, da je upravnica izvedela, ko je Loti povedala svoj rojstni 

datum Napiši kratek dialog med Loti in upravnico. 

Gospa Mutezius pomoči pero v črnilnik: »Torej, kdaj si rojena« 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

____________________________________________________________ 

3. Napiši spis Srečal(a) sem svojega dvojčka/svojo dvojčico. 

4. Kuharica je o nenavadnih deklicah povedala svoji prijateljici, ta pa 

sosedu, ki je bil čisto po naključju novinar in je v dogodku videl zanimivo 

novinarsko zgodbo. Bodi ti ta novinar, napiši časopisni članek in ga 

seveda opremi s sliko (riši, izreži …). 

5. Poiščite knjigo v šolski knjižnici in jo preberite. V razredu si lahko 

ogledate tudi film in se nato pogovorite o celotni zgodbi. 


58 

Sledi do 

davnih Erich 

dni 


Kästner 

EMIL IN DETEKTIVI 

Kratek odlomek z začetka Kästnerjeve pripovedi Emil in detektivi 

bralca seznanja z možnostjo samostojnega dograjevanja »praznih mest« v 

besedilu: pisatelj ne pove natančno, kdo so književne osebe, zato dobi bralec 

priložnost, da vse to dopolni sam. V ospredju obravnave tega odlomka torej 

ni tema oziroma vsebina besedila, ampak način, kako lahko pisatelj začne 

zgodbo – v središču dogajanja. Vse to poudarja tudi didaktični instrumentarij, 

ki med poustvarjalnimi dejavnostmi predlaga napovedovanje nadaljevanja 

zgodbe na podlagi originalnih ilustracij iz knjige. V fazi uvodne motivacije 

lahko steče pogovor o branju in bralčevih pričakovanjih, o tem, katere 

zgodbe so napete in zakaj ipd. (medbesedilna motivacija). 

CILJI 

Učenci 


umetnostnega besedila – mladinska detektivka, 


• pripovedujejo o svojem doživljanju literature, 

• spoznavajo tujo mladinsko književnost, 


razumevanja: kriminalka ali detektivka. 


Branje zgodbe učitelj naveže na predhodno poznavanje književnega dela 

Leopolda Suhodolčana Stopinje po zraku. Učenci lahko odlomek preberejo za 

domačo nalogo; učitelj jih tudi vpraša, ali poznajo zgodbo Dvojčici ali Pikica in 

Tonček. 


Učitelj napove branje detektivke nemškega avtorja Ericha Kästnerja. 


Učenci se umirijo, pripravijo na poslušanje. 

BRANJE 

Učenci preberejo posamezne odlomke besedila. 


Po branju učenci uredijo vtise ter pripovedujejo o svojem doživljanju in 

razumevanju zgodbe. 


Učitelj se z učenci pogovori o nerazumljivih besedah. 



OŠ Globoko 



Učenci dobijo delovni listič z naslednjima nalogama (učitelj ju lahko predstavi 

tudi ustno): 

Označi književne osebe v odlomku. 

Opiši dogajalni prostor. 

Izbrani učenec (ki ga detektivske zgodbe seveda zanimajo) predstavi plakat 

– DETEKTIVSKE ZGODBE ZA VELIKE IN MAJHNE, na katerega se je predhodno 

pripravil z obiskom knjižnice. 

Učenci ustno ponovijo, katere so glavne značilnosti detektivk ali kriminalk. 

58 

Sledi do 

davnih Erich 

dni 

NOVE NALOGE 

Učenci napišejo poustvarjalno besedilo – nadaljevanje zgodbe na podlagi navodil 

iz berila (stran 59). 

Kästner 

EMIL IN DETEKTIVI 

CILJI 

Učenci 

• samostojno tiho berejo literarno besedilo, 

• domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo iz posrednih 

besedilnih signalov (npr. govora o književni osebi ali iz načina govora 

književne osebe), 

• razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja dogajalnega prostora, 

• zaznavajo in povezujejo dogajalni čas in prostor, 

• pišejo zgodbe, v katerih glavni junaki – otroci rešujejo probleme, pri 

katerih so odrasli odpovedali, 

• upovedujejo svoje domišljijske svetove in pri tem poglabljajo 

literarnoestetska doživetja, 

• pripravijo govorni nastop. 


Učitelj se z učenci pogovarja o knjigah in filmih, v katerih nastopajo mladi 

detektivi, ki vedno nekaj raziskujejo (npr. Pet prijateljev, Pozabljeni zaklad itd.). 

Učenci pripovedujejo o svojem doživljanju teh glavnih oseb. 

Temu sledi pogovor o delu detektivov; učenci napišejo, na kaj pomislijo, ko slišijo 

besedo detektiv. 


Ana Galjot 

OŠ Trzin 


Tudi v vašem berilu je odlomek iz knjige, ki govori o detektivskem delu. 


Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. Berila so še zaprta. 



Učitelj prebere besedilo. 


Učenci si uredijo vtise in izražajo svoja doživetja. 

TIHO BRANJE IN RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED 

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo manj znane besede, v pogovoru z 

učiteljem se oblikuje razlaga besed, ki jih niso razumeli. 


Kam bo odpotoval Emil 

Koga bo tam obiskal 

Kaj o tem kraju meni gospa Wirth 

Zakaj mama ne more oditi z njim na pot 

Kdo bo tam na postaji pričakal Emila 

Kateri poklici se omenjajo v besedilu 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno berejo besedilo. 

VREDNOTENJE 

Ali vam je takšno besedilo všeč Kakšen je bil Emilov odnos do staršev, do 

starejših 

NOVE NALOGE 

1. Napišejo zgodbo, v kateri Emil razreši skrivnostni umor. 

2. Napišejo pismo, ki ga je Emilu pisal njegov bratranec iz Berlina. 

3. Narišejo strip, v katerem nastopa Emil, ki razreši bančni rop. 

4. Pripravijo poročilo o dogodku, ki ga razrešujejo detektivi, in govorno 

nastopajo. 

5. Izdelajo plakat z naslovom Išče se … 


61 

Sledi do 

davnih Astrid 

dni 

Lindgren 

DETEKTIVSKI MOJSTER BLOMKVIST 


Odlomek je za obravnavo pomemben, saj uvaja sklop besedil, 

v katerem je izpostavljena osrednja književna oseba oziroma celo kak 

znamenit književni junak. Do takih (klasičnih) junakov berilo pripelje bralca 

tako, da mu najprej ponudi vrstnika kot najpomembnejšo književno osebo, 

ki se ji zgodi nekaj nenavadnega, izjemnega. Odlomek iz pripovedi Astrid 

Lindgren je prava priložnost za prehod h klasičnim junakom: trinajstletni 

deček se spremeni v privatnega detektiva in skuša razvozlati skrivnostni 

vlom. Didaktični instrumentarij usmerja bralčevo pozornost h književni osebi, 

hkrati pa pojasnjuje način pripovedovanja in kategorijo pripovedovalca. 

Uvodna motivacija je lahko gibalna igra (npr. ponazarjanje detektivovega 

raziskovanja v razredu – skupinska improvizacija). 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo umetnostno besedilo, ki ga bere učitelj, in ga nato še sami 

glasno preberejo, 

• po poslušanju označijo besedilo na podlagi lastnega doživljanja, 

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

• vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s 

svojim izkušenjskim in čustvenim svetom, 

• razvijajo zmožnost identifikacije, 

• opredelijo in opišejo nastopajoče osebe, 

• upovedujejo domišljijske svetove, 

• seznanijo se s pojmom prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, 

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu. 


Učitelj učencem pokaže sliko (priloga 1) in jih spodbudi, da pripovedujejo 

o osebi na njej. Kaj je naredil Zakaj je to naredil Ali se jim zdi prav, da je to 

naredil 

Kdo bo rešil ta primer Kdo so privatni detektivi 

Ali ste že kdaj slišali za vlom Ali se je kakšen vlom zgodil v vaši bližini 


Učitelj pove, da bodo brali zgodbo o detektivu Blomkvistu, ki jo je napisala Astrid 

Lindgren. 












Učenci izrazijo mnenje o dogodku. Razmislijo, ali so kaj podobnega že sami 

doživeli. Povedo, kaj mislijo o mladem junaku. 

TIHO BRANJE 

Učenci samostojno preberejo besedilo in si izpišejo neznane besede. 


Ob pomoči SSKJ razložijo neznane besede. 



Kdo je glavna književna oseba v odlomku 

Zakaj se v prvem odlomku Kalle ne more takoj odločiti, da bi poiskal pomoč pri 

policiji 

Zakaj se je Kalle odločil, da bo pisal policiji 

Ali bo pismo napisal v svojem imenu 

Kako je napisal pismo Ali je v njem kakšna napaka 

Kaj ti te napake povedo 

GLASNO BRANJE 

Izbrani učenci glasno berejo besedilo. 

VREDNOTENJE 

Učenci obnovijo besedilo. 

Opredelijo in opišejo glavnega junaka. 

Pojasnijo, kakšno se jim zdi njegovo ravnanje. Kako bi oni ravnali na njegovem 

mestu 

Kdo je avtor besedila Učenci pripovedujejo o drugih avtoričinih delih, ki jih 

poznajo. 

Kdo je pripovedovalec v besedilu Opazujte prvo poved. V kateri osebi je 

napisana Ali je celotno besedilo napisano v tretji osebi Kateri del je napisan v 

prvi osebi 

Pisateljica je vsevedni pripovedovalec. Kaj to pomeni 

NOVE NALOGE 

Učenci napišejo oglas za privatnega detektiva (priloga 2). 

Učenci napišejo razplet zgodbe v prvi osebi. 


PRILOGA 1 

PRILOGA 2 

OGLAS ZA PRIVATNEGA DETEKTIVA 

___________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 


63 

Sledi do 

davnih Katherine 

dni 


Paterson 

MOST V TERABITIJO 

Deklica Leslie v odlomku iz pripovedi Katherine Paterson Most v 

Terabitijo je osrednja književna oseba, ki pa jo bralec sreča v njej nenaklonjeni 

stvarnosti – skupnost mlajših in starejših otrok namreč zaznamujejo spori, 

nesporazumi in krivice (npr. zastraševanje mlajših), kar je lahko ustrezna 

spodbuda za pogovor o tovrstni problematiki v razredu. Odlomek torej 

razkriva vrsto tem, tj. konflikt med otroki, maščevanje, možnosti nenasilnega 

reševanja konfliktov ipd. – vse to lahko spremlja tudi dejavnosti po govornem 

nastopu, ki ga predlaga didaktični instrumentarij kot poustvarjalno dejavnost 

(ob tem ko razvija zaznavanje in razumevanje književnih oseb v odlomku), iz 

očrtane sporočilnosti pa lahko izhaja tudi uvodna motivacija. 

CILJI 

Učenci 

• berejo besedilo, in sicer tiho ter glasno po vlogah, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, literarnega 

prostora in dogajanja, 

• ločujejo glavne in stranske osebe, oblikujejo lastno stališče do ravnanja 

književnih oseb in ga znajo utemeljiti, 

• vživijo se v stališča različnih književnih oseb ter pripovedujejo in pišejo z 

njihovega stališča, 

• pišejo predzgodbo in pozgodbo, 

• prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in nastopajo. 


Med glavnim odmorom moraš na stranišče. Tja prideš sam. Nenadoma se za 

tabo glasno zaprejo vrata in obstopita te dva ogromna devetošolca. Vsi na šoli se 

ju bojijo, saj sta znana poulična pretepača, imata svojo klapo. Od tebe zahtevata 

5 evrov ali da jima izročiš svoj star mobilni telefon. Kaj boš naredil 

Kaj storiti, če te starejši učenci na šoli izsiljujejo 


Danes bomo prebrali odlomek povesti Most v Terabitijo, delo je napisala večkrat 

nagrajena ameriška pisateljica Katherine Paterson. 




Učitelj najprej obnovi odlomek v berilu čim bolj zvesto izvirniku. Nato besedilo 

prebere. 





OŠ Solkan 



Učenci besedno in nebesedno izražajo svoje vtise. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo odlomek in si podčrtajo oziroma izpišejo manj znane in 




sošolci. Besede uporabijo v novih povedih. 


Zakaj ima poglavje naslov Obračun z velikanom Kdo je velikan, zakaj 

Naštej imena deklet, ki sodijo v skupino velikanov. Kaj počno Ali se ti zdi prav, 

kar so počele 

Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo Kaj bi ti svetoval(a) mlajšim 

otrokom 

Označi tri deklice, Janice, Wilmo in Bobby. 

Reši prvi dve nalogi na učnem listu. 

Književne osebe so se na dogodek odzvale zelo različno. Kako se je odzvala May 

Belle Kako pa Jess in Leslie 

Pripoveduj, kaj se je zgodilo na avtobusu, tako kot bi to povedali May Belle, 

Leslie, Jess. 

Kako bi sam(a) ravnal(a), če bi bil(a) na Jessovem mestu 

Knjiga ima nenavaden naslov − le kaj naj bi pomenil Kaj si predstavljaš 

Reši 3. nalogo na učnem listu. 

glasno branje 

Učenci berejo glasno po vlogah. 

nove naloge 

1. Dokončaj nalogi na učnem listu (4. in 5. naloga). 

2. Obnovi dogajanje na avtobusu in dogodke po tem v največ 10 povedih. 

3. Predstavi zbirko Andersenovi nagrajenci. Komu in zakaj se dodeljuje 

Andersenova nagrada Poišči v knjižnici, katere knjige so izšle v zbirki 

Andersenovi nagrajenci. Pobrskaj po policah, preberi kako knjigo (morda si 

jo že) in jo na kratko predstavi sošolcem. 

4. Govorni nastop (berilo, str. 65). 

5. Učenci se razdelijo v skupine in pripravijo dramski prizor – dramatizirajo 

odlomek v berilu (naslednja ura). 


UČNI LIST 

K. Paterson, Most v Terabitijo 

S sosedom se najprej tiho posvetujta o nalogi, rešitev pa napišita le, če se 

oba strinjata. 

1. Oštevilči potek dogajanja. 

_____ May Belle so ukradli tvinkije. 

_____ May Belle je na avtobus prinesla zavitek tvinkijev. 

_____ Oba (Jess in Leslie) May Belle prisežeta, da bodo obračunali z Janice. 

_____ Jess May Belle posvari. 

_____ Jess odkloni fizično obračunavanje. 

_____ Glasno se je pohvalila sošolki. 

_____ Od Jessa zahteva, naj obračuna z Janice Avery. 

_____ Leslie potolaži May Belle, da se bodo Janice maščevali. 

2. Poišči napačne trditve in jih zamenjaj s pravilnimi. Svoj odgovor utemelji. 

Leslie in Jess sta brat in sestra. 

May Belle in njenim sošolkam drugošolkam nagajajo starejše deklice. 

May Belle je od doma prinesla čokoladne bonbončke. 

Jess je bil ljubosumen, ker njemu oče ni prinesel tvinkijev. 

Jess ve, da bo s pretepanjem Janice vse uredil. 

Jess je tako velik kot tri starejše deklice. 

Na šoli raziščejo vse pretepe. 

Leslie in Jess skujeta načrt za maščevanje. 

Zgodba se dogaja na Škotskem. 

Naslednje naloge reši sam(a). 

3. Česa sta se po tvojem mnenju domislila Jess in Leslie − kako sta 

obračunala z velikankami 

Zapiši nadaljevanje zgodbe. 

4. Predstavljaj si, da je pisateljica Katherine Paterson na svojem računalniku 

ponesreči izbrisala prav vsa poglavja svoje knjige. Ostalo ji je le kazalo. 

Pomagaj ji napisati manjkajoča poglavja – izberi si eno, katerokoli, in 

napiši svojo zgodbo. 

(Naslovi poglavij v knjigi: Jesse Oliver Aarons mlajši, Leslie Burke, Najhitrejši 

petošolec, Vladarja Terabitije, Obračun z velikanom, Prihod princa Terriena, 

Zlata soba, Velika noč, Zli urok, Čudoviti dan, Ne!, V škripcih, Gradnja mostu) 

5. Našel(la) si dnevnik ene od deklic velikank. Ker te je premagala 

radovednost (čeprav to ni prav!), pokukaš v dnevnik in prebereš prav tisti 

zapis, ki govori o … Zapiši. 


63 

Sledi do 

davnih Katherine 

dni 

Paterson 

MOST V TERABITIJO 

CILJI 

Učenci 

• se seznanijo z delom ameriške pisateljice Katherine Paterson Most v 

Terabitijo, 

• izvedo, da je pisateljica prejela Andersenovo nagrado za življenjsko delo, 

• poslušajo branje odlomka iz berila, 

• samostojno glasno in tiho berejo, 

• seznanijo se z osrednjima književnima osebama Leslie in Jessom in ju 

opišejo, 

• spoznajo in predstavijo tudi ostale književne junake, ki nastopajo v 

odlomku, 

• identificirajo se z glavnim junakom in literarni svet povezujejo s svojim 

izkušenjskim in čustvenim svetom, 



• razvijajo asociativne sposobnosti, iščejo osrednjo temo in nizajo svoje 

asociacije ob njej, 


• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja obeh književnih oseb in 

utemeljujejo podatke iz besedila. 

Dodatne dejavnosti 

Preberejo celo knjigo Most v Terabitijo (lahko tudi kot branje v nadaljevanjih) in 

pripravijo govorni nastop. 

O AVTORICI 

Katherine Paterson je bila rojena leta 1932 na Kitajskem, kjer sta bila njena 

starša ameriška misijonarja. Njen prvi jezik je bila kitajščina. Zaradi vojne se je 

bila družina prisiljena umakniti s Kitajske in se vrniti v ZDA. Zaradi očetove nove 

naloge so se pogosto selili. Do konca srednje šole je zamenjala več kot dvanajst 

šol. Liki v njenih knjigah so refleksije njenega otroštva, ko je izkusila, kaj pomeni 

biti drugačen. Pred zasmehovanjem se je umikala v knjižnico, kjer je pomagala 

pri urejanju knjig in postala požrešna bralka. Pravi, da ji je knjižnica pomagala 

ohraniti prisebnost. 


Anja Kokalj 


Katherine Paterson je po diplomi eno leto učila v šoli v majhnem mestu, 

podobnem tistemu, ki ga je opisala v knjigi Most v Terabitijo. Nato je štiri 

leta delala kot misijonarka na Japonskem. Po vrnitvi v ZDA se je poročila in 

si ustvarila družino. Preden se je začela preživljati kot pisateljica, je pisala 

didaktične naloge, v prostem času pa je pisala zgodovinsko fikcijo, ki se dogaja 

na Japonskem. Knjiga je prejela nacionalno knjižno nagrado. 

Most v Terabitijo je prva knjiga, katere dogajanje ni postavljeno na Japonsko. 

Knjiga je prejela medaljo Newbery medal. 

Nadaljevala je pisanje fikcijskih romanov za mlade in je znana po svojem 

razumevanju otrok, ki so postavljeni v težavne situacije. 


O ROMANU 

Most v Terabitijo govori o domišljijskem svetu. Kraljestvo Terabitija je stvarjenje 

dveh otrok, ki živita v majhni vasi. Jess Aarons je sramežljiv deček, ki ga družina 

in prijatelji ne razumejo, sam pa se tega zaveda. Leslie Burke se je ravno preselila 

v vas in čuti, da ne sodi v skupnost vaščanov. Skupaj naredita skrivališče v gozdu. 

Tam živita drugačno življenje od tistega na drugi strani potoka. A Terabitija 

ni varna, kot se morda zdi. Otroški vsakodnevni problemi se ne zaustavijo pri 

grajskem zidu in resnično življenje kmalu vdre v domišljijsko kraljestvo. 


Kaj, če bi bili vsi ljudje enaki Če bi bili vsi videti enaki, če bi govorili enako in se 

vedli enako Učenci ugotovijo, da bi bilo precej dolgočasno. 

Poleg tega ne bi bilo posameznikov, kot so Jolanda Čeplak, Tone Pavček, Jernej 

Šugman ali Walt Disney. Ti ljudje in drugi, ki so postali slavni, bi nam verjetno 

lahko pripovedovali o svojem otroštvu kot o času, ko so jih sošolci označili za 

drugačne. Starši nam govorijo, da smo edinstveni, da smo nekaj posebnega in se 

zaradi tega počutimo lepo. Sami pa do drugih ljudi včasih s temi istimi besedami 

nastopamo nesramno ali celo sovražno. 

Pogovor o tej dvojnosti – želimo si biti nekaj posebnega, obenem pa ne 

prenesemo posebnosti pri drugih. 

Kakšni so »drugačni« ljudje Učenci opišejo svoja občutja do njih. Razmišljajo, 

kako se počutijo »drugačni« otroci, ljudje. Poskusite se vživeti v »drugačnega« 

človeka. Bi svoje talente kazali in se z njimi bahali ali bi jih skrivali in poskušali biti 

čim bolj običajni ter se spoprijateljiti z »navadnimi« otroki 

Navezava na temo prijateljstva. Kdo lahko postane tvoj prijatelj Zakaj sta prav 

vidva najboljša prijatelja Kaj počneta skupaj Kakšne so vajine igre Se počutita 

kdaj drugačna od drugih Se vama zdi, da so določene stvari skupne le vama 

Na srečo se »drugačni« ljudje pogosto najdejo med seboj. Tako kot junaka 

romana Most v Terabitijo. Tudi onadva sta drugačna. Jess je deček, ki ves čas riše. 

Leslie se smešno oblači in je hrano, ki se zdi drugim otrokom nenavadna. Tudi 

Lesliejina starša sta drugačna, zaradi njunega svobodnjaškega razmišljanja ju 

imenujejo hipija. Leslie tudi raje teče z dečki, kot se igra z deklicami. 


Pisateljica Katherine Paterson nam bo v odlomku spregovorila o odnosih v 

razredu. 



INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA 

Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje. 




Učitelj usmeri pozornost na glavna junaka: Leslie in Jessa. Učenci prosto 

pripovedujejo o njunem značaju, medsebojnem odnosu, odnosu do sošolcev in 

sošolk. 


TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo odlomek in podčrtajo manj znane ali neznane besede ter 

imena, ki jih je težko izgovoriti. 


Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razložijo sošolci ali pa jih v 

skupini poiščejo v SSKJ. 


Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini, učenci pa odgovarjajo (tudi na 

vprašanja v berilu). 

Kako je Leslie poimenovala bitja, ki grozijo Terabitiji 

Kdo so bila ta bitja v resnici in kaj jim je dajalo premoč nad ostalimi otroki 

Naštej imena deklet, ki sodijo v skupino velikank. Kaj počnejo 

Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo 

Kako se je po tvojem mnenju treba vesti, da se vsaj malo zaščitiš pred 

velikankami Kdo je prekršil to pravilo Zakaj in kako ga je prekršila oziroma 

zaradi česa je nanj pozabila 

Pripoveduj, kaj se je dogajalo na šolskem avtobusu. 

Preberi in izpiši stavek, ki nakazuje nesrečo, ki bo prišla. 

Kdaj se zgodi nesreča 

Kako se na dogodek odzovejo književne osebe Kako se odzove May Belle in 

kako Jess in Leslie 

Kakšen kompromis dosežejo 

Učenci ob miselnem vzorcu zapišejo, kakšen se jim zdi posamezen junak, ki 

nastopa v odlomku. 

Viri in literatura: 

PATERSON, Katherine: 

Most v Terabitijo, Mladinska 

knjiga, Ljubljana, 

1999 (Zbirka Andersenovi 

nagrajenci) 

http://en.wikipedia.org/ 

wiki/Katherine_Paterson 

http://www.terabithia. 

com/books/terabithia. 

html 


com/about.html 


com/questions.html 

http://www.rtvslo.si/ 

knjiznicazamlade/arhiv. 

phpop=read&id=225 

Slovar slovenskega 

knjižnega jezika 

GLASNO BRANJE 

Učenci po vlogah glasno preberejo odlomek. 

analiza zgradbe besedila IN VREDNOTENJE 

Pogovor se osredotoči na vloge Leslie in Jessa ter May Belle. Učenci predstavijo 

njihove značajske lastnosti. 

Pri May Belle primerjajo lastnosti z miselnim vzorcem na tabli in dodajo nove 

ugotovitve. 

V odlomku lahko ločiš tri dele. Katere Opredelimo čas in kraj dogajanja. 

Dva učenca pripovedujeta svoj del zgodbe. Primerjamo značaje junakov. Učenci 

povedo, kakšen je slog pisateljičinega pisanja in ali jim je tak slog všeč. 

Učenci ustno obnovijo odlomek. 

V čem so podobni Leslie in Jessu ter May Belle Pripovedujejo o lastnih dejanjih, 

ki so podobna junakovim. Podajo svoje mnenje o junakih. 


NOVE NALOGE 

1. Razmišljanje o tem, zakaj nosi knjiga naslov Most v Terabitijo. 

2. Obisk knjižnice in seznanitev z delom pisateljice. 

3. Branje knjige v celoti (učni list). 

4. Priprava govornega nastopa ob pomoči navodil v berilu. 

5. Priprava predstave na grafoskopu. 

UČNI LIST: Pogovor o knjigi 

• Roman ima dva kraja dogajanja: Lark Creek, resničen kraj, in 

Terabitijo, domišljijski svet. Opredeli razlike med obema. Iz knjige 

izpiši besede, ki opisujejo oba svetova. 

LARK CREEK 

TERABITIJA 

- 

Vpiši posamezne elemente dogajanja v diagram. 

Roman Katherine Paterson je bogat s podobami. Med branjem razmišljaj 

o tem, kako moč domišljije pomaga Jessu in Leslie videti preko 

vsakodnevnega življenja. Razmišljaj tudi o tem, kako sta se Jess in Leslie 

povezala v razumevanju drug drugega in kako ljudje razvijejo pogum, da se 

soočijo z vsakodnevnimi izzivi, velikimi in majhnimi. 

Terabitijo je Leslie poimenovala po nekem drugem dobro znanem 

domišljijskem svetu, ki ga bralci poznajo iz zbirke knjig Zgodbe iz Narnije. 

Med branjem poišči podobnosti med obema domišljijskima svetovoma. 

Katere domišljijske svetove iz knjig še poznaš oziroma v katerih knjigah 

junaki potujejo v domišljijski svet 


66 

Sledi do 

davnih Mark 

dni 

Twain 

PRIGODE TOMA SAWYERJA 


Prvi »klasični« junak v drugem razdelku je znameniti Tom Sawyer – 

odlomek prikazuje nasprotje med cvetočo naravo, ki sama po sebi vabi k 

pustolovščini in brezdelju, ter zoprno nalogo, ki jo je osrednji osebi pripovedi 

naložila teta Polly. Hkrati pa je besedilo tudi duhovit prikaz dečkove 

iznajdljivosti, saj z igro in spretnim preobračanjem dejstev in tudi Benovega 

stališča do zamudnega opravila doseže, kar bi rad. Prav zato je odlomek tudi 

možnost za razpravljanje o lastnostih osrednje književne osebe; didaktični 

instrumentarij več pozornosti namenja razvijanju zgodbe ter napovedi 

njenega nadaljevanja, spodbuja pa tudi razmišljanje o vzrokih za nalogo, 

ki jo je Tomu naložila teta. Uvodna motivacija je lahko medbesedilna, če 

učitelj predvideva, da učenci poznajo književnega junaka, sicer pa lahko 

napovedujejo vsebino knjige (lastnosti oseb, zgodba) na podlagi naslovne 

ilustracije. 

CILJI 

Učenci 

• preberejo odlomek iz knjige, 

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom – 

literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom, 

• razumejo zaporedje dogodkov, 

• identificirajo se s knjižnim junakom, saj se zgodba snovno veže na 

otrokov doživljajski svet, 


utemeljiti, 

• opazijo, da je značilnost besedila živost, duhovitost in igrivost, 

• opišejo glavno književno osebo, 

• določijo dogajalni čas in prostor, 

• zaznavajo in pripovedujejo, katere značajske lastnosti ima glavni junak in 

katere ostali junaki v zgodbi, 

• odgovarjajo na vprašanja v berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo 

pri iskanju odgovorov, 

• pripovedujejo o junaku iz odlomka, 

• nadaljujejo odlomek. 


Učitelj vpraša učence, pri katerih opravilih pomagajo staršem. 

Ali pomagajo z veseljem Ali jim je delo kdaj odveč Kaj si takrat mislijo Kako si 

delo olajšajo Ali so že kdaj dosegli, da je njihovo delo opravil nekdo drug, brat 

ali sestra, prijatelj ... 





Pa poglejmo, kaj se je dogajalo Tomu Sawyerju na lepo sobotno dopoldne. 





Boljši bralci glasno berejo. 


Učenci v tišini zberejo vtise o prebranem. 


Učenci pripovedujejo o vtisih, ki jih je zgodba naredila nanje. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho še enkrat preberejo besedilo in si označijo neznane besede. 


Ob pomoči SSKJ razložimo neznane besede, učenci jih nato uporabijo v povedih. 


Kako se je Tom počutil na sobotno jutro in zakaj 

Kako bi si Tom lahko kupil zamenjavo dela 

Pisatelj pravi, da ga je, potem ko je opustil misel o nakupu zamenjave dela, obšel 

navdih. Kaj pomeni, da je Toma obšel resnično velik, mogočen navdih 

Koga je pleskar prvega zagledal prihajati proti njemu 

Kam je bil Ben namenjen 

Kako se je igral 

Poiščite v berilu glasove, s katerimi je posnemal parnik, in jih izpišite v zvezek. 

Kako posnemamo različne živali (priloga 1) 

Medtem ko se je Ben približeval, se je Tomu utrnila ideja. Kakšna 

GLASNO BRANJE 

Posamezni učenci še enkrat preberejo odlomek. 



Kdaj se zgodba dogaja V katerem letnem času Kako to veš 

Kdo je glavni junak 

Kakšna je narava v tem letnem času in kakšno je junakovo razpoloženje 

Primerjaj ju! 

Katere značajske lastnosti ima Tom Kaj pa Ben Ali najdeš kakšne podobnosti 

med Tomovim in tvojim značajem Kaj pa velike razlike 

Poišči čim več pridevnikov, s katerimi bi označil(a) Toma (priloga 2). 

VREDNOTENJE 

Učenci obnovijo zgodbo. 

Učenci razmišljajo, zakaj je moral Tom na lepo sobotno dopoldne pleskati ograjo. 

Mark Twain je napisal več pripovedi o pustolovščinah mladih junakov, najbolj 

znan je Tom Sawyer. Ali morda poznate še kakšnega 

O prigodah Toma Sawyerja in Huckelberryja Finna je posnet tudi film. Ali si ga je 

kdo ogledal Ti je bil film všeč 

NOVE NALOGE 

Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe. 


PRILOGA 1 

V oblačke napiši, s katerimi glasovi bi posnemal(a) te živali. 


PRILOGA 2 


70 

Sledi do 

davnih Fran 

dni 

Levstik 

MARTIN KRPAN Z VRHA 


Užitek pripovedovanja, pričakovanja zgodbe, vznemirljivo potovanje 

v svet, ki ga ni več, hkrati pa preoblikovanje klasičnega besedila v (sodobni) 

strip – vse to uokvirja šolsko interpretacijo Levstikovega Martina Krpana. 

Izbrani odlomek je »priprava« na podrobnejšo obravnavo besedila v višjih 

razredih, hkrati pa ponazarja razliko med avtorjem in pripovedovalcem. Ta 

razlika je, hkrati z zaznavanjem posebnosti dogajalnega časa in načinov 

njegovega izražanja, tudi značilnost didaktičnega instrumentarija, ki v 

drugem delu spodbuja tudi primerjavo med prvotnim besedilom in njegovo 

predelavo v strip. Bi torej uvodna motivacija lahko izhajala iz pogovora o 

tem, kaj je strip, kdo so njegovi junaki in kakšne so zgodbe v njem 

CILJI 

Učenci 

• glasno in tiho berejo odlomek iz knjige, 

• utrjujejo si stališče o pomembnosti književnega sveta, 

• identificirajo se s književnim junakom, 

• zgodbo povežejo s svojimi željami, 

• razvijajo zmožnost za identifikacijo, upovedujejo domišljijske svetove 

tako, da postavijo sebe za osrednjo književno osebo in projicirajo svoje 

lastnosti v književne junake, 


• vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s 

svojim izkušenjskim in čustvenim svetom. 


Čarobna vrečka 

Učitelj pripravi čarobno vrečko z listki imen znanih junakov: Harry Potter, Peter 

Klepec, Pika Nogavička … V vrečki ni Martina Krpana. 

Nekaj učencev iz vrečke izvleče svoj listek. Razložijo, v čem so junaki posebni. 


Učitelj napove, da bodo spoznali še enega izjemnega junaka. 




Učitelj interpretativno prebere odlomek iz knjige. Berila so še zaprta. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 


Učenci podoživijo besedilo in poglobijo vtise. 


Učitelj učencem razdeli liste, na katere narišejo Martina Krpana, kot si ga sami 

predstavljajo po prebranem odlomku. 


TIHO BRANJE 

Učenec je z berilom sam. Poišče in izpiše manj znane in neznane besede (pokáj, 

anti, kresilna goba, brus …). 


Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Besede razložijo učenci in učitelj. 


Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja iz berila. 

GLASNO BRANJE 


VREDNOTENJE 

Mislite, da danes še živijo tako močni ljudje Poznate kakšno slovensko 

tekmovanje, kjer se ljudje pomerijo v svoji moči 

Od kod Martinova moč 

Si želite postati tako močni kot Martin Krpan 

NOVE NALOGE 

Učenci dramatizirajo odlomek iz berila. Učitelj razdeli učence v skupine. Vsak 

član skupine ima svojo vlogo (Martin Krpan, cesar, kobilica, kočijaž). Učenci se 

pripravijo na predstavitev v razredu. 

Ko sta se srečala Martin Krpan in cesar Janez, se je cesarju Martin zdel zelo 

zanimiv, saj ga bo mogoče kdaj še potreboval, zato je cesar na poseben obrazec 

zapisal nekaj podatkov o Martinu Krpanu. Učenci naj se postavijo v vlogo cesarja 

in zapišejo nekaj podatkov o M. K. Pomagajo si s prebranim odlomkom in tudi s 

svojo domišljijo (učni list). 

Učenci pišejo nalogo (spis), v kateri predstavijo situacijo, pri kateri bi potrebovali 

nadnaravno moč in iznajdljivost. Naslov spisa naj bo Dobra vila, pomagaj mi 

(domišljijska pisna naloga). 

UČNI LIST 


76 

Sledi do 

davnih Henry 

dni 

Gilbert 

ROBIN HOOD 


Odlomek povezuje dve pomembni plasti književnega besedila: 

dogajalni prostor in čas ter podobo in lastnosti književnih oseb. V ospredju 

je dogodek, ki spodbuja bralčevo razmišljanje o vzrokih zanj: kako to, da je 

tlačan ustrelil srno, kako to, da njegov mali fant umira od lakote … Spremna 

pojasnila o književnem času omogočajo bralcu razumevanje okoliščin 

ravnanja književne osebe, didaktični instrumentarij pa se prav tako osredotoča 

na posebnosti videza in oznak književnih oseb ter (v poustvarjalnem 

delu) na primerjavo med knjigo in filmom – to pa je lahko tudi izhodišče za 

uvodno motivacijo. 

CILJI 

Učenci 


• oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe, 


• oblikujejo stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti, 

• vživljajo se v življenje književne osebe in ga kritično presojajo, 

• vrednotijo ravnanje književne osebe in utemeljujejo svoje mnenje. 


Učenci si ogledajo odlomek iz filma o Robinu Hoodu ter prepoznajo film in 

osebo, ki v njem nastopa. Učitelj vodi pogovor o Robinu Hoodu, njegovem 

življenju in odločitvah. 

Učenci razmišljajo, ali je tudi v našem prostoru kdo ravnal podobno kot Robin 

Hood. (Učitelj jih opozori na rokovnjače.) 


Učitelj učencem pove, da je odlomek o Robinu Hoodu tudi v njihovem berilu na 

strani 76, in jih povabi k branju. 


Učenci se umirijo in usmerijo pozornost v poslušanje. Berila so še zaprta. 


Učitelj bere odlomek. 


Učenci podoživljajo besedilo, uredijo vtise in jih izražajo. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo odlomek in si izpišejo manj znane oziroma neznane besede. 


Ana Galjot 

OŠ Trzin 


Učenci naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Ob učiteljevi pomoči jih razložijo: 

učitelj jih najprej prosi, naj razmislijo, kako bi razložili pomen teh besed; če jih še 

ne znajo razložiti sami, jim pojasni njihov pomen. 



Kateri književni osebi nastopata v besedilu 

Nariši osebi po podatkih, ki jih najdeš v besedilu. 

Kaj je storil tlačan 

Kaj mož v zelenem jopiču meni o njegovem dejanju 

Kaj bi storil(a) ti, če bi bil(a) na njegovem mestu 

Kaj misliš o njegovem dejanju 

Zakaj tlačan ni takoj pobral ubite živali 

S katerimi besedami je avtor poimenoval obe književni osebi, ki nastopata v odlomku 

V katerem času je živel Robin Hood 

Iz katerih podatkov v besedilu lahko razbereš, da se zgodba ne dogaja v 21. stoletju 

VREDNOTENJE 

Odlomek je zelo primeren za to, da učenci ob njem razvijajo kritično mišljenje, se 

učijo utemeljevanja in tudi pogajanja. Ob odlomku se lahko izvedeta dve različni 

nalogi – v tem primeru obravnava besedila traja dve uri. 

1. 

2. 

Učitelj učence razdeli v tri skupine. Člani prve skupine morajo pripraviti 

argumente, s katerimi zagovarjajo ravnanje Robina Hooda. Druga 

skupina pripravlja nasprotne argumente. V tretji skupini pa so učenci, ki 

bodo presodili, katera od skupin jih je s svojim nastopom bolj prepričala. 

Učitelj učencem pove, da bomo to učno uro namenili vrednotenju in 

presojanju ravnanja Robina Hooda: pripravili bomo sodišče. Učencem 

razdeli vloge sodnika, odvetnika, tožilca, varnostnika, porote, prič. Učenci 

se pripravljajo na svoj nastop, iščejo argumente. 

Nato nastopajo in se vživljajo v dogajanje. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci pišejo domišljijski spis z naslovom Srečal sem Robina Hooda. 

2. Napišejo pismo, ki bi ga Robin Hood pisal svojemu vladarju. V njem naj 

razložijo, da je življenje tedanjih ljudi zelo težko, in prosijo, naj jim vladar 

pomaga. 

3. Učenci rešijo križanko. 

1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

6. 

7. 

8. 

Napadali so popotnike na naših tleh. 

Izobraževalni center v Angliji. 

Žametast ali … 

Tisti, ki igra. 

Ime pesnice Maurer. 

Avtor Robina Hooda. 

Deseti mesec. 

Delo Ericha Kästnerja. 

(Rešitve: 1. rokovnjači 2. Oxford 3. baržunast 4. igralec 5. Neža 6. Gilbert 

7. oktober 8. Dvojčici.) 


79 

Sledi do 

davnih Franjo 

dni 

Frančič 

PRAVLJICA O SVOBODI 


Temo besedila napoveduje že uvodni motivacijski nagovor (Kaj je 

svoboda), Frančičevo besedilo pa na to vprašanje odgovarja na dva načina: 

najprej neposredno z razmišljanjem dramskih oseb ter posredno s pesmijo, 

ki jo pojeta deček in opica – biti svoboden pomeni biti med širnimi polji, 

svoboden kot ptice, prelepe lastovice. Svoboda torej ni mogoča v svetu, ki mu 

vlada nasilje nad drugim bitjem (nad živaljo, opico), v svetu vsakodnevne 

prisile, ki človeka pretirano obremenjuje, v svetu izolacije, gluhosti in 

pomanjkanja sporazumevanja, omame ali pohlepa. Besedilo v sklepnem 

delu svobodo povezuje z neobremenjeno, a hkrati nemirno »otroškostjo« 

človeka: Svobodni smo, ko najdemo otroka v sebi. Didaktični instrumentarij 

je povezan z razumevanjem stališč književnih oseb ter z vrednotenjem 

osrednjega sporočila igre, predlaga pa tudi poustvarjalno nadgrajevanje 

(uprizoritev z lutkami, vključevanje nove osebe v igro). Uvodna motivacija 

je lahko zelo različna – domiselni uvodni razgovor z učenci bi lahko izhajal iz 

naslovne metaforične besede pravljica (Kaj vse je pravljica). 

CILJI 

Učenci 

• prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorečega in 

njegovega govora, oznaka prostora, oznaka čustvenega stanja oziroma 

sprememb ter druge oznake oseb, na primer videz), 

• branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in 

pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim 

izkušenjskim svetom, 

• razvijajo zmožnost za identifikacijo z eno od književnih oseb, 


utemeljiti, 

• najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, če jo je mogoče izpeljati iz 


• zapisujejo »manjkajoče dele zgodbe«, če v besedilu ni zunanjih 

podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje književne osebe, 

• opazujejo besedilno stvarnost s perspektive književne osebe, s katero se 

prvotno niso identificirali, 

• zapišejo razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je 

avtor zamolčal oziroma »pozabil« zapisati, 

• igrajo vloge iz besedila, razčlenjenega na več prizorov, 

• poiščejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo, 

• pri skupinskem glasnem branju tekoče in razumljivo berejo besedilo 

po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na 

spremembo razpoloženja kake dramske osebe, 

• besedilo uprizorijo v razredu. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 


Učitelj izvede igro asociacij. Na sredino table napiše besedo svoboda in okoli 

nje zapiše vse asociacije, ki se učencem porodijo ob njej. Pogovarjajo se o teh 

asociacijah. Vsakdo je svoboden, vendar kje vidi svojo svobodo Povabi učence, 

da vsak pride pred sošolce in pove: »Svoboden/na sem, ker …«. Pri tem naj skuša 

svoje besede podkrepiti z gibom. 



Ugotovili smo, da različno pojmujemo svobodo. Kaj se je najpogosteje ponovilo 

Kdaj torej najhitreje začutimo, da nam je bila svoboda odvzeta Ali svobodo 

potrebujemo samo ljudje Katera bitja so najpogosteje nesvobodna Zakaj Kdo 

jim jemlje svobodo Je torej za živali v živalskem vrtu svoboda le pravljica Je in 

ni. Poglejmo, kaj je v dramskem besedilu z naslovom Pravljica o svobodi napisal 

Franjo Frančič. Prebrali ga bomo po vlogah. 


Učenci se pripravijo za branje besedila. 


Učenci berejo besedilo po vlogah. 




IZRAŽANJE ČUSTEV 

Ali po branju tega besedila občutite svobodo v sebi Zakaj Bi bili radi kateri od 

junakov Zakaj prav on/ona Kdo je bil za vas v besedilu največji junak Zakaj 

TIHO BRANJE 







Zakaj je bila opica žalostna Bi bili tudi vi žalostni, če bi bili zaprti v kletki Majhni 

dečki ponavadi delujejo nemočno. Pa vendar. Zakaj je opica bolj zaupala dečku 

kot odraslim 

V odlomku srečamo tudi druge osebe. Vsi enako razmišljajo o svobodi Kaj 

spremlja opico in dečka na poti v svobodo Zapojmo pesem še mi. 

GLASNO BRANJE 

Besedilo preberemo še enkrat, in sicer v branje vključimo vse učence. Razdelimo 

vloge. Učenci poskušajo pri branju upoštevati junakov značaj, vlogo. Ostali 

učenci pojejo pesem, ustvarjajo zvoke, šume. 


Učenci opazujejo zgradbo besedila in jo opišejo. Ločijo govor oseb, stransko 

besedilo in opise dogajanja. 

Kdo sta osrednji književni (dramski) osebi Kaj opici poleg tega, da je zaprta 

v kletki, še greni življenje Kaj se kot obiskovalci živalskega vrta lahko iz tega 

naučimo 

Kaj načrtujeta opica in deček Po poti prepevata. Kako je vsebina pesmi 

povezana z njunim dejanjem 

Koga sta srečala na poti Vsak od njih je drugače odgovoril na vprašanje, kaj je 

svoboda. 


oseba 

Svoboda je … 

(Zapiši odgovor 

osebe.) 

Zakaj je tako 

odgovoril(a) 

Kdo iz tvoje okolice 

bi še podobno 

odgovoril 

Kako razumeš poved Svoboda je pot, ne cilj 

Pojasni, kako razumeš ostale misli o svobodi, ki jih je povedal puščavnik. Zakaj je 

prav on največ vedel o svobodi 

O čem poje pesem na koncu igre Kaj pomeni, ko najdemo otroka v sebi 

Bi zdaj znali razložiti, kaj pomeni beseda pravljica v naslovu 


NOVE NALOGE 

1. Zaključna pesem je utihnila. Opica in deček sta sedela sredi širnega polja in razmišljala. Naenkrat je 

opica začutila, da želi dečku povedati, kaj čuti in misli o njem. Nariši prizor in v oblaček napiši, kaj je po 

tvojem mnenju izrekla opica. 


In kaj je deček povedal opici Nariši prizor in v oblaček napiši, kaj je dejal deček. 


2. Kaj je tisto, kar stranske osebe loči od svobode Zapiši to stvar k osebi in 

navedi, na kakšen način jih to loči od svobode. 

oseba Od svobode ga/jo loči: Kako 

Voznik 

Slika 

Veseljak 

Zapornik 

Puščavnik 

3. Igrate se gledališče. En del besedila spremenite v strip (npr. srečanje s 

sliko). En del (npr. srečanje z veseljakom) zaigrajte sami. En del (npr. srečanje 

z zapornikom) zaigrajte ob pomoči igrač. En del (npr. srečanje z voznikom) 

zaigrajte samo zvočno – kot radijsko igro. 

4. Pred srečanje s puščavnikom uvrstite še svoj del igre. Deček in opica naj 

srečata še eno osebo (lahko tudi oživljen predmet). Napišite dialog s to osebo. 

Le kaj jima bo povedala o svobodi 

5. Želite, da vsebina te zgodbe ne bi potrebovala besede pravljica v naslovu 

Kateri junaki lahko sami kaj storijo za to Napišite jim nasvet. Kako pa bi ljudi 

opozorili na nesvobodo slike in opice Izdelajte napise, ki bi jih pritrdili na 

vrata kletke in na steno galerije. 

6. Preglej naslove del Franja Frančiča, ki jih imaš v berilu. Kakšno mnenje imaš 

o pisatelju na osnovi naslovov Kaj meniš, kdo so najpogosteje junaki njegovih 

del Na listke zapišite odgovore, se podpišite in učitelj jih bo shranil v zaprti 

ovojnici. Seveda so to le ugibanja. Zato vse leto pridno prebirajte njegove 

knjige. Izdelajte seznam prebranih knjig in navedite osrednje književne osebe. 

Ob koncu leta preglejte lističe z odgovori in podelite nagrado. 


84 

Sledi do 

davnih Neža 

dni 

Maurer 

ONSTRAN 


Uvodna pesem tretjega razdelka je po obsegu kratka, vendar njeno 

sporočilo nikakor ni preprosto oziroma enoznačno – tri vprašanja v prvi kitici, 

vzdih v prvem verzu druge in nedoločnostni zaimek nekaj v sklepnih dveh 

verzih nakazujejo temo besedila: zvedavo oko opazuje poetičnost daljave, ki 

se zdi za robom sveta, onstran znanega, razumljivega, predvidljivega. Pesem 

kot »vratca« v neznano je torej možnost za zaznavanje skrivnostne lepote, 

vendar le, če je bralec na kaj takega pripravljen. Zato didaktični instrumentarij 

v uvodnem motivacijskem nagovoru bralca »pripravi« na tako poetično 

doživljanje trenutkov, hkrati pa ga opozarja na posebnost razpoloženja, ki ga 

vzbuja besedilo, ter (tudi s poustvarjalnimi dejavnostmi) na »nedokončanost« 

pesmi. Uvodna motivacija bi lahko bila igra z rimami na eno od osrednjih 

besed v pesmi – daljava; jasno je, da učitelj pri vodenju nizanja asociacij 

oziroma rim mladih bralcev ne spodbuja k nonsensni besedni igri, ampak k 

poetizaciji stvarnosti. 

CILJI 

Učenci 









• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko. 


Igra 

Učitelj učencem v dvojicah razdeli slike in napisane besedne zveze. Učenci 

ugotavljajo, kaj se skriva za tem, kar so videli ali prebrali (npr. slika visoke gore). 

Učenec čim bolj slikovito pripoveduje, kaj je na drugi strani gore. 

Ostale slike: slika oceana, slika sončnega zahoda, slika gozda, slika objetega para 

ipd. 

Besedna zveza valovanje morja. – Učenec čim bolj slikovito opiše, kaj je za to 

besedo, predvsem ga usmerimo v doživljanje ljudi. 

Ostale besede: barvita jesen, tišina noči, ples snežink, čebljanje otrok, šumenje 

reke in podobno. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 


Ugotovili smo, da za znanim lahko vedno znova vidimo nekaj novega. Lepega. 

Ne vidimo vsi enako, vsakemu od nas se različno odpirajo nove in nove slike, 

misli, predstave, dogodki … 

Pesnica Neža Maurer se je tako kot mnogi drugi pesniki in pisatelji spraševala, kaj 

je v daljavi Njena pesem bo tudi nas ponesla onstran. Onstran česa 









razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo. 


Je pesem hitra in odločna ali nežna in počasna Je morda zasanjana Vas 

je zamikalo, da bi pokukali v daljavo in tja onstran Kako ste se počutili ob 

poslušanju In zdaj, vas je zamikalo, da bi videli to prelepo … 

TIHO BRANJE 



Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen v SSKJ. 


Ali pesem opisuje daljno pokrajino 

Kaj je v tej pesmi daljava Je onstran zarisan na zemljevidu Ali ima vsak od nas 

svojo daljavo in svoj onstran Kaj to pomeni 

Tam je nekaj lepega. Kaj 

GLASNO BRANJE 

Učenci glasno preberejo pesem. Berejo počasi, tiho. 


Koliko kitic ima pesem 

Koliko verzov imajo kitice 

Kakšni so verzi v prvi kitici Kaj pa v drugi 

Je dolžina pesmi povezana z njenim sporočilom 

VREDNOTENJE 

Kaj se pesnica sprašuje 

Ali v drugi kitici odgovori na vprašanja Pa vendar izvemo, kaj je tam. S čim te je 

pesnica prepričala, da je tam nekaj lepega 

Kako nate učinkuje beseda ah S čim te je pesnica še prepričala, da je to, kar je 

tam, res lepo 

Pesniki in pisatelji marsikdaj vidijo tudi tisto, česar mi ne opazimo. Ali nas zato 

lahko ponesejo na krilih svojih pesmi v neznane dežele domišljije Kako 

NOVE NALOGE 

1. Opiši deželo, ki je tam onstran in za robom sveta. 

2. Nariši deželo onstran. 

3. Pesnica pravi »Ah, nekaj zelo, zelo …« Kaj pa meniš ti Napiši svojo 

pesem Onstran. 

Pomagaj si s tem začetkom: 

Kaj je za toplim pogledom 

Kaj je za lepo besedo 

Kaj je tam onstran 

Ah, 

Nekaj … 


85 

Sledi do 

davnih Neža 

dni 

Maurer 

ZLATI COPATI 


Poetično opazovanje in doživljanje letnega časa je v pesmi Zlati 

copati izraženo z nizom metaforičnih besednih zvez – letni čas je hladen 

(zajce zazebe v podplate), barve se spreminjajo (listi postanejo zlate copate); 

med drevesi in živalmi je torej zaznavna bližina, povezanost. Zaključek pesmi 

je igriv – zlati listi zvenijo, zajci pa zato bežijo bosi. Zanimiva je povezanost 

besedilnih slik ter pesniški jezik, na kar opozarja didaktični instrumentarij, ki 

med poustvarjalnimi nalogami predlaga povezavo sporočila pesmi s svetom 

sodobnega otroka. Za uvodno motivacijo se zdi uporabna igra dveh besed 

(domišljijski binom), od katerih je lahko ena beseda tematska (tj. zlat), drugo 

pa izberejo posamezni učenci. 

CILJI 

Učenci 








besedili na isto temo. 


V besedilo vpiši besede, ki bodo pripoved o jeseni naredile čim bolj slikovito. 

Uporabi tudi take, ki niso običajne za stvari in pojme. 

V naše življenje je __________________ Jesen. Pomahala nam je s svojimi 

______________________________. Zapela je ______________________. 

Sonce jo je vsak dan _____________________ z zadnjimi toplimi žarki. Živalim 

je Jesen ob večerih pripovedovala ____________________. Vsak dan je v 

delavnici skupaj z gozdnimi živalmi iz barvnih listov in pridelkov izdelovala 

_____________________, ki bodo živali grele, ko pride zima. Najbolj vesela je 

bila, ko je dirigirala zboru drevesnih krošenj, ki je ubrano zapel ______________. 


Tudi pesnica Neža Maurer je opazovala jesen. Tisto lepo jesen v oktobru in 

napisala pesem Zlati copati. 





Justina Husu 

OŠ Šmihel 





razmišljajo o prebrani pesmi in o njej še ne govorijo. 



Kateri občutki so se ti zbudili med poslušanjem Te je kaj zazeblo 

Si slišal(a) zvenenje zlatih copatov 

Ti je bila pesem všeč Zakaj 

TIHO BRANJE 



Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen 

v SSKJ. 


Katere besede so ti najbolj ostale v spominu 

Ali pesem govori o jeseni, o življenju v gozdu, o ubogih živalih Zakaj tako meniš 

Kakšni so copati Zakaj so zlati 

GLASNO BRANJE 



Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice 

Iz česa drevesa sešijejo copate za zajce Zakaj drevesa sešijejo zajcu copate 

Kakšno vlogo ima pri tem pesnica Zajčkovi copati so zvočni. Kako zvenijo 

Zakaj pesnica primerja zven copatov s cekini (spomni se barv) Pesnica je copate 

primerjala s cekini – tako pesniško izrazno sredstvo imenujemo primera ali 

komparacija. 

Kdaj pa zveneči zlati copati zajca ovirajo Zakaj 

NOVE NALOGE 

1. Napiši sporočilo pesnici Neži Maurer. V njej izrazi svoje mnenje o pesmi 

Zlati copati. 

2. Ilustriraj pesmico. 

3. Kdo obuje zlate copate, ko zajci bežijo Napiši nadaljevanje pesmice: 

Ko zajci bežijo, 

zlate copate … 

pustijo. 

Takrat jih najde … 

4. 

Ker zdaj veš, kaj je primera ali komparacija, jih ustvari nekaj še sam(a). 

Opremi jih z risbicami. 

Dopolni: 

Oči so modre kot ____________________. 

Oblaki so _______________ kot smetana. 

Copati grejejo kot ____________________. 

Zemlja je _______________ kot nogometna žoga. 

Ljubezen se ________________ kot ogenj. 

Tako, zdaj pa se še sam(a) spomni kakšne zanimive primere. 

V razredu pripravite debato o trditvi 

5. Neža Maurer ima najraje naravo. Ena 

skupina naj trditev zagovarja, druga pa naj bo proti. Seveda se morate na 

debato pripraviti. Vsi v razredu naj ekipama pomagajo zbirati gradivo o 

Neži Maurer, da bosta lahko oblikovali svoja stališča in argumente. 

Ko boste debato izvajali, bodite ostali učenci časomerilci, novinarji, 

sodniki, gledalci … 


88 

Sledi do 

davnih Ksenija 

dni 

Šoster Olmer 

ROŽA V PUŠČAVI 


Metaforično označevanje palme v pesmi Ksenije Šoster Olmer je le način 

izražanja pesničinega (in bralčevega) čudenja podobam, ki se zdijo 

nenavadne, privlačne in celo pravljične. Prikaz palme kot velike pahljače 

in zelene rože, ki »skrbi« za veter in puščavski pesek, pa ni le podoba v 

poetičnem »domišljijskem zrcalu«; tak prikaz ruši ustaljena pojmovanja 

»funkcije« kakega bitja ter opozarja na to, da je sleherna stvar lahko 

pomembna, povezana z vsem drugim na skrivnosten in pravljičen način. Zato 

je razumljiv tudi zaključek pesmi – palma postane celo »oseba« v pravljični 

podobi zaljubljenega velikana. Didaktični instrumentarij se osredotoča 

na metaforično poimenovanje palme, med poustvarjalnimi nalogami pa 

spodbuja izražanje razumevanja z interpretativnim branjem pesmi. Uvodnih 

motivacij je lahko več: izhajajo lahko iz sporočilno osrednjih besed (palma, 

velikan) ali iz igre primerjav (palma je … kot …), primerna pa je tudi poetizacija 

stvarnosti (O čem se pogovarjata palma in puščavski veter, ko zaide sonce). 

CILJI 

Učenci 


• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književnem prostoru, 

• prepoznajo rimo, okrasne pridevke, poosebitev, 


• pišejo domišljijski spis, 

• razlagajo metafore in stalne besedne zveze. 


Učitelj na tablo prilepi sliko palme ali palmo nariše. Učenci v zvezek napišejo 

asociacije ob besedi palma. 


Učitelj učencem pove, da je o palmi napisana tudi pesem, ki jo bodo prebrali. 


Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. 






Ana Galjot 

OŠ Trzin 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo pesem. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Skupaj z učiteljem jih razložijo. 



Opišite palmo, ki je predstavljena v pesmi. 

Kaj omogoča vetru 

Komu daje ponoči zavetje 

S čim boža pesek 

VREDNOTENJE 

Ali vam je bila pesem všeč Kaj vam je bilo všeč 

Kakšen pomen imajo palme za popotnike v puščavi Ali pomagajo tudi pticam 

selivkam 

Kako (Ptice selivke podnevi počivajo v senci, ker ne morejo leteti v tako težkih 

razmerah.) 

NOVE NALOGE 

1. Učenci ilustrirajo pesem. 

2. Sestavijo rebus, katerega rešitev je palma ali puščava. 

3. Pišejo pesem o darilu, ki ga je babica dobila za rojstni dan. 

4. Napišejo imena živali, na katere pomislijo, ko slišijo besedo puščava ali 

Afrika, in jim poiščejo rime. 

5. Napišejo domišljijski spis o svojih pustolovščinah v puščavi (npr. Srečal(a) 

sem kamelo). 

6. Napišejo pismo, ki bi ga velikan pisal svojemu dekletu za stoti rojstni 

dan. 


90 

Sledi do 

davnih Bina 

dni 

Štampe Žmavc 

SANJE 


Pesem Sanje Bine Štampe Žmavc, ki je eno od osrednjih imen berila 

Sledi do davnih dni, prehaja od poetičnih, predvsem s stvarnimi podobami 

povezanih pesmi k sklopu besedil z izrazitimi fantazijskimi podobami – 

že sanje same po sebi so neulovljive, nerealne; lahko so raznobarvne, pač 

odvisno od razpoloženja »sanjavca«. Sanje so hkrati tudi vzporednica 

domišljiji, saj so najbolj sanjave sanje, ki sanjajo, kadar bedijo. Tako pesem 

ni le poetični opis sanjskega sveta, ampak nakazuje tudi temo človeških 

razpoloženj in ustvarjalnosti. Bogastvo pesniškega jezika osvetljuje didaktični 

instrumentarij, ki bralca ob poustvarjalnih nalogah vabi, da se pridruži 

pesničini domišljijski igri. Uvodna motivacija lahko poteka kot domišljijsko 

potovanje v svet sanj. 

CILJI 

Učenci 

• doživeto preberejo pesem, 

• nizajo asociativne misli ob besedi sanje, 

• zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez, 

• iščejo rime, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo ob branju pesmi, 

• besedilo povezujejo s svojimi domišljijskimi slikami, 

• izdelajo plakat. 


Učitelj učencem zastavi uganko Mateja Bora: 

Krila njihova žarijo 

kot snežniki vrh gora, 

krila njihova hitijo 

kot oblaki prek morja, 

na njihovih krilih plavaš, 

kakor ti srce želi, 

ne da bi šel kam, pretavaš, 

svet, ki je in ki ga ni. 

(SANJE) 

Učitelj vodi pogovor o sanjah. 

Kakšne so vaše sanje Ali so prijetne Ali so kdaj grozljive 

Ali sanjate v barvah Kakšne barve so vaše sanje 





Učitelj pove, da pesnica Bina Štampe Žmavc »sanja v barvah«. 

Pa poglejmo, kakšne barve so njene sanje. 







Učenci tiho zbirajo in urejajo vtise o pesmi, ki so jo slišali. 


Kakšna se vam zdi pesem 

Kakšen vtis je naredila na vas 

Ali tudi vi sanjate v barvah 

TIHO BRANJE 

Učenci sami tiho preberejo pesem. 


Kdaj so sanje rožnate in rdeče 

Kdaj so temne 

Kakšne so še sanje v pesmi 

Kakšne pa so sanjave sanje, ki bedijo 

O čem vi sanjarite, ko bedite 

Učenci ob pomoči pesmi dopolnijo miselni vzorec o sanjah (priloga). 

GLASNO BRANJE 

Izbran učenec pesem doživeto prebere. 


Koliko kitic ima pesem Koliko je verzov v kiticah 

Ste tudi vi kdaj sanjali rožnate ali moreče sanje Kaj ste takrat sanjali Kako ste se 

počutili 

Kaj pomeni beseda, ki jo je pesnica uporabila v tretji kitici – vrtoglavje 

Kakšne so brezdanje sanje 

Učenci nizajo asociacije na besedo sanje. S svojimi asociacijami dopolnijo miselni 

vzorec. 

NOVE NALOGE 

Učenci iz papirja izrežejo oblak in vanj zapišejo svoje najbolj nenavadne sanje, te 

oblake nalepijo na plakat, ki ga potem obesijo v učilnici. 


PRILOGA 

ASOCIACIJE 

Na kaj vse pomisliš ob besedi SANJE 


92 

Sledi do 

davnih Bina 

dni 



VESOLJE 

Oblika pesniške »definicije« nenavadnih pojmov, s katero se je bralec 

srečal že v pesmi Sanje, je podlaga pesmi Vesolje iste avtorice. Pesnica se 

čudi neizmernosti vesolja: vidi ga kot zvezdnat vrt, poetično opisuje komete, 

zvezde in temo. Že druga kitica pa prinaša novo temo – vesolje je dom za bitja, 

povezuje jih v eno; kot táko je vesolje čudež, čudežen vrt. Tretja kitica pesmi 

to tematsko prostornino napolni z novim sporočilom – s temo minevanja, ki 

pa ni prikazano kot nekaj resnobnega ali celo žalostnega, ampak kot nujnost 

»vrnitve« k vesolju – bitja minevajo in postanejo (minljive) zvezde. Besedilo je 

zaradi abstraktnosti tematike zahtevno; verjetno pa je, da bodo mladi bralci 

zmožni razumeti osrednje metafore in sklepno sporočilo, na kar opozarja 

tudi didaktični instrumentarij. Primerna uvodna motivacija, zaradi strukture 

pesmi, je nizanje asociacij na naslovno in hkrati osrednjo tematsko besedo. 

CILJI 

Učenci 

• si oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora, 

• zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi, iščejo besede, ki se rimajo, 

• zaznavajo metafore in jih razlagajo, 

• doživljajo rabo okrasnih pridevkov, 

• poiščejo poosebitve, 

• zaznavajo simboliko, 

• tvorijo metafore, 

• primerjajo pesem Vesolje z besedili s sorodno snovjo (ki govorijo o 

vesolju). 


1. Jasna noč je. V svoji sobi imaš ogromen teleskop, da z njim pogledaš v nebo … 

Kaj vidiš Zvezde, planete Kakšne barve so Kakšne barve bi uporabili, da 

bi narisali svoje vesolje Svetle ali temne In če bi vam prepovedali uporabljati 

črno 

Učenci rišejo vesolje. 

2. Jasna in topla noč je, tako da kar zaplavaš v nebo, v vesolje … 

Kaj vidiš Kakšne barve so okoli tebe So svetle, temne Se bleščijo Katere 

barve bi uporabil(a), da bi jih narisal(a) Kaj slišiš Kakšni zvoki te obdajajo 

Slišiš morda glasbo Kakšna je Ali kaj vohaš Kako dišijo zvezde in planeti Ali 

se jih lahko dotakneš Kaj občutiš 



Pesnica Bina Štampe Žmavc je videla oziroma upovedila vesolje takole … 





OŠ Solkan 







Učenci nanizajo svoje vtise – tako o pesmi kot ilustraciji v berilu. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo pesem in si izpišejo neznane besede. 



sošolci. 


Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu (En, dva, tri – odgovori ti!). 

glasno branje 

Učenec prostovoljec prebere pesem. 


Iz koliko kitic je sestavljena pesem Koliko verzov ima vsaka kitica 

Poiščimo besede, ki se rimajo. 

Učenci poiščejo še okrasne pridevke in poosebitve. 

V paru (pisno) rešujejo 2. nalogo v berilu (Nič lažjega!). Glasno preberejo svoje 

»pesniške« primere. 

vprašanja za razvijanje vrednotenja besedila 

Zadnje vprašanje v berilu (Nič lažjega!): učenci pripovedujejo o besedilih in 

filmih, ki govorijo o vesolju. 

Besedila med seboj primerjajo: iščejo podobnosti in razlike s pesmijo Bine 

Štampe Žmavc Vesolje. 

nove naloge 

1. Spis: predzadnja naloga v berilu ( Nič lažjega!). 

2. Učenci napišejo svojo pesem o vesolju; na začetku naj ima akrostih vesolje. 

3. Učenci si v (šolski) knjižnici izposodijo knjigo Bine Štampe Žmavc, ki jim je 

všeč. Predstavijo jo sošolcem v razredu, povedo tudi, zakaj jim je všeč. 

4. V dogovoru s šolsko knjižničarko naredijo v knjižnici razstavo del Bine 

Štampe Žmavc. 

5. Učenci v razred prinesejo pesničina dela, naredijo razstavo skupaj z izdelki, ki 

so nastali ob branju (treh) pesmi v berilu. 


94 

Sledi do 

davnih Bina 

dni 



ZRNCA SONCA 

Štirje haikuji Bine Štampe Žmavc izražajo dojemanje podobe iz narave 

v obliki s stalno zgradbo (3 vrstice: 5, 7, 5 zlogov) – tako vsebina (občudovanje 

narave in doživljanje globlje simbolike trenutka) kot jedrnatost haikuja sta 

bistveni značilnosti te pesniške oblike. Čeprav gre za mladinsko pesniško 

zbirko, bi haikuji iz Zrnc sonca lahko bili zanimivi tudi za odraslega bralca, saj 

so napisani tako, da odsevajo globljo povezanost narave (podobe, trenutka) in 

opazovalca. Zanimivost njenih drobnih pesmi je tudi jezik: na metaforiko tako 

opozarja didaktični instrumentarij, ki predlaga še poustvarjalno posnemanje 

pesniške oblike. Glede na čudenje kot prevladujočo perspektivo v teh štirih 

besedilih (haiku o pomladi izraža opazovanje povsem vsakdanjih stvari) bi se 

uvodna motivacija lahko osredotočila na asociacije ob kakem letnem času. 

CILJI 

Učenci 

• tiho berejo literarna besedila, 

• razumejo in razlagajo metafore, 

• prepoznajo rimo, okrasni pridevek in poosebitev, 

• zaznavajo in razumejo likovnost pesmi, 

• razumejo povezavo med likovnostjo in sporočilnostjo besedila, 

• razumejo temo besedila. 


Učence vprašamo, kateri letni čas imajo najraje. Nato nam povedo tudi, zakaj. 


Pesnica Bina Štampe Žmavc je napisala nekaj krajših pesmi o letnih časih. 


Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. 


Učitelj interpretativno prebere pesmi. 


Učenci urejajo vtise in podoživljajo pesmi. 



TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo pesmi. 


Učenci in učitelj v pogovoru razložijo nenavadne besedne zveze in metafore 

(zrcala srebra, srajca oblakov). 

Katere rastline opisuje prva pesem 


Ana Galjot 

OŠ Trzin 


Naštej barve, ki se omenjajo v posameznih pesmih. 

Zakaj si mora sonce obleči srajco oblakov 

Kako imenujemo to pesniško sredstvo 

Zakaj so potoki in jezera začarani v zrcala srebra 

O čem govorijo posamezne pesmi 

Ali so vam takšne pesmi všeč Zakaj 

Učitelj učencem razloži, da takšne pesmi imenujemo haiku. Opiše značilnosti 

haikuja. 

GLASNO BRANJE 

Izbrani učenci glasno preberejo pesmi. 

NOVE NALOGE 

1. Ilustriraj haikuje tako, da bodo na vsaki sliki prevladovale barve, ki so 

zapisane v pesmi. 

2. Sestavi rebus za vsak letni čas. 

3. Napiši haiku o svojem doživetju nevihte, zvezdnem utrinku, mavrici. 

4. Izpiši poosebitve, okrasne pridevke iz pesmi. 

5. Poišči čim več rim za besede zima, poletje, pomlad, jesen. 

6. Reši učni list. 

UČNI LIST 

1. Pobarvaj kvadratek za letni čas z barvami, ki se omenjajo v pesmi. 

Pomlad Jesen Zima 

2. 

3. 

Napiši, na kaj pomisliš, ko slišiš besedno zvezo zrcala srebra. 

Dopolni naslednje povedi. 

Jesen je siva in zlata, ker ______________________________________________. 

Sonce si obleče srajco oblakov, ker______________________________________. 

4. 

Izrazom za barve, ki še nimajo rime, poišči rimo. 

5. 

Izraze za barve iz prejšnje naloge uporabi v kratki zgodbici. 

6. 

Na črto pred besedno zvezo napiši ustrezno črko iz desnega stolpca. 

____ Led je začaral … 

____ trobentice rumene 

____ trobentice rumene, 

trave zelene. 

a) okrasni pridevek 

b) poosebitev 

c) rima 


97 

Sledi do 

davnih Feri 

dni 


Lainšček 

MESTA 

Z Lainščkovo pesmijo se vzpostavlja prehod k pripovednim besedilom 

tretjega razdelka, v katerih se mladi bralec, pa tudi osrednja otroška književna 

oseba, preselita v nenavadno, fantastično stvarnost, v čisti domišljijski svet, 

ki pogosto deluje simbolično ali je »alternativa« stvarnemu svetu. Uvodna 

trditev (So na svetu taka mesta, ki jih ne doseže cesta.) povzema dve plasti pesmi: 

prepričanje, da nenavadna mesta preprosto so (čeprav se zdijo neverjetna), 

ter misel, da vanje ne vodi znana (razumska) pot. Preostanek pesmi je le še 

razlaga te uvodne misli: v mesta ne vodi nobeno znano prevozno sredstvo 

niti navadna nit ne: nit, ki privede v mesto (ponazarja jo sled, ki teče skozi 

celo berilo), je domišljijska nit, spleta pa jo škrat Sanjavec, ki ob polni luni 

leta. Povezava domišljije in izročilnega sveta (škrat, polna luna – vraže) je 

očitna: zato mora biti tisti, ki se spušča po niti, pogumen, »upati si mora« 

na domišljijsko pot in na njej vztrajati – kako sijajna prispodoba za branje! 

Didaktični instrumentarij vodi bralca v sporočilnost pesmi ter spodbuja 

domišljijsko poustvarjalnost; glede na zadnjo nalogo v razdelku Nič lažjega! 

bi bila lahko uvodna motivacija kar potovanja s čudežnim predmetom (po 

zlati niti ipd.). 

CILJI 

Učenci 

• spoznajo lirsko besedilo, 

• doživljajo pesem kot potovanje v skrivnostni svet, 

• zaznavajo likovnost besedila, 

• doživljajo podobe, ki jih ustvarja pesem, 


• literarni svet povezujejo s svojim čustvenim svetom, 

• zaznavajo rimo kot zvočni lik. 


Učenci prinesejo razglednice, ki so jih prejeli iz najbolj eksotičnih krajev, kjer 

sami še niso bili. Učitelj vodi pogovor o teh mestih: 

Katero mesto se vam zdi najbolj zanimivo 

Zakaj vas je to mesto pritegnilo 

Kako bi tja odpotovali 

Ali obstaja kakšno mesto, kamor ne pridemo z nobenim prevoznim sredstvom 


Učitelj pove, da taka mesta obstajajo in da nas bo vanje popeljal pesnik in 

pisatelj Feri Lainšček. 


Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje pesmi. 








Učenci v tišini podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. 


Učenci ob pomoči učiteljevih vprašanj pripovedujejo o vtisih. 

Kakšna se vam zdi pesem Na kaj vas spomni 

Kako pridemo v čarobno mesto 

Ali lahko pridemo tja z običajnimi prevoznimi sredstvi Zakaj ne 

TIHO BRANJE 

Učenci samostojno tiho preberejo pesem. Izpišejo besede, ki jih ne poznajo. 


Učenci v parih poskušajo razložiti manj znane besede. Besede, ki jih ne poznajo, 

razložijo ob pomoči SSKJ. 


Poklicani učenci odgovarjajo na vprašanja: 

O kakšnih mestih govori pesnik 

Kako pridemo do takih mest 

Katera nit vodi v čarobna mesta Kdo jo spleta 

Zakaj škrat leta prav ob polni luni 

Na kaj nas pesnik opozarja v zadnji kitici Kaj je še pomembno 

GLASNO BRANJE 

Pesem glasno prebere izbrani učenec. 


Kdo pripoveduje pesem 


Kaj je tema pesmi 

Kakšno je sporočilo pesmi 

VREDNOTENJE 

Kakšna se vam zdi pesem 

Čemu pesnik pripisuje večji pomen – vsakdanjemu svetu ali domišljiji 

Kako si vi predstavljate čarobna mesta 

Učitelj seznani učence z avtorjem, pokaže jim nekaj njegovih del. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci izpišejo besede, ki se rimajo v drugi kitici. 

2. Učenci pare besed, ki se rimajo, pobarvajo z isto barvo (priloga 1). 

3. V prazne prostorčke zapišejo besede, ki se rimajo z danimi besedami 

(priloga 2). 

4. Napišejo spis z naslovom Potovanje po niti domišljije. 

5. Poiščejo čim več lastnosti, ki jih ima škrat Sanjavec (priloga 3). 


PRILOGA 1 


PRILOGA 2 


PRILOGA 3 


98 

Sledi do 

davnih Mate 

dni 

Dolenc 

STRUPENA BRIGITA 


Odlomek iz problemsko zasnovane pripovedi o onesnaževanju 

okolja se osredotoča na »pustolovščino« ribolova, v kateri se nenadoma 

zgodi nekaj zelo nenavadnega: ujeta riba spregovori. Prav s tem dogodkom 

pripoved preseže okvir realistične pripovedi oziroma mladinske pustolovke 

in se približa neresničnostni fantastični pripovedi. V odlomku je izpostavljen 

zanimiv pogovor med očetom in sinom ter privlačen opis ribolova: tako 

podoba književnih oseb kot dogajanje ter medbesedilne primerjave so tudi 

središče didaktičnega instrumentarija, ki za poustvarjalne naloge predlaga 

nadaljevanje odlomka po pravilih bodisi realistične bodisi fantastične 

pripovedi. Uvodna motivacija je glede na značilnosti besedila in vprašanj ob 

njem lahko medbesedilna, npr. pogovor o pravljicah, ki jih učenci poznajo. 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo učiteljevo interpretativno branje, nato še sami preberejo 

besedilo, 

• prepoznajo čustvovanje literarnih junakov, 

• identificirajo se z osebo, katere življenjske okoliščine so podobne 

njihovim, 


• določijo vzrok in posledico ravnanja, 

• pozorni so na zgradbo odlomka, 

• določijo glavno in stranske književne osebe, 

• pri književnih osebah zaznajo več značajskih lastnosti, 

• povezujejo dogajalni čas in prostor, 

• zastavljajo vprašanja o vsebini in nanje odgovarjajo, 

• literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom, 

• razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene 

obarvanosti, 

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb, 

• utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob 

besedilu. 


Učitelj ali izbran učenec s pantomimo prikaže ribolov, drugi učenci ugotavljajo, 

kaj kaže. 





Ko učenci ugotovijo, kaj je kazal njihov učitelj oziroma sošolec, učitelj pove, 

da bodo prebrali, kaj se je pri ribolovu pripetilo pisatelju in strastnemu ribiču, 

Matetu Dolencu. 







Učenci tiho zbirajo vtise o besedilu. 


Učenci izražajo svoje vtise, pripovedujejo o svojih izkušnjah z ribolovom ali 

ribami. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo neznane besede. 


Ob pomoči berila in SSKJ razložijo neznane besede in jih uporabijo v povedih. 


Kdo pripoveduje zgodbo 


Kdo je Vane 

V kakšnem razmerju sta pisatelj in Vane Kako to veš 

Zakaj je oče rekel sinu, da riba ni prijela 

Ali sta sin in oče izkušena ribiča ali sta amaterja Izpiši dele besedila, iz katerih si 

to razbral(a). 

Opiši njun boj z ribo. 

Kaj je v odlomku najbolj nenavadno 

Kaj bi vi storili, če bi bili na pisateljevem mestu 

GLASNO BRANJE 

Izbrani učenci glasno berejo odlomek. 


Učenci v pogovoru z učiteljem opredelijo kraj in čas dogajanja. 

Kaj je vzrok opisanega dogajanja in kakšne bi lahko bile posledice 

VREDNOTENJE 

Učenci obnovijo zgodbo. 

Razmišljajo, ali gre za realistično ali fantastično delo. Utemeljijo svoje mnenje. 

Spomnijo se pripovedi, ki so jih še prebrali, uvrstijo jih med realistične ali 

fantastične (priloga 1). 

Učenci naštejejo Dolenčeva dela, ki jih še poznajo. 

Učitelj jim pove nekaj zanimivosti o avtorju. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci nadaljujejo besedilo, kot da gre za realistično ali kot da gre za 

fantastično. 

2. Učenci pišejo domišljijsko besedilo z naslovom Ujel(a) sem zlato ribico. 

3. Učenci v knjižnici poiščejo še druge knjige Mateta Dolenca. 

4. Učenci zapišejo pogovor med Matetom in Vanetom pri ribolovu (priloga 

2). 


PRILOGA 1 

Naslednje pripovedi pravilno razvrsti v preglednico: 

OSTRŽEK, SREČNI PRINC, STRUPENA BRIGITA, PRIGODE TOMA SAWYERJA, RDEČA KAPICA, 

PASTIRCI, JANKO IN METKA 

V drugi razdelek preglednice dodaj tudi svoje pripovedi. 

REALISTIČNE PRIPOVEDI 

FANTASTIČNE PRIPOVEDI 

PRILOGA 2 

Medtem ko čakata, da bo riba prijela, se oče in sin pogovarjata o vsakdanjih stvareh (o šoli, 

prijateljih, družini, načrtih ...). Na črte zapiši njun pogovor. 

__OČE:____ 

__SIN:____ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

__________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 

_________________________________________ 


Sledi do 

davnih 

de Saint-Exupéry 

101Antoine 

dni MALI PRINC 


Različnost »pogledov na svet«, svoboda pri oblikovanju lastnega 

mnenja in možnost pogovora o tem – vse to nakazuje že uvodni nagovor 

pred odlomkom iz sodobne pravljice Mali princ. Besedilo, ki nagovoru sledi, 

izpostavlja razliko med otroško domišljijo in razumskostjo odraslih, kar je 

razvidno tako iz različnega videnja otroške risbe kot iz njihovih nasvetov, ki 

so praktični in otroka odvračajo od domišljijskega sveta. Tudi v drugem delu 

odlomka se izraža pripovedovalčev kritičen, celo satiričen pogled na odrasli 

svet: odrasli so kljub svoji praktičnosti za pripovedovalca dolgočasneži, 

s katerimi se ni mogoče pogovarjati o zares zanimivih stvareh. Omenjeno 

razliko med otroškostjo in odraslostjo osvetljuje tudi didaktični instrumentarij, 

uvodna motivacija pa bi lahko temeljila kar na avtorjevi risbi slona, ki ga je 

pojedla boa, in na pogovoru o razumevanju te podobe (kot je predlagano v 

uvodnem nagovoru). 

CILJI 

Učenci 


• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književni osebi, 

• razložijo stalne besedne zveze, 

• prepoznajo vrsto besedila in ponovijo značilnosti pravljice, 

• spoznajo značilnosti sodobne pravljice, 

• govorno nastopajo. 


Učenci naštevajo pravljice, v katerih nastopajo princi. Pripovedujejo, na kaj 

pomislijo, ko slišijo besedo princ. 

Učitelj na začetku ure napiše črtice za naslov dela, ki pa ga morajo učenci 

ugotoviti tako, da ugibajo črke. 

M a l i 

p r i n c 


Tudi pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je napisal knjigo, v kateri nastopa princ. 

V našem berilu boste našli prvo poglavje. 


Učenci se umirijo in poslušajo besedilo, ki jim ga učitelj prebere; berila so še 

zaprta. 


Učitelj bere besedilo. 


Učenci podoživijo vsebino in si urejajo vtise. 


Ana Galjot 

OŠ Trzin 



Učenci pripovedujejo, ali jim je bilo besedilo všeč. Svoje razmišljanje tudi 

utemeljijo. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo pravljico in si izpišejo manj znane besede in besedne zveze, ki 

jih ne razumejo. 


Kateri poklic si je najprej želel izbrati pisatelj 

Kaj so o tem menili odrasli 

Kaj bi storil(a) ti, če bi bil(a) na njegovem mestu 

Kaj je storil avtor Malega princa 

Kaj pisatelj meni o odraslih Kakšno je tvoje mnenje 

Naštej značilnosti pravljice. 

Katere značilnosti pravljice najdeš v odlomku 

Oglejte si prvo risbo v berilu in zapišite misli, ki se vam porodijo ob njej. 

Učenci po glasnem branju rešujejo učni list. 

GLASNO BRANJE 


VREDNOTENJE 

Ali ti je bilo to besedilo všeč Kako bi ti odgovoril(a), če bi te pisatelj vprašal, kaj 

je narisal 

Kaj misliš o takšnih risbah Kakšno je tvoje mnenje o razumevanju in mišljenju 

odraslih 

NOVE NALOGE 

1. Napiši sodobno pravljico, v kateri nastopa princ. 

2. Sestavi in oblikuj vabilo za slikarsko razstavo, ki bi ga lahko napisal 

pisatelj. 

3. V knjižnici poišči knjigo Mali princ in jo preberi. Napiši si oporne točke, ki 

ti bodo v pomoč, ko boš nastopal(a) pred sošolci. 

4. V knjižici Mali princ si, preden boš knjigo prebral(a), oglej risbe in napiši 

zgodbo. 

5. Nariši, kako bi pisatelj lahko upodobil še kakšne druge živali, da jih ne bi 

takoj prepoznali. 

6. Napiši SMS, ki ga je Mali princ poslal pisatelju pred svojim prihodom na 

naš planet. 

7. Sestavi uganko, katere rešitev bo npr. princ, klobuk, kača, pisatelj, slikar. 

8. Učenci pripravijo govorno vajo in nastopajo pred sošolci. 


UČNI LIST 

1. 

Na črte napiši, ali trditev drži ali ne drži. 

__ Boe lahko spijo šest mesecev, ne da bi se premaknile. 

__ Odrasli so se bali pisateljeve slike, ker so mislili, da je narisal kačo. 

__ Pisatelj je bil po poklicu tudi pilot. 

__ Z odraslimi, ki niso razumeli njegovih risb, se je pogovarjal o bridžu, 

golfu, politiki in kravatah. 

__ Odrasli so podpirali njegovo likovno umetnost. 

__ Ko je bil star šest let, je prebiral knjigo z naslovom Resnične zgodbe. 

2. 

Nariši podobo, ki se je pisatelju kot šestletnemu dečku tako vtisnila v 

spomin. Nato pa risbo dopolni tako, da bi jo razumeli tudi odrasli. 

3. 

Razloži, kaj pomenijo podčrtane besede v naslednjih povedih. 

Odrasle sem poznal od vseh plati. ______________________________________ 

Mislil sem, da ima nekaj več soli v glavi. _________________________________ 

4. 

Dopolni. 

Kakšen je naslov odlomka v berilu _______________. 

Napiši, kakšen naslov bi izbral ti. 

5. Zakaj misliš, da odrasli: 

a) kar naprej dajejo nasvete 

b) nimajo domišljije 

c) se jim vedno mudi 


Sledi do 

davnih 

Lindgren 

04Astrid 

dni BRATA LEVJESRČNA 


Uvodni nagovor opozarja mladega bralca na naslovniško 

univerzalnost oziroma »odprtost« mladinskega leposlovnega besedila: 

zaradi kompleksnosti teme ali kakovosti je mladinska književnost lahko 

zanimiva tudi za odraslega bralca. Fantastična pripoved Brata Levjesrčna 

Astrid Lindgren je zelo dober primer za tako odprtost besedila: mladi bralec 

jo lahko doživlja le kot zanimiv niz napetih dogodivščin, v katerih glavno 

vlogo odigrata brata Jonatan in Rogljiček, hkrati pa pripoved s svojo trpko 

zgodbo o bolezni in smrti ter totalitarni oblasti, strahu in nasilju ponuja 

zanimiv bralni izziv tudi odraslemu bralcu; na ta posredna družbenokritična 

sporočila kažejo tudi nekateri motivni drobci, npr. podoba visokega zidu 

okoli Doline šipka, čelade stražarjev, Katlina jama … Odlomek iz pripovedi 

prikazuje dečkov prihod v dolino, ki ji vlada tiran, osornost Tengolovih ljudi 

in dobroto starčka – v didaktičnem instrumentariju se bralec sreča s podobo 

pripovedovalca, književnih oseb in dogajalnega prostora, predvidi pa lahko 

tudi nadaljevanje zgodbe ter se seznani s pojmom sodobna pravljica. Uvodna 

motivacija je lahko likovna, npr. risanje Katline jame in pripovedovanje o tem, 

kdo je pošast, ki živi v njej. 

CILJI 

Učenci 



• besedilo samostojno berejo, v celoti preberejo književno delo, 


• učenci pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o 

domišljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih 

vzorcev (poustvarjalno pisanje), o svojem doživljanju literature, o 

literaturi (predstavitev dela, avtorja …), 

• učenci pripovedujejo o doživljanju in razumevanju literature, 

• govorno upovedujejo svoje domišljijske svetove, 

• spoznavajo tujo mladinsko književnost, 


razumevanja: realna (realistična) in domišljijska (fantastična) plat 

zgodbe v sodobni pravljici, prvoosebni pripovedovalec. 



OŠ Globoko 


Učenci že poznajo Piko Nogavičko, zato jim učitelj postavi vprašanja: 

Kdo je Pika Nogavička Kdo je napisal to delo Kaj že vedo o pisateljici Katera 

njena dela še poznajo 

Učitelj se z učenci dogovori, da bodo do določenega datuma prebrali knjigo 

Brata Levjesrčna; nato preide k besedilu z naslednjimi vprašanji: 

Kaj pomeni beseda levjesrčen V katerih besedilih imamo takšne junake 

Učenci razlagajo svoje razumevanje besede. In pripeljemo jih do ugotovitve, da 

imamo takšne pogumne junake v pravljicah. 



Učencem napovemo branje besedila o bratih Levjesrčnih. 




Učitelj prebere besedilo. Upošteva, da je prvoosebno, in zato z glasom ustvarja 

čustvenost izpovedi. 




Povedo svoje mnenje o prebrani zgodbi (kaj jim je bilo zanimivo, nenavadno) – in 

utemeljijo svojo določitev. 

TIHO BRANJE 

Učenci še tiho preberejo odlomek, izpišejo si nerazumljive besede in poiščejo 

njihov pomen v SSKJ. 


Učenci dobijo delovni list z vprašanji. 

Prvi sklop vprašanj je povezan z vsebino besedila. 

Kje se zgodba dogaja in kdaj 

Katere so književne osebe v odlomku Označi jih (povej, kdo so in kakšne so 

njihove značajske lastnosti). 

Kako je lahko človek prišel v Dolino šipka 

V čem se razlikujeta Dolina češenj in Dolina šipka 

Zakaj se bo brat smejal Karlu, ko mu bo pripovedoval, kako je prišel v dolino 

Kaj meniš, kakšna je Katlina jama in kakšna je Katla 

Ali je Karel vedel, kaj ga čaka po vstopu v dolino Utemelji. 

Kaj je Karla rešilo iz neprijetnega položaja 

Drugi sklop vprašanj je povezan z razlago značilnosti besedila; pred obravnavo 

pripovedi so se seznanili s pojmom glagolska oseba. 

Iz povedi Vedel sem namreč, v kako obupnem položaju sem. izpiši glagol in mu 

določi glagolsko osebo. Kako imenujemo tovrstnega pripovedovalca besedila 

(pomagaj si z berilom na str. 106) 

V berilu (str. 106–107) preberi, kaj še piše o tej zgodbi in nato odgovori na 

naslednji vprašanji. Kako imenujemo to vrsto besedila In kaj je zanjo značilno 

Učenci ustno poročajo o glavnih značilnostih sodobnih pravljic. Predstavijo svoje 

odgovore. 

Učenci ob pomoči miselnega vzorca ponovijo znanje o pravljicah (priloga). 


PRILOGA 1 


PRIMERJAVA 

Učenci primerjajo: ljudske, sodobne, arabske pravljice. Nalogo opravijo v 

skupinah in o ugotovitvah ustno poročajo. 

Kraj dogajanja Čudežni predmeti Posebnosti 

Slovenska ljudska 

pravljica 

Arabska ljudska 

pravljica 

Sodobna avtorska 

pravljica 

NOVE NALOGE 

Učenci morajo do določenega datuma prebrati celotno književno delo. O svojih 

vtisih ustno ali pisno poročajo. Eden od učencev naredi plakat, na katerem 

predstavi življenje in književno ustvarjanje švedske pisateljice Astrid Lindgren. 


Sledi do 

davnih 

Lindgren 

04Astrid 

dni BRATA LEVJESRČNA 

CILJI 

Učenci 

• ločijo glavne in stranske osebe, 


utemeljiti, 

• sledijo dogajanju na več dogajalnih prostorih hkrati, 

• pišejo fantastično pripoved in pri tem upoštevajo njene značilnosti, 

• upovedujejo svoje domišljijske svetove in pri tem razvijajo domišljijskočutne 

predstavne zmožnosti, 

• posredno izražajo svoja literarnoestetska doživetja, 

• pripravijo govorni nastop. 


Učenci si ogledajo odlomek iz filma Gospodar prstanov. Nato povedo, kaj je 

pravljično in seveda zato tudi tako privlačno za gledalce filma ali pa bralce te 

knjige. 


Tudi pisateljica Astrid Lindgren je v svojem delu Brata Levjesrčna uporabila veliko 

domišljije. V našem berilu je odlomek iz te njene knjige. 


Učenci se umirijo in poslušajo besedilo, ki jim ga učitelj prebere; berila so zaprta. 


Učitelj bere besedilo. 


Učenci podoživijo vsebino in si urejajo vtise. 


Učenci pripovedujejo, ali jim je bilo besedilo všeč. Razmišljajo tudi o tem, kako se 

počutijo, ko prebirajo zgodbe, v katerih je glavni junak v težavah. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo manj znane besede in besedne 

zveze, ki jih ne razumejo. 


Ana Galjot 

OŠ Trzin 


Kateri dogajalni prostor je omenjen v besedilu 

Kako živijo ljudje v Dolini šipka 

Zakaj sta Veder in Kader lahko nadaljevala pot mimo stražarja 

Koga sta našla v gorah 

Kakšno nalogo je imel ujetnik 

S čim so mu grozili 

Kaj je storil v hudi stiski, ko je prišel do starčka, in zakaj Kako se je na njegovo 

ravnanje odzval starček 

Katere osebe nastopajo v besedilu 

Kdo je pripovedovalec 


GLASNO BRANJE 


VREDNOTENJE 

Učenci povedo, ali jim je bilo besedilo všeč. Razmišljajo, kako bi ravnali, če bi bili 

na starčkovem mestu. 

NOVE NALOGE 

1. Učenci narišejo, kako si predstavljajo Dolino češenj in Dolino šipka. 

2. Napišejo zahvalo, ki jo je pripovedovalec poslal starčku, ker je uslišal 

njegovo prošnjo. 

3. Napišejo SMS, v katerem bi deček Karl sporočil svojim prijateljem, da je v 

stiski. 

4. Napišejo nadaljevanje zgodbe in govorno nastopajo. 

5. Narišejo in opišejo zid in stražarje. 


Sledi do 

davnih 

Lainšček 

08Feri 

dni VELECIRKUS ARGO 


Fantastična pripoved Ferija Lainščka je značilen primer za to književno 

vrsto: otroka se preselita v domišljijo opice Banfi, v tem povsem fantastičnem 

svetu pa poteka boj med dobrim in zlim – s tem se pripoved navezuje tudi 

na prvine klasičnih pravljic. Odlomek prikazuje otrokovo presenečenje, ko 

se znajde v povsem tujem in po svoje tudi nelogičnem svetu, v katerem se 

sploh ne more gibati, hkrati pa napoveduje nadaljevanje zgodbe (Tulsijevi 

načrti) in posredno označuje dečka. Didaktični instrumentarij opozarja 

bralca na nenavadno podobo dogajalnega prostora in časa ter na podlagi 

zunanje členjenosti besedila in njegove značilne vsebine pojasnjuje pojem 

mladinskega romana. Izbrani odlomek je, kljub iztrganosti iz besedila, 

predvsem primerna spodbuda za branje celotne pripovedi. Uvodna motivacija 

je lahko zelo različna – njeno izhodišče so lahko asociacije ob nenavadnem 

naslovu dela, pogovor o fantastiki (v filmih, risankah, književnosti) ali tvorjenje 

zgodbe v skupini. 

CILJI 

Učenci 


• identificirajo se z osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi želeli 

doživljati sami, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o prostoru in književnih 

osebah, 

• spoznajo vrsto besedila (roman), 

• vživljajo se v dogajanje in sami napišejo odlomek fantastične pripovedi 

(V Opičji deželi), 

• vživljajo se v dogajanje in ga dramatizirajo. 


Pripovedujejo o svojih doživetjih v cirkusu, o živalih, ki so jih tam videli, o 

čarovniku … 


Danes bomo prebrali odlomek iz romana Ferija Lainščka Velecirkus Argo, v 

katerem boste izvedeli, kaj se je zgodilo z dečkom in deklico, ki sta v cirkusu 

srečala čarovnika, ki ju je začaral. 




Ana Galjot 

OŠ Trzin 

BRANJE BESEDILA 

Učitelj jim prebere besedilo. 


Učenci si urejajo vtise o besedilu. 



Učenci izražajo svoja občutja ob besedilu. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo manj znane besede. 


Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen poskušajo razložiti (ob 

pomoči učitelja). 


Kdaj se začnejo dečku Tulsiju in deklici Geli Geli neverjetne dogodivščine 

Kaj se zgodi Tulsiju med predstavo v cirkusu 

Zakaj Tulsi ni mogel slišati deklice 

Kam je bil namenjen 

Kdo so bili njegovi spremljevalci 

Kakšen je bil Tulsijev načrt, s katerim bodo premagali nasprotnika 

Kaj si je želel Tulsi, a je opičnjak tej njegovi želji močno nasprotoval 

Kaj je Gela ugotovila o poteku časa v drugih svetovih 

GLASNO BRANJE IN DRAMATIZACIJA 

Učenci besedilo berejo po vlogah in nastopajo. 

VREDNOTENJE 

Ali vam je bilo besedilo všeč Utemeljite svoj odgovor. 

Kako se je počutila deklica, ko je deček ni slišal Kaj bi vi storili v takšnem 

primeru 

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da vas kdo ni slišal, čeprav ste jasno izrazili svoje 

mnenje 

NOVE NALOGE 

1. Učenci se vživljajo v dogajanje tako, da dramatizirajo odlomek. 

2. Pišejo domišljijski spis z naslovom V opičji deželi. 

3. Napišejo zadnje poglavje v tem romanu. 

4. Napišejo in narišejo obvestilo o dveh otrocih, ki sta izginila v cirkusu. 

5. Sestavijo poročilo o tem tragičnem dogodku (izginotju otrok) in ga 

preberejo. Predstavljajo si, da nastopajo na radiu oziroma na televiziji. 


DRAMATIZACIJA ODLOMKA 

PRIPOVEDOVALEC: Še preden je Gela Gela sploh dojela, kaj ji hihitavi glas v 

resnici sporoča, so se ji zamajala tla pod nogami, da se je komaj še ujela. Znašla 

se je v čudni deželi. 

GELA GELA (začudeno): Tulsi 

Tulsi v roki drži zašiljeno palico, za pasom ima sekirico, ji ne odgovori. 

VOJŠČAKI (odpravljajo se na pot in kričijo): Se strinjamo, gospod Tulsi. Smo 

pripravljeni za boj. 

GELA GELA (prestrašeno): Tulsi … Tulsi … 

Vojščaki odidejo proti ostri skali, kjer je bil izhod. 

TULSI in STAREC se sprehajata po zelenici. 

TULSI (prepričljivo): Povem vam, dobra zvijača je vredna več kot najboljše orožje. 

Dražili jih bomo z vojskami, premagali pa z besedo ali pa se jaz ne imenujem 

Tulsi Bulsi in ne pridem več domov. 

STARČEK (ostro): Ti pač ne pojdeš nikamor. Tu potrebujemo nekoga, ki bo modro 

vladal. 

TULSI (žalostno): Vsaj to moram vedeti, ali je v bisernem hramu res shranjena 

skrivnost vrnitve. Pa tudi če samo zato, da vsaj pokukam, ali so po teh letih tam 

še vsi živi in zdravi. 

Gela Gela leži v šopih trave in od daleč opazuje Tulsija in Starčka. 

GELA GELA (začudeno): Po teh letih Ali v teh drugih svetovih čas teče drugače 

Čez nekaj trenutkov pa … 

GELA GELA (krikne): Tulsi, Tulsi! Počakaj vendar! 

Nato steče k skali, za katero sta prikazni malo pred tem izginili. 


Sledi do 

davnih 

Ende 

111Michael 

dni ČAROBNI NAPOJ 


Vzorec sodobne pravljice je značilen za dela nemškega pisatelja 

Michaela Endeja – v to vrsto poleg Čarobnega napoja sodi tudi njegov 

izvrstni pravljični roman Momo. Odlomek z začetka izbrane pripovedi opisuje 

nenavadno vilo Hude sanje; opis deluje strašljivo: prevladujejo temne barve, 

plamen v kaminu je zelen, nenadoma začne z nenavadnim glasom biti ura, 

predmeti so groteskni, juha, ki se kuha v kotlu, je ostudna. Taka kompleksna 

podoba notranjosti vile povezuje vse sestavine, ki tvorijo besedilno sliko; 

bralec si namreč zlahka predstavlja tudi okus in vonj čarovniške juhe. Odlomek 

se povezuje s književnim interesom, ki je značilen za junaškega bralca (v 

drugem triletju), tj. z njegovim zanimanjem za nenavadne svetove, fantazijske 

prostore in skrivne jezike oziroma nenavadne književne osebe. Opazovanje 

vzpostavljanja razpoloženja ter opisovanje književnega prostora in osebe 

zajemajo tudi naloge v didaktičnem instrumentariju, uvodna motivacija pa 

je lahko kar domišljijska slika (npr. v čarovniškem laboratoriju). 

CILJI 

Učenci 

• samostojno berejo besedilo, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo književne osebe, dogajalnega 

prostora in časa, 

• ohranjajo in razvijajo interes za poslušanje proze, 

• pišejo polliterarna in literarna besedila, 

• dramatizirajo in govorno nastopajo. 


a) Možganska nevihta: na eno stran table učitelj napiše Dobri čarovniki, na drugo 

pa Zlobni čarovniki. Učenci navajajo imena za obe skupini. 

b) Učitelj napove (in napiše na tablo), da bodo učenci spoznali knjigo 

SATANARHEOLAŽGENIALKOPEKLENSKI PUNČ ŽELJA. Kaj je to (Učenci izražajo 

pričakovanja, kaj bo sledilo.) 

Ali lahko poveste bolj razumljivo Spremenite naslov. 


Preberimo odlomek iz knjige nemškega avtorja Michaela Endeja, ki je napisal 

tudi deli Momo in Neskončna zgodba. (Morda berejo za bralno značko ali pa so 

gledali film.) 








Učenci besedno in nebesedno izražajo svoje vtise. 



OŠ Solkan 


tiho branje 

Učenci tiho preberejo odlomek in si podčrtajo oziroma izpišejo manj znane in 



Učenci oblikujejo skupine s po tremi (lahko tudi manj ali več) učenci. Vsaka 

skupina na list papirja zapiše Slovarček neznanih besed in ga izmenja z ostalimi 

skupinami. Slovarčki krožijo po razredu toliko časa, dokler ne pridejo nazaj k 

izhodiščni skupini. Na koncu preberemo, učitelj potrdi pravilnost rešitve. 


Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu. 

glasno branje 

Učenci glasno berejo dele besedila. 


Delo po skupinah: Oblikujemo skupine in učence razporedimo glede na njihove 

interese. 

1. Dva učenca, ki sta dobra risarja, na stransko tablo z barvnimi kredami 

narišeta prizor. Sama se dogovorita, kaj bosta narisala. 

2. Če je v razredu več takih, ki radi in dobro rišejo, potem vsakdo zase nariše 

sliko, sledi razstava v razredu. 

3. Učenci v skupini oblikujejo strip. (Ali se dogovorijo in vsi rišejo en strip ali pa 

vsakdo v skupini glede na njihov medsebojni dogovor riše del zgodbe.) 

4. Skupina piše podajanko: vsakdo v skupini napiše delček nadaljevanja 

zgodbe, ki se nanaša na ilustracije v knjigi (učni list 2). 

5. Vsak član skupine obnovi prebrano besedilo, vendar tako, da kako 

podrobnost spremeni; sošolci morajo uganiti, katero. 

6. Oblikujte Seznam čarovniških (nenavadnih) predmetov. Posamezne predmete 

narišite, preostale pa natančno opišite. 

7. Kovačnica besed: oblikujte zapleteno skovano besedo, kot jo ima knjiga 

v naslovu. Najprej se v skupini dogovorite, kakšno besedo boste skovali. 

Ali bo, na primer, prijazna/smešna/otroška/zlobna/prestrašena/glasna … 

Sestavite seznam besed, ki pridejo v poštev. Eden v skupini začne, nadaljuje 

njegov sosed, tako da na prvo izbrano besedo prilepi katerokoli drugo s 

seznama … 

Iz nastalih izdelkov priredimo razstavo. 

nove naloge 

1. Napišite prizor Sestalo se je čarovniško sodišče in ga odigrajte. Porota zaseda, 

tožilec obtoži Belzebuba, obramba ga brani. 

2. Pomagaj Belzebubu Zgubi, da se reši. Sestavi zanj čarovniški recept, ki bo 

deloval na njegove težave. 

3. Sestavi recept za čarovniško juhico. Poskusi v rimah. 

4. Belzebub mora torej pridobiti na času. Ura je namreč odbila že pet, časa pa je 

le še do polnoči. Zanj napiši načrt delovanja. 

5. Čarovniki in čarovnice se bodo udeležili novoletnega simpozija (znanstveni 

posvet). Med seboj pa bodo tudi tekmovali. Predstavi Belzebubove 

nasprotnike. S kakšnimi »juhicami« bodo tekmovali oni 

6. Oblikuj vabilo na čarovniški shod. 

7. Pomešane zgodbe: Belzebub se zaljubi v … Izberi, v katero čarovnico se je 

zaljubil, in napiši spis o tem. Pri tem uporabljaj podatke iz odlomka v berilu. 

a) Povabi jo k sebi domov na žur … 

b) Napiše ji pesem. 

c) Objavi ženitni oglas, da bo z njim zagotovo dobil najprimernejšo in 

najlepšo družico. 


8. Oglej si kazalo knjige – pripoveduj, kaj bi se utegnilo zgoditi v nadaljevanju 


9. Pojdi v šolsko knjižnico in ugotovi, katera Endejeva dela imate. Si že katero 

prebral(a) Na kratko ga predstavi sošolcem. 

10. Huuu, čarovniki in čarovnice so tu! Oblikuj tabelo, v kateri bodo čarovniki 

oziroma čarovnice, ki se jih spomniš, dopiši oznako (so zlobni ali dobri), ne 

pozabi na naslov knjige in njenega avtorja. 

11. Govorni nastop po navodilih v berilu. 

UČNI LIST 1 


UČNI LIST 2 



Sledi do 

davnih 

Ende 

111Michael 

dni ČAROBNI NAPOJ 

CILJI 

Učenci 





• pišejo polliterarna in literarna besedila o domišljijskem svetu, ki so 

ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (poustvarjalno 

pisanje), 

• pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo, 

• govorno upovedujejo svoje domišljijske svetove, 


• spoznavajo tujo mladinsko književnost. 


Učitelj učence vpraša, kaj je to napoj in kako se pripravlja. Nato jih spodbudi, da na 

list A3 narišejo veliko posodo, kotel nad ognjem, in vanj zapišejo, katere sestavine 

bi dali v svoj napoj. Napoj naj tudi poimenujejo, npr. napoj za bistro glavo, napoj 

za lepoto, napoj za moč … Ob robu lahko zapišejo tudi recept za kuhanje (koliko 

časa, na kako močnem ognju, na kaj moramo biti pozorni …). Vsak učenec svoj 

izdelek predstavi in sošolci povedo svoje mnenje. 


O kakšnem napoju pa govori knjiga Michaela Endeja Čarobni napoj Kdo pripravlja 

tak napoj Kako si predstavljate osebo, ki ga pripravlja 


Učenci se umirijo in uredijo misli. Pripravijo se na poslušanje besedila. 


Boljši bralci glasno preberejo odlomek v berilu. 




Učenci pripovedujejo o svojih prvih vtisih. 

GLASNO BRANJE 

Učenci še glasno preberejo posamezne dele besedila. 



OŠ Globoko 


Učitelj razdeli delovni list z vprašanji. Rešujejo v dvojicah. 

S sošolcem se pogovori o besedah, ki jih ne razumeš. Delovni list obreži in nalepi v 

zvezek za slovensko književnost. Skupaj s sošolcem/sošolko odgovorita na spodnja 

vprašanja. 


1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

6. 

7. 

8. 

9. 

10. 

11. 

12. 

13. 

Kaj veš o čarovnikih Kakšni ljudje so to S čim se ukvarjajo 

Katere slavne čarovnike oziroma čarovnice poznaš 

Zdaj pa k zgodbi iz berila. Kdaj in kje se dogaja 

Kakšno je vreme 

Kdo je glavna oseba 

Natančno izpiši povedi, v katerih je opisana glavna oseba. 

Izpiši tudi povedi, v katerih je oseba označena (kakšen ima značaj). 

Opiši tudi nihajno uro. 

Izpiši povedi, ki opisujejo čarovnikov naslanjač. 

Kakšen je eliksir številka 92 Kako je opisan videz tega eliksirja 

S katerim namenom ga čarovniški svetnik pripravlja 

S kakšnimi težavami glede eliksirja se čarovniški svetnik sooča 

Zdaj pa nariši laboratorij čarovniškega svetnika. V njem nariši glavno 

osebo, naslanjač, nihajno uro in še kaj, tako kot opisuje besedilo. 

Učenci predstavijo svoje odgovore in do določenega datuma poiščejo različne 

podatke o čarovništvu (predvsem jih usmerimo h književnim delom, filmom …). 

Nato učence razdelimo v skupine, v katerih oblikujejo miselni vzorec na temo 

ČAROVNIŠTVO. 

NOVE NALOGE 

1. Tudi ti se učiš čarovniških spretnosti. Prišel(la) si k Belzebubu Zgubi 

na učno uro, da te nauči pripravljati eliksirje. Zapiši zgodbo, kako sta 

pripravljala eliksir, čemu je bil namenjen in še kaj lahko dodaš iz svoje 

domišljije. 

Učenci svoja besedila predstavijo in sošolci jih ovrednotijo. 

2. 

Dramatizacija (dve šolski uri ali celo več): učenci se razdelijo v manjše 

skupine in pripravijo dramski prizor – zaslišanje čarovniškega svetnika. 

Besedilo zapišejo in ga odigrajo. 

Sošolci vrednotijo dramske prizore. 


Sledi do 

davnih 

Bauer 

14Jana 

dni IZGINJEVALEC ČAROVNIC 


Vdor nestvarnega v realni svet, soobstajanje šolskega vsakdanjika in 

sveta čarovnikov in čarovnic je značilna poteza nekaterih zelo priljubljenih 

mladinskih besedil, v katerih bi lahko prepoznali poteze »fantastične 

pustolovke«. Ne le svetovna uspešnica o Harryju Potterju, tudi Izginjevalec 

čarovnic Jane Bauer vzporeja stvarnost, ki je le na videz razumljiva, in svet 

čarovnikov, ki je pomembnejši in močnejši od stvarnega sveta. Izbrani 

odlomek se osredotoča na nenavaden lik učiteljice Fride ter na razkritje 

skrivnosti, povezane z njo – didaktični instrumentarij spodbuja predvsem 

zaznavanje podobe čarovnice ter ponuja medbesedilne primerjave; prav 

navezava na pravljično izročilo je lahko tudi ena od oblik uvodne motivacije. 

CILJI 

Učenci 

• razvijajo zmožnosti doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti, 

• seznanijo se z odlomkom iz dela Izginjevalec čarovnic, 

• samostojno preberejo odlomek, 

• literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom, 


• sestavijo domišljijsko predstavo književnih oseb, 

• zaznajo značajske poteze in razumejo ravnanje oseb, 

• upoštevajo avtorjev opis in oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo 

dogajalnega prostora, 

• razumejo zaporedje dogodkov, 

• odgovarjajo na vprašanja ob berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo 

pri iskanju odgovorov, 

• nadaljujejo zgodbo in pri tem upoštevajo pravilo pravljičnih svetov, da je 

dobro nagrajeno. 


Učitelj nariše na tablo šolo in spodbudi učence, da dopolnjujejo stavbo z 

besedami, na katere se spomnijo ob besedi šola (priloga 1). 


Pa poglejmo, če je vaša šola tudi tako grozna, kot je šola junaka v besedilu Jane 

Bauer Izginjevalec čarovnic. 












Učenci izražajo svoja doživetja po branju. Vprašamo jih, katera šola je boljša, 

tista, ki jo je obiskoval Nejc, ali njihova. 

TIHO BRANJE 

Učenci še enkrat preberejo besedilo in v njem poiščejo neznane besede, ki jih 

izpišejo. 


Učenci ob pomoči sošolcev in SSKJ razložijo neznane besede. 



Kako se je Nejc počutil na svoj prvi šolski dan 

Kdo ga je peljal v šolo 

Nejcu se je v šolo najprej mudilo, saj sta ga starša komaj dohajala. Kako njegovo 

navdušenje upada in se sprevrača v pravo grozo Poišči in izpiši povedi, ki 

pripovedujejo o tem. 

Kaj si je o šoli mislil Nejčev oče Peter 

Kakšen je bil znak Nejčeve šole 

Se spomnite kakšne vraže, povezane s črnimi mačkami Kaj je po stari vraži treba 

narediti, če črna mačka pred teboj prečka pot 

S čim jih učiteljica straši že prvi dan 

Doma se Nejc pogovarja s svojim dedkom. Katero skrivnost mu dedek razjasni 


Učenci opredelijo čas in prostor dogajanja. 

Opišejo glavno in stranske osebe. 

Nejc na koncu odlomka izve, da je njegova učiteljica čarovnica. Zakaj je po 

vašem mnenju naslov knjige Izginjevalec čarovnic 

Katere knjige, v katerih nastopajo čarovnice, še poznate 

NOVE NALOGE 

Učenci pišejo domišljijsko besedilo o tem, kaj bi delali, če ne bi bilo šole. 

Zaigrajo pogovor med Nejcem in njegovim dedkom. 

Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe, pri tem upoštevajo pravila pravljice, 

dobrota na koncu zmaga, hudobija pa je kaznovana. 

Rešijo križanko (priloga 2). 


PRILOGA 1 

ŠOLA 


PRILOGA 2 

1. Pravljica, v kateri čarovnica zapelje bratca in sestrico s hiško iz sladkarij. 

2. Avtorica knjige Izganjalec čarovnic. 

3. Čarovnikov pripomoček je čarobna __________. 

4. Književni junak, ki se je vpisal na Bradavičarko. 

5. Čarovniški vzklik. 

6. Ime Nejčeve učiteljice. 

7. Ime Nejčevega očeta. 

8. Ime knjige: Čarovnik iz ______ . 

9. Kdo je Nejcu pomagal razvozlati skrivnost 


Sledi do 

davnih 


17Bina 

dni URE KRALJA MINA 


Ure kralja Mina so pravljična igra o kralju, ki želi obvladati čas, saj 

spozna, da se stara. Odlomek je z začetka igre, v njem pa osrednja dramska 

oseba razkrije vzrok dramskega dogajanja v nadaljevanju: bele kocine 

sporočajo, da njegov čas mineva – vse to je še poudarjeno s kontrastno 

podobo pomladi, ki se razcveta (mila majska noč). Kralj zato želi, da urarček 

ure ustavi; nasprotje kraljevi zagledanosti v samega sebe in njegovi želji, da bi 

bil večen, so tudi modri urarčkovi odgovori o brezčasnosti časa in začasnosti 

bitij. Besedilo je zanimivo tudi zaradi nenavadnih tvorjenk (npr. časotulije) 

ter možnosti za improvizacijo, ki jih ponuja – tovrstne dejavnosti predlaga 

didaktični instrumentarij, ob katerem bralec spoznava zgradbo dramskega 

besedila in lastnosti oseb. Uvodna motivacija je lahko gibalna igra, npr. 

ponazarjanje tiktakanja in bitja različnih ur. 

CILJI 

Učenci 



spremembo razpoloženja dramske osebe, 

• prepoznajo zgradbo dramskega besedila, 

• opisujejo zgradbo dramskega besedila, 

• podobo književne osebe upovedujejo tudi ob pomoči posrednih 

besedilnih signalov, 

• napišejo kratko fantastično pripoved, 

• sodelujejo pri uprizoritvi besedila v razredu, 

• igrajo vloge iz besedila, 

• dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. 


Učitelj v učilnico prinese veliko škatlo z napisom ČASOVNI STROJ. Z učenci se 

pogovarja o tem, ali jih čas kdaj ovira, moti, dolgočasi. Nekaj učencev povabi, 

da vstopijo v časovni stroj in spremenijo to, kar si najbolj želijo. Vsak učenec, ko 

pride iz škatle, sošolcem pove, kaj je spremenil. 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 


Ugotovili smo, da nas je kar veliko, ki bi radi spremenili kaj v zvezi s časom. 

Nekaterim gre torej prepočasi, drugim prehitro. V igri Bine Štampe Žmavc tudi 

živi nekdo, ki mu čas pošteno načenja živce. To je kralj Min – in najbolje bo, da 

pogledamo, kaj se mu je zgodilo. 

Da bomo lažje doživeli kraljevo stisko, bomo dogajanje zvočno opremili. 

Učitelj prebere uvod v prvem dejanju, nato pa da učencem navodila, kako naj 

zvočno prikažejo zvoke v kraljevi sobi. 





Učitelj in učenec, dober bralec, učencem prebereta odlomek. 





Kako ste doživljali kraljevo stisko Česa se kralj boji 

Urarček mu je skušal pomagati. Bi mu tudi vi pomagali Kako 

Vam je bilo besedilo všeč Zakaj 

TIHO BRANJE 


besedne zveze, predvsem pa tvorjenke. 



poiščejo pomen v SSKJ. Učitelj na tablo napiše nenavadne tvorjenke. 


Kaj je preganjalo kralja v spanju in kaj ga je zbudilo 

Podivjane ure, ki jih urarček ustavi, usmerijo pogovor med kraljem in njim na čas. 

Zakaj kralja zanima, kako izgleda Kako sprejme, da ima že sive in bele dlake na 

bradi Zakaj tako 

Na koga se zaradi tega jezi 

Kaj mu skuša urarček povedati Je res čas kriv za njegovo staranje 

Kaj kralju zbudi kanček upanja Česa si najbolj želi 

GLASNO BRANJE 

Besedilo preberemo še enkrat, in sicer v branje vključimo vse učence. Razdelimo 

vlogi kralja in urarčka. Učenci poskušajo pri branju upoštevati junakov značaj, 

vlogo in razpoloženje. Ostali učenci ponazarjajo zvoke ur. 


Učenci opazujejo zgradbo besedila in jo opišejo. Ločijo govor oseb, stransko 

besedilo in opise dogajanja. Razumejo pomen stranskega besedila: učitelj 

prebere del stranskega besedila, dva učenca pa z gibi in mimiko brez besed 

ponazarjata to besedilo. 

VREDNOTENJE 

Kje se igra dogaja Kralj vlada vsemu. Čemu pa ne more vladati Kako to 

sprejema S katerimi izrazi imenuje ure Je z njimi izražen njegov odnos do ur 

Kakšen je 

Kako kralj doživlja spoznanje, da se stara S čim bi to rad preprečil Meniš, da je 

vse to povezano z njegovim rojstnim dnem Kako 

Urarček poskuša kralja pomiriti in ob tem izreče precej modrih misli. Kako 

razumeš misli Tudi ure se lahko pokvarijo, veličanstvo. Ne samo ljudje! ali 

Vsi se staramo, veličanstvo. Čas samo čas jé! ali Ker času ni potrebno, da ga merimo! 

Čas je brezčasen. Le mi smo začasni. 

Književnima osebama pripiši lastnosti in tiste dele besedila v oklepajih, ki 

nakazujejo te lastnosti. 


KRALJ 

Lastnosti 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

Besede, ki to dokazujejo 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

URARČEK 

Lastnosti 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

Besede, ki to dokazujejo 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

NOVE NALOGE 

1. 

2. 

3. 

Izpiši vse izraze za ure in jih razloži. Nariši ure tako, kot si jih predstavljaš. 

V besedilu poišči tiste dele, kjer kralj poudarja svojo vladarsko moč. 

Napiši nadaljevanje dramskega odlomka. V pomoč ti je lahko tudi 

odlomek sklepne pesmi iz igre, in sicer: 

URARČEK: 

To zgodba je o kralju Minu, 

davnih kraljev slavnem sinu, 

ki ni ga zmagal meč poraz, 

dokler ni z žezlom dregnil v Čas. 

4. V razredu izdelajte ure in oblačila za kralja Mina ter urarčka. Učilnico 

opremite kot kraljevo sobo. Izberite igralca, ki bosta odigrala vlogi. 

Odigrajte prizor, pri tem pa na poseben način oživite svoje ure. 

5. Napiši kraljev ukaz, s katerim želi ustaviti čas. 

6. Kralj je dejal: » Ah, urarček, ko bi obstajala dežela … svet …, kjer bi bil čas 

drugačen! Kraj, kjer se ne bi starali! Kraj, ki bi se skoraj dotikal večnosti!« 

Pomagaj kralju in izdelaj turistični letak za kraj, kjer se nihče ne postara. 

Prepusti se svoji domišljiji in ustvarjalnosti. 

7. Napiši svoje razmišljanje o času. 

Čas je ___________________________ 

Dolgočasim se, kadar __________________________ 

Čas mi mine, kot bi trenil, kadar ____________________ 

8. Klepet kraljevih ur. Napiši pogovor kraljevih ur, potem ko sta kralj in 

urarček po tem dogodku zapustila sobo. 


Sledi do 

davnih 

Maršak 

122Samuil 

dni PRAVLJICA O KRALJU IN VOJAKU 


Besedilo ruskega pesnika v odličnem prevodu Toneta Pavčka (ob 

prevajalčevem imenu se lahko pogovorimo tudi o njegovem pesniškem 

opusu, npr. o pesmi Junak) uvaja pravljični razdelek šestega berila, hkrati 

pa predstavlja dve za klasično pravljico značilni književni osebi: modrega 

»siromaka« in nadutega vladarja. Tudi tema besedila – preprostost in 

skromnost sta več vredni kot imenitnost in moč – je za pravljico značilna. 

V didaktičnem instrumentariju so vprašanja za razvijanje zaznavanja in 

razumevanja nenavadnih besed, pravljičnih oseb in sporočila pesmi, 

poustvarjalne dejavnosti pa spodbujajo interpretativno branje ter vrednotenje 

sporočila pesmi. Uvodna motivacija je lahko igra vlog: učenci prevzamejo 

vlogo značilnih pravljičnih oseb in se pogovarjajo (npr. na dvoru). 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo umetnostno besedilo, 

• po poslušanju označijo pesem na podlagi lastnega doživljanja, 

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, 

• identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih, 

• besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota, 

• berejo pesem in jo povežejo z doživetji iz svojega življenja, 

• razvijajo asociativne sposobnosti, 

• odgovarjajo na vprašanja ob pesmi, 

• spoznajo pojem pripovedna pesem. 

Dodatna dejavnost: obisk knjižnice in ogled dela Bajke in balalajke. 


Anekdota 

Ruski pesnik Samuil Jakovljevič Maršak je leta 1914 prvič prišel v London. Na ulici 

je neznanca vprašal: »What is time« 

In človek se je zelo začudil, zakaj mu postavlja tako nenavadno vprašanje, kako 

naj on ve, kaj je čas. A pesnik je hotel le vedeti: »What time is it« 

Samuil Jakovljevič Maršak se je rodil v ruskem mestu Voronež na obrobju 

moskovske države ob reki Don. Mesto je bilo nekoč pomembno zaradi 

obrambnega značaja, kasneje pa je dobilo trgovsko vlogo. V Maršakovem času je 

bilo med dvajsetimi največjimi mesti Ruskega carstva. 

Učitelj razdeli učence v skupine. Vsaka skupina sestavi zgodbo s ključnimi 

besedami: kralj, vojak, prepir, pastir. 

Skupaj oblikujejo zgodbo (v verigi) – vsak učenec doda eno poved. Začne učitelj: 

»Nekoč je živel kralj …« Nadaljuje eden od učencev (na vrsto morajo priti vsi). 

Vsaka skupina pripoveduje svojo zgodbo. 

Pripovedujejo, kako razrešujejo prepire. 

Izražajo svoja čustva, ko poskušajo nekomu razložiti svoje mnenje, pa ga drugi 

ne sprejme. 

VIRI: 

http://www.pcpress. 

co.yu/arhiva/tekst. 

aspbroj=23&tekstID=1050 

http://sl.wikipedia.org/wiki/ 

Vorone%C5%BE 






Ruski pesnik Samuil Jakovljevič Maršak je napisal pesem, za katero ga je 

navdihnilo ljudsko izročilo. Prisluhnimo. 




Učitelj prebere pesem. 

PREMOR PO BRANJU 

Učenci podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. 


Pripovedujejo o vtisih. Kakšna občutja vam vzbuja pesem 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo pesem in podčrtajo manj znane ali neznane besede. 


Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razložijo učenci, ki jo 

poznajo, ali učitelj. Povedo, katera beseda je v pesmi najpomembnejša. 

Iskanje in razlaga narečnih in starinskih besed. 

GLASNO BRANJE 

Posamezni učenci glasno preberejo pesem. Trudijo se brati doživeto, ustrezno 

hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne premore … 



V pogovoru opredelijo literarne osebe. Določijo glavne in stranske književne 

osebe. Vse osebe opišejo. 

Pogovorijo se o kraju in času dogajanja. Povedo, ali ju lahko določijo. 

Učenci ustno obnovijo pesem. 

NOVE NALOGE 

1. Pisanje ali pripovedovanje predzgodbe. Izmisli si in zapiši, kaj se je 

dogajalo pred dogodki, opisanimi v pesmi. 

2. Pisanje ali pripovedovanje pozgodbe. Napiši nadaljevanje pesmi, kot da 

bi jo pripovedovala ena od književnih oseb. 

3. Pisanje ali pripovedovanje obnove v prvi osebi. Vživi se v vlogo ene od 

književnih oseb in napiši obnovo, kot bi jo napisala ta oseba. 

4. Pisanje vojakovega pisma kralju in kraljevega odgovora. 

5. Pisanje dodatne kitice. 

6. Pogovor o medsebojnih odnosih. Kdo je pomembnejši 

7. Anketa o drugačnosti, o odnosu učencev do soljudi. 


Sledi do 

davnih 

124Ljudska 

dni ZARIKA IN SONČICA 


Ljudska balada Zarika in Sončica omogoča doživljanje značilnega 

razpoloženja ter opazovanje dramatičnega stopnjevanja, ki je značilno 

za to književno vrsto. Ob tem bo mladim bralcem morebiti zanimiv tudi 

nenavaden jezik, tj. starinske oziroma narečne besede, ki dajejo izbrani pesmi 

značilno »patino« izročila. Z ljudsko pravljico besedilo povezuje tudi kruta 

igra usode, ki po naključju znova združi ločeni sestri, le da je srečanje za obe 

usodno. Didaktični instrumentarij opozarja na rabo slogovno zaznamovanih 

besed, razvija zmožnost razumevanja dogajalnega časa in sporočila pesmi, 

med poustvarjalnimi nalogami pa so predlogi za interpretativno branje in 

poustvarjalno pisanje ter spodbude za obisk knjižnice; za uvodno motivacijo 

lahko poslušamo »baladno« glasbo ter pripovedujemo o občutkih, ki jih 

vzbuja. 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo ljudsko pripovedno pesem, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora, 

• spoznavajo mejo med realnim in domišljijskim svetom ter vedo, da je 

besedilna stvarnost v pripovedi drugačna od sveta, v katerem živimo, 

• razumejo vzročno-posledično zaporedje dogodkov, 

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, 

• znajo razložiti pomen besed in besednih zvez, 

• spoznavajo književne osebe, 

• prepoznajo značilnost pravljičnega dogajanja, 

• govorno obnovijo pesem, 

• vrednotijo sporočilo in učinek besedila. 


Učitelj v uganki predstavi sam sebe ali enega učenca iz razreda. Učenci rešijo 

uganko. 

Delo v dvojicah 

Vsak učenec napiše podobno predstavitev sošolca, jo prebere svojemu sosedu, 

sosed razvozla uganko. Vlogi nato še zamenjata. 


Učitelj napove pesem, v kateri bodo učenci izvedeli, kako sestra prepozna sestro, 

ki je dolgo časa ni videla. 




Poslušajo učiteljevo interpretativno branje. 


Podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 



Pripovedujejo o vtisih, o čem govori pesem, kaj jih je najbolj razžalostilo … 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo pesem ter poiščejo (izpišejo) manj znane in neznane besede, 



Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed in besednih zvez 

(npr. spustiti dušo) razložijo učenci in učitelj. 

Učenci razmišljajo o tem, iz katerih besed sta nastali lastni imeni Zarika in 

Sončica. 


Učitelj ustno postavlja vprašanja. V celih povedih odgovarjajo poklicani učenci. 

Kako se imenujeta sestri Kakšni sta po zunanjosti Pomagajte si z imenoma. 

Kaj si Zarika želi za darilo Kaj lahko sklepate o njenem značaju 

Kaj Zarika pravi v 4. kitici Se je darila razveselila Je dobila tisto, kar si je želela 

Kako Zarika reši svoj problem Obžaluje svoje dejanje Zakaj 

Zakaj umre Sončica in zakaj Zarika 

Kaj vam zadnja dva verza 1. kitice povesta o dogajalnem času 

Je dogajalni prostor znan 

GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno preberejo pesem po kiticah. 


Učenci povejo, koliko kitic ima pesem in koliko verzov posamezna kitica. 

Ponovijo značilnosti ljudske pesmi. 

Presodite Zaričino ravnanje. Je bila na Sončico ljubosumna Je s Sončico ravnala 

prav Je obžalovala svoje ravnanje Vas je pesem razžalostila Zakaj 

Kaj bi si vi zaželeli s sejma 

Kako se je ohranila pesem, ki nima znanega avtorja 

NOVE NALOGE 

Učenci ustno obnovijo zgodbo pesmi. 

Učenci pisno predstavijo Zariko in Sončico (učni list). 

Dobra vila naj bi deklici prebudila (deklici naj bi ponovno zaživeli). Učenci 

nadaljujejo zgodbo pesmi. Nadaljevanje lahko napišejo kot pesem ali pa kot spis. 

Učenci starše ali stare starše povprašajo, ali se v njihovem kraju ohranja kakšna 

ljudska pesem ali zgodba, ki ni zapisana. O tem poročajo v razredu. 

UČNI LIST 

Zarika 

Sončica 


Sledi do 

davnih 

124Ljudska 

dni ZARIKA IN SONČICA 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo ljudsko pripovedno pesem, 


• spoznavajo mejo med realnim in domišljijskim svetom ter vedo, da je 

besedilna stvarnost v pripovedi drugačna od sveta, v katerem živimo, 

• razumejo vzročno-posledično zaporedje dogodkov, 

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, 


• spoznavajo književne osebe, 

• prepoznajo značilnosti pravljičnega dogajanja, 

• govorno obnovijo pesem, 

• sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo. 

Dodatni dejavnosti: 

• družinsko branje iz zbirk Slovenske ljudske pesmi oziroma Slovenska 

pripovedna pesem, 

• pripovedujejo in napišejo pripoved in ji spremenijo začetek, konec, 

osebe, dogodke. 


Pogovor o pravljicah. 

Katere pravljice najraje berete/poslušate So vam jih brali/pripovedovali, ko ste 

bili majhni Kdo vam jih je pripovedoval 

Vam jih še vedno kdo prebere ali pove Kdo Kdaj Zakaj jih radi poslušate 

Ste kdaj brali ljudske pripovedne pesmi V čem se razlikujejo od pravljic v vezani 

obliki 


Učenci pesem preberejo doživeto in z občutkom za dogajanje. Razdelijo si vloge, 

z glasom izrazijo razpoloženje, različna občutja ponazorijo s spremembo barve, 

mehkobo glasu. 

čustveni premor in izražanje doživetij 

Po branju učenci govorijo o svojih občutjih, doživetjih, vtisih. 

Povedo, kako so razumeli pesem. 


Učenci razložijo besede in besedne zveze, ki so nenavadne, in povedo, zakaj se 

jim zdijo nenavadne. 

Katere besede se v pesmi ponavljajo 


Kdaj se pesem dogaja 

Po katerih značilnostih prepoznamo, da pesem ni sodobna 

Katere književne osebe nastopajo v besedilu 

Kdo sta glavni osebi v pesmi 

Kaj povesta imeni junakinj 

Kakšna je bila njuna usoda 





Kako se pesem zaključi 

Povzemi dogajanje in opiši kraj dogajanja. 

Je čas dogajanja znan 

Razložijo pojem okrasni pridevek. Iščejo primere v pesmi. 

Učenci analizirajo pesem ob pomoči vprašanj v berilu. 

Razložijo pojem ljudska pripovedna pesem. 

VIRI: 

http://www.o-sks.nm.edus. 

si/Seminarske_naloge/ 

Seminarska_naloga_Jozica_ 

Levstik/literarne_vrste.htm 

http://www.s-gim.kr.edus. 

si/projekti/ucenje/matura/ 

slovensko-ljudsko.htm 

http://www.slova.mojforum.si/ 

slova-about97.html 

http://www.slova.mojforum.si/ 

slova-about122.html 

Janko Kos, Pregled slovenskega 

slovstva,DZS, Ljubljana 2002 

Ljudsko slovstvo je krožilo med ljudstvom, med nižjimi sloji fevdalne družbe v 

takratnih slovenskih deželah. To je bilo slovstvo kmečkih podložnikov, obrtnikov 

in delavcev, hlapcev, vojakov, tudi študentov, ne pa tudi fevdalcev, meščanov, 

cerkve. Nižji sloji so širili in prenašali slovstvo iz roda v rod. Zelo pomembno 

vlogo so imeli ljudje, ki so prihajali v stik z drugimi deželami, na primer obrtniki, 

študenti, vojaki, ki so prinašali nove običaje na naša tla. 

Ljudsko slovstvo je nastajalo v času srednjega veka, torej nekako od leta 1200, 

ko so Slovenci prišli v stik z Evropo (križarske vojne). Vrh je doseglo v poznem 

srednjem veku, v času turških vpadov in po smrti kralja Matije Korvina. 

Ti zgodovinski dogodki so razvneli domišljijo ljudskih pesnikov in pripovednikov. 

V 17. in 18. stoletju je razcvet doživela lirska pesem. 

Najpomembnejši vrsti ljudskega slovstva v srednjem veku sta bili ljudsko 

pesništvo in pripovedna proza. Pesmi so peli ali recitirali ob spremljavi preprostih 

glasbil ali brez njih, pripovedna besedila v prozi so govorili. 

Pri petju in recitiranju so nastajale spremembe, s tem pa različice istega besedila. 

Takšne pesmi so se delile na lirske in epske, vendar trdne meje med obojimi ni 

bilo. Lirske pesmi so predvsem obredne (kresne, jurjevske, koledniške). Lirske 

ljubezenske pesmi se niso ohranile. 

Epske pesmi delimo na bajeslovne, legendarne, romance in živalske. Pomembne 

so balade in romance, balade so bolj dramatične, mračne, s primesmi 

nadnaravnih dogajanj in sil, romance so vedrejše, stvarnejše in tudi bolj 

optimistične. 

glasno branje 

Ob ponovnem branju učitelj na foliji pokaže besede, za katere meni, da jih 

učenci niso razumeli. Učenci dopišejo še svoje. 

Poskušajo jih razložiti s sopomenkami. Če katere ne znajo razložiti, jim pomaga 

učitelj. 

nove naloge 

1. Napišejo zgodbo o Sončici in Zariki, ki sta ju ugrabila turški car in španski 

kralj. 

2. Učenec povabi domače k družinskemu branju; skupaj berejo Lepo Vido. 


Sledi do 

Jurčič 

davnih ZAKRPANA VIŠNJA GORA, 

126Josip 

dni RAZTRGANI ŽUŽEMBERK 


Kratek odlomek iz Jurčičeve pripovedi uvaja sklop klasičnih 

pravljičnih besedil, za katera je značilen pripovedni ton – pravljice so torej 

namenjene živemu pripovedovanju, niso »le« literarno besedilo, ampak 

tudi govorni »dogodek«. Zato je smiselno, da se ob Jurčičevem prikazu 

deda v razredu z učenci pogovorimo o pripovedovanju književnosti, ki se 

v sodobnem svetu vizualno podprtih pripovedi vse bolj izgublja; seveda 

je besedilo tudi priložnost za razmišljanje o razlikah med generacijami. 

Didaktični instrumentarij se osredotoči na lik pripovedovalca in nenavadno 

podobo deda, z nalogami za poglabljanje doživetja pa usmerja mladega 

bralca k ljudskemu izročilu. Uvodna motivacija lahko izhaja iz tematske 

besede pravljica in pogovora o njenih značilnostih. 

CILJI 

Učenci 

• se seznanijo z besedilom, ki ga tiho in glasno preberejo, 

• literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami, 

• iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživijo v 

različne vloge, 

• zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega 

prostora in literarnega dogajanja, 

• upovedijo svojo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, tako da 

avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkušnje, 

• razložijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori, 

• opišejo okolje, v katerem se pripoved dogaja, 

• pripravijo govorni nastop Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega 

izročila. 


VIŠNJA GORA 

leži v občini Ivančna Gorica ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. 

Okolico Višnje Gore so že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Na območju današnjega 

mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred 

nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod, so odkrili tudi rimske lončene 

vodovodne cevi. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg 

so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so 

obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic. 

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi 

strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške 

naselbine sta delno ohranjena mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega 

gradu gospodov Višnjegorskih. Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je 

bila deveta v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče v dvorcu 

višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje. 

V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je grad 

Turn (danes tudi Stari grad), ki je opuščen že od konca turških vpadov. Grofje 

Višnjegorski so se preselili v dvorec, v katerem je danes vzgojno-izobraževalni 





zavod. V Višnji Gori je v svojem dvorcu prebival tudi znameniti baron Peter Anton 

Codelli, a je bil njegov dvorec med 2. svetovno vojno požgan. V bližini leži tudi 

grad Podsmreka, ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. 

LEGENDA O POLŽU 

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki 

pri Sisku ranjen sin kraljice Beneške republike. Viteza je na potovanju našla 

hči višnjegorskega grofa, ki je skrbela zanj, dokler ni povsem okreval. Grof je 

poslal po beneško kraljico, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo 

je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišico s premerom 10–15 

centimetrov in okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili 

mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila. 

Učiteljica vodi pogovor o starih starših. Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih 

z njimi, zgodbah, ki so jih pripovedovali, njihovem življenju. 

VIRI: 

Janko Kos, Pregled slovenskega 

slovstva,DZS, Ljubljana 2002 


Vi%C5%A1nja_Gora 

http://www.visnjagora.si/ 

predstavitev/index.htm 

http://www.burger.si/ 

VisnjaGora/VisnjaGora.html 

Janez Mušič: Veliki album 

slovenskih pisatelje, Založba 

Mladika, Ljubljana 2004 


Josip_Jur%C4%8Di%C4%8D 

http://www.svetizbesed.com/ 

index.phpt=zgodba&i=124 

http://www.vijavaja.com/enter/ 

dogaja/podrob.phpID=10281 

http://www.kal.si/3gb/web/ 

snov/slo5-lansko2.pdf 

http://www.dogaja.se/opis/ 

josip_jurcic/10281 


Josip Jurčič se v odlomku iz zgodbe Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk 

spominja svojega deda. Ker je besedilo že staro, je tudi jezik starinski. 

Prisluhnimo mu. 




Učitelj prebere odlomek iz berila. 


Podoživijo pripoved in uredijo vtise o njej. 


Pripovedujejo o vtisih. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo odlomek ter podčrtajo manj znane in neznane besede. 


Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen razložijo učenci, ki besede 

poznajo. 

Iščejo sopomenke za izraze: vso božjo zimo, njega dni, tlaka proč, spraviti ga iz 

kolesnic, desetina … 


Ustno odgovarjajo na vprašanja o vsebini. 

Koliko je bil star pisateljev ded 

Kje je ded pozimi sedel 

Kaj je počel vso zimo 

Katero navado so imeli nekoč starčki, jo imajo še zdaj 

Kaj ded meni o svojih časih in »sedanjih«, pisateljevih 

Kaj menijo učenci o pisateljevih in sedanjih časih 

Ali se je ded strinjal, če ga je kdo opozoril, da je zgodbo že povedal 

Učenci odgovorijo tudi na vprašanja v berilu. 


GLASNO BRANJE 

Klicani učenci glasno preberejo odlomek. Bralci se trudijo brati doživeto, 

ustrezno hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne premore … 


Opišejo pisateljevega deda. Kdo pripoved pripoveduje Razložijo njun odnos. 

Primerjajo s svojim odnosom do starih staršev. Kaj je onikanje 

Dramatizacija: Dedovo pripovedovanje učenci dramatizirajo, sebe postavijo v 

vlogo deda. 

Katere pravljice, resnične zgodbe, dogodivščine … so vam pripovedovali ali vam 

jih pripovedujejo stari starši 

nove naloge 

1. Učenci delajo v literarnih kotičkih. Sami izberejo, katero nalogo želijo 

narediti. Delajo individualno. 

2. Opiši prvoosebnega pripovedovalca. 

3. Obnova: Kaj je ded pripovedoval 

4. Zapiši pogovor med dečkom in dedom. 

5. Pojdi v knjižnico po eno od knjig Josipa Jurčiča in preberi odlomek, 

doma pa knjigo v celoti. 

6. Seznanijo se z življenjem in delom pisatelja Josipa Jurčiča. 

Kdo je Josip Jurčič 

Rodil se je na Muljavi kot sin samostanskega kočijaža in bajtarja. Njegovo 

otroštvo so zaznamovale dedove pripovedi, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki 

Spomini na deda. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Višnji Gori, normalko 

in gimnazijo pa v Ljubljani. Pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko 

(Pripovedka o beli kači). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral 

slavistiko in klasično filologijo. Pri 23 je zaradi pomanjkanja denarja opustil 

študij. V Mariboru je bil pomočnik glavnega urednika pri časniku Slovenski 

narod, dve leti kasneje je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. 

Deseti brat velja za prvi slovenski roman, leto kasneje pa je z Josipom Stritarjem 

in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov 

sin. Leta 1892 je objavil znano kratko pripoved Telečja pečenka. Nekaj let kasneje 

je objavil romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad ter 

tragedijo Tugomer, ki jo je predelal Fran Levstik. Znani sta njegovi povesti Jurij 

Kozjak, slovenski janičar in Domen. 

7. Priprava na govorni nastop Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega 

izročila. Učenci pripravijo govorni nastop po navodilih v berilu. 

8. Branje knjige Kozlovska sodba v Višnji Gori v celoti. 

Jurčičeva humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori je eden redkih primerov 

zabavne zgodbe iz žlahtne tradicije humorja v slovenski književnosti. Zgodba, 

polna nenavadnih zapletov in iskrivega dialoga, spodbuja bralca k razmišljanju 

in soočanju s svojim notranjim svetom. Kaj je krivično, kaj pravično in kaj modro 

Živel je kozel Lisec, ki je moral pogosto bežati pred psi in batinami. Nekoč se je skril za 

vrtno ograjo uglednega meščana Slamorezca, od koder mu je zadišalo sladko zelje. 

Poskušal je priti do njega, toda Slamorezec ga je zasačil in tožil na mestnem sodišču. 

Ali je bil kozel kriv, čeprav zelja ni požrl, ga je pa hotel. Ali je bil kriv njegov gospodar, 

ki ga je slabo privezal Kako bodo rešili zmešnjavo Zelo modro! Tako, da bo volk sit 

in kozel cel! 


Sledi do 

davnih 

Trdina 

28Janez 

dni RAJSKA PTICA 


Pripovedka Janeza Trdine bralca neposredno uvede v čudoviti, 

pravljični svet, v katerem se nenadoma znajde imenitni grof, hkrati pa s 

»časovnim preskokom« predstavi dva značilna pravljična lika, tj. dobrega 

grofa in hudobnega barona, ki kmete muči. Besedilo oba prikaže zelo 

izrazito, predvsem zloba in brezsrčnost barona pa sta stopnjevani celo do 

strašljivosti; tudi zaključek pripovedke je značilen, saj krutega barona doleti 

strahovita kazen. Didaktični instrumentarij opozarja na potek dogajanja 

ter na besedilne signale, na podlagi katerih se da sklepati o času in kraju 

dogajanja, predlaga pa tudi posnemanje književne vrste. Uvodna motivacija 

se lahko navezuje na učencem znane pravljice oziroma pripovedke ali like, 

npr. na kralja Matjaža. 

CILJI 

Učenci 

• poslušajo pripovedko, ki jo pripoveduje oziroma prebere učitelj, 

• sami tiho in glasno preberejo besedilo, 

• ločijo glavne in stranske književne osebe, 


• razložijo pomene starinskih besed, 

• začutijo mejo med realnim in domišljijskim svetom, 

• razumejo vzročno-posledično zaporedje literarnih motivov, 

• upovedujejo dvoje različnih besedilnih stvarnosti na podlagi dogajanja, 

• govorno obnovijo pripovedko, 

• prepoznajo značilnosti književnega dogajanja, 

• iščejo nasprotne pomene značajev glavnih junakov in se vživljajo v 

različne vloge, 

• identificirajo se s književno osebo, ki bi ji bili radi podobni, in razložijo, 

zakaj druga književna oseba ne ustreza njihovim željam, 

• zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov, 

• razložijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori, 

• obiščejo knjižnico in si ogledajo knjigo Janeza Trdine Bajke in povesti o 

Gorjancih ter preberejo Rajsko ptico v celoti. 

Dodatna dejavnost: 

Družinsko branje knjige Bajke in povesti o Gorjancih. 





Janez Trdina je v knjigi Moje življenje zapisal: »Trudil sem se, da stare narodne 

nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, 

svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in 

vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem odločil 

udrihati po praznoverju …« 


»Gore so me mikale tudi v Mengšu. Oblazil sem vse bližnje višave in nekoliko tudi 

hribovje okoli Kamnika. Najrajši pa sem hodil na Gobavico, in to na tisti vrhunec, 

ki se mu pravi pri Ogrinovem znamenju. Tu je stala nekdaj kapela sv. Lavrencija, 

ki se je porušila, ker je nihče ni hotel popravljati. Ostala je skoraj le ena, precej 

visoka stena, ki se je zvala Ogrinovo znamenje radi bližnje Ogrinove hiše. 

Prekrasno se vidi od tod prostrano mengeško polje in do malega vsa mengeška 

župnija, ki je šla pred l. 1848 od Save do Kamnika. Še lepši pa je pogled na 

Snežnike, katerim pravijo Mengšani Grintavci, ker jim to ime ne pomeni le enega 

hriba, ampak vse Kamniške Alpe tja do Jermanovih vrat.« 

KDO JE JANEZ TRDINA 

Janez Trdina je slovenski pisatelj in zgodovinar, ki se je rodil 29. maja 1830 v 

družini trdnega kmeta v Mengšu in umrl 14. julija 1905. 

Že v družini je vsrkal vase sovraštvo do fevdalcev, in čeprav se je kot mladenič 

zaljubil v hčerko nekega graščaka, je bil razklan in hkrati čustveno pomirjen, kar 

se je kasneje v življenju izražalo tudi kot neka nenavadna vrsta čudaštva. Marčna 

revolucija in pomlad narodov leta 1848 sta ga prepojili s svobodoljubnostjo in 

demokratičnostjo in tem idejam je ostal zvest vse življenje. 

Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral na Dunaju zgodovino, zemljepis in 

klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki. Leta 1867 

je bil pri komaj 37 letih kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi 

političnimi nazori. 

Takrat se je preselil v gostilniško sobico k prijatelju v Bršljin pri Novem mestu, 

kasneje pa je živel v svoji hiši z vrtom v Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in 

Belo krajino in se na svojih popotovanjih pogovarjal z ljudmi in si v svoj dnevnik 

zapisoval narodovo izročilo ter svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, 

verovanju, navadah. Te je po svoje preoblikoval v čudovite pripovedne spise in 

jih kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Med 

najbolj znanimi deli so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Pisal je lep, ljudski 

jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. 

Po njem so leta 1923 najvišji vrh Gorjancev, ki je do tedaj nosil ime Sveta Jera, 

poimenovali Trdinov vrh. 

Iz spremne besede h knjigi Bajke in povesti o Gorjancih (založba Goga, Novo 

mesto): »Knjiga gorjanskih bajk, ki se razpira pred radovednim estetom, je 

mnogo več kot le eden izmed številnih ponatisov Trdinovih besedil – pa ne 

le zato, ker prvikrat posreduje starodavne gorjanske skrivnosti tudi v druga 

jezikovna okolja, ki doslej s Trdino še niso mogla priti v stik. Gorjanske bajke so 

zasnovane sinestetično: kreativno združujejo besedo, barvo in obliko v novo 

celoto, v kateri so dobrih sto let stara besedila osvetljena skozi drugačno prizmo, 

prežarčena z intimno izkušnjo fotografa, ki je – podobno kot upokojeni profesor 

– na neštetih sprehodih odkrival čarobni svet nočnih gorjanskih gozdov. Ta nova 

celota presega vsoto zgolj bajk, fotografij ali oblikovanja.« 

KJE SO GORJANCI 

Najvišji vrh Gorjancev, ki se na hrvaški strani imenujejo Žumberačko gorje, je 

1178 metrov visok Trdinov vrh (Sveta Gera). 

Pogorje se razteza od savske doline na vzhodu do črmošnjiške doline na 

zahodu. Zanj je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih 

značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo 

prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo 

pragozdna ostanka. 

Gorjanci so pomembni zaradi redkih rastlinskih vrst. Njihovo naravno bogastvo 

so tudi številni izviri (Minutnik, Gospodična, Jordanov studenec) in potoki 

VIRI: 


Janez_Trdina 

http://www.ijs.si/lit/trdina. 

html-l2 

http://www.muzej-menges.si/ 

slovenscina/razstave/trdina.htm 

http://www.logoslibrary.eu/ 

owawt/new_wordtheque. 

w6_home_author.homecode_ 

author=6991&lang=SL 

http://www.dogaja.se/opis/ 

janez_trdina/3773 

http://www.novomesto.si/si/ 

novomesto/obcina/osebnosti/ 

trdina/ 

http://www.juliadoria.com/ 

default.cfmJezik=Sl&Kat=0403 

&Artikel=1001 

http://www.posta.si/Namizje. 

aspxtabid=611&artikelid=8189 

http://www.vijavaja.com/enter/ 

dogaja/podrob.phpID=3773 

http://www.zalozba-goga.si/ 

index3.phptopic=recenzije&zb 

irka=knjige&jezik=si&koda=ISB 

N+961-6421-31-X 

http://www.knjiznica-domzale. 

si/default-7,61.htmlPHPSESSI 

D=dd6eb88f9ba239ffdf2b0d47 

cff4fff8 

http://www.zalozba-goga.si/ 

index3.phptopic=knjige&zbirk 

a=anagoga&jezik=si&koda=ISB 

N+961-6421-31-X 


Gorjanci 

http://www.novomesto.si/si/ 

turizem/znamenitosti/narava/ 

gorjanci/ 


(Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih dolinah 

severnega pobočja. 

Gorjanci so bili poseljeni že v prazgodovini. Za poselitev je značilno sožitje 

obmejnega slovenskega in uskoškega prebivalstva. Na Gorjance je vezano 

bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal Janez Trdina (Bajke in povesti o 

Gorjancih). 

Po slemenu Gorjancev poteka državna meja. Na hrvaški strani je bil leta 1999 

ustanovljen Park prirode Žumberak-Samoborsko gorje, na slovenski strani pa je 

predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot krajinski park. 


Učitelj vodi pogovor o pripovedkah. 

Ali poznate kakšno pripovedko pisatelja Janeza Trdine 

Učenci si ogledajo knjigo Bajke in povesti o Gorjancih. 

Včasih se pripovedke dogajajo v resničnih krajih. Ste slišali za kakšno pripovedko 

o vašem kraju, gradu, jami, razvalini 


Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. Namestijo se tako, da jim bo 

ob poslušanju ljudske pripovedke čim bolj udobno. 


Ker živo pripovedovanje močno spodbuja učenčevo domišljijsko aktivnost in 

ker ima učitelj kot pripovedovalec z učenci tesnejši stik (z njimi ne komunicira 

le jezikovno, ampak tudi nejezikovno), se odloči za pripovedovanje, ne branje. 

Pripovedovanje naj bo kar se da zvesto izvirniku. 

Učitelj nato povabi učence v knjižnico, kjer jih že čaka knjižničar, da jim prebere 

pravljico. 




Učenci izrazijo mnenje o besedilu in pripovedovanju. 


Zaradi dolžine učenci pripovedke sami ne preberejo, ampak besedilo bežno 

preletijo. Na foliji jim učitelj pokaže besede, za katere meni, da jih ne bi razumeli. 

Učenci se spomnijo še kakšne in jo dopišejo. Lahko jo tudi poiščejo v berilu. 

Učenci razložijo pomen besed s sopomenkami. 


Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini. 

Katere književne osebe nastopajo v besedilu 

Kdo je glavna oseba Svoja mnenja utemeljijo. 

Določijo glavne in stranske književne osebe. Vse osebe opišejo. 

Pogovorijo se o kraju in času dogajanja. Ali čas lahko določimo 

Za katere zgodbe je značilno, da jim ne moremo določiti dogajalnega prostora in 

časa 

Povzamejo književno dogajanje. 

Odgovorijo na vprašanja v berilu. 


glasno branje 

Učenci berejo v obliki bralnega mozaika. 

Besedilo razdelimo na manjše dele. Učenec je pripravljen na branje svojega dela. 

Glasno bere in znova sledi branju. 

vrednotenje 

Katere ljudske pravljice so učenci že brali 

Kateri je podobna pripovedka Rajska ptica 

Kaj se zgodi dobrim in kaj slabim književnim osebam 

Ali je tudi v resničnem življenju vedno tako 

Kaj je značilno za ljudsko pravljico 

Primerjamo pripovedko in pravljico. Kaj jima je skupno V čem se razlikujeta 

nove naloge 

Napišejo pripovedke o gradovih, jamah, drevesih v domačem kraju in jih objavijo 

v šolskem časopisu. 


PROJEKT: Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev sveta 

O MIŠKI, KI JE PELA 

Indijanska ljudska 


Sklop tujih ljudskih pravljičnih besedil uvaja nagovor, ki mladega bralca 

opozarja na izročilo ljudskega pripovedovanja in okoliščin, ki ga spremljajo. V 

ta sklop so uvrščene tako živalske pravljice kot druge vrste ljudskih pripovedi, 

npr. bajčna oziroma mitološka ali humorna besedila. Živalska pravljica O 

miški, ki je pela prikazuje značilno temo, tj. zmago drobnega bitja (miške) nad 

močnejšim od sebe. Uvodna motivacija je lahko besedna (npr. igra dveh besed) 

ali medbesedilna (pogovor o živalskih pravljicah). 

PERGRIN IN MORSKA DEKLICA 

Valižanska ljudska 


Besedilo o ribičevem srečanju z morsko deklico vsebuje značilno pravljično 

temo: dobrota je poplačana. Za razpravljanje v razredu so poleg teme zanimive še 

druge prvine tega kratkega besedila, npr. tipične lastnosti obeh književnih oseb, 

motivacija za ravnanje književne osebe (zakaj je ribič izpustil morsko deklico 

ipd.) ter značilen začetek pravljice in njen konec. Uvodna motivacija lahko temelji 

na predstavljanju književne osebe (morska deklica) in tvorjenju zgodbe, ki tako 

osebo vključuje. 

TELIČEK 

Židovska ljudska 


Besedilo je primer pravljice, v kateri nastopajo značilni človeški liki (revna 

vdova z otroki) in žival, ki se nenadoma spremeni v kup zlata. Tak zgodbeni povzetek 

nakazuje značilno pravljično temo: siromak, izročen na milost in nemilost usodi, 

nenadoma obogati. Pogovor v razredu lahko poteka tudi ob vprašanju, zakaj je 

teliček pojedel kruh prav najmlajši deklici in kako to, da na koncu prav ona povzroči 

spremembo živali v zaklad. Primerna uvodna motivacija je pripovedovanje o 

pravljicah, v katerih nastopajo ljudje in živali, saj se obravnava besedila že v prvi 

fazi navezuje tako na pravljico kot tudi na didaktični instrumentarij. 

JAGUAR IN KIRKINČO 

Argentinska ljudska 





Živalsko pravljico bi bilo po tematiki mogoče primerjati z indijansko 

pravljico O miški, ki je pela: razdraženi jaguar, »mogočnež«, izgubi boj s kirkinčem, 

»ubogim vragom«, potem ko ga brez povoda pretepe. Pravljica pokaže, kako moč 

in številčnost ne premagata prebrisanosti, pa tudi, da nasilnež dobi pravično 

kazen za svoje ravnanje. Na vse te prvine opozarja bralca didaktični instrumentarij, 

ki s preglednico utrjuje zaznavanje in razumevanje pravljičnih motivov; uvodna 

motivacija bi bila lahko besedna (asociacije – kakšen je jaguar) ali medbesedilna. 


DEKLE IN ŽENIN 

Črnska ljudska 


Medkulturnost prinaša v šolsko interpretacijo tega besedila uvodni 

nagovor, ki opozarja na bogastvo in posebnosti afriškega ljudskega izročila. 

Izbrano besedilo je med pravljičnimi besedili razdelka posebnost, saj s sklepnim 

naukom povsem nazorno pojasnjuje temo nenavadne zgodbe o dekletu in 

škratih. Nekatere prvine besedila lahko zasledimo tudi v pravljicah, npr. lovčevo 

zvijačo, s katero ukani škrate, tako da pogovor o zgodbi lahko vključuje tudi 

primerjave med pravljicami. Didaktični instrumentarij se navezuje na književne 

osebe in dogajanje ter spodbuja poustvarjanje in primerjanje besedil; uvodna 

motivacija je lahko izkušenjska, npr. pogovor o tem, kako si izbiramo prijatelja, kaj 

je »izbirčnost« ipd. 

ŽABJI CESAR 

Južnokitajska ljudska 


Zgodba pravljice Žabji cesar je ponazorilo sklepne povedi – besedilo je 

torej zgrajeno po podobnem vzorcu kot razlagalna pripovedka. Uvodni nagovor 

spodbuja bralca k primerjanju besedil na podlagi osrednjih motivov (npr. želja 

staršev – na tej podlagi bi bilo tako mogoče pravljico povezati tudi z balado 

Zarika in Sončica). Besedilo odseva značilno pravljično temo – nenavaden lik na 

podlagi usodnih naključij postane »zmagovalec«: žabec postane cesar, krivičnost 

pa je kaznovana (cesar se spremeni v žabo). V didaktičnem instrumentariju so 

vprašanja za razvijanje razumevanja zgodbe in sporočila besedila, med nalogami 

za poglabljanje doživetja pa so spodbude za kompleksnejše medbesedilne 

primerjave in za dramatizacijo; uvodna motivacija je, glede na zanimivo likovno 

opremo kitajskih pravljic, opazovanje ilustracije v berilu in tvorjenje krajše 

zgodbe. 

DEKLICA Z MORJA 

Grška ljudska 


Kratek odlomek iz grške bajke vsebuje značilne mitološke prvine, tj. 

prerokbe, junake in bogove. Zanimiv v njem je pojav boga Zevsa v obliki zlatega 

prahu, kakor tudi motiv otroka (in deklice) v skrinji, ki omogoča primerjavo z 

drugimi besedili, npr. s pravljico Pergrin in morska deklica, biblijskimi motivi ipd. 

Didaktični instrumentarij razvija zmožnost zaznavanja dogajanja v odlomku ter 

izčrpno pojasnjuje pojem mitologija – s tem v zvezi predlaga tudi poustvarjalne 

dejavnosti. Uvodna motivacija lahko izhaja iz naslova besedila, saj si tako učenci 

prikličejo v spomin značilne neresničnostne osebe oziroma dogodke – ali pa si jih 

kar izmislijo. 


CILJI 

Učenci 

• poslušajo pravljice drugih narodov in primerjajo njihove značilnosti z 

značilnostmi slovenskih ljudskih pravljic, 

• samostojno tiho berejo pravljice, 

• spoznavajo živalske pravljice, 

• določajo pravljične lastnosti, ki so pripisane pravljičnim živalim, 

• ločijo sodobno in ljudsko živalsko pravljico, 

• določajo, kakšno vlogo imajo pravljične osebe – živali, 

• iščejo smešne in poučne elemente v pravljici, 


• domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo iz posrednih 

besednih signalov, npr. iz govora književne osebe in načina govora 

književne osebe, 

• ločujejo glavne in stranske književne osebe, 

• oblikujejo si stališče do ravnanja književnih oseb, 

• zaznavajo značajske lastnosti književnih oseb, 

• upovedijo svojo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, tako da 

avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkušnje ob branju 

pravljic, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora, 

• poimenujejo književne zvrsti in govorijo o svojih literarnoestetskih 

izkušnjah s pravljico, 

• prepoznavajo tuje ljudske pravljice in njihove motive, 

• antične pripovedke povezujejo z zgodovino, 

• primerjajo domače in tuje ljudske pravljice ter iščejo podobnosti in 

razlike, 

• sestavijo seznam predmetov, ki imajo čudežno moč, 

• pišejo obnovo pravljic, 

• sami sestavljajo podobne pravljice in posnemajo slog pripovedovanja, 

• v pravljico vpletajo zanjo značilne prvine (npr. leteča preproga, duh v 

steklenici), 

• pišejo narobe pravljico in kombinacijo več pravljic, 

• spoznajo pojem mit (bajka), 

• pripovedujejo ljudsko prozo in pri tem razvijajo lastnosti zanimivega 

doživetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. 

Dodatna dejavnost: ogledajo si film, ki je bil posnet po pravljici (Aladin in 

čudežna svetilka). 


Učitelj seznani učence s projektom Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev 

sveta. 

Učenci obiščejo knjižnico, kjer na policah iščejo zbirke ljudskih pravljic iz različnih 

dežel. 

Razdeljeni v skupine obdelajo vsak svojo državo, pokrajino … 

Pripravijo referat in v njem prikažejo značilnosti ljudskih pravljic, motive, ki so 

značilni za prebrano besedilo, ter najpogostejše junake. 

Primerjajo slovensko in tujo ljudsko pripoved. 


Zakladnica slovenskih ljudskih pripovedi 

Kdo so bajna bitja narave v slovenskem ljudskem izročilu 

Te zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustnega izročila iz roda v 

rod, ki nam veliko povedo, kako so ljudje v preteklosti živeli, kaj delali in kako so 

si svet predstavljali. Namen teh zgodb je bil, da bi otroci, in ne le oni, tudi odrasli 

ljudje, razumeli in se naučili, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v 

naravi in med ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih 

pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo zgodb, ki so 

jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj 

ljudje prestopajo geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov 

se menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne. 

Stari motivi o bajnih bitjih na našem ozemlju so: vile, bele žene, krivopete, žalik 

žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in pojavi iz narave. 

Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo odvisnost od skrivnostnih 

naravnih sil, nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas 

obdaja. 

Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni branje ljudskih 

pravljic potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši predniki. 

Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih pač imenujejo 

ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi lasmi, oblečena v belo in bivajo 

blizu izvirov, na vrhu gore, v drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so 

zabrisane, lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena. 

Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo. 

Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z možmi, a od njih 

pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno 

odide. 

Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki so močni, orjaške 

postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi sovražni. Če jih ljudje obdarijo s 

kruhom in mlekom, se bogato oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo. 

Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in so neznansko močni. 

Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih oblik. 

Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš in še kdo je velik, 

kosmat z ribjim repom in živi v jezerih, rekah, tudi morju, je ljudem nevaren, 

lahko jih potegne v vodo ali povzroči nevihto in burjo. 

Ko se bralci seznanijo s temi pripovedmi, prisluhnejo vilinskim bitjem, ki po 

verovanju bivajo v gozdovih in rekah, travnikih in poljih in se skrivajo pred 

ljudmi, a se pogosto pojavljajo in burijo domišljijo. 

Druga vrsta pripovedi govori o poreklu stvarstva, ljudje v davnini so si z 

zgodbami razlagali, kako je nastal svet, človek, potresi, plodna zemlja, kraške 

pokrajine, Luna, ozvezdja, strela, ženska, jezik, ogenj, rastline ter živali. 

Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki je živel v tesnem 

stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek ni potreboval globokih in 

natančnih razlag o okolju, temveč se je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi 

pripovedmi, ki so se širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih 

neštetokrat ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spoznavati 

človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali vsakokrat nekoliko 

drugače in poslušalcem se je zdelo, da prinašajo resnico, v katero so verjeli. 

V pravljičnih pripovedkah imajo pogosto glavno besedo pritlikava bajna bitja, od 

vedomca do palčkov. 


Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih, domačem 

ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku in se spuščajo po dimnikih. 

So majhne postave, imajo starikav obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto 

kapico, oblečeni so v rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko, 

včasih pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri so prijazni, 

čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različnih opravilih in kažejo pot v 

rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni, a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo. 

Poleg pravljic o palčkih se v slovenski ljudski pravljici pojavljajo tudi pripovedi o 

čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku duhu divjin, ki v gozdovih in 

na planinah straši ljudi, voureku, ki se ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so 

skupina majhnih otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. 

In povedke in pravljice o bajnih bitjih – kresnikih, škropnikih in vedomcih 

V naši zakladnici najdemo različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči prežale 

na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše umrlih, ki so si nadele 

različne oblike: kot meglice ali kot skrivnostna luč, ki ponoči švigne preko neba. 

Ljudje so se neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi in 

zakletve pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi kamnitimi ploščami) 

naj bi preprečili te nezaželene obiske. 

(Vir: Zakladnica slovenske pripovedi, Didakta, Radovljica; več knjig: Visoko v gorah, 

globoko v vodah, Odkod je ta naš svet V somraku kraljestva palčkov in škratov, 

Sledovi potujočih duš, Moč ti je dana.) 


Učitelj napove branje izbranega besedila iz berila. Naveže se na predstavitve, ki 

so jih pripravili učenci. 




Učitelj prebere pravljico. 


Učenci podoživijo pravljico in uredijo vtise o njej. 


Učenci pripovedujejo o vtisih. Poiščejo poved, ki se jim zdi najpomembnejša. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo pravljico ter podčrtajo manj znane in neznane besede. 

Vstopijo v neposredni dialog z besedilom: opredelijo se do literarnega besedila 

in ga vrednotijo. Opazijo elemente, ki so jih ob prvem stiku prezrli. 


Učenci oblikujejo skupine (skupin mora biti parno število). V vsaki skupini 

poiščejo besede, ki jih niso razumeli. Ko z delom končajo, zamenjajo liste. 

Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih poznajo. Če ostane še 

kakšna neznana beseda, jo razloži učitelj. Ko razložijo pomen vseh besed, si jih 

izberejo pet in sestavijo nove povedi. 


Učitelj postavlja vprašanja o vsebini na podlagi didaktičnega instrumentarija v 

berilu. 


Predstavijo književne osebe, ki nastopajo v besedilih. Naštejejo čim več oznak. 

Kakšne so 

Poiščejo utemeljitve, da je določena pravljica res ljudska: kraj dogajanja, čas 

dogajanja, pravljična števila, čudežni predmeti, živali, ki govorijo, dobro premaga 

zlo, srečen konec, prerokba … 

Sestavijo seznam predmetov, ki imajo čudežno moč. 

Besedila vrednotijo. 

Naštejejo značilnosti ljudske pravljice in spoznajo pojem mit (bajka). 

glasno branje 

Učenci glasno preberejo literarno besedilo. Z glasom sooblikujejo literarno 

stvarnost. 


Kateri ljudski pravljici je obravnavana pravljica podobna V čem Kaj bi v pravljici 

spremenili in zakaj 

Ali je zgodba realna ali fantazijska 

Ali tudi v vsakdanjem življenju vedno »zmaga« najmanjši, šibkejši in dober 

nove naloge 

1. Pripovedujejo ljudske pravljice in pri tem razvijajo lastnosti zanimivega 

doživetega pripovedovanja, usmerjenega na naslovnika. 

2. Napišejo obnovo pravljic. 

3. Sami sestavljajo pravljice s podobnimi motivi in posnemajo slog. 

V pravljico vpletajo značilne elemente (npr. leteča preproga, duh v 

steklenici). 

4. Pišejo narobe pravljico, kombinacijo več pravljic. Pišejo pravljico, v kateri 

nastopajo čudežna bitja. 

5. Pripravijo pravljični večer. 

6. Ogledajo si film ali risanko s pravljično vsebino. 


Sledi do 

ljudska 

davnih ALADIN IN NJEGOVA 

42Arabska 

dni ČUDEŽNA SVETILKA 


Pravljica o Aladinu, ki je pravi nebodigatreba, vsebuje značilno 

pravljično potezo, ki se v tem besedilu kaže povsem jasno: delo v pravljicah 

praviloma ni vrednoteno pozitivno, pravljični junak živi od darov drugih, 

predvsem pa ga »reši« nenadni preobrat (iz nesreče v srečo, iz siromaštva 

v bogastvo), ki ga junaku, pa četudi je len in malopriden, nakloni usoda. 

Tako usodo doživi tudi Aladin, potepuh in brezdelnež, ki se mu z obiskom 

strica nenadoma pokažejo nove možnosti srečnejšega življenja. Didaktični 

instrumentarij osvetljuje lastnosti naslovne književne osebe ter razvijanje 

zgodbe, predlaga pa tudi primerjavo pravljic ter književnega besedila in 

risanke. Bi bilo lahko skupno gledanje odlomka iz risanke tudi primerna 

uvodna motivacija 

CILJI 

Učenci 

• samostojno tiho in glasno berejo besedilo, 

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb in stališča do 

njihovega ravnanja, 

• doživljajo tujo ljudsko pravljico z značilnimi motivi, 

• pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive različnih oseb, 

• pišejo okvirne pravljice. 


Predstavna motivacija 

Dobra vila ti je omogočila, da si zaželiš en čudežni predmet. Kaj bi si izbral(a) Za 

kaj bi ga uporabljal(a) Zakaj ravno to 

Učenci pripovedujejo ali na kratko zapišejo. 

Medbesedilna motivacija 

O čem bomo govorili danes Kaj bomo brali To mi boste povedali vi. 

Učenci odkrivajo besede na tabli. Zadnje vrstice (to je avtorja) ne smejo odkrivati 

vnaprej, ampak rešitev (avtorja) povedo, ko ga prepoznajo po delu. 

(Učitelj pripravi kartone, ki jih z magneti pritrdi na tablo, ali pa si pomaga s 

prosojnico in odkriva rešitve na njej.) 



OŠ Solkan 

Zlati dež 

Tri peresa 

Bratec in sestrica 

Pikapokec 

Presrečni Anže 

brata Grimm 

Bezgova mamka 

Metulj 

Kakor napravi stari, je zmeraj prav 

Leteči kovček 

Božično drevo 

H. C. Andersen 


Kaj je skupno vsem delom, kaj bomo, torej, brali 

PRAVLJICA 

Sledi kratek pogovor o tem, katera dela že poznajo; učitelj učence spodbudi, 

da gredo v knjižnico in si izposodijo pravljico, ki se jim zdi zanimiva ali pa je ne 

poznajo, jo preberejo in v eni od naslednjih ur predstavijo sošolcem. 

Kot ste že ugotovili, bomo tudi danes brali pravljico. Še vedno pa ne vemo, 

katero – kajti veliko jih že poznate. 

Najprej bomo izpolnili učni list (učni list 2: Pravljice in čudežni predmeti). Zadnji 

stolpec, to je poreklo avtorja, je še prazen. Zaenkrat bomo rešili samo prvo 

nalogo na učnem listu, k drugi se vrnemo kasneje. 

Učitelj vodi in usmerja učence po učnem listu. Zadnji dve vrstici sta prazni, ker 

sta namenjeni učencem, če se morebiti spomnijo še kakega drugega čudežnega 

predmeta. 


Danes bomo brali odlomek iz znane orientalske pravljice, v kateri kot čudežni 

predmet nastopa svetilka. Se kdo spomni, katero pravljico imam v mislih 

Učitelj na kratko povzame zgodbo pravljice Aladin in njegova čudežna svetilka. 




Učitelj interpretativno prebere odlomek ali obnovi besedilo v berilu čim zvesteje 

izvirniku, berila učencev so pri tem zaprta. Učitelj odlomek še prebere. 




Učenci izražajo svoja doživetja, občutke, vtise. 

tiho branje 

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo manj znane oziroma neznane 

besede in besedne zveze. 


Naštejejo besede ali besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej 

razložijo učenci, učitelj po potrebi pomaga. Učence spodbudimo, da poiščejo 

razlago v SSKJ (imamo ga na mizi oziroma na računalniku). 


Kaj pomeni, da je bil Aladin lenart in nebodigatreba To sta namreč prvi dve 

besedi, ki nam jih pravljični pripovedovalec zaupa o Aladinu. 

Kaj pomeni, da ga je oče pri desetih letih dal v uk 

Je Aladin svojo lenobo podedoval po očetu Utemelji svoj odgovor. 

Opiši očetova prizadevanja, da bi Aladin postal odgovorna odrasla oseba. 

Zakaj je Aladinov oče umrl 

Kaj je naredila mati po očetovi smrti Zakaj 

Kakšno je bilo življenje z materjo Zakaj 

Nekega dne pa se Aladinovo življenje začne zapletati. Opiši tujca in pripoveduj o 


njegovem nastopu. Kaj pomeni, da je bil derviš Kaj vse je znal Od kod je prišel 

Ali se ti zdi, da je bilo s tem tujcem nekaj narobe, da je »sumljiv« in morda 

Aladinu nevaren Iz česa lahko tako sklepaš 

glasno branje 

Prostovoljci glasno preberejo odlomek. 


Rešijo učni list 1 – razen zadnjega stolpca. 

Pripovedujejo o pravljicah (2. naloga na učnem listu 2). Rešijo učni list 1 do konca 

– izpolnijo zadnji stolpec. 

nove naloge 

1. Ogled videokasete z Disneyjevo risanko. 

2. Branje zbirke Tisoč in ena noč – učenci si knjigo izposodijo, jo preberejo in 

naslednji dan povedo sošolcem eno zgodbo. 

3. Pisna naloga za dečke (učenci morajo poznati okvirno zgodbo): 

Pravljica, pravljica, pravljica … 

Predstavljaj si, da si sultan Šeheran. V treh ali štirih povedih zapiši, kako je prišla 

Šeherezada na dvor. (To naj bo uvod tvojega spisa.) 

V jedru zapiši pravljico, ki ti jo deklica pripoveduje. Seveda moraš upoštevati 

značilnosti pravljice in ji dati naslov. 

Zaključek pa naj bo tvoja odločitev, da Šeherezade ne ubiješ. Radovednost te 

žene k poslušanju nove pravljice. 

Bodi pozoren na lepo pisavo, ne pozabi pa tudi na pravopis. 

4. Pisna naloga za deklice: 

Pravljica, pravljica, pravljica … 

Predstavljaj si, da si Šeherezada. V treh ali štirih povedih zapiši, kako si prišla na 

sultanov dvor. (To naj bo uvod tvojega spisa.) 

V jedru pripoveduj pravljico, seveda moraš upoštevati značilnosti pravljice in ji 

dati naslov. 

Zaključek pa naj bo spretna nastavitev pravljice za naslednjo noč. 

Bodi pozorna na lepo pisavo, ne pozabi pa tudi na pravopis. 

(Avtorica navodil za obe pisni nalogi je Dea Susič, OŠ Solkan.) 

5. Pisna naloga: 

o napiši nadaljevanje zgodbe, in sicer tako, kot da si ti zlobni 

čarovnik, ki je prišel po Aladina; 

o napiši nadaljevanje zgodbe, in sicer tako, kot da si ti Aladinova 

mati, ki pripoveduje, kaj se je zgodilo v nadaljevanju. 

6. Primerjava s pravljico Svetlane Makarovič Aladinova čudežna svetilka. Učenci 

poiščejo, v čem sta si besedili podobni in v čem se razlikujeta. 


UČNI LIST 1 – Aladin in njegova čudežna svetilka 

1. Obkroži DA, če je trditev pravilna, in NE, če ni. Svoj odgovor (ustno) 

pojasni. 

Zgodba se dogaja v nekem kitajskem mestu. DA NE 

Krojač Mustafa je bil zelo bogat. DA NE 

Krojačev sin Aladin je bil zelo priden in delaven. DA NE 

Aladin se niti po očetovi smrti ni spremenil, še naprej je lenaril in se potepal po 

cele dneve. DA NE 

Aladin je bil star že 15 let, ko je prišel mimo tujec. DA NE 

Tuji čarovnik je bil tudi astronom. DA NE 

2. Kako si predstavljaš tujega derviša in kako Aladina Nariši ju. 

3. Kako si sledijo dogodki v zgodbi – označi zaporedje s številkami 

od 1 do 6. 

___ Po očetovi smrti, ko se je Aladin še naprej potepal, delal pa nič, je mati 

prodala imetje in začela preživljati sebe in sina. 

___ Tujec da Aladinu nekaj denarja in napove svoj obisk naslednjega dne. 

___ Aladinovega pajdaša izpraša o njem. 

___ Siromašni krojač je imel lenega sina. 

___ Tujec nagovori Aladina in mu razodene, da je njegov stric. 

___ Tujec v gruči otrok opazi Aladina. 

4. Izpiši tisto poved iz besedila, ki nakazuje, da je tujec imel z Aladinom 

posebne namene. 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 


UČNI LIST 2 – Pravljice in čudežni predmeti 

1. Dopolni preglednico. 

1 

NASLOV 

PRAVLJICE 

AVTOR 

ČUDEŽNI 

PREDMET 

POREKLO 

AVTORJA/ 

DEŽELA, IZ 

KATERE PRIHAJA 

PRAVLJICA 

grahovo zrno 

Sneguljčica 

vžigalnik 

Mizica, pogrni se! 

čarobni prstan 

zlati ključek 

2. Ali se spomniš, kako je čudežni predmet vplival na dogajanje v pravljici 

Pripoveduj … 


Sledi do 

davnih 

Saleški Finžgar 

46Fran 

dni POD SVOBODNIM SONCEM 


Uvodna napoved pred izbranim odlomkom uvede bralca v snov, ki 

jo upoveduje Finžgarjev zgodovinski roman, hkrati pa (tudi ob fotografijah) 

skuša bralcu predstaviti možnost sodobne aktualizacije klasičnega dela. 

Prvi prizor odlomka (song) deluje kot izročilna pesem, kot prerokba – v 

tem smislu ponuja obilo možnosti za razredno »uprizoritev«. Drugi prizor 

je razkritje namere glavnega junaka in ustrezno napoveduje nadaljevanje 

zgodbe (tako spodbuja bralca za samostojno branje dela v celoti). Razlog 

za vključitev odlomka iz sicer obsežnega in zapletenega besedila v berilo je 

tudi to, da v njem bralec sreča značilne like iz slovanske mitologije. Didaktični 

instrumentarij vključuje poleg pojasnil o zgradbi dramskega besedila in 

vprašanj za razumevanje vsebine tudi zahtevno obliko govornega nastopa, 

tj. pogajanje med književnima osebama (na podlagi vsebine celotnega dela). 

Uvodna motivacija bi lahko bila pogovor o gledališču, zanimivih predstavah 

– ali pa bi bila vezana na nekatera zgodovinska dejstva, ne nujno povezana 

z obdobjem, iz katerega je zajeta snov dela (boj za svobodo, slovenska 

državnost ipd.). 

CILJI 

Učenci 




spremembo razpoloženja dramske osebe, 

• podobo književne osebe upovedujejo tudi ob pomoči posrednih 

besedilnih signalov, 

• upoštevajo posebnosti dramatike in pripravijo predlogo za uprizoritev v 

razrednem gledališču, 

• samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume, 

• igrajo vloge iz besedila, 

• poiščejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo, 

• dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi, 

• opisujejo zgradbo dramskega besedila oziroma gledališkega dogodka. 


Kdo je tebe, Praslovan, 

plavati učil, 

da si preplaval tisto rusko reko 

in se v mojih genih naselil. 

Učitelj pove ali zapoje refren iz Predinove pesmi, nato se pogovarja z učenci, 

predvsem o tem, ali se je naselil tudi v naših genih. Kaj to pomeni 


Od kod so prišli Slovani Kaj veste o njih Kakšne vere so bili 

Poznate kakšne slovanske bogove 

Slovani so se morali boriti za svobodo izpod Bizanca. Zgodovinski dogodki so bili 


Justina Husu 

OŠ Šmihel 


slovenskemu pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju osnova za zgodovinski roman 

Pod svobodnim soncem, ki ga imenujemo tudi povest davnih dedov. Če je kdo od 

učencev že prebral knjigo, naj pripoveduje o njej. 

Učenci odprejo berilo. Ugotovijo, da imajo pred seboj dramsko besedilo. Ob 

Finžgarju je avtor še Dejan Sarić. Kaj lahko sklepamo Res je, Finžgarjev roman 

je bil Dejanu Sariću osnova za dramsko besedilo. Prebrali bomo odlomek iz 

dramskega besedila. Preberejo uvodni nagovor na strani 146. 




Učenci berejo besedilo po vlogah. 





Ali želite, da gre Iztok v Bizanc Zakaj tako čutite Se vam zdi Iztok pogumen 

mladenič Zakaj želi v Bizanc 

TIHO BRANJE 







Kdo je Radovan O čem prepeva njegova pesem 

Kdo je Iztok Kje ga je našel Radovan Koga je premagal 

Kam si želi Iztok in čemu 

GLASNO BRANJE 

Besedilo preberemo še enkrat, in sicer razdelimo vlogi Iztoka in Radovana. 

Učenci poskušajo pri branju upoštevati junakov značaj, vlogo. 


Učenci opazujejo zgradbo besedila in jo opišejo. Prepoznajo pesem ali song, ki 

tvori en del odlomka, in dialog, ki sestavlja drugi del. 

VREDNOTENJE 

O čem poje Radovanova pesem ali song 

Kdo je Morana Opiši dogajanje, kot ga prepoznaš iz pesmi. 

Radovan v vsaki kitici zastavi vprašanje in nanj tudi odgovori. Na katero 

vprašanje pa nima odgovora 

Kaj ste v pesmi izvedeli o Iztoku 

Kdo je Hilbudij Kako ga je označil 

O čem se pogovarjata Iztok in Radovan Kako Iztok utemeljuje svojo željo, da 

bi se šel v Bizanc naučit bojevanja Česa se zaveda Na osnovi česa je pred tem 


premagal Hilbudija Kdo se je spomnil ukane Kdo je Svarun, kako ga govorec 

označi 

Pod katerim pogojem je Radovan pripravljen vzeti Iztoka v Bizanc 

NOVE NALOGE 

1. Predstavi glavni dramski osebi na osnovi besedila in lastnih predstav. 

IZTOK 

RADOVAN 

zunanjost (kot si jo 

predstavljaš) 

značaj 

obnašanje 

2. Po poti v Bizanc je Iztok Radovanu natančneje opisal boj s Hilbudijem. Napiši 

njegovo pripoved. Pri tem skušaj posnemati način govora, kot si ga spoznal(a) 

v odlomku. 

3. Preberite knjigo Pod svobodnim soncem. 

4. V zgodovinskih virih se poučite o verovanju Slovanov in predstavite slovanske 

bogove. Zamislite si, da vanje verujemo še danes. Napišite, kako bi danes v 

zvezi s težavami v šoli poklicali katerega izmed bogov ali boginj na pomoč. 

Npr. O, Perun, naj danes odpade kakšna ura. 

5. S sošolcem pripravita govorni nastop Pogajanje med Iztokom in Hilbudijem. 

(Navodila v berilu). 

6. Pripravite razredno gledališko predstavo, in sicer 

- uglasbite Radovanovo pesem, 

- naredite kostume (pomagajte si z zgodovinskimi podatki, slikami), 

- naučite se vlogi na pamet, 

- pripravite primerno zvočno ozadje, 

- naredite kuliso, 

- izdelajte vabilo na predstavo in gledališki list, 

- pripravite nagovor za gledalce. 

7. Če imate možnost, snemajte gledališko predstavo in si nato skupaj oglejte 

posnetek ter predstavo ocenite. 

8. Naredite plakat o življenju in delu Frana Saleškega Finžgarja. 


Sledi do 

davnih 

Milčinski 

50Fran 

dni DESETNICA 


Znana klasična pravljica Frana Milčinskega je v berilu predstavljena 

z osrednjim dogodkom, tj. usodno posledico zapovedi v starih pismih, po 

kateri mora deseta hčer na pot. Pomembnost usode, ki usmerja življenje in 

delovanje vseh pravljičnih oseb, potrjujejo tako materine besede kot pojavitev 

ptičke s prstanom, še zlasti pa dejstvo, da kljub materini »zvijači« prstan 

dobi Alenčica. Prav usodna določenost osrednje osebe je tudi prvina, na 

katero se osredotoča didaktični instrumentarij, ki spodbuja samostojno branje 

in pogovor. Uvodna motivacija prav zaradi omenjenih prvin lahko izhaja iz 

obnavljanja znanih pravljičnih besedil oziroma njihovega nadaljevanja (npr. 

pripoved o Aladinovi usodi). 

CILJI 

Učenci 

• si ogledajo zbirko pravljic Frana Milčinskega, 

• v sproščenem pogovoru se seznanijo s pojmom ljudska pravljica, ki 

ima formalni začetek in konec pripovedi (nekoč ... bil je nekoč ... srečen 

konec), vedo, da v pravljici vladajo zapovedi, usode in prerokbe, v njih 

nastopajo pravljična bitja, velik pomen imajo pravljična števila, 

• poslušajo odlomek pravljice, 

• pravljico glasno in tiho berejo, 

• identificirajo se z glavno književno osebo, 

• razumejo vzroke za ravnanje književnih junakov, 

• ločijo stvarni svet od nestvarnega, 

• opredelijo dogajalni čas in ga primerjajo z drugimi pravljicami, 

• vživljajo se v različne vloge, 

• ustno obnavljajo zgodbo, 

• razmišljajo o tem, kakšni so junaki in kakšni želijo biti, 

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore, 

• dramatizirajo odlomek. 


Učitelj učence motivira z vprašanjem: Kaj je usojeno otrokom, ki so stari šest let 

(Odgovor: vstop v šolo.) 

V SSKJ poiščemo natančen pomen besede usoda. 


Učitelj napove, da bodo v pravljici Desetnica izvedeli, kaj je bilo usojeno deklici. 


Tina Sušnik 

OŠ Gorje 


Učenci se osredotočijo na branje. 


Izbrani učenci interpretativno berejo odlomek. 



Počakamo nekaj sekund, da uredijo svoje misli in vtise. 


Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel. Pripovedujejo o vtisih 

(Vas je besedilo razžalostilo Zakaj) 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho berejo pravljico in izpišejo manj znane ali neznane besede. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED 

Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razložijo učenci in učitelj 

(popotnica, culica, desetnica, desetina). 


Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini. V celih povedih odgovarjajo poklicani 

učenci. 

Kaj sta si želela gospod in gospa Se jima je želja uresničila 

Katera po vrsti je bila rojena Alenčica Kako so jo še drugače poimenovali 

Kaj je bilo po starih pismih usojeno deseti hčeri 

Kako je o taki usodi razmišljala Alenčica Kaj je storila 

Kako je o usodi razmišljala Alenčičina mama 

GLASNO BRANJE 

Učenci (po odstavkih) glasno preberejo odlomek iz pravljice. Poskušajo brati 

doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne 

premore. 


Predstavimo književne osebe. Pogovorimo se o kraju in času dogajanja. 

Za katere zgodbe je značilno, da jim ne moremo določiti dogajalnega prostora in 

časa 

Učenci ponovijo značilnosti pravljice. 

VREDNOTENJE 

Ali usoda določa naše življenje ali ga usmerjamo z lastnimi odločitvami 

Ali verjamete v usodo Zakaj (ne) 

Je Alenčičina usoda kruta Bi pri štirinajstih letih zmogli zapustiti svoj dom in 

starše 

Je Alenčica ravnala prav 

NOVE NALOGE 

1. Dramatizacija odlomka. 

2. Učenci se vživijo v vlogo desetnice in napišejo pismo staršem (kraj 

bivanja, zanimivi dogodki, razočaranje, uspehi … – življenje desetnice v 

svetu). Učenci pišejo življenje desetnice po svoji zamisli. 

3. Učenci si v knjižnici izposodijo Pravljice Frana Milčinskega in Desetnico 

preberejo do konca ali pa jim zgodbo do konca prebere učitelj. Učenci, ki 

radi berejo, preberejo tudi druge pravljice iz zbirke in v razredu poročajo 

o njih. 

4. Učenci v knjigi ljudskih pesmi preberejo Desetnico v vezani besedi. 


Sledi do 

davnih 

Milčinski 

50Fran 

dni DESETNICA 

CILJI 

Učenci 

• si ogledajo dela znanih zbirateljev in avtorjev pravljic, 

• v pogovoru obnovijo znanje o ljudski pravljici, 

• poslušajo odlomek pravljice, 

• pravljico glasno in tiho berejo, 

• obnovijo jo s svojimi besedami, 

• identificirajo se s knjižno osebo, 

• razumejo vzroke za ravnanje književnih junakov, 

• izvedejo anketo o poznavanju ljudskih pravljic in rezultate tudi grafično 

prikažejo, 

• opredelijo dogajalni čas in ga primerjajo z drugimi pravljicami, 

• vživljajo se v različne vloge, 

• ustno obnavljajo zgodbo, 

• razmišljajo o tem, kakšni so junaki in kakšni želijo biti, 

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore, 

• dramatizirajo odlomek. 

Dodatne dejavnosti: obisk knjižnice in ogled knjig Frana Milčinskega ter branje 

Desetnice v celoti. 


Kdo je Fran Milčinski 

FRAN MILČINSKI (1867–1932) je mojster humorja in satire. 

»Vedro in sproščeno se je znal nasmejati tistemu, kar je bilo v resnici smešno. Bil 

pa je obenem globoko resen človek, ki je trezno in kritično gledal na politično, 

družbeno in kulturno življenje svojega časa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal 

njegove napake.« (Breda Slodnjak) 

Njegova najbolj znana dela: Muhoborci, Ptički brez gnezda, Pravljice. 

Pogovor o usodi. 

Kdo napoveduje usodo 

Kakšna usoda nas čaka 

Ali lahko na svojo usodo vplivamo Kako 

Učitelj napove pravljico o deklici, desetnici, ki je imela svojo usodo že zapisano 

ob rojstvu. 




Desetnica se s svojo motiviko dotika socialnih razmer – obstajal je običaj, da 

je morala deseta hči po svetu. Ta motiv je postavljen v srednjeveško okolje, 

desetnica je graščinska hči. Ko ji zlati prstan v pogači odloči usodo, se napoti po 

svetu. 

Usoda deklice je podrejena krutim, neizprosnim zakonom. 

V pravljici prevladujejo otožnost, čustvena razbolenost in žalost zaradi težkih 

socialnih razmer, krute usode, bajeslovni in tuji motivi se prepletajo z orisom 

socialnih razmer iz patriarhalnega plemiškega ali zgodnjefevdalnega okolja, pa 

tudi iz visokega fevdalizma. Prevladujeta humanistično občutje in trpek fatalizem. 


Podobne pravljice oziroma epske pesmi so še Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in 

Sončica. 

Sirota Jerica: Poje o deklici, ki jo mačeha muči in zatira, zato se zateče na grob k 

materi. Ko ji glas iz groba svetuje, naj se vrne domov, od žalosti umre. Tudi tu je 

središče usoda brezmočnih, brezpravnih žensk. Izhoda ni. 

Lepa Vida: Izvirna balada je pela o materi, ki ji je zbolel otrok; zamorec z ladje ji 

ponudi zdravilo, da bi jo ugrabil; ko Vida spozna naklep, skoči z ladje v morje in 

utone. Motiv je povezan z arabskimi pirati, ki so ob koncu srednjega veka plenili 

po Sredozemlju. 

France Prešeren je naredil priredbo balade. Lepa Vida je omožena s starcem, trpi 

zaradi nesrečnega življenja, in ko ji »zamorec« ponudi boljše življenje, sprejme. 

Postane španska kraljica na nekem dvoru. Vendar se ji toži po domačem kraju. 

Tudi ta balada obravnava žensko usodo, fatalizem in humanost. 

Zarika in Sončica: Dogaja se v romanski deželi; sestri Zariko in Sončico ugrabita 

turški car in španski kralj; Zarika dobi za sužnjo Sončico, ne da bi jo spoznala; iz 

ljubosumnosti ji da strupa, ko pa sestra umira, spozna, kaj je storila, in tudi sama 

umre. 

(VIRA: 

Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. 1995. 

Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1993.) 


Pravljico Desetnica je zapisal Fran Milčinski, slovenski zbiratelj in zapisovalec pravljic. 

interpretativno branje IN izražanje doživetij 

Učitelj besedilo pripoveduje, saj s tem močno spodbuja domišljijsko aktivnost 

učencev. Pripovedovanje naj bo kar se da zvesto izvirniku. 

Sledi interpretativno branje in doživljanje besedila. Dobri bralci po enotah 

preberejo pravljico. 

Po branju učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel. 

Pogovarjajo se o usodi. 

Kako je o usodi razmišljala Alenčica in kako njena mama 

Kdo ima v pravljičnem besedilu prav 

Kako razmišlja oče Kakšna je njegova vloga 

tiho branje in Razlaga manj znanih besed 

Učenci preletijo besedilo in ob tem poiščejo nekatere manj znane besede, jih 

razložijo in se pogovorijo o starinskem jeziku. 

Učitelj projicira manj znane besede na tablo in vodi pogovor o tem, kaj 

pomenijo. Sposobnejše učence spodbudi, da sami razložijo pomene. 


Učenci izpišejo dogodke, ki se lahko zgodijo le v pravljicah. 

Odgovorijo na vprašanja ob berilu. 

Obnovijo pravljico. 

Predstavijo književne junake, jih opišejo in primerjajo svoja opažanja. 

Opišejo kraj in čas dogajanja. 

Pripovedujejo, kaj je doživela desetnica, ko je odšla od hiše, nadaljujejo zgodbo 

oziroma preberejo nadaljevanje. 


nove naloge 

1. Učenci preberejo pravljico v celoti. 

2. Pogovorijo se o razpletu, svoja mnenja utemeljujejo. 

3. Seznanijo se z delom Josipa Jurčiča Deseti brat. 

4. Obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli Frana Milčinskega. Izberejo 

pravljico in jo doma samostojno preberejo. 

5. Anketa: 

• V katerih ljudskih pravljicah nastopajo junaki, kot so npr. 

pastirček, kača, povodni mož, pastorka, mačeha, jež, vila 

• Katerega junaka iz ljudskih pravljic se najbolj spominjaš Zakaj 

1 


Sledi do 

davnih 

Wilde 

53Oscar 

dni 

SREČNI KRALJEVIČ 


Odlomek iz Wildove poetične pravljice prikazuje nenavadno podobo 

naslovnega lika, tako da je z njim mogoče razvijati predvsem zmožnost 

domišljijskega predstavljanja književne osebe; hkrati odlomek omogoča 

tudi razumevanje različnosti otroškega in odraslega pogleda na stvarnost 

ter napovedovanje nadaljevanja zgodbe. Prav to predlaga didaktični 

instrumentarij kot poustvarjalno dejavnost, ob tem pa zastavlja mlademu 

bralcu tudi vprašanja, ki razvijajo razumevanje perspektive književnih 

oseb. Za uvodno motivacijo bi lahko uporabili uvodni nagovor (pogovor o 

Andersenovih pravljicah) ali pa kar razmišljanje o pravljični snovi, ljubezni 

ipd. 

CILJI 

Učenci 

• interpretativno berejo literarno besedilo, 

• vživljajo se v književno osebo, 

• oblikujejo stališče do ravnanja književne osebe in ga znajo utemeljiti, 

• pišejo nadaljevanje zgodbe, 

• presojajo ravnanje književne osebe. 


Učenci razmišljajo ob vprašanju: Kaj storite za ljudi, ki jih imate radi Učitelj pove, 

da bodo brali besedilo, v katerem bodo izvedeli, kako se je odločil lastovček, ko 

je razmišljal o tem vprašanju. 

Učenci predstavijo svoje vzornike, naštevajo njihove lastnosti. Nato razmišljajo 

o tem, kako se pisatelji naučijo pisati. Učitelj jim pove, da se je avtor besedila, 

ki ga bodo brali to uro, zgledoval po slavnem pravljičarju, ki je napisal veliko 

znanih pravljic. Ogledajo si slikovno gradivo in prepoznajo pravljične junake iz 

Andersenovih pravljic. 


Tudi lastovček iz besedila Srečni kraljevič je razmišljal in se odločal, kaj storiti za 

tistega, ki ga imamo radi. 


Učenci se umirijo in usmerijo svojo pozornost v poslušanje. 

BRANJE BESEDILA 

Učitelj prebere besedilo. 


Učenci podoživljajo vsebino in si urejajo vtise. 




Ana Galjot 

OŠ Trzin 


TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo besedilo in izpišejo manj znane besede in besedne zveze. 

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED 

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen skušajo odkriti sami, pri tem 

jim pomaga učitelj. 

1 


Kako je opisan kip srečnega kraljeviča v berilu 

S čim so ga ljudje primerjali 

Zakaj so otroci vedeli, da je srečni kraljevič takšen kot angeli 

Kako je lastovček poleti izpovedoval trstiki svojo ljubezen 

Kaj so drugi lastovčki menili o njegovi izbranki 

Kaj se je zgodilo jeseni 

GLASNO BRANJE 


NOVE NALOGE 

1. Nariši srečnega kraljeviča po opisu v berilu. 

2. Napišite krajše dramsko besedilo, v katerem boste predstavili pogovor 

med lastovčkom in trstiko. Vključite tudi druge lastovčke, ki nasprotujejo 

njuni ljubezni. Nato določite igralce in prizor zaigrajte. 

3. V razredu se razdelite v dve skupini. Nekateri boste zagovarjali 

lastovčkovo odločitev, drugi ji boste nasprotovali. Določite tudi komisijo, 

ki bo razsodila, katera skupina je bila uspešnejša. 

4. Napišite nadaljevanje zgodbe, pri kateri imate dve možnosti: 

• lastovček ostane ob trstiki kljub hudi zimi, ki se nevarno bliža; 

• lastovček se odloči, da bo odšel na pot v južne kraje. 


Sledi do 

davnih 

Christian Andersen 

53Hans 

dni CESARJEVA NOVA OBLAČILA 


Satirično Andersenovo besedilo je kritika oblastnika, ki zaradi lastne 

nečimrnosti nasede sleparjema; bržkone je pravljica mladim bralcem znana, 

zato odlomek prikazuje predvsem podobo vladarja in sklepno razkritje 

prevare – vse to je zajeto tudi v didaktični instrumentarij. Igra videza in 

resnice, ki jo prikazuje odlomek, nudi tudi priložnost za pogovor o motivaciji 

književnih oseb ter za razmislek o otroku in otroštvu kot nasprotju odraslih; 

ker gre za inovativni pravljični vzorec, je lahko tvorjenje zgodbice, v kateri 

nastopa »narobe kralj« ali »nenavadna kraljična«, tudi primerna uvodna 

motivacija. 

CILJI 

Učenci 

• oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb (podoba cesarja 

in obeh sleparjev), tudi iz posrednih besedilnih signalov, 

• značajske lastnosti oseb prepoznavajo iz posrednih besedilnih signalov, 

• doživljajo klasično avtorsko pravljico, 

• dramatizirajo prozno besedilo, 

• zaigrajo prizor v pantomimi, 

• govorno nastopajo, 

• pišejo nadaljevanje pravljice, 

• spoznavajo kanon mladinske književnosti. 


Medbesedilna motivacija: učenci prepoznavajo Andersenove pravljice – učitelj 

jim obnovi delček pravljice, učenci pa prepoznavajo naslov (organiziramo lahko 

tudi kot tekmovanje). 

Prepoznajmo znano pravljico! 

Revnemu vojaku je čarovnica pokazala pot do zaklada, on pa naj bi ji v zameno 

prinesel vžigalnik … 

Kraljevič se je hotel poročiti le s pravo kraljično! 

Revna deklica je prodajala … 

Osamljeni raček je silno hrepenel po družbi lepih ptic … 

Tako majcena deklica … 

Mislil je, da bo razločeval pametne od neumnih … 

Medbesedilna motivacija: učence posedemo v trojice in jim naročimo, naj 

oblikujejo kratek zapis o vsebini katerekoli Andersenove pravljice, ki si jo izberejo 

sami. V odločitev skupine ne posegamo, tudi če se jih več odloči za isto pravljico. 

Opozorimo jih, da sosedje ne smejo slišati, za kaj so se odločili. Časovno jih 

omejimo na 3 minute; poročevalec poroča, ostali uganjujejo. 


Ko razvežejo zadnjo »uganko«, učitelj učencem pove, da bodo spoznali odlomka 

iz znane pravljice Cesarjeva nova oblačila. 



OŠ Solkan 





Učitelj interpretativno prebere prvi odlomek. 





tiho branje 




Naštejejo besede in besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej 

razložijo učenci, učitelj po potrebi pomaga. Učence spodbuja, da poiščejo 

razlago v SSKJ. 


Cesar je mislil, da bo lahko razločeval pametne od neumnih. Kaj nam to pove o 

njem − je bil on sam pameten ali neumen 

Je bil sposoben za opravljanje cesarske službe Kaj je počel kot cesar 

Kakšna je sploh cesarska ali kraljeva služba Kaj počnejo cesarji in kralji Kje 

preživljajo večino svojega časa Kaj pa počne cesar iz pravljice Cesarjeva nova 

oblačila Kje on preživi večino svojega časa 

Cesar je živel v velikem mestu in nekega dne sta prišla dva sleparja. Kako sta 

naplahtala cesarja Zakaj se je cesar odločil, da bo »tkalcema« zaupal tkanje 

blaga za novo oblačilo 

Kaj nam to pove o vladarju Je bil sam pameten 

Cesar je v tkalnico, kjer sta delala sleparja, poslal svojega najpametnejšega 

ministra. Je ta priznal, da blaga ne vidi Pripoveduj, kako je najbrž bilo. Učenci, ki 

pravljico poznajo, obnovijo tisti del zgodbe. 


Učitelj interpretativno prebere drugi odlomek. 





tiho branje 



Razlaga manj znanih in neznanih besed 

Naštejejo besede/besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej 

razložijo učenci, učitelj po potrebi pomaga. Učence spodbudimo, da poiščejo 

razlago v SSKJ. 




glasno branje 

Prostovoljci glasno preberejo oba odlomka. 

vrednotenje 

1. Rešujejo učni list 1. Učitelj usmerja delo. Učence spomni, katere ljudske 

pravljice smo že brali. Pri klasični avtorski pravljici dopišemo na učni list tiste, 

ki jih poznajo učenci. Pri sodobni pravljici učenci naštevajo tiste, ki se jih 

spomnijo. Učenci najprej naštejejo značilnosti pravljice, nato poiščejo tiste, ki 

veljajo tudi v Cesarjevih novih oblačilih. 

2. Rešujejo učni list 2. Učitelj vnaprej pripravi knjige: zbirko Veliki pravljičarji, 

izdaje različnih pravljic, npr. latinskoameriške, eskimske, japonske … Že 

prej pa se dogovori s prostovoljci, ki do dogovorjenega dne preberejo 

katerokoli pravljico in jo povedo sošolcem. Med reševanjem zadnje 

naloge učitelj spodbuja učence k branju pravljic, ki jih ne poznajo. 

V dogovoru s knjižničarjem lahko uro izvedemo v šolski knjižnici in učenci 

rešujejo naloge tako, da iščejo po policah. (Učence razporedimo po 

skupinah, vsaka skupina je zadolžena za posamezno nalogo.) 

3. Izdelaj tiralico mednarodne policije: Iščeta se sleparja … (učni list 4). 

4. Zaigrajmo pantomimo. Cesar, oba sleparja in štirje služabniki pomerjajo 

novo obleko … 

nove naloge 

1. Govorni nastopi po navodilu v berilu. 

2. Nadaljevanje pravljice – cesar se odloči kaznovati vse, ki so mu lagali (pisna 

naloga). 

3. Pogovor med dvema udeležencema procesije (pisna naloga; berilo, str. 158). 

4. Andersenova dela (učni list 3). 

5. Andersenove pravljice so prevedene v mnoge svetovne jezike. Poišči 

na medmrežju izdaje Andersenovih del in poskusi glede na naslovnico 

ugotoviti, za katero pravljico gre (www.andersen.sdu.dk/links – stran je 

v danščini; nato kliknemo na 9. povezavo (link), kjer v danščini piše H. C. 

Andersens eventyr pa 123 sprog. Odprla se bo stran z zemljevidom sveta in 

seznamom vseh držav, v katerih so prevedli kako Andersenovo delo.). 

6. Nariši cesarja v različnih preoblekah. Kako, misliš, se je oblekel za zajtrk, kako 

dopoldne za na sprehod in kaj je oblekel popoldne, ko je šel počivat Kaj pa 

zvečer, ko so priredili ples Izberi si prizor. 


UČNI LIST 1 

Značilnosti pravljice 

PRAVLJICA 

= _______________________________________________________ 

VRSTE PRAVLJIC 

I. ljudska pravljica ________________________ 

________________________ 

________________________ 

II. klasična avtorska (umetna) pravljica 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

III. sodobna pravljica 

kratka sodobna pravljica 

obsežna sodobna pravljica ali 

fantastična pripoved 

- do 10 strani, sodobna = današnji čas - 200 do 300 strani 

in prostor, pravljica = pravljične značilnosti 

___________________________ 

___________________________ 

__________________________ 

___________________________ 

AVTORJI (oziroma zbiralci) 

___________________________________________________________________ 

ZNAČILNOSTI PRAVLJICE 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 


UČNI LIST 2 – Pravljice z vsega sveta 

1. Katere pravljice sta napisala brata Grimm Poišči vsiljivce in jih prečrtaj. 

Nato jih izpiši in ugotovi, kdo je njihov avtor. 

Pikapokec, Škrateljčka, Presrečni Anže, Palček, Bremenski mestni godci, Stopinje 

po zraku, Gospa Zima, Sedem krokarjev, Motovilčica, Pajacek in punčka, Trije 

možički v gozdu, Moj dežnik je lahko balon, Lonček, kuhaj!, Snežica in Rožica, 

Hiša, ki bi rada imela sonce 

2. Katere od spodaj naštetih pravljic so Andersenove Poišči tiste, katerih 

avtor ni H. C. Andersen, in ugotovi, kdo jih je napisal. 

Bedak Jurček, Leteči kovček, Juri Muri v Afriki, Metulj, Zlati zaklad, Kakor napravi 

stari, je zmeraj prav, Piko Dinozaver, Božično drevo, Pogumni/zvesti kositrni 

vojak, Škrat Kuzma dobi nagrado, Cesarjeva nova oblačila, Pastirica in dimnikar, 

Mala morska deklica, Svinjski pastir, Cesarjev slavec, Kraljična na zrnu graha, 

Coprnica Zofka, Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo 

3. Ali morda veš, kdo vse so veliki pravljičarji Kaj so napisali Si si že 

izposodil(a) kakšno knjigo iz te zbirke 

4. Poišči nekaj naslovov tujih ljudskih pravljic in jih razporedi po celinah. 

Evropa: 

Azija: 

Afrika: 

Severna Amerika: 

Južna Amerika: 

Avstralija: 


UČNI LIST 3 – Andersenova dela 

V križanki je skritih kar nekaj Andersenovih pravljic. Vendar se je v računalnik pretihotapil tudi hudoben 

škrat, ki je zanalašč primešal še nekaj vsiljivcev … Ali najdeš vse pravljice 

Išči v vseh osmih smereh: 

A H A R G U N R Z A N A N Č I J L A R K C B Z 

U L C B K V P O P A C I R A T A P O C A C U M 

L Š A Š Ž L A V K K B E Z G O V A M A M K A A 

I G Š D O C G G Ž L K Ž O M I N E Ž E N S C P 

V O L K I N S E D E M K O Z L I Č K O V I I A 

W Ž I Č U N P P P P K I N L A G I Ž V J M T S 

T N L S T S I B G E M I Š K O L I N L A A K T 

T A O R T F W N S P N R M Ž K R N A C J C E I 

P J X I Q A C I Č J L U G E N S R I T A I Č R 

E D E C S A P T Š U V J I T J K L I A D L V I 

M A Č J I S E J E M D A B F A A V Z K N K O C 

B C N L X E K N D U M E S N G X J L O E E K A 

E R D E Č A K A P I C A Ž I S U G R A R D I I 

D B T V J C A Z K E F E Ž N T T E B C I A Č N 

A O A E S L A V E C N V T O A V S Z I D K E D 

K R C Č D Z D U C S Z W E L A S E X V J S T I 

J V A I P I D O B A L I J V I D V J O A R E M 

U T M Č M I Z I C A P O G R N I S E S M O L N 

R D U E V Š P I C P A R K E L J C O T Z M R I 

Č O C D B Z L K A V K K A V K E R U J I A B K 

E B A R A K A Š A M Š I M A N R A K E P L S A 

K J Ž A E S V I N J S K I P A S T I R O A K R 

P G R D I R A Č E K A K Š I M A R P A S M T A 


UČNI LIST 4 – Mednarodna tiralica 

Mednarodna policija išče oba sleparja, ti pa izdelaj primeren emblem/znak policije, dodaj tudi sliko moža 

in izpolni tiralico. 


Rešitve 

PRAVLJICA 

= izmišljena zgodba, v kateri je predstavljen boj med dobrim in zlim. 

VRSTE PRAVLJIC 

I. ljudska pravljica ∗ slovenska ljudska p.: Boter petelin … 

∗ živalska 

∗ tuja ljudska p.: Tisoč in ena noč 

II. klasična avtorska (umetna) pravljica 

H. C. Andersen: Mala morska deklica, Snežna kraljica, Deklica z vžigalicami, Grdi 

raček … 

J. in W. Grimm: Sneguljčica, Rdeča kapica, Pepelka, Volk in sedem kozličkov … 

O. Wilde: Srečni kraljevič 

C. Collodi: Ostržek 

III. sodobna pravljica 

kratka sodobna p. 

do 10 strani, sodobna = današnji čas 

in prostor, pravljica = pravljične značilnosti 

dela S. Makarovič… 

obsežna sodobna p. ali 

fantastična pripoved 

200−300 strani 

Brata Levjesrčna … 

AVTORJI (oziroma zbiralci) 

F. Milčinski, J. Trdina, B. Magajna, brata Grimm, A. S. Puškin … 

ZNAČILNOSTI PRAVLJICE 

∗ Tipičen začetek in konec. 

∗ Dogajalni prostor in čas nista znana (nekje in nekoč). 

∗ Čudežni predmeti. 

∗ Književne osebe. 


Rešitve: 

Andersen: 

Bedak Jurček, Bezgova mamka, Deklica z vžigalicami, Divji labodi, Grdi raček, 

Kraljična na zrnu graha, Leteči kovček, Mala morska deklica, Palčica, Pastirica 

in dimnikar, Rdeči čeveljci, Slavec, Sneženi mož, Snežna kraljica, Svinjski pastir, 

Vžigalnik 

Drugi: 

Aladin in čudežna svetilka, Jure Kvak Kvak, Mačji sejem, Miškolin, Mizica, pogrni 

se, Muca Copatarica, 

Pekarna Mišmaš, Pepelka, Rdeča kapica, Sapramiška, Sneguljčica, Sovica Oka, 

Špicparkeljc, Tacamuca, Volk in sedem kozličkov, Zmaj Direndaj 

*A H A R G U N R Z A N A N Č I J L A R K* 

L A C I R A T A P O C A C U *M 

A A K *B E Z G O V A M A M K A A 

D C L Ž O M I N E Ž E N *S C *P 

*V O L K I N S E D E M K O Z L I Č K O V I I A 

Č N P K I N L A G I Ž V* J M S 

L I E *M I Š K O L I N L A A K T 

A N *P A C J C E I 

*P I A C I Č J L U G E N *S R I A I Č R 

C U K L A D L V I 

*M A Č J I S E J E M D A A K N K O C 

*B L E N G O E E K A 

E *R D E Č A K A P I C A Ž I A R D I I 

D *T V E Ž N C I A Č N 

A A E *S L A V E C N V A I D K E D 

K C Č *S Z S V J S T I 

J A I I D O B A L I J V I *D V O A R E M 

U M Č *M I Z I C A P O G R N I S E *S M O *L N 

R U E *Š P I C P A R K E L J C T *Z M I 

Č C D L K A V K K A V K E R U *J I A K 

E A *R K Š A M Š I M A N R A K E *P L A 

K E *S V I N J S K I P A S T I R A K R 

*G R *D I R A Č E K A K Š I M A R P A *S *M A 


Sledi do 

davnih 

Jesih 

60Milan 

dni CESARJEVA NOVA OBLAČILA 


Jesihova aktualizacija Andersenove pravljice je zanimiva zato, ker 

še poglablja satiro na račun vladarja in njegove navidezne skrbi za ljudstvo 

(npr. namesto njih ubada se s krojači), spodbuja razmišljanje o oblasti, 

obljubah, ponižnosti dvorjanov – in navsezadnje o moči (oblasti, denarja) 

ter resnicoljubnosti (epilog). Didaktični instrumentarij opozarja na kritičnost 

besedila, uvodna motivacija pa bi lahko izhajala iz Andersenovega besedila, 

ki ga v razredu pred obravnavo Jesihove predelave odigramo v sodobnem 

času (z značilnimi predmeti, npr. mobitelom). 

CILJI 

Učenci 

• preberejo besedilo po vlogah, 


• pojasnjujejo vzroke za ravnanje književnih oseb, 

• spoznajo glavne in stranske književne osebe, 

• privzemajo zorni kot ene književne osebe, 

• razvijajo razumevanje vzročno-posledičnega zaporedja dogodkov, 

• razvijajo zmožnost identifikacije s književno osebo, o književni osebi 

govorijo kot o sebi, 

• seznanijo se z ročnimi lutkami, 

• obnovijo pojem dramsko besedilo, 

• spoznajo pojem scena, režiser, 

• tekoče in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, 

barvo in register govora glede na spremembo razpoloženja dramske 

osebe, 

• primerjajo prozno in dramsko besedilo, 

• besedilo uprizorijo v razredu, 

• prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorečega in 

njegovega govora, oznaka prostora, oznaka čustvenega stanja oziroma 

sprememb). 


Iz gledališkega lista gledališča za otroke in mlade Ljubljana GOLM. 





Milan Jesih 

CESARJEVA NOVA OBLAČILA 

Pedstava je namenjena otrokom od 4. leta dalje. 

Trajanje predstave: 50 minut 

Režija: Vladimir Jurc 

Glasba: Jerko Novak 

Koreografija: Miha Lampič 

Kostumografija: Barbara Stupica 

Scenografija: Daniel Demšar 

Oblikovanje luči: Srečko Brezovar 

Igrajo 

Pevec: Primož Forte 

Cesar: Tomislav Tomšič 

Sleparka: Maja Martina Merljak 

Slepar: Andrej Murenc 

Pošteni: Sandi Pavlin 

Bistri: Akira Hasegawa 

Dvorjan: Jan Bučar 

Dama: Asja Kahrimanovič 

Ostali sodelavci 

Glasbeniki: Jerko Novak, Aleš Rendla, Aleš Avbelj, Tadej Vasle, Miro Novak, Ana 

Novak, Meta Novak 

Ton: Emil Koprivc 

Luč: Mirsad Vrević 

Inspicient: Aca Ilić 

Izdelava kostumov: Sanja Grcić, Minka Špeh 

Izdelava čevljev: Marjan Perhoč 

Garderoberka: Emina Kaliman 

Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedelković 

»Kruha in iger,« so včasih kričale in zahtevale množice. In so bile igre. Krute in 

krvave. Kruha je bilo itak zmeraj bolj malo. (Kakšna med njimi pa kljub vsemu 

ne tako krvava, na primer tista o sužnju gladiatorju, ki se je moral v areni pred 

množico gledalcev boriti z levom.) Danes je Androlka zamenjal bik in njegov 

»boj« je že vnaprej odločen, saj proti toreadorju levu ne more upati na čudež. 

Uf! To so igre, ki se gledajo s kožo! Potem so igre, kjer so vprašanja in je kakšen 

odgovor in je tudi pot. Kot na primer tista o drugačnem račku. Ali pa tista o 

odgovornosti – do rože na primer. To so igre, za katere si je vredno in potrebno 

vzeti čas, igre, ki se gledajo s srcem in dušo! 

Naša igra govori in poje o oblekah – oblačilih, pa tudi o cesarju, ki se rad oblači. 

Preoblači. Nenehno. So namreč na svetu takšni ljudje. Ki to radi počnejo. Zelo 

radi. Veliko jih je. Kar razglejmo se kdaj malo naokrog. In so seveda tudi ljudje, 

ki se radi slačijo. A to je že druga, rahlo bolj zapletena zgodba. In so seveda tudi 

takšni, ki nimajo kaj obleči. Tudi teh je veliko. Zelo veliko. Zmeraj več. In tako je 

ta čudni krog sklenjen: zato ker je nekdo, ki se rad sleče, in nekdo, ki se zelo rad 

obleče – je nujno tudi nekdo, ki je gol!!! 

V naši igri je veliko za slišati in veliko za videti. Vendar pozor! Treba je čuti za ali 

pod besede in videti za slike. Treba je namreč znati slišati in znati gledati. In tako 

tudi sicer. V življenju. Zato je naša igra predvsem igra, ki se gleda z glavo! 

Predstava bo predvidoma premierno uprizorjena 5. oktobra 2006. 


Kdo je Milan Jesih 

Milan Jesih se je rodil leta 1950 in je znan kot pesnik, dramatik in prevajalec iz 

angleščine in ruščine, prevedel je okoli 40 dram. Izdal je osem pesniških zbirk. 

Njegovi poeziji niso tuje ironija, parodija in satira ter zavidljiva igra v jeziku in pri 

zvočni postavitvi. 

Drugo področje njegovega delovanja je dramatika. Z odrskimi deskami se je 

srečal že zelo zgodaj, pri devetnajstih letih. 

Ustvarja tudi za otroke. Poleg Guliverja so bile uprizorjene še lutkovne igre 

Kronan norec, Cesarjeva nova oblačila, Zvezda in srce ter igra Deseti raček. Vse štiri 

so objavljene tudi v knjigi Štiri igre za otroke in v obliki radijskih iger predvajane 

na radiu. Kot pravi avtorica spremne besede v omenjeni knjigi, Mojca Kreft, 

je, kadar Milan Jesih v svojem »jesihovskem« stilu zapiše igro, pa naj bo le-ta 

namenjena otrokom ali odraslim, v njej vselej nekaj posebnega, tisto poetično 

lepega, ki ga zmore napisati le pesnik velikega duha. 

Je tudi dobitnik mnogih nagrad in priznanj: med drugim je dobil Zlato ptico za 

literaturo, nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo, Jenkovo, Grumovo in 

Sovretovo nagrado, zlato značko Borštnikovega srečanja in leta 2001 Veronikino 

nagrado. 

(VIRI: 

Danuša Škapin: Dramatika Milana Jesiha. Jezik in slovstvo 37. 1991/92, 5. 107– 

117. 

Milan Jesih: Štiri igre za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1997. 

Andrijan Lah: Pregled književnosti 5. Ljubljana: Rokus. 1996.) 

Učenci pripovedujejo, ali so zadovoljni s svojo podobo. Pripovedujejo o svojem 

odnosu do miselnosti nekaterih, da morajo biti ljudje izbrano oblečeni, v oblačila 

znanih proizvajalcev. 

Izvedejo anketo, kaj naredi ljudi oziroma kateri ljudje so zadovoljni sami s seboj. 

Pogovorijo se o iskrenosti. Ali smo do ljudi vedno iskreni Ali učenci cenijo 

iskrenost pri drugih 

Razložijo pojem hinavščine in goljufije ter utemeljijo svoje mnenje. 


Pisatelj Hans Christian Andersen, ki smo ga spoznali v prejšnjih urah, je napisal 

pravljico Cesarjeva nova oblačila, Milan Jesih pa je pravljico prepesnil v verze in 

priredil za oder. 




Boljši bralci preberejo odlomek po vlogah. Učenci sledijo dogajanju. 


Učenci podoživijo zgodbo ter uredijo vtise o njej. 


Pripovedujejo o vtisih, izrazijo mnenje. 

TIHO BRANJE 

Učenci tiho preberejo dramsko besedilo in podčrtajo manj znane ali neznane 

besede. 



Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen razložijo učenci, ki besedo 

poznajo, ali učitelj. 

GLASNO BRANJE 

Izbrani učenci glasno preberejo odlomek po vlogah. Z glasom skušajo ponazoriti 

značaj in razpoloženje nastopajočih. 


Učenci odgovorijo na vprašanja v berilu. 

V pogovoru opredelijo glavne in stranske literarne osebe ter jih opišejo. 

Opredelijo čas in kraj dogajanja. Primerjajo prozno besedilo z dramskim. 

Povedo, kaj pomeni besedilo v oklepajih. Naštejejo, kaj vse bi morali pripraviti za 

razredno uprizoritev, pripravo lutkovne predstave. 

Učenci na kratko obnovijo odlomek. Podajo svoje mnenje o zgodbi. Preberejo 

igrico v celoti. 

NOVE NALOGE 

Učitelj učence razdeli v štiri skupine. 

1. skupina: priprava lutkovnega gledališča. Učenci izdelajo lutke, se vživijo v 

igrane vloge, z glasom ponazorijo igrane like, spremembo razpoloženja izrazijo s 

spremembo glasu in giba. 

2. skupina: oblikovanje vabila (v obliki plakata ali letaka) ter gledališkega lista za 

lutkovno predstavo. (V pomoč so jim druga vabila in gledališki listi, ki jih priskrbi 

učitelj.) 

3. skupina: pisanje nadaljevanja zgodbe. 

4. skupina: predstavitev celotne igre. 

Skupine predstavijo delo. 

Učenci preberejo in upoštevajo navodila Edija Majarona v berilu. 


Sledi do 

davnih 

Grafenauer 

63Niko 

dni POEZIJA 


Poezija ni in ne more biti nič »uporabnega«, realnega, celo ne 

docela razumljivega – le sproščena igra povezovanj besed vzpostavlja njeno 

skrivnostno domišljijsko stvarnost; stvarnost, v kateri je mogoče v hipu 

prepotovati svet od Tokia preko Pariza do Havajev in v kateri se Rim in Lima 

pogovarjata prek – rim. Bi lahko bilo torej iskanje svobodnih rim, po vzoru 

Grafenauerjeve pesmi Jedilnik iz četrtega berila, tudi uvodna motivacija pri 

obravnavi sklepne pesmi 

CILJI 

Učenci 

• glasno in tiho preberejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno 

stvarnost, 

• besedilni svet povežejo s svojo realno situacijo, 


• ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, 

• ob glasnem branju prisluhnejo ritmu pesmi, 

• razložijo občutja, ki jih vzbuja pesem, 

• uživajo ob bogatenju ustvarjalne domišljije, 

• ponovijo pojme pesem, pesnik, naslov, kitica, verz, 

• razložijo temo pesmi – domišljijska igra. 


Učitelj izbere mesto, učenci pa tvorijo verigo tako, da se spomnijo mesta, ki se 

začne na zadnjo črko prejšnjega mesta. (npr,: Ljubljana, Ankaran, Naklo, Ormož ...) 


Učitelj pove, da v vsa ta mesta lahko potujemo s poezijo. Prebrali bomo pesem 

Nika Grafenauerja. Ali poznate kakšno njegovo pesem Poslušajte. 


Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje pesmi. 


Učitelj recitira pesem. 


Učenci v tišini podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. 





Učenci ob pomoči učiteljevih vprašanj pripovedujejo o vtisih. Kakšna se vam zdi 

pesem Na kaj vas spomni Kako bi jo naslovili 

TIHO BRANJE 

Učenci samostojno tiho preberejo pesem. Poiščejo besede in mesta, ki jih ne 

poznajo. 



Učitelj razloži neznane besede in učencem pove, kje ležijo posamezna mesta. 


Poklicani učenci odgovarjajo na vprašanja. 

Katere znamenite kraje našteva pesnik 

Kateri kraj je najlepši Zakaj 

Kako nastane poezija 

GLASNO BRANJE 

Pesem glasno prebereta dva izbrana učenca. 

ANALIZA ZGRADBE IN VREDNOTENJE 

Kdo pripoveduje pesem 


Kaj je tema pesmi 

Učenci povedo, kaj vedo o avtorju pesmi. Učitelj jih dopolni, pokaže jim tudi 

nekaj pesniških zbirk. 

NOVE NALOGE 

Učenci iščejo besede, ki se rimajo na besedo poezija. 

Učenci napišejo zgodbo o potovanju v sanjsko deželo (učni list). 


UČNI LIST 

Napiši zgodbo o potovanju v sanjsko deželo. 

Zamisli si svojo sanjsko deželo, daj ji tudi sanjsko ime. 

Kakšna je Kakšni ljudje živijo v njej Zakaj je sanjska V čem se razlikuje od tvoje dežele 

Kako si prišel(la) tja Kaj si tam počel(a) 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 

_____________________________________________________________________ 



© Založba IZOLIT, izobraževalna literatura 

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, 

kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje 

ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij)!

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?