10.02.2015 Views

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROČNIK K BERILU 1 - Založba Izolit

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 1


Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> - Priročnik za učitelje<br />

Priročnik k berilu za 6. razred devetletne osnovne šole<br />

Avtorja: dr. Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec, prof.<br />

Recenzirale:<br />

Lektorirala:<br />

Janja Karo, dr. Marjana Kobe, dr. Ljubica Marjanovič Umek<br />

Bojana Maltarič, univ. dipl. sloven.<br />

Oblikovanje: Studio <strong>Založba</strong> <strong>Izolit</strong>/Matej Grginič<br />

Založila in izdala: <strong>Založba</strong> <strong>Izolit</strong>, d.o.o., Mengeš, 2007<br />

Za založbo: Zdravko Grginič<br />

Spletna stran:<br />

Tisk:<br />

www.zalozba-izolit.si<br />

Formatisk, d.o.o.<br />

CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />

821:371.3:373.3(035)<br />

SAKSIDA, Igor<br />

Sledi do davnih dni. Priročnik za učitelje : priročnik k berilu<br />

za 6. razred devetletne osnovne šole / Igor Saksida, Sanja Leben<br />

Jazbec. - Mengeš : <strong>Izolit</strong>, 2007<br />

ISBN 978-961-6625-04-3<br />

1. Leben Jazbec, Sanja<br />

235956480<br />

© <strong>Založba</strong> IZOLIT, izobraževalna literatura<br />

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati,<br />

kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje<br />

ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij)!<br />

2 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong><br />

<strong>PRIROČNIK</strong> ZA UČITELJE<br />

Primere šolskih interpretacij so pripravile:<br />

Ana Galjot (OŠ Trzin)<br />

Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto)<br />

Slavica Knežević (OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled)<br />

Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah)<br />

Tatjana Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah)<br />

Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan)<br />

Nataša Plevnik (OŠ Globoko)<br />

Tina Sušnik (OŠ Gorje)<br />

<strong>Založba</strong> <strong>Izolit</strong><br />

Mengeš, 2007<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 3


KAZALO<br />

Predgovor .................................................................................................................................................................................................................. 8<br />

1. Kako je sestavljeno berilo Sledi do davnih dni ..............................................................................................................................10<br />

Zasnova učbenika v zvezi z razvijanjem bralnih sposobnosti.................................................................................10<br />

Berilo in učni načrt........................................................................................................................................................................11<br />

Tematska zasnova učbenika.....................................................................................................................................................13<br />

Zaporedje branja besedil ..........................................................................................................................................................19<br />

Didaktični instrumentarij..........................................................................................................................................................19<br />

Kako obravnavati odlomke in dolga besedila ..............................................................................................................24<br />

2. Komunikacijski pouk književnosti in faze šolske interpretacije besedila...........................................................................25<br />

Kaj je komunikacijski pouk književnosti..........................................................................................................................25<br />

Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom književnosti..........................................................................................26<br />

Zaporedje faz šolske interpretacije besedil .....................................................................................................................29<br />

3. Primeri šolskih interpretacij (uredila Sanja Leben Jazbec)........................................................................................................37<br />

Tone Pavček: Besede, take in drugačne..............................................................................................................................38<br />

Niko Grafenauer: Ušesa .............................................................................................................................................................44<br />

Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne ribe...............................................................................................48<br />

Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race........................................................................................................50<br />

Boris A. Novak: Kako rastejo stvari.......................................................................................................................................54<br />

Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame...........................................................................................................................58<br />

Bogdan Novak: Zelena pošast.................................................................................................................................................63<br />

Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka..................................................................................................................69<br />

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku ...........................................................................................................................75<br />

Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila....................................................................................................77<br />

Alenka Goljevšček: Gornastenisedimuha..........................................................................................................................79<br />

Tone Pavček: Junak.......................................................................................................................................................................81<br />

Tone Pavček: Odrastež ................................................................................................................................................................83<br />

Stjepan Jakševac: Junak v razredu........................................................................................................................................85<br />

Vinko Möderndorfer: Ljubezen ..............................................................................................................................................87<br />

Niko Grafenauer: Ljubezen.......................................................................................................................................................89<br />

Oton Župančič: Pomladni pozdrav........................................................................................................................................91<br />

Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlačah.....................................................................................................................................97<br />

Vitan Mal: Roki Rok....................................................................................................................................................................101<br />

Erich Kästner: Dvojčici..............................................................................................................................................................105<br />

Erich Kästner: Emil in detektivi............................................................................................................................................111<br />

Astrid Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist.........................................................................................................114<br />

Katherine Paterson: Most v Terabitijo..............................................................................................................................117<br />

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja................................................................................................................................124<br />

Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha......................................................................................................................................128<br />

Henry Gilbert: Robin Hood.....................................................................................................................................................130<br />

Franjo Frančič: Pravljica o svobodi ....................................................................................................................................132<br />

4 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Neža Maurer: Onstran .............................................................................................................................................................138<br />

Neža Maurer: Zlati copati........................................................................................................................................................140<br />

Ksenija Šoster Olmer: Roža v puščavi...............................................................................................................................142<br />

Bina Štampe Žmavc: Sanje....................................................................................................................................................144<br />

Bina Štampe Žmavc: Vesolje.................................................................................................................................................147<br />

Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca.......................................................................................................................................149<br />

Feri Lainšček: Mesta..................................................................................................................................................................151<br />

Mate Dolenc: Strupena Brigita............................................................................................................................................156<br />

Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ..............................................................................................................................159<br />

Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna......................................................................................................................................162<br />

Feri Lainšček: Velecirkus Argo...............................................................................................................................................168<br />

Michael Ende: Čarobni napoj................................................................................................................................................171<br />

Jana Bauer: Izginjevalec čarovnic.......................................................................................................................................178<br />

Bina Štampe Žmavc: Ure kralja Mina ..............................................................................................................................182<br />

Samuil Maršak: Pravljica o kralju in vojaku...................................................................................................................185<br />

Ljudska: Zarika in Sončica......................................................................................................................................................187<br />

Josip Jurčič: Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk .....................................................................................191<br />

Janez Trdina: Rajska ptica ......................................................................................................................................................194<br />

PROJEKT: Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev sveta.............................................................................198<br />

Indijanska ljudska: O miški, ki je pela...................................................................................................198<br />

Valižanska ljudska: Pergrin in morska deklica..................................................................................198<br />

Židovska ljudska: Teliček..............................................................................................................................198<br />

Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo...............................................................................................198<br />

Črnska ljudska: Dekle in ženin..................................................................................................................199<br />

Južnokitajska ljudska: Žabji cesar...........................................................................................................199<br />

Grška ljudska: Deklica z morja..................................................................................................................199<br />

Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka..............................................................................................204<br />

Fran Saleški Finžgar, Dejan Sarič: Pod svobodnim soncem...................................................................................209<br />

Fran Milčinski: Desetnica........................................................................................................................................................212<br />

Oscar Wilde: Srečni kraljevič..................................................................................................................................................217<br />

Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila....................................................................................................219<br />

Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila.................................................................................................................................228<br />

Niko Grafenauer: Poezija.........................................................................................................................................................232<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 5


ABECEDNO KAZALO<br />

Andersen Hans Christian: .................................. Cesarjeva nova oblačila.................................................................219<br />

Arabska ljudska: ..................................................... Aladin in njegova čudežna svetilka.........................................204<br />

Argentinska ljudska: ............................................ Jaguar in kirkinčo..............................................................................198<br />

Bauer Jana: ............................................................... Izginjevalec čarovnic.......................................................................178<br />

Črnska ljudska: ....................................................... Dekle in ženin.....................................................................................199<br />

de Saint-Exupéry Antoine: ............................... Mali princ..............................................................................................159<br />

Dekleva Milan: ........................................................ V ogledalih živijo oranžne zračne ribe ................................... 48<br />

Dekleva Milan: ........................................................ Mehke snežinkaste pesniške race............................................ 50<br />

Dolenc Mate: ........................................................... Strupena Brigita................................................................................156<br />

Ende Michael: .......................................................... Čarobni napoj.....................................................................................171<br />

Frančič Franjo: ......................................................... Pravljica o svobodi...........................................................................132<br />

Gilbert Henry: ......................................................... Robin Hood..........................................................................................130<br />

Goljevšček Alenka: ................................................ Gornastenisedimuha...................................................................... 79<br />

Grafenauer Niko: ................................................... Ušesa..........................................................................................................44<br />

Grafenauer Niko: ................................................... Ljubezen................................................................................................ 89<br />

Grafenauer Niko: ................................................... Poezija....................................................................................................232<br />

Grška ljudska: .......................................................... Deklica z morja..................................................................................199<br />

Harranth Wolf: ........................................................ Jaz sem vate, ti pa vame................................................................ 58<br />

Indijanska ljudska: ................................................ O miški, ki je pela..............................................................................198<br />

Jakševac Stjepan: .................................................. Junak v razredu.................................................................................. 85<br />

Jesih Milan: .............................................................. Cesarjeva nova oblačila.................................................................228<br />

Jurčič Josip: ............................................................... Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk.......................191<br />

Južnokitajska ljudska:.......................................... Žabji cesar.............................................................................................199<br />

Kästner Erich: .......................................................... Dvojčici...................................................................................................105<br />

Kästner Erich: .......................................................... Emil in detektivi................................................................................111<br />

Kopietz Gerit, Sommer Jörg: ............................ KLIK, Skrivnostna vila........................................................................77<br />

Lainšček Feri: ........................................................... Mesta......................................................................................................151<br />

Lainšček Feri: ........................................................... Velecirkus Argo..................................................................................168<br />

Levstik Fran: ............................................................. Martin Krpan z Vrha........................................................................128<br />

Lindgren Astrid: ..................................................... Detektivski mojster Blomkvist...................................................114<br />

Lindgren Astrid: ..................................................... Brata Levjesrčna................................................................................162<br />

Ljudska: ...................................................................... Zarika in Sončica...............................................................................187<br />

Makarovič Svetlana: ............................................. Potepuh in nočna lučka................................................................. 69<br />

Mal Vitan: .................................................................. Roki Rok.................................................................................................101<br />

Maršak Samuil: ....................................................... Pravljica o kralju in vojaku...........................................................185<br />

Maurer Neža: ........................................................... Onstran..................................................................................................138<br />

Maurer Neža: ........................................................... Zlati copati............................................................................................140<br />

Milčinski Fran:.......................................................... Desetnica..............................................................................................212<br />

Möderndorfer Vinko: ........................................... Ljubezen................................................................................................ 87<br />

Novak Bogdan: ....................................................... Zelena pošast....................................................................................... 63<br />

Novak A. Boris: ........................................................ Kako rastejo stvari............................................................................. 54<br />

Paterson Katherine: ............................................. Most v Terabitijo................................................................................117<br />

Pavček Tone: ............................................................. Besede, take in drugačne............................................................. 38<br />

Pavček Tone: ............................................................. Junak....................................................................................................... 81<br />

6 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Pavček Tone: ............................................................. Odrastež.................................................................................................. 83<br />

Pregl Slavko: ............................................................ Geniji v dolgih hlačah..................................................................... 97<br />

Saleški Finžgar Fran, Sarič Dejan:.................. Pod svobodnim soncem................................................................209<br />

Suhodolčan Leopold: ........................................... Stopinje po zraku............................................................................... 75<br />

Šoster Olmer Ksenija: .......................................... Roža v puščavi....................................................................................142<br />

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Sanje.......................................................................................................144<br />

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Vesolje....................................................................................................147<br />

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Zrnca sonca..........................................................................................149<br />

Štampe Žmavc Bina: ............................................ Ure kralja Mina...................................................................................182<br />

Trdina Janez: ............................................................ Rajska ptica..........................................................................................194<br />

Twain Mark: ............................................................. Prigode Toma Sawyerja.................................................................124<br />

Valižanska ljudska: ............................................... Pergrin in morska deklica.............................................................198<br />

Wilde Oscar: ............................................................. Srečni kraljevič...................................................................................217<br />

Židovska ljudska: ................................................... Teliček.....................................................................................................198<br />

Župančič Oton: ........................................................ Pomladni pozdrav............................................................................ 91<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 7


Spoštovane kolegice in kolegi!<br />

S<br />

priročnikom, ki ga pravkar jemljete v roke, zaključujemo niz dodatnih gradiv,<br />

ki spremljajo berila prvega in drugega triletja in so namenjena učiteljem in<br />

deloma tudi učencem; prvim kot zbirka predlogov za delo v razredu, drugim<br />

kot izbor učnih listov in zanimivih podatkov o ustvarjalcu oziroma delu. Priročnik k<br />

berilu Sledi do davnih dni je resda nastajal nekoliko dlje, vendar upam, da se zaradi<br />

čakanja nanj niste (preveč) jezili na avtorsko ekipo in sodelavce založbe. S priročniki,<br />

ki so zasnovani tako kot ta, je namreč precej dela – ne le, da je treba teoretična<br />

izhodišča povezati z besedili v berilu in predstaviti njegovo zasnovo, smiselno je<br />

predstaviti predvsem take predloge obravnav besedil v razredu, ki so se obnesli<br />

v praksi. Oblikovanje in usklajevanje avtorske ekipe pa nikakor nista mačji kašelj.<br />

Koliko ur dogovorov in tuhtanja, brskanja in urejanja, pogovorov v razredu in v<br />

okviru ustvarjalnega tima učiteljev, popravljanja in dopolnjevanja zamisli prekriva<br />

prah pozabe zdaj, ko je priročnik na voljo vam, strokovnim bralcem …<br />

Novi priročnik tvorita teoretični in praktični del. V prvem delu pojasnjujem<br />

tematsko sestavo in zgradbo berila, pri tem pa ob razlagi didaktičnega instrumentarija<br />

prvič podrobneje predstavljam tudi postopek priprave in izvedbe govornega<br />

nastopa. Govorjenje o doživljanju književnosti je na prvi pogled preprosta dejavnost,<br />

vendar pa je iz pogovorov s kolegicami in kolegi mogoče sklepati, da še vedno<br />

pogrešajo konkretne in izčrpne didaktične napotke ob tej pomembni dejavnosti.<br />

S postopkom priprave, izvedbe in tudi ocenjevanja govornega nastopa se je pred<br />

časom ukvarjala komisija, ki je pripravljala zasnovo zunanjega preverjanja znanja v<br />

osnovni šoli; menim, da bi bilo škoda, če bi se vse te ideje in izkušnje porazgubile<br />

– zato sem jih povzel v razdelek tega priročnika in jih povezal z besedili iz berila.<br />

Drugi del teoretičnega poglavja je predstavitev izhodišč in načel komunikacijskega<br />

pouka književnosti, v katerem na kratko pojasnjujem predvsem razvijanje bralnih<br />

strategij, korake učiteljeve priprave na branje in zaporedje faz šolske interpretacije<br />

književnega besedila od uvodne motivacije do novih nalog.<br />

Drugi, najobsežnejši del priročnika zajema primere šolskih interpretacij;<br />

pripravo tega dela je vodila kolegica Sanja Leben Jazbec, za kar se ji od srca zahvaljujem.<br />

Brez njenih spodbud in koordinacije priročnika ne bi bilo, njene obravnave pa dajejo<br />

celotnemu delu poseben čar tudi zaradi simpatičnih didaktičnih iger, ki nadgrajujejo<br />

doživljanje leposlovnega besedila. Vsak predlog za delo z besedilom v razredu tvorita<br />

tematska analiza, ki sem jo prispeval sam, ter podroben prikaz poteka obravnave<br />

besedila. V tematski analizi sem skušal pojasniti predvsem sporočilne razsežnosti<br />

mladinskega književnega besedila; pri tem se nisem omejeval le na možnosti<br />

najstniškega razumevanja književnosti, ampak sem bral besedilo kot odrasli – mladinska<br />

književnost je namreč tudi zanj prvovrstno bralno doživetje. Povsem jasno je, da je<br />

skoraj sleherno besedilo mogoče dojeti tudi drugače, kar je neodtujljiva svoboda<br />

bralca. Analizi sporočilnosti sledi komentar didaktičnega instrumentarija in predlog<br />

za uvodno motivacijo; slednje dopolnjujejo tudi besedila sodelavk, ki predstavljajo<br />

svoje predloge za uvodno motivacijo. Opazili boste, da se posamezni prikazi šolskih<br />

interpretacij med seboj razlikujejo tako po obsegu kot tudi po pristopu k leposlovnemu<br />

besedilu. In prav je tako: čeprav smo se soavtorji dogovorili za skupni splošni okvir, smo<br />

od vsega začetka vedeli, da bodo posamezne avtorice ta model prilagajale svojemu<br />

načinu poučevanja in predvsem sporočilnim razsežnostim izbranega besedila. Prav<br />

zato primeri šolskih interpretacij niso »uniformirani«, ampak odsevajo individualne<br />

načine dela posameznih avtoric. So torej raznoliki, tako kot je raznolik, pester tudi svet<br />

književnosti v berilu, ki sega od »krhkih« haikujev do besedil s problemsko tematiko,<br />

od kratkih pravljičnih besedil do odlomkov iz obsežnejših del. Iz vseh obravnav pa se,<br />

glede na priročnike k berilom za nižje razrede, vidi zavesten prehod k uravnoteževanju<br />

doživljajskega in strokovnega branja mladinske književnosti.<br />

8 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Šesti razred devetletne osnovne šole kot sklepni razred drugega triletja<br />

namreč »napoveduje« književni pouk v tretjem triletju, pri katerem se mladi<br />

bralci seznanjajo s temeljnimi literarnoteoretičnimi in literarnozgodovinskimi<br />

pojmovanji in poimenovanji. Zato ni naključje, da je v nekaterih obravnavah vidna<br />

podrobnejša analiza zgradbe besedila, v drugih je morda nekoliko več podatkov<br />

o življenju in delu obravnavanega avtorja, v tretjih celo predlogi za preverjanje<br />

razumevanja besedila in književnega znanja učencev. Če se vam zdi česa preveč,<br />

to preprosto preskočite; marsikateri zapis v priročniku je lahko »le« pomoč učitelju,<br />

dodatno gradivo za učence (npr. za pripravo govornega nastopa); te zapise torej<br />

lahko dojemamo tudi kot dodatno informacijo o ustvarjalcu. Menim, da kljub<br />

večjemu poudarjanju literarnovednih dejstev in posplošitev modeli obravnave,<br />

ki so predstavljeni v priročniku, še vedno uresničujejo temeljni cilj književnega<br />

pouka v drugem triletju, tj. razvijanje zmožnosti dialoga mladega bralca in<br />

besedila ter bralcev o besedilu. Predstavljene šolske interpretacije tako spodbujajo<br />

otroško domišljijsko igro v fazi uvodne motivacije in novih nalog, predlagajo<br />

oblike samostojnega dela z besedilom, razvijajo zmožnost vrednotenja besedila<br />

na podlagi bralčevega odziva na aktualnost sporočila ali na podlagi primerjanja<br />

besedil. Primeri šolskih interpretacij so torej mozaik, sestavljen iz raznobarvnih<br />

in različno velikih kamenčkov: nekateri primeri vključujejo delo s slovarjem in<br />

opazovanje jezikovnih izraznih sredstev, drugi se osredotočajo na zaznavanje<br />

in razumevanje osrednjih prvin književnega besedila, tretji literarnoestetsko<br />

doživetje nadgrajujejo s pogovorom o filmih, risankah, gledališču, lutkah, spletu …<br />

Posebej je raznolikost obravnave podčrtana v primerih, ko sta predstavljeni dve<br />

interpretaciji istega besedila – bogastvo je v različnosti, pestrosti, dialogu; in<br />

seveda v bralčevi pravici, da med predlogi izbere to, kar mu je blizu. Tako priročnik<br />

ni, noče in ne more biti »obvezna smer« dela v razredu; je le nabor možnosti, ki<br />

jih ponujajo leposlovna besedila v novem berilu in ki se bodo v vašem razredu,<br />

cenjena bralka ali bralec teh vrstic, udejanjala po svoje in morda drugače, kot so si<br />

zamislile avtorice predlogov interpretacij.<br />

Iz »svojega razreda« so v to knjigo ideje in priporočila prelile kolegice Ana<br />

Galjot (OŠ Trzin), Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto), Slavica Knežević (OŠ dr.<br />

Josipa Plemlja, Bled), Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah), Tatjana Kokalj (OŠ Dob<br />

pri Domžalah), Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan), Nataša Plevnik (OŠ Globoko) in<br />

Tina Sušnik (OŠ Gorje). Sodelavkam, ki so napisale primere šolskih interpretacij, se<br />

zahvaljujem za vznemirljivo potovanje v svet njihovega razumevanja mladinske<br />

književnosti in pogovora o njej z mladimi bralci – bile so bralke in mentorice,<br />

ki so skupaj s svojimi mladimi sopotniki lovile v domišljijska jadra Župančičev<br />

pomladni veter in vesoljski eter Bine Štampe Žmavc, ki so z jaguarjem in malo<br />

miško prevandrale poljane tujega ljudskega izročila, se družile z junaki starih in<br />

sodobnih zgodb, pleskale plot s Tomom Sawyerjem in poslušale petje rajske ptice<br />

s Trdinovim imenitnim grofom. Bralke, ki so verjele, da so v poeziji – kot bi rekel<br />

Niko Grafenauer – sami imenitni kraji; te pa se splača obiskovati iz dneva v dan.<br />

Kajti morda nam vsem skupaj dandanes res ostaja le še eno zatočišče:<br />

Ljubljana, oktober 2007<br />

So na svetu take niti,<br />

ki jih domišljija spleta<br />

in pa tisti škrat Sanjavec,<br />

ki ob polni luni leta.<br />

(Feri Lainšček)<br />

Vse dobro,<br />

Igor Saksida.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 9


1.<br />

Sledi do<br />

davnih KAKO<br />

dni<br />

JE SESTAVLJENO BERILO<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong><br />

Pripravil<br />

Igor Saksida<br />

Zasnova učbenika v zvezi z razvijanjem<br />

bralnih sposobnosti<br />

Berilo Sledi do davnih dni je zbirka kakovostnih<br />

besedil slovenske in svetovne mladinske<br />

književnosti. Ta besedila otroci predvsem<br />

(samostojno) berejo, saj je temeljna dejavnost<br />

sprejemanja prav njihovo individualno branje. V<br />

drugem triletju je torej temeljna »pot v literarni<br />

svet« branje, kar je razvidno tudi iz zasnove učnega<br />

načrta; v prvem triletju je na prvo mesto postavljeno<br />

poslušanje, v drugem pa že branje leposlovja. Učni<br />

načrt pa v didaktičnih priporočilih (str. 104–105)<br />

povsem jasno opredeljuje tudi vlogo poslušanja:<br />

»Ob prvem stiku z besedilom se držimo pravila, da<br />

učencem prozo in dramatiko pripovedujemo, pesem pa<br />

deklamiramo (zato, da si učenci najprej potešijo svojo<br />

radovednost za zgodbo, in zato, ker je pripovedovanje<br />

sugestivnejše od branja) in jo nato še preberemo. Sledi<br />

individualno branje učencev.« Čeprav otroci v drugem<br />

triletju že »znajo brati« – bralna tehnika jim v glavnem<br />

torej ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire<br />

– pa je v celotnem drugem triletju (in še kasneje)<br />

smiselno in potrebno razvijati zmožnosti poslušanja<br />

umetnostnega besedila. Vzroka za to sta vsaj dva:<br />

• poslušanje vzpostavlja »spomin« na povezavo<br />

fizičnega in estetskega ugodja, značilno za<br />

najzgodnejša literarnoestetska doživetja<br />

(poslušanje pravljice za lahko noč, glasno branje<br />

odraslega),<br />

• tudi v drugem triletju so otrokom v berilu ponujene<br />

raznolike književne vsebine – tako preproste<br />

(primerne za njihovo samostojno branje, npr.<br />

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku) kot bolj<br />

zapletene, ob katerih je glasno branje odraslega<br />

še posebno upravičeno ali celo nujno (npr. Feri<br />

Lainšček: Velecirkus Argo). Glasno branje odraslega<br />

se zdi smiselno tudi v primerih, ko je v besedilu<br />

zaznavno »vračanje v otroške spomine«; primer za<br />

to je npr. Levstikova zgodba Martin Krpan z Vrha.<br />

Vprašanja, povezana z ustreznostjo<br />

poslušanja, pa nas privedejo še do enega zanimivega<br />

problema: Ali naj učitelja nadomesti zvočni posnetek<br />

Odgovor je na dlani: NE! Čeprav so posneti primeri<br />

iz beril primerni kot popestritev pouka – npr. v fazi<br />

ponovnega poslušanja – živega pripovedovanja<br />

oziroma branja ne more nadomestiti še tako<br />

kakovostna »zvočna čitanka«. Pripovedovanje in<br />

branje v razredu je namreč veliko več kot le »zvočno<br />

prenašanje vsebine dela«; je tudi, ali celo predvsem,<br />

priložnost za živ, pristen stik med otroki in odraslim,<br />

za ustvarjanje napetega pričakovanja, »vpijanja«<br />

zgodbe, za opazovanje odzivov, za izražanje<br />

učiteljevega odnosa do književnosti ipd. V razredu<br />

torej zaživi govorjena beseda – živa beseda kot<br />

priložnost za stik med učenci, učiteljem ter sporočili<br />

pesnikov in pisateljev v prijetnem, zaupanja in topline<br />

polnem vzdušju. To pa so lastnosti, ki jih sodobna, na<br />

podobah, slikovnih sporočilih temelječa vsakdanja<br />

stvarnost tako zelo redko ponuja mlademu človeku.<br />

Priporočilo, da se (tudi v drugem triletju) dejavnosti<br />

branja in poslušanja povezujeta, lahko opremo še na<br />

eno stališče v učnem načrtu, tj. na vlogo govorjenja<br />

in pisanja. Učni načrt namreč kot osrednjo dejavnost<br />

opredeljuje sprejemanje književnosti – v šoli torej<br />

vzgajamo, oblikujemo dobre bralce književnosti,<br />

ne pa književnih ustvarjalcev. V tem smislu je<br />

treba dejavnosti poustvarjalnega pisanja, npr.<br />

preoblikovanja ali nadaljevanja izbranega besedila,<br />

razumeti predvsem kot način zbliževanja mladega<br />

bralca in sporočilnosti besedila, kar nedvomno<br />

priporoča tudi novi učni načrt: »Velja le splošna<br />

usmeritev, da so vse štiri sporazumevalne dejavnosti<br />

med seboj uravnotežene (proti koncu triletja seveda<br />

10 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


narašča delež otrokovega samostojnega tihega<br />

branja – tako v šoli kot zunaj nje), in to, da pisanje<br />

in govorjenje nista cilj književnega pouka, temveč<br />

metodi (sredstvi), ki naj podpirata literarnoestetsko<br />

doživetje in ga poglabljata. (Kar npr. pomeni, da<br />

učenci ne pišejo podajanke, pustolovskega romana<br />

ipd. zato, da bi se usposobili za poklic pisatelja trivialne<br />

literature, ampak zato, da bi spoznali klišeiziranost<br />

tega književnega žanra.)«<br />

Branje in poslušanje književnosti – v<br />

povezavi z vprašanji za razvijanje razumevanja<br />

prebranega/poslušanega besedila – torej bistveno<br />

določata izbor besedil in metode za njihovo šolsko<br />

interpretacijo. Vprašanje, ki je tudi v drugem triletju<br />

vsekakor zanimivo, je: Kdo bere otroku Odgovor<br />

na to vprašanje ponujajo Didaktična navodila za<br />

uresničevanje učnega načrta, ki v zvezi s poukom<br />

književnosti v prvem triletju ponujajo nekaj<br />

možnosti, uporabnih tudi še kasneje (v drugem<br />

triletju) – to so:<br />

• projekt družinskega branja, v katerem se<br />

ohranja »vzorec skupnega (npr. večernega)<br />

branja književnosti«;<br />

• metoda dolgega branja v šoli: »kjer učitelj<br />

bere učencem v nadaljevanjih npr. daljšo<br />

pravljico ali fantastično pripoved«;<br />

• » branje na deževen dan«: učitelj bere tudi po<br />

pouku.<br />

Berilo zajema odlomke iz daljših (proznih)<br />

besedil – ti sami po sebi spodbujajo otroka, da<br />

besedilo prebere v celoti. To je mogoče doseči s<br />

povezovanjem šolskega branja in branja za bralno<br />

značko, primeren in brez dvoma priljubljen pa je<br />

tudi projekt Pet minut branja na dan: učitelj (skupaj z<br />

učenci) izbere obsežnejšo knjigo, npr. Prigode Toma<br />

Sawyerja Marka Twaina in vsak dan (ali nekajkrat na<br />

teden) iz nje prebere krajši odlomek. Skupno branje<br />

daljšega besedila v razredu tako traja celo šolsko leto<br />

– knjiga pa postane sopotnica, brez katere si pouka<br />

slovenščine ne moremo več predstavljati. Izvedbe<br />

projekta kažejo, da imajo otroci to vrsto dolgoročne<br />

motivacije zelo radi: nestrpno pričakujejo, kaj se<br />

bo zgodilo, učitelja sprašujejo, kdaj se bo branje<br />

nadaljevalo, ipd. Tovrstne metode dolgega branja –<br />

seveda lahko v nadaljevanjih beremo tudi pesniško<br />

zbirko ali antologijo ljudskih pravljic – je smiselno<br />

uporabljati tudi po pouku, pa celo na izletih ... Kaj<br />

pa družinsko branje Kako spodbuditi starše, da se<br />

vključijo v razvijanje otrokovih bralnih sposobnosti<br />

Zavzemanje za aktivno vključevanje staršev v<br />

razvijanje branja ne pomeni »prelaganja« nalog šole<br />

na ramena staršev. Šola je še vedno najpomembnejši<br />

dejavnik v procesu razvijanja bralnih zmožnosti,<br />

toda pomoč in sodelovanje staršev sta tudi v<br />

drugem triletju pomembna. To navsezadnje ni nič<br />

posebno novega: tradicija bralne značke kaže na<br />

to, da lahko otroci spoznavajo leposlovje tudi, če<br />

sami ne berejo (Predšolska bralna značka). Zato so<br />

priporočila za vključevanje staršev v bralni proces le<br />

smiselno nadaljevanje oblik skupnega branja, ki so<br />

se vzpostavile že v predšolski dobi in prvem triletju.<br />

Prav zato je tudi v drugem triletju smiselno, da<br />

starše spodbujamo h glasnemu branju, predvsem<br />

pa k pogovoru o prebranem. Možnosti za to je več,<br />

nanizajmo jih le nekaj:<br />

• seznanitev staršev s pomenom glasnega<br />

branja na roditeljskih sestankih,<br />

• branje v razredu: stari starši ali starši na<br />

bralnem obisku,<br />

• vključevanje staršev v ustvarjalne dejavnosti<br />

(priprava skupnega gledališkega projekta),<br />

• pogovori o književnosti, ki jih za starše pripravi<br />

učiteljica,<br />

• obisk pisatelja: vabilo otrokom in staršem.<br />

Berilo in učni načrt<br />

Ločevanje področij – jezik in književnost.<br />

Učni načrt za drugo triletje zelo jasno ločuje jezikovni<br />

pouk od književnega: tako je neumetnostnim<br />

besedilom namenjen prvi samostojni sklop<br />

operativnih ciljev (funkcionalni in izobraževalni cilji<br />

pri obravnavi neumetnostnih besedil), umetnostnim<br />

pa drugi samostojni sklop (funkcionalni in<br />

izobraževalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil).<br />

Razlika med obema področjema ciljev ter z njimi<br />

povezanih neumetnostnih in umetnostnih besedil<br />

je utemeljena v tipologiji branja – bralec namreč<br />

stvarna, poučna besedila »bere drugače« kot<br />

leposlovna. Razlika med obema vrstama branja je<br />

jasna:<br />

• motivacija za branje neumetnostnih besedil je<br />

pridobivanje informacij, »učenje« – motivacija<br />

za branje umetnostnih besedil je bralčeva<br />

želja po potovanju v domišljijo, po doživljanju<br />

lepega;<br />

• neumetnostna besedila zajemajo podatke iz<br />

realnosti, umetnostna pa gradijo domišljijski<br />

svet, ki je z zunajliterarno stvarnostjo povezan<br />

le posredno;<br />

• jezik neumetnostnih besedil je praviloma<br />

enopomenski, jezik umetnostnih pa<br />

mnogopomenski, slikovit in čustven;<br />

• razlikujeta se tehniki branja besedil:<br />

neumetnostno besedilo bralec bere hitro in<br />

z razumevanjem, za branje umetnostnega pa<br />

hitrost ni tako pomembna.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 11


Kljub očrtanim razlikam pa se književni in jezikovni<br />

pouk povezujeta: take povezave ustvarjajo tematski<br />

asociogram ob besedah različnega okusa in seznam<br />

besed, ki jih ne bi smelo biti v slovarju (Tone Pavček:<br />

Besede, take in drugačne), opazovanje inovativne<br />

rabe sopomenk in narečnih besed (Tone Pavček:<br />

Odrastež, Zarika in Sončica, ljudska), zaznavanje in<br />

razumevanje pesniške metaforike (Bina Štampe<br />

Žmavc: Zrnca sonca) ali dopolnjevanje besedila<br />

(Miroslav Košuta: Za luno). Tovrstne dejavnosti<br />

vsekakor razvijajo tudi širše jezikovne izrazne<br />

zmožnosti, ne le domišljijo; povezava književnega in<br />

jezikovnega pouka je ob berilu torej zaznavna, čeprav<br />

berilo uresničuje predvsem književnovzgojne učne<br />

cilje. Jezikovna ustvarjalnost pride še posebno do<br />

izraza v poustvarjalnih dejavnostih: v doživljanju rabe<br />

nenavadnih besednih zvez, njihovem povezovanju<br />

s sporočilnostjo besedila in samostojnem tvorjenju<br />

»pesniških razlag« po vzorcu (Niko Grafenauer:<br />

Ušesa) ali v »risanju z besedami«, tj. ustvarjanju<br />

likovne pesmi (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari).<br />

Kako berilo uresničuje načela učnega<br />

načrta in sodobnega pouka književnosti<br />

Vsakdo lahko opazi, da učni načrt ne predpisuje<br />

obveznih vsebin – tako v njem (str. 57–59) najdemo<br />

PREDLAGANA besedila za uresničevanje ciljev<br />

oziroma zelo odprt seznam žanrsko, sporočilno<br />

in razpoloženjsko raznolikih besedil. V skladu s<br />

pričakovanji, interesi in bralnimi zmožnostmi otrok<br />

v 6. razredu devetletne osnovne šole je avtorska<br />

skupina izbrala besedila, jih didaktično obdelala in<br />

povezala v učbenik. Pri tem so jo vodila naslednja<br />

splošna izhodišča:<br />

1. V berilu so celovita krajša in daljša besedila<br />

(slednja so predstavljena tudi z odlomkom,<br />

ki spodbuja branje v nadaljevanjih). Otroci<br />

se torej seznanjajo tako z »drobnimi«<br />

književnimi oblikami (npr. z likovno pesmijo,<br />

uganko, ljudsko pripovedko) – obravnavati<br />

jih je mogoče v okviru ene šolske ure –<br />

kot z obsežnejšimi besedili, ki spodbujajo<br />

zapomnitev prebranega in uporabo takih<br />

spominskih predstav ob ponovnem srečanju<br />

z besedilom.<br />

2. Odlomki iz daljših besedil so izbrani po<br />

dveh merilih: biti morajo kolikor toliko<br />

zaključeni, ob tem pa naj otroka spodbujajo k<br />

napovedovanju nadaljevanja, in s tem branju<br />

celovitega besedila.<br />

3. Berilo je bogato likovno opremljeno:<br />

namenoma nima enega samega ilustratorja<br />

oziroma sloga, saj s tem poudarja<br />

razpoloženjsko in tematsko raznolikost<br />

besedil. Če je le mogoče, skuša zajeti ilustracije<br />

besedil iz originalnih izdaj – to pomeni, da<br />

je avtorska skupina želela učence in učenke<br />

opozoriti tudi na bogastvo slovenske knjižne<br />

ilustracije (klasične in sodobne) oziroma jih<br />

usmeriti na izhodiščno povezavo »zgodbe«<br />

in ilustracije (Milan Dekleva: Pesmi za lačne<br />

sanjavce (V ogledalih živijo oranžne zračne ribe)<br />

– il. Štefan Planinc; Feri Lainšček: Velecirkus<br />

Argo – il. Igor Ribič); nobenega pravega vzroka<br />

ni za »preilustriranje« utrjenih, pomembnih<br />

in estetsko učinkovitih povezav. Ob tem<br />

se berilo navezuje tudi na svet sodobnega<br />

otroka – ta je tako glede na književne interese<br />

kot glede na izkušnje ali vsaj »vtise« iz sveta<br />

književnosti, filmov, televizije, računalnikov<br />

izjemno raznolik. Inovativni likovni pristop v<br />

berilu zato povezuje realne fotografije, ki jih<br />

domišljijsko nadgrajuje (npr. str. 8, 94, 131),<br />

stripe, reprodukcije naslovnic in podobe iz<br />

filmov in gledaliških predstav. Ta likovna igra<br />

želi biti predvsem spodbuda za doživljanje<br />

književnosti in nikakor ni sama sebi namen.<br />

Kot sodobna »prepletenka« literarnih,<br />

likovnih in medijskih podob učinkuje tudi<br />

format berila oziroma postavitev posameznih<br />

enot v njem: besedilo se razliva od roba do<br />

roba strani, pogosto je na ozadju nenavadnih,<br />

barvno intenzivnih ilustracij, kar vse deluje<br />

kot spodbuda mlademu bralcu, da se odpravi<br />

na potovanje v domišljijski svet. Ta je tudi na<br />

likovni ravni zelo raznolik: poleg duhovitih,<br />

nonsensnih ilustracij in montaž podob (npr.<br />

Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna<br />

vila) vsebuje berilo tudi strašljive motive in<br />

ilustracije (npr. Svetlana Makarovič: Potepuh<br />

in nočna lučka) ter ponazorila sporočilnosti<br />

besedila (npr. rešetke ob besedilu Franja<br />

Frančiča Pravljica o svobodi); ta pestrost<br />

odseva celovitost umetniškega in najstniškega<br />

doživljanja sveta, v katerem se humor<br />

povezuje z resnobnostjo in problemskimi<br />

temami. Posebna likovna poteza berila so tudi<br />

»znaki«, vzeti iz različnih kultur, ki se pojavljajo<br />

med književnimi besedili. Ti znaki posredno<br />

spodbujajo pogovor o različnosti kultur, o<br />

izročilu in sodobnem času. Znaki nimajo<br />

neposredne povezave ne s temo besedila ne<br />

z njegovim izvorom: tako je npr. ob slovenski<br />

pesmi kitajski, ob slovenski detektivki japonski<br />

in ob kitajski pravljici grški znak. Nitka, sled, ki<br />

povezuje znake, teče od prve do zadnje strani<br />

berila, na platnice in v »notranjost« knjige –<br />

kot taka je simbol za »premico besed«, ki ji<br />

bralec sledi, ko bere književno delo.<br />

12 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


4. Znano – neznano: Nekateri avtorji so otroku<br />

že znani – npr. Boris A. Novak, Tone Pavček,<br />

Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer,<br />

Hans Christian Andersen; berilo ne zajema<br />

pravljic iz prvega triletja, pač pa ponuja<br />

nove besedilne svetove, ki so nadgradnja<br />

pravljičnega izbora v prejšnjih berilih – tako<br />

je zadnji razdelek v skladu z učnim načrtom<br />

posvečen slovenskemu pravljičnemu izročilu,<br />

tj. primerom ljudske pravljice in pripovedke<br />

z značilnimi pravljičnimi motivi oziroma<br />

izročilnimi osebami (prim. učni načrt, str.<br />

48). Berilo tako v večji meri kot berila prvega<br />

triletja mlademu bralcu ponuja neznani (in<br />

neznanski) domišljijski svet – svet klasične in<br />

sodobne pravljice, realistične pripovedi, igrive<br />

in metaforične pesemske govorice, lutkovne<br />

in gledališke igre ...<br />

5. V skladu s pestrostjo poetik mladinske<br />

književnosti, besedil in doživljajskega sveta<br />

otroka ponujamo tako klasična pravljična<br />

besedila (npr. Aladin in njegova čudežna<br />

svetilka, Fran Milčinski: Desetnica) kot<br />

sodobne pravljične različice (Astrid Lindgren:<br />

Brata Levjesrčna), ob tem pa še obsežen sklop<br />

resničnostnih oziroma realističnih besedil<br />

(Vitan Mal: Roki Rok), sodobnih humornih<br />

predelav klasičnih pravljičnih žanrov (npr.<br />

Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila) ter<br />

obsežen sklop zabavne oziroma trivialne<br />

književnosti v prvem razdelku berila (npr.<br />

Bogdan Novak: Zelena pošast); poseben<br />

razdelek tvorijo fantastična in problemska<br />

besedila, v katerih je zaznaven najstniški<br />

uporniški odnos do sveta in pravil ter književna<br />

»opozorila« na temne strani življenja (npr.<br />

Mate Dolenc: Strupena Brigita, Antoine de<br />

Saint-Exupéry: Mali princ, Astrid Lindgren:<br />

Brata Levjesrčna, Feri Lainšček: Velecirkus<br />

Argo, Michael Ende: Čarobni napoj). Za pouk<br />

književnosti je namreč bistvena sporočilna<br />

raznolikost – otrokom torej ne ponujamo<br />

le pravljic, le kratkih komičnih zgodbic ali le<br />

otroške lirike, ampak množico predstavno in<br />

razpoloženjsko raznolikih besedil. – Otroštvo<br />

ni le pravljica ali nežna pesmica, ampak tudi<br />

razigran smeh, upor zoper pravila, jeza, konflikt<br />

in doživljanje stvarnega, resničnega sveta.<br />

6. Zvrsti: upoštevane so vse literarne zvrsti –<br />

pripovedništvo, pesništvo in dramatika; ob<br />

slednji berilo prikazuje možnosti za uprizoritev<br />

dramskega besedila (posnetki s predstav,<br />

podobe lutk). Pri določitvi deleža poezije,<br />

proze in dramatike se je avtorska skupina<br />

oprla na razmerja med zvrstmi v učnem<br />

načrtu. V zvezi z dramskimi besedili je treba<br />

opozoriti še na pomen ogleda ali poslušanja<br />

posnetkov, tj. skupnega poslušanja radijske<br />

igre, gledanja videoposnetka predstave,<br />

risanke, otroškega filma ipd.<br />

Tematska zasnova učbenika<br />

Kaj je tema književnega besedila<br />

Izkušnje s seminarjev strokovnega izpopolnjevanja<br />

kažejo na to, da je ena od glavnih ovir pri pripravi na<br />

interpretacijo besedila prav odgovor na vprašanje,<br />

kaj besedilo sporoča oziroma kaj je tema besedila.<br />

Razlikovanje med podobo (besedilno sliko) oziroma<br />

motivom in temo besedila je zahtevno, vendar<br />

se ravno s tem utemeljujejo nekatera bistvena<br />

priporočila za delo z besedili v razredu:<br />

Kako razbrati temo besedila oziroma kako jo<br />

razlikovati od podobe/motiva Kot primer<br />

uporabimo pesem Miroslava Košute Morda tudi<br />

žabice:<br />

Morda tudi žabice<br />

imajo babice,<br />

da jih varujejo<br />

in jim pripovedujejo<br />

vodne pravljice,<br />

kadar so mamice<br />

v službi<br />

ali v žabji družbi.<br />

Morda tudi medvedki<br />

spoznavajo gozdove z<br />

dedki,<br />

ki zanje<br />

vselej staknejo<br />

skrite panje<br />

in kaj izmaknejo.<br />

Morda tudi ptički<br />

s tetkami in strički<br />

leté v nebesna<br />

zabavišča<br />

in na lovišča<br />

mušic<br />

in ptičjih novic.<br />

In je vsem tako lepo<br />

kakor nama,<br />

kadar sva sama<br />

in mi lahko<br />

razkrivaš svet<br />

od opic do raket<br />

Kaj je sporočilo oziroma tema pesmi Kaj<br />

oziroma koga nam besedilo »predstavlja« Odgovor<br />

se ponuja na dlani: besedilo govori o žabicah,<br />

medvedkih in ptičkih. Morda je tak odgovor sicer<br />

deloma ustrezen, toda ali je to tudi tema besedila<br />

Ali Košutova pesem res predstavlja oziroma opisuje<br />

žabe, medvede in ptice Zdi se, da ne; da tema pesmi<br />

ni opis živalskega sveta, nam potrjuje zadnja kitica:<br />

vsem pesemskim junakom je lepo – kot nama. Kdo<br />

sva »midva« Otrok in dedek, očka, mama, babica,<br />

stric ... Odgovorov je lahko več, toda tema besedila<br />

ostaja slejkoprej ista: tema družine, doma, varnosti ...<br />

Pa naj se ta tema izraža v podobah človeškega ali<br />

domišljijskega živalskega sveta. Da je temu res tako,<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 13


dokazuje tudi hudomušen poskus preoblikovanja<br />

Košutove pesmi:<br />

sinje nebo, ki letenje varuje<br />

hece otrok in smejalne palače.<br />

MORDA TUDI TRAVICE<br />

Morda tudi travice<br />

imajo babice,<br />

da jih varujejo<br />

in jim pripovedujejo<br />

zelene pravljice,<br />

kadar so mamice<br />

v službi<br />

ali v rožni družbi.<br />

Morda tudi kometki<br />

spoznavajo vesolje z<br />

dedki,<br />

ki zanje<br />

vselej staknejo<br />

skrite planete<br />

in kaj izmaknejo.<br />

Morda tudi grički<br />

s tetkami in strički<br />

leté v pomladna<br />

zabavišča,<br />

na razstavišča<br />

kresnic<br />

in sončnih novic.<br />

In je vsem tako lepo<br />

kakor nama,<br />

kadar sva sama<br />

in mi lahko<br />

razkrivaš svet<br />

od opic do raket<br />

Očitno je, da so se podobe, besedilne slike v Košutovi<br />

pesmi bistveno spremenile. Toda ali se je spremenila<br />

tudi njena tematika Rekli bi, da ne: povezanost<br />

sveta živali, ljudi, rastlin v občutenju družinske<br />

pripadnosti, bližine, otroške zvedavosti in odrasle<br />

»vednosti« ostaja nespremenjena, pa čeprav zdaj<br />

v drugi kitici namesto medvedkov svet spoznavajo<br />

– kometki. Pesem torej ne opisuje realnih žab,<br />

medvedov, ptic ... Govori o povezanosti generacij,<br />

o domu, varnosti in ljubezni – zato bi bilo tudi<br />

povsem nesmiselno to pesem povezovati npr.<br />

z naravoslovnim tematskim sklopom o živalih.<br />

Očitno je torej, da so podobe oziroma pesemske slike<br />

v Košutovi pesmi sestavine domišljijske besedilne<br />

stvarnosti, ki se z realnostjo povezujejo zgolj prek<br />

teme besedila.<br />

Vseh besedil pa ni mogoče tako zlahka<br />

oziroma nazorno razložiti, saj je njihova tema<br />

nerazvidna oziroma zastrta. To velja predvsem za<br />

nonsensna besedila, tj. predvsem za pesmi, ki se<br />

poigravajo z nenavadnimi izraznimi možnostmi<br />

pesniškega jezika. Primer za tovrstno poezijo je npr.<br />

Deklevova pesem Mehke snežinkaste pesniške race:<br />

Mehke snežinkaste pesniške race<br />

rade si šminkajo mavrične kljune,<br />

v mislih si čarajo tople igluje,<br />

mufe in šale in slastne pogače.<br />

Pod perutnicami hranijo sonce:<br />

kepe svetlobe, neznane otoke,<br />

Bralec na vprašanje, kaj je tema besedila, lahko<br />

odgovori pravzaprav na različne načine. Morda<br />

bo kdo pesniške race povezal z besedno zvezo<br />

novinarska raca (izmišljena novica v časopisu:<br />

izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac)<br />

– pesem je torej »laž«, igriva domislica. Bralec si s<br />

prebiranjem poezije v zavesti oblikuje nenavadne<br />

svetove, ki pa so hkrati tudi prijetni, topli, varni in<br />

slastni (topli igluji, mufi in šali, pogače). Po drugi<br />

strani je iz pesmi vidno tudi, da radost pesniške<br />

domišljijske igre pesnik povezuje z otroškim svetom,<br />

ki je svetel, zanimiv in humoren. Naj bo poezija<br />

neverjetna izmišljija ali otroška radostna domišljija –<br />

pesem na vprašanje, kaj je tema besedila, ne ponuja<br />

enega samega odgovora, ampak bralcu predvsem<br />

prepušča, da se izroča ustvarjalni igri asociacij, ki<br />

jih vzbujajo nenavadne, slikovite besedne zveze.<br />

V sodobni mladinski književnosti je takih besedil<br />

še več – na nonsensnih besedilotvornih vzorcih<br />

je zasnovana zbirka Prebesedimo besede Borisa A.<br />

Novaka: besede so »stare, dolgočasne«, zato jih je<br />

treba »prebesediti«. Z besedami in nenavadnimi<br />

zvezami oziroma predstavami se poigravata tudi<br />

Tone Pavček (Besede, take in drugačne) in Niko<br />

Grafenauer (Ušesa). – Temo teh besedil mladi bralci<br />

najlažje dojamejo, če besedilo poustvarijo: če torej<br />

nadaljujejo pesniško igro in se prek lastne dejavnosti<br />

približajo njeni sporočilnosti.<br />

Na koncu razmišljanja o temi le še<br />

priporočilo. Književna didaktika svari pred pretiranim<br />

poudarjanjem teme – ni treba, da obravnavo<br />

besedila sklenemo z naukom ali osrednjo mislijo.<br />

Prav tako ni nujno, da se z otrokom vedno podrobno<br />

pogovarjamo o temi – mladi bralec namreč lahko<br />

temo v besedilu izlušči tudi sam, ne da bi mu jo<br />

kazali s prstom. Tako lahko temo prve pesmi dojame<br />

na podlagi razmišljanja o svojih željah, temo druge<br />

pa z lastno ustvarjalno igro. Tema je torej bistvena<br />

predvsem za učitelja: iz natančne in pravilne<br />

določitve teme besedila namreč izhajajo vsi drugi<br />

postopki šolske interpretacije književnosti:<br />

uvodna motivacija, analiza, nove naloge.<br />

Kako je sestavljeno berilo Berilo tvorijo<br />

tematski razdelki, ki v skladu s sodobnimi izhodišči<br />

pouka književnosti niso vezani na teme iz spoznavanja<br />

okolja ali kateregakoli drugega predmeta, pač<br />

pa upoštevajo osrednje teme književnosti. Ponovno<br />

velja poudariti, da se tudi pri šolski interpretaciji<br />

izogibamo tesnemu vsebinskemu povezovanju<br />

berila s tematskimi sklopi z drugih predmetnih<br />

14 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


področij. Stvarnost, ki jo bralec doživi ob branju<br />

leposlovja, je drugačna od zunajliterarne stvarnosti –<br />

v literaturi prevladuje domišljijska igra, preobražanje<br />

realnih predstav v nove, nenavadne podobe. Za<br />

razvijanje bralne sposobnosti je ključno, da bralec<br />

pozna razliko med umetnostnimi (domišljijskimi)<br />

in neumetnostnimi (stvarnimi) besedili: prva mu<br />

ponujajo priložnost za domišljijsko potovanje in<br />

doživetje lepega, druga mu posredujejo informacije<br />

o stvarnosti. Književnost se torej ne povezuje s<br />

spoznavnimi predmeti, pač pa je korelacija možna<br />

z umetnostnimi vsebinami: ob branju ali po njem<br />

učenci poslušajo glasbo, ilustrirajo, izdelajo lutke,<br />

obiščejo gledališče ali si ogledajo film. V berilu torej<br />

ne iščimo vira informacij ali ilustracije realnih<br />

tem – skušajmo odkriti, kaj nam lahko pove samo<br />

besedilo prek domišljijskih podob in tematike.<br />

Tematski razdelki<br />

Berilu je predgovor (Živo in radoživo ...)<br />

napisal Feri Lainšček. V njem na podlagi spominskega<br />

zapisa spregovori o »pisateljevem obisku« na šoli;<br />

že dejstvo, da je avtor postavil besedno zvezo v<br />

navednice, nakazuje možnost, da je srečanje med<br />

pisateljem ter učitelji in otroki mogoče razumeti<br />

v prenesenem pomenu. Kako Ali ni uvodni zapis<br />

pravzaprav Lainščkovo razmišljanje o doživljanju<br />

literature O živem oziroma »papirnatem branju«<br />

O pisatelju kot sogovorniku oziroma kot zgolj<br />

»podatku« v učbeniku Videti je, da je tako. Pisatelj<br />

namreč posredno izpostavlja naslednje:<br />

• s pisateljem – z literarnim besedilom nasploh,<br />

bi dodali – se lahko pogovarjamo na podlagi<br />

vnaprej pripravljenih, »naučenih« vprašanj,<br />

lahko pa ob takem srečanju steče tudi<br />

drugačen, živ, neposreden pogovor;<br />

• pisatelj pri svojih pogovorih z bralci – in<br />

tudi pisanje zanje je tak pogovor – ceni,<br />

celo spoštuje predvsem spontano otroško<br />

radovednost: otroško zvedavo, radoživo<br />

»spraševanje« pisatelja in tudi njegovih besedil<br />

je ustvarjalcu mladinske književnosti vodilo<br />

pri pisanju (za Ferija Lainščka je bilo vprašanje<br />

celo svojevrsten mejnik v ustvarjanju).<br />

Avtor uvodne besede sklene svoje razmišljanje prav<br />

s poudarjanjem živosti avtorskih pisav in izbranih<br />

besedil. Zajeta besedila naj bi, tako zaključi svoj<br />

zapis, spodbujala zabavo pri branju in razvijala<br />

občutek lepega. – Lainščkove misli so lahko<br />

zanimivo izhodišče za prvo srečanje z berilom, prvi<br />

pogovor o njem in o branju mladinske književnosti<br />

nasploh. Kdo so pesniki, pisatelji Kaj pričakujemo<br />

od njihovih besedil Ali nas književnost lahko<br />

zabava, razvedri, razžalosti, razjezi Kaj so občutki<br />

lepega Doživljamo lepo v književnosti vsi enako<br />

Ima bralec pravico, da delo, ki mu ni všeč, preprosto<br />

odloži Poleg teh vprašanj bi se učitelj z mladimi<br />

bralci lahko pogovarjal tudi o skupnih srečanjih<br />

s knjigo, tj. o druženju otrok in odraslih ob njej: o<br />

družinskem pripovedovanju oziroma branju pravljic<br />

(vse to je za marsikaterega učenca le še spomin), o<br />

bralni znački, izbiri najljubše knjige, o branju v času<br />

sodobnih medijev (filmov, risank, računalnika) itd.<br />

Učenci bi lahko prelistali berilo in prepoznavali že<br />

znane avtorje oziroma besedila, opazovali in skušali<br />

razložiti ilustracije in ostalo likovno opremo (npr.<br />

črto in znake), ugibali – na podlagi naslova – o čem<br />

bodo govorila besedila posameznega razdelka ...<br />

V prvem razdelku (Kdaj se med besedami<br />

zlati zvezdni prah blešči) so besedila, ki se<br />

osredotočajo na zven ter »obliko« besed. Tema<br />

teh besedil – predvsem pesmi – je besedna igra,<br />

preoblikovanje stvarnega sveta v domišljijsko<br />

stvarnost, radost ustvarjalne igre z jezikom ter<br />

preoblikovanje znanih besedilnih vzorcev. Razdelek<br />

torej nadgrajuje razdelka četrtega in petega berila, v<br />

katerih se bralcu književnost »predstavi« kot jezikovna<br />

igra in vesela, vznemirljiva dogodivščina (predvsem<br />

v pustolovskih oziroma zabavnih zgodbah). Novost<br />

prvega razdelka šestega berila pa je prav tema<br />

domišljijske ustvarjalnosti – z besedami se je<br />

mogoče igrati tudi tako, da nastanejo nenavadna,<br />

»nedokončana« in pomensko večsmiselna<br />

besedila, npr. narobe pravljice, nonsensne pesmi,<br />

nenavadne, komične detektivke ipd. Tako že prva<br />

pesem, Pavčkove Besede, take in drugačne, govori<br />

o doživljanju jezika otroka in odraslega: otroški<br />

občutek za jezik se zdi veliko bolj neposreden, odrasli<br />

jezik »vklepajo« v pravila. Otroški posluh za besede<br />

in zvoke omogoča prehod med Pavčkovo pesmijo<br />

in besedilom Ušesa Nika Grafenauerja: ta pesem<br />

na prvi pogled pesniško opisuje del telesa, vendar<br />

pa jo je mogoče razumeti tudi kot igro z jezikom,<br />

saj zelo inovativno uporablja nekatere ustaljene<br />

besedne zveze (vleči na ušesa, sedeti na ušesih, slišati<br />

rasti travo) oziroma nenavadne metafore (kamrica<br />

sluha, prisluškovalna naprava, zvonček). Povezovanje<br />

besed v nove, presenetljive besedne zveze, ki<br />

vzpostavljajo bogate domišljijske slike, je značilno<br />

za poezijo Milana Dekleve – pesmi V ogledalih živijo<br />

oranžne zračne ribe in Mehke snežinkaste pesniške<br />

race temeljita na »lepljenju besed«, ki nastaja<br />

skorajda »naključno«: pred bralcem se odstre pisana,<br />

radoživa domišljijska stvarnost, pisanje in branje je<br />

potovanje v svet nemogočega, sanjskega, poezija ni<br />

več nič realnega, razumljivega ali celo »uporabnega«.<br />

Logiko pesniškega nonsensnega razumevanja<br />

stvarnega sveta razkriva tudi Novakova pesem Kako<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 15


astejo stvari, v kateri se stvarni predmeti povezujejo<br />

na podlagi povsem otroške logike primerjanja<br />

njihove velikosti in oblike – kar je seveda mogoče le<br />

v poeziji, ptici, ki leti. Skupno ustvarjanje besedilnih<br />

svetov je tema odlomka Jaz sem vate, ti pa vame,<br />

Novakova Zelena pošast pa je nenavadna grozljivka,<br />

ki izvira iz povsem vsakdanjega dogodka, vendar<br />

opisanega na prav poseben način. Izrazit primer<br />

narobe pravljice je Potepuh in nočna lučka Svetlane<br />

Makarovič: pripovedovalka nobene pravljice ne<br />

zaključi, ampak v najbolj napetem trenutku začne<br />

pripovedovati novo pravljico – tema je torej prav<br />

užitek izmišljanja pravljic. Stopinje po zraku Leopolda<br />

Suhodolčana so komična detektivska zgodba,<br />

interaktivna kriminalka KLIK, Skrivnostna vila pa se<br />

osredotoča na bralčevo svobodo pri sestavljanju<br />

zgodbe (bralec si lahko zgodbo sestavlja po svoje).<br />

Razdelek sklene odlomek iz radijske igre Alenke<br />

Goljevšček Gornastenisedimuha, v katerem je<br />

prikazan nenavaden ajevski jezik, tako zelo drugačen<br />

od »pravilnega« jezika dečka in papagaja.<br />

Razdelek vključuje besedila s temo jezikovne<br />

igre – igre z besedami, književnimi vrstami (pesmijo,<br />

pravljico, detektivko), ta tema pa se povezuje tudi<br />

z vprašanjem ustreznosti in smiselnosti jezikovnih<br />

sredstev ter z močjo ustvarjalne domišljije (ustvarjalca<br />

in bralca). Prav domišljija in njena svoboda<br />

sta tudi »predmet« fotografije, ki uvaja razdelek:<br />

na barvnem ozadju se nejasno kažejo pike, zvezde,<br />

ozvezdja – vse to je ponazorilo besedilnega sveta<br />

književnosti, ki je izmuzljiv, zato vsakomur omogoča,<br />

da si zabrisane svetlobne lise razlaga po svoje.<br />

Zanimivo bi bilo tudi poiskati – v neposrednem<br />

pogovoru z mladimi bralci – čim bolj domiselne<br />

odgovore na vprašanje Kdaj se med besedami zlati<br />

zvezdni prah blešči<br />

Tematiko drugega razdelka (odraščanje<br />

»junaka«, ljubezen in prijateljstvo) jasno izraža že<br />

njegov naslov: Kje je grad in v njem zaklad In<br />

koga imaš, junak, zares rad Junak, mladostnik,<br />

svoje odraščanje doživlja kot pustolovščino, kot<br />

»iskanje gradu in zaklada« – to je seveda mogoče<br />

razumeti tudi kot navezavo na temo doma,<br />

družine, skupnosti ter na vprašanja vrednot in<br />

posameznikovih stališč do njih. Pavčkova pesem<br />

Junak tako izhaja iz »minulega otroštva« in<br />

izoblikuje podobo neustrašnega posameznika, ki<br />

se znajde pred preizkušnjo (strahom) in jo reši. Če<br />

je ta pesem povezana s pravljičnimi podobami, pa<br />

Odrastež istega avtorja najstnika postavlja v povsem<br />

realističen svet: v ospredju so (samo)podoba<br />

najstnika, lirskega subjekta, njegove želje in tudi že<br />

tema odnosov in razlik med odraslimi in otroki (biti<br />

na isti valovni dolžini z ljubljeno mamo). Lastnosti<br />

doraščajočega fanta in najstniško zaljubljenost<br />

izraža pesem Junak v razredu Stjepana Jakševca,<br />

medtem ko Möderndorferjeva Ljubezen povezuje<br />

temo, izraženo v naslovu, s podobami iz narave, ki<br />

so tudi odsev razpoloženja, povezanega s temo.<br />

Pesem Ljubezen Nika Grafenauerja naslovno temo<br />

izraža refleksivno, z nizom »pesniških definicij«<br />

ljubezenskega stanja in dejanj, povezanih z njim; ta<br />

pesem je že na meji poezije za odrasle. Preseganje te<br />

meje odseva tudi Župančičev Pomladni pozdrav, le<br />

da tema ni več le ljubezen, ampak tudi že minevanje<br />

življenja.<br />

Pripovedna besedila so po tematiki<br />

vzporedna pesemskemu sklopu: odlomek iz<br />

resničnostne zgodbe Geniji v dolgih hlačah Slavka<br />

Pregla »sooča« svet mladostnikov in odraslih<br />

oziroma različnost njihovih svetov, besedilo<br />

Roki Rok Vitana Mala pa razčlenjuje otrokovo<br />

dojemanje samega sebe, ki se seveda razlikuje od<br />

mnenja staršev o njem. Erich Kästner v odlomku<br />

iz pripovedi Dvojčici osvetljuje sprejemanje novih<br />

članov v skupino mladih, njihovo radovednost in<br />

opazovanje lastnosti oseb. Najstnik kot osrednja<br />

književna oseba, »junak«, je v ospredju besedila<br />

Emil in detektivi istega avtorja, odraščanje kot<br />

razburljiva dogodivščina pa tvori rdečo nit zgodbe<br />

Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist, prikaz<br />

konfliktov med mladimi pa je tema odlomka iz<br />

pripovedi Most v Terabitijo Katherine Paterson. Tem<br />

besedilom sledi sklop klasičnih pripovedi, v katerih<br />

nastopajo znani književni junaki, in sicer bodisi otroci<br />

bodisi odrasli. Twainove Prigode Toma Sawyerja<br />

so besedilo, ki prikazuje otrokovo iznajdljivost,<br />

premetenost; Levstikov Martin Krpan z Vrha uvaja<br />

kategorijo pripovedovalca in predstavlja Krpanove<br />

dogodivščine – tudi s sodobnim stripom Mikija<br />

Mustra, Robin Hood Henryja Gilberta se osredotoča<br />

na književno in filmsko upodabljanje znamenitega<br />

junaka, hkrati pa opozarja tudi na pomen umeščanja<br />

književnega besedila v zgodovinski čas. Razdelek<br />

sklene Pravljica o svobodi Franja Frančiča, ki se teme<br />

svobode loteva s problemskega zornega kota in<br />

dopušča, da si na vprašanje, kdo je zares svoboden,<br />

odgovori vsak bralec sam.<br />

Odraščanje, odnosi med ljudmi, zaljubljenost<br />

in konflikti, prijateljstvo in nasilje, ujetost v<br />

(lastne) predsodke oziroma pravila in svoboda – vse<br />

to so teme, ki združujejo izbrana besedila drugega<br />

razdelka v zaokroženo celoto. Poleg razmišljanja o<br />

tem, kje/kaj je za koga grad in kaj zaklad ter koga<br />

ima junak zares rad (medbesedilne navezave) je za<br />

pogovor v razredu svojevrsten izziv tudi uvodna<br />

fotografija vrat ter ključa, ki ga ustvari sled: Kako bi<br />

odprli vrata, ki so na fotografiji In kaj se skriva za<br />

njimi<br />

16 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


V tretjem razdelku (Kam te popelje<br />

zvezdnata cesta V neznane dežele, v čarobna<br />

mesta.) so zbrana besedila iz »neznanih dežel«;<br />

to pomeni, da v njem prevladujejo fantastična in<br />

poetična besedila. Lirika kot »odprto oko«, kot<br />

poseben, izostren pesnikov in bralčev pogled<br />

na svet, ki odseva njuno čudenje njegovi lepoti,<br />

podobe iz resničnega sveta prikaže kot nenavadne,<br />

neznane. Tako je čudenje daljavi zaznavno v pesmi<br />

Neže Maurer Onstran, njeno besedilo Zlati copati<br />

pa podobo, povezano z letnim časom, izraža zelo<br />

poetično. Poetičnost opisovanja motiva iz narave<br />

v povezavi s temo ljubezni odseva tudi v pesmi<br />

Ksenije Šoster Olmer Roža v puščavi. Čudenje<br />

sanjskemu svetu in njegovo dvoumno »definiranje«<br />

v pesmi Bine Štampe Žmavc Sanje je povezava lirskih<br />

podob in nedojemljivih »svetovij«, ki jih izrisuje<br />

njena pesem Vesolje; v njej se lirskost že povezuje<br />

z miselno tematiko, tj. s povezanostjo vsega, kar je.<br />

Znova je poetičnost podob iz narave poudarjena v<br />

haikujih Zrnca sonca iste avtorice, tema potovanja<br />

v neznane dežele »na krilih domišljije« pa določa<br />

domišljijsko bogato, a hkrati umirjeno, sporočilno<br />

kompleksno pesem Ferija Lainščka Mesta, ki<br />

bralca na podlagi domišljijskega potovanja po<br />

niti – zveza s črto, ki povezuje besedila v berilu je<br />

očitna – prestavi na čudežno dobravo. Domišljijsko<br />

potovanje kot možnost prehoda iz realnosti v<br />

nenavaden svet omogoča odlomek iz Dolenčevega<br />

besedila Strupena Brigita (besedilo vključuje tudi<br />

več pravljičnih prvin), odlomek iz Malega princa<br />

Antoina de Saint-Exupéryja pa tematizira razliko<br />

med otroškim in odraslim dojemanjem sveta in moč<br />

otroške domišljije. To besedilo je tako smiseln uvod<br />

v sklop fantastičnih pripovedi, v katerih soobstajata<br />

dva svetova: stvarni – tak, kot bi lahko bil v resnici, in<br />

fantastični, tj. povsem nestvaren, pogosto pravljično<br />

obarvan – v slednjega se preseli otroški književni<br />

junak. Prehod iz realističnega v fantastični svet lahko<br />

izraža otrokovo željo (po pustolovščinah), soočenje<br />

dveh svetov pa je lahko tudi družbenokritično<br />

– tako je fantastična pripoved Brata Levjesrčna<br />

Astrid Lindgren besedilo o otroškem spoznavanju<br />

krutosti totalitarne oblasti (deček pride v dolino<br />

šipka, ki ji vlada tiran Tengil). Isto sestavo besedilne<br />

stvarnosti odseva Velecirkus Argo Ferija Lainščka:<br />

deček in deklica v domišljijskem svetu Opičje dežele<br />

spoznavata človeške lastnosti, boj med dobrim<br />

in zlim – osrednja oseba je deček, ki mu pokorno<br />

sledi vojska opičnjakov. Za tovrstna besedila je<br />

pogosto bistvena presenetljiva, prepoznavna<br />

podoba fantazijske plasti pripovedi – zaznavanje in<br />

doživljanje strašljive vile Hude sanje je pomembno<br />

za razlago odlomka iz Endejeve pripovedi Čarobni<br />

napoj, preoblikovanje realnega sveta v vznemirljivi<br />

svet, v katerem imajo glavno besedo nestvarna<br />

bitja, pa določa tudi odlomek iz besedila Jane<br />

Bauer Izginjevalec čarovnic. Zadnje besedilo tretjega<br />

razdelka je prvo dejanje igre Bine Štampe Žmavc<br />

Ure kralja Mina, v katerem je izpostavljena osrednja<br />

tema celotnega besedila, tj. kraljeva (človekova)<br />

želja po obvladovanju časa.<br />

Tretji razdelek je med vsemi deli berila po<br />

sporočilih morebiti najbolj kompleksen, saj zajema<br />

tako lirske podobe iz narave, ki nastanejo na podlagi<br />

čudenja oblikam, barvam in zvokom, kot besedila<br />

o potovanju v domišljijske dežele, ki se bistveno<br />

razlikujejo od resničnega sveta. Zlasti v pripovednih<br />

besedilih je osrednja književna oseba praviloma<br />

otrok, kar tretji razdelek zbližuje z »junakom«<br />

drugega razdelka; potovanje v »neznano mesto«<br />

ustrezno ponazarja tudi fotografija, nad katero<br />

potujejo trije povsem domišljijski liki.<br />

V zadnjem razdelku (Prisluhni pravljicam iz<br />

davnih dni. Kdo v njih živi In kaj se kralju, ptici<br />

in desetnici godi) se mlademu bralcu predstavlja<br />

svet izročila, tj. snov slovenskih in tujih pravljic,<br />

zgodovinska snov ter zahtevnejša besedila klasičnih<br />

pravljičarjev. V skladu z učnim načrtom ta del zajema<br />

predvsem tuje pravljice – slovenskemu ljudskemu<br />

izročilu je namreč namenjen istotematski del petega<br />

berila. Pomembno pri obravnavi pravljičnih besedil<br />

pa je, da jih povezujemo s slovenskimi motivnimi<br />

različicami – tujo živalsko pravljico (Jaguar in<br />

kirkinčo) npr. s slovenskimi pravljicami (Boter<br />

petelin in njegova zgodba, Tri botre lisičice, avtorske<br />

pravljice Svetlane Makarovič), tuje bajke (Deklica z<br />

morja) s slovenskimi (Škratovemu fantku razbijejo<br />

skledico) itd.; samo tako bodo mladi bralci zaznavali<br />

in vrednotili medkulturne vzporednice in razlike. –<br />

Razdelek uvajajo »pravljična« pesemska besedila:<br />

Maršakova Pravljica o kralju in vojaku, ki govori o<br />

imenitnosti in resnični moči, primer za slovensko<br />

ljudsko balado pa je besedilo Zarika in Sončica – ta<br />

pesem je sporočilno sicer zahtevnejša (besedišče,<br />

stopnjevanje), vendar učencem omogoča doživetje<br />

značilnega baladnega vzdušja. Pripovedna besedila<br />

uvaja odlomek iz Jurčičevega dela Zakrpana Višnja<br />

Gora, raztrgani Žužemberk, ki svet pravljičnih zgodb<br />

povezuje s pripovedovanjem in ustnim izročilom,<br />

Rajska ptica Janeza Trdine (kot celovitejši »zapis<br />

izročila«) pa poleg značilnih pravljičnih motivov<br />

opozarja na snov oziroma čas dogajanja. Sklop tujih<br />

pravljic uvaja indijanska ljudska O miški, ki je pela z<br />

značilno temo živalskih pravljic (»najmanjši premaga<br />

najmočnejšega«), valižanska ljudska Pergrin in morska<br />

deklica je zgodba o dobroti, ki se poplača z dobroto,<br />

židovska ljudska Teliček pa pripoved o nenadni sreči,<br />

ki je je zaradi igre usode deležna revna družina.<br />

Argentinska pravljica Jaguar in kirkinčo je zanimiva<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 17


zaradi nenavadnih oseb, njena tema pa je podobna<br />

indijanski pravljici. Razlagalni vzorec je prepoznaven<br />

iz črnske ljudske Dekle in ženin – besedilo ima sklepni<br />

nauk – ter iz južnokitajske ljudske Žabji cesar, ki je<br />

zgrajena po podobnem vzorcu kot prejšnja. Izrazite<br />

pravljične prvine so značilne za arabsko pravljico<br />

Aladin in njegova čudežna svetilka: leni deček<br />

nenadoma, po usodnem naključju dobi zaščitnika<br />

in dar – vse to pa je seveda uvod v Aladinove<br />

dogodivščine. Grška bajka Deklica z morja je primer<br />

tujega mitološkega besedila, odlomek iz Saričeve<br />

dramatizacije Finžgarjevega zgodovinskega romana<br />

Pod svobodnim soncem pa mladega bralca seznanja<br />

z božanskimi bitji starih Slovanov; skoraj mitološko<br />

oziroma pravljično deluje tudi dialog med Iztokom<br />

in Radovanom o Bizancu. Ljudskemu pravljičnemu<br />

in mitološkemu sklopu besedil sledijo tri klasične<br />

pravljice: Desetnica Frana Milčinskega (odlomek<br />

prikazuje usodno »zaznamovanost« osrednje<br />

književne osebe), Wildov Srečni kraljevič je poetična<br />

pravljica o ljubezni, Andersenova Cesarjeva nova<br />

oblačila pa satirična pravljica o vladarjevi nečimrnosti<br />

in razkritju samoprevare – njeno sporočilo<br />

imenitno aktualizira igra Milana Jesiha z istim<br />

naslovom.<br />

Tematika celotnega razdelka je tesno<br />

povezana s pravljično snovjo in temami, značilnimi<br />

za to književno vrsto (zmaga dobrega, pomen in moč<br />

najšibkejšega, igra usode). Zabrisana naslovnica<br />

razdelka pravljični svet le nakazuje – prepoznaven je<br />

lik kraljeviča, (pravljične) ptice, ki »nosi nit zgodbe«,<br />

belo ozadje pa poudarja pomen velelnika prisluhni iz<br />

naslova razdelka: pravljice so, tudi v šestem razredu,<br />

še namenjene pripovedovanju in poslušanju.<br />

Na koncu berila je Grafenauerjeva pesem<br />

Poezija: domišljija »lepi« kraje z različnih koncev<br />

sveta, torej tudi različna izročila znamenitih krajev, v<br />

blagozvočno poezijo; tovor, ki iz Rima prispe v Limo,<br />

ni nič uporabnega, je le snov pesniške igre, ki se je<br />

udeležuje tudi bralec. Prav bralcu, soustvarjalcu igre<br />

jezika in domišljije, so namenjene tudi sklepne misli<br />

ob Grafenauerjevi pesmi:<br />

In si med vsemi tistimi beročimi junaki, ki so na<br />

potovanju v svet rim, junakov in zgodb iskali in našli<br />

sledi do davnih dni.<br />

Povzetek sporočilnosti posameznih razdelkov<br />

Razdelek<br />

Kdaj se med<br />

besedami zlati<br />

zvezdni prah<br />

blešči<br />

Kje je grad in v<br />

njem zaklad In<br />

koga imaš, junak,<br />

zares rad<br />

Kam te popelje<br />

zvezdnata cesta<br />

V neznane dežele,<br />

v čarobna mesta.<br />

Prisluhni<br />

pravljicam iz<br />

davnih dni. Kdo<br />

v njih živi In kaj<br />

se kralju, ptici in<br />

desetnici godi<br />

Oblikovne in vsebinske značilnosti besedil, ki jih razdelek<br />

poudarja<br />

Tema: jezikovna in domišljijska igra, svoboda bralčeve domišljije,<br />

ustvarjanje (tj. pisanje in branje) književnih del, dojemanje in<br />

preoblikovanje jezikovnih in literarnovrstnih pravil (omejitev).<br />

Besedila: nonsensna poezija; interaktivno besedilo, grozljivka in<br />

detektivka, narobe pravljica, nonsensna radijska igra.<br />

Tema: odraščanje, odnosi med mladimi in odraslimi ter med<br />

najstniki samimi, prijateljstvo, zaljubljenost, otroški pogum in<br />

srečanje s težavami/preizkušnjami, konflikti, svoboda.<br />

Besedila: resničnostna in refleksivna poezija, realistična pripoved,<br />

pripoved z zgodovinsko snovjo, strip, mladinska igra.<br />

Tema: čudenje podobam iz narave, potovanje v domišljijski<br />

svet, povezanost bitij in pojavov (miselna poezija), moč otroške<br />

domišljije, kritika nasilnega sveta.<br />

Besedila: lirska besedila, haikuji, fantastična pripoved, mladinska<br />

igra.<br />

Tema: značilne pravljične teme: izročenost usodi, moč in pomen<br />

malih bitij (junakov), nenadni preobrati, pomen mitoloških bitij,<br />

družbena satira.<br />

Besedila: pripovedna poezija, ljudska in klasična avtorska<br />

pravljica, lutkovna oziroma gledališka igra.<br />

18 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Zaporedje branja besedil<br />

Ali v šoli beremo berilo od prve do zadnje<br />

strani Nikakor ne. Omenjena zasnova učbenika ni<br />

in ne more biti »navodilo« časovne razporeditve<br />

ur oziroma vsebin. Učitelj iz posameznih sklopov<br />

izbira besedila povsem svobodno, upoštevajoč<br />

bralne sposobnosti in interese otrok – na podlagi<br />

tega v okviru letne priprave izdela svojo razporeditev<br />

učne snovi. Pri tem mu je lahko v pomoč predlog<br />

časovne razvrstitve učne snovi, ki poleg<br />

podrobnejših, za književnost značilnih tematskih<br />

sklopov ob posameznih učnih enotah povzema<br />

tudi cilje iz novega učnega načrta (glej: http://www.<br />

zalozba-izolit.si).<br />

Berilo je zasnovano kot »didaktična<br />

antologija«: je reprezentativni in didaktično<br />

dopolnjeni izbor kánonskih in sodobnih, za otroka<br />

zanimivih besedil. Táko antologijo lahko bralec prav<br />

zaradi vsebinskih povezav v okviru razdelkov in med<br />

njimi bere tudi linearno, tj. od prve do zadnje strani,<br />

vsekakor pa tako branje ni prevladujoče.<br />

Didaktični instrumentarij<br />

Berilo poleg zbirke besedil ponuja tudi<br />

didaktični instrumentarij, ki naj otroku olajša stik s<br />

književnostjo. Ni namreč dovolj, da je berilo le zbirka<br />

besedil, pa tudi ne, da je le zabaven delovni zvezek,<br />

ki bi otroku ponujal kopico morda zanimivih, a s<br />

sporočilom besedil nepovezanih pisnih dejavnosti.<br />

V skladu s cilji učnega načrta za devetletko sta<br />

namreč branje in poslušanje temeljni dejavnosti,<br />

dejavnosti tvorjenja domišljijskih in stvarnih<br />

besedil ob izbranem književnem delu pa predvsem<br />

poglabljata otroško doživljanje, razumevanje in<br />

vrednotenje leposlovja. Poglobljeno literarno<br />

branje je torej osrednji cilj vsake učne ure s<br />

književnim besedilom – branje oziroma z njim<br />

povezani funkcionalni cilji oziroma razvijanje bralne<br />

zmožnosti so v drugem triletju pomembnejši kot<br />

npr. pridobivanje književnega znanja.<br />

Komu je namenjen didaktični<br />

instrumentarij Namenjen je predvsem otrokom<br />

kot posameznikom – omogoča torej poglabljanje<br />

prvotnega literarnoestetskega doživetja vsakemu<br />

učencu posebej (Zapri oči in si predstavljaj mavrični<br />

kljun. Kakšne barve je). Ob tem temeljnem<br />

»individualnem pogledu na branje« nekatere naloge<br />

in vprašanja spodbujajo delo v skupinah (Skupaj s<br />

sošolci naredite plakat. Na njem naj bo pet stolpcev.<br />

Vanje vpišite, katere besede so sočne, gladke in sladke.<br />

Katere besede pa so kisle in puste) oziroma dialoško<br />

reševanje literarnega problema (Kaj tebi pomeni čas<br />

Ti zmanjkuje časa ali imaš preveč časa, se dolgočasiš,<br />

se kratkočasiš Kdaj ti mine čas, kot bi trenil Kdaj<br />

pa se ti čas vleče kot jara kača), spodbujajo pa<br />

tudi pogovor med učenci in odraslimi (S starši<br />

ali z drugimi starejšimi ljudmi se pogovori, katere<br />

Župančičeve otroške pesmi poznate.).<br />

-<br />

-<br />

-<br />

-<br />

Didaktični del sestavljajo<br />

nagovori,<br />

naloge za razvijanje doživljanja, razumevanja<br />

in vrednotenja besedila,<br />

predstavitve in pojasnila,<br />

predlogi za pripravo govornega nastopa.<br />

Nagovori zajemajo<br />

- motivacije za doživljanje besedila: temeljna<br />

vloga teh nalog je povezovanje otrokovega<br />

predstavnega in čustvenega sveta s<br />

sporočilnostjo besedila (Zdaj si že velik(a). Je<br />

res In nobene stvari več se ne bojiš. Je res Prav<br />

vse lahko dosežeš, če si tega le zelo želiš. Je res –<br />

Tone Pavček: Junak. Kakšni so fantovski pogledi<br />

v zvezi s slovenskimi domačimi nalogami<br />

In dekliški pogledi In pogledi profesorice In<br />

pogledi ... Pogledi, sami pogledi! – Slavko Pregl:<br />

Geniji v dolgih hlačah) ter vzpostavljanje<br />

medbesedilnih zvez oziroma primerjav<br />

(Zgodbe o tiranih, ki skušajo zasužnjiti svet,<br />

privlačijo tudi odrasle. Pomisli na Gospodarja<br />

prstanov in Harryja Potterja. Si vedel(a), da<br />

slednjega navdušeno berejo tudi odrasli In<br />

da so založniki v Veliki Britaniji izdali Harryja<br />

Potterja tudi z »odraslimi« platnicami Odraslim<br />

je namreč nekoliko nerodno, če jih zalotijo z<br />

mladinsko literaturo v rokah. Zakaj le - Astrid<br />

Lindgren: Brata Levjesrčna); v uvodne spodbude<br />

za branje so uvrščeni tudi navedki iz del oziroma<br />

nakazovanje značilnosti besedila (npr. Besede.<br />

Vsepovsod: na ulici, radiu, televiziji. V knjigah,<br />

časopisih, na spletu … Pa so si vse te besede<br />

podobne Kje pa! Ene so take, druge pa drugačne.<br />

– Tone Pavček: Besede, take in drugačne), ki se<br />

tematsko povezujejo z besedilom;<br />

- povzemanje »predzgodbe«, nujne za<br />

razumevanje sporočilnosti odlomka (Potepuh<br />

je našel majhno nočno lučko. Sklenil je, da bo<br />

prenočil pod mostom – tedaj pa mu je lučka<br />

začela pripovedovati pravljice za lahko noč. A<br />

kakšne! Niti ene same ni povedala do konca. –<br />

Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka);<br />

- napovedi, povezane z značilnimi strukturnimi<br />

oziroma tematskimi stalnicami literarne vrste<br />

(Ponavadi je tako, da pesem, povest ali roman<br />

napiše en sam človek: pesnik, pisatelj. Redkeje se<br />

zgodi, da sodelujeta dva, ponavadi na ta način<br />

nastane slikanica, saj združita moči pisatelj in<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 19


ilustrator. Zelo zelo redko pa se loti skupnega<br />

dela večja skupina pisateljev in ilustratorjev.<br />

– Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame. –<br />

Ljudske pravljice iz bližnjih in daljnih koncev<br />

sveta so žlahtni drobci ljudskega izročila, ki se je<br />

dolgo ohranjalo s pripovedovanjem. Pravega<br />

ljudskega pripovedovanja je vedno manj, zato<br />

pa zapisane ljudske pripovedi vabijo k branju<br />

in obujanju dragocenega pričevanja o duhovni<br />

kulturi doma in v svetu. – O miški, ki je pela,<br />

indijanska ljudska);<br />

- medkulturne napovedi in motivacije za<br />

zaznavanje posebnosti pravljičnega izročila<br />

neevropskih literarnih besedil (Črnska stara<br />

kultura se v marsičem loči od evropske, vendar<br />

po svoji izpovedni moči nikakor ne zaostaja za<br />

evropsko. Ljudsko slovstvo črnske Afrike pozna<br />

po vsej celini raztresene zgodbe s podobnimi<br />

zapleti. Med ohranjenimi pripovedmi je zelo<br />

malo pravih pravljic, bajk in pripovedk, pač pa<br />

veliko živalskih zgodb in krajših povesti. Ljudske<br />

pripovedi imajo med afriškimi prebivalci velik<br />

pomen. Pripovedujejo jih izurjeni pripovedovalci,<br />

ponekod imajo za pripovedovanje<br />

prav posebne prostore. – Dekle in ženin, črnska<br />

ljudska);<br />

- primerjave med pripovedjo in filmom (V kinu<br />

ali na televiziji si lahko gledal(a) film o Robinu<br />

Hoodu. Ampak: Robin Hood ni plod domišljije<br />

hollywoodskih ustvarjalcev 20. stoletja. O njem<br />

so pripovedovale škotske in angleške narodne<br />

pesmi že vrsto stoletij in pisatelj Henry Gilbert<br />

je o njegovih junaštvih napisal roman. – Henry<br />

Gilbert: Robin Hood) oziroma literarnim<br />

besedilom in zgodovinsko/izročilno snovjo<br />

(Poišči na zemljevidu Slovenije Gorjance. Tam je<br />

pisatelj Janez Trdina poslušal pripovedovanje<br />

starih ljudi, kakršen je bil na primer Jurčičev ded.<br />

Bajke in povesti, ki jih je slišal, je nato zapisal in<br />

objavil. – Janez Trdina: Rajska ptica);<br />

- povezave s prejšnjimi literarnoestetskimi<br />

doživetji: Pravljice: kralji, pastirji, ptice,<br />

desetnice ... In nenavadna igra usode. Katere<br />

pravljice poznaš Kaj so njihova sporočila Kdo<br />

so junaki, ki zmagujejo Kdo pa so poraženci<br />

Kaj so zapovedi in prepovedi Kaj pravljični<br />

predmeti Pravljične – pravljice ... – Samuil<br />

Maršak: Pravljica o kralju in vojaku.<br />

Naloge (vprašanja, spodbude) za razvijanje<br />

doživljanja, razumevanja in vrednotenja besedila<br />

so zajete v dva samostojna, a med sabo povezana razdelka.<br />

En, dva, tri, odgovori ti – naloge za razumevanje<br />

besedila in spodbujanje odziva nanj: razlaganje<br />

naslova, opozarjanje na osrednje (tematske)<br />

besede, nenavadne besedne zveze, razvijanje<br />

razumevanja lastnosti književnih oseb in<br />

njihove perspektive, zgodbe, teme, razvijanje<br />

zmožnosti za oblikovanje domišljijsko-čutnih<br />

predstav dogajalnega prostora, izražanje<br />

stališč do besedila in njegova aktualizacija<br />

(povezava z bralčevim svetom: Deček in opica<br />

sta srečala šoferja, sliko, veseljaka, zapornika in<br />

puščavnika. Na njuno vprašanje, kaj je svoboda,<br />

je odgovoril vsak po svoje. Odgovore poveži z<br />

osebami. V zvezek prepiši tisti odgovor, ki se zdi<br />

tebi najustreznejši. – Franjo Frančič: Pravljica o<br />

svobodi).<br />

Nič lažjega! – poustvarjalne naloge:<br />

- spodbude za interpretativno, glasno, poltiho<br />

in tiho branje besedila (tudi za skupinsko<br />

branje) v povezavi z njegovo temo (Pesem<br />

glasno preberi in z glasom »predstavi« male in<br />

velike besede: mali čevelj in velik škooorenj.);<br />

- pisanje poustvarjalnega besedila na<br />

podlagi prvin oziroma vzorcev, ki jih ponuja<br />

leposlovno delo (Napiši pesmico o Deklici Prvi.<br />

V čem je najboljša ona In kaj se zgodi, ko sreča<br />

Junaka Prvega);<br />

- predlogi za nadaljevanje zgodbe ( Napiši<br />

nadaljevanje. Ne pozabi: tole je grozljivka ...);<br />

- identifikacija s književno osebo ( Predstavljaj<br />

si, da Ben Rogers tega večera piše dnevnik.<br />

Napiši list iz njegovega dnevnika, v katerem s<br />

svojega zornega kota opisuje, kaj se mu je danes<br />

zgodilo.);<br />

- likovno oblikovanje, ilustriranje besedila in<br />

oblikovanje lutk (Ilustriraj pesem, nariši svojo<br />

oranžno zračno ribo. – V razredu uprizorite<br />

odlomek iz Pravljice o svobodi. Uporabite lutke<br />

ali pa kar predmete (npr. igrače).);<br />

- dramatizacija in uprizoritev dramskega<br />

besedila, primerjave med besedilom ter<br />

slikovno in filmsko govorico (Igro lahko tudi<br />

posnamete. Nastala bo – radijska igra! Ne<br />

pozabite, da poslušalci dogajanja ne vidijo.<br />

Zato morajo vse, kar se dogaja, opisati igralci<br />

ali pa ponazoriti z zvokom. Vzdušje pri branju<br />

ali na posnetku dodatno soustvari še glasba.<br />

– Primerjaj Levstikovo pripoved in strip. V<br />

Levstikovem besedilu poišči tiste koščke, ki jih<br />

je uporabil Miki Muster. – Zgodbo o Aladinu in<br />

njegovi čudežni svetilki so posneli tudi na filmski<br />

trak. Disneyjeva risanka je bila velik uspeh –<br />

gledalci so kar drli v kinodvorane! Izposodite<br />

si risanko na videokaseti in si jo oglejte. Vam je<br />

všeč).<br />

Predstavitve in pojasnila sestavljajo<br />

- pojasnila neznanih besed: pojasnjene niso vse<br />

20 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


esede, ampak le nekatere – učitelj tovrstna<br />

pojasnila namreč lahko vključi v pogovor o<br />

besedilu (npr. V tretji kitici je pesnica uporabila<br />

nenavadno besedo – vrtoglavje. Poskušaj jo<br />

razložiti.);<br />

- reprodukcije naslovnic: ob besedilih so poleg<br />

naslovnice knjige, iz katere je izbrano besedilo,<br />

tudi druge naslovnice del istega avtorja, vse<br />

to pa je povezano tudi s predstavitvijo knjižne<br />

zbirke (npr. Andersenovi nagrajenci);<br />

- originalne ilustracije: pesem oziroma odlomek<br />

se ne povezujeta le z vsebino zbirke oziroma<br />

pripovedi ali igre, ampak tudi z likovnostjo<br />

dela, iz katerega je vzeta posamezna enota v<br />

berilu;<br />

- znaki in simboli različnih kultur.<br />

Mali vseved – samostojni razdelek z razlago<br />

ključnih pojmov za opredeljevanje vrst in<br />

prvin književnosti: v skladu z učnim načrtom<br />

berilo pojasnjuje vse bistvene pojme za<br />

opisovanje besedila (poosebitev, stalna<br />

besedna zveza, tema, književne osebe, zgodba,<br />

trivialna književnost, realistično besedilo,<br />

povest, pripovedovalec, strip, film, primera,<br />

haiku, sodobna pravljica, roman, okrasni<br />

pridevek, bajka, mitologija ipd.) ter vzpostavlja<br />

tematske primerjave med besedili.<br />

Knjižnica, prihajamo! – samostojni razdelek,<br />

tj. kratka predstavitev življenja in temeljnih del<br />

ustvarjalca, ki je uvrščen v berilo – predstavitve<br />

so zasnovane nagovorno (Pisatelj Slavko Pregl<br />

natančno ve, kakšni so »fantovski pogledi« na<br />

svet – saj se spomniš njegovih Bojnih zapiskov<br />

mestnega mulca, kajne A ti pogledi so včasih<br />

drugačni od pogledov odraslih – in takole o<br />

tem pravi pisatelj: »Rad bi, da bi nas otroci še<br />

dolgo vzgajali, da ne bi izgubili živcev z nami<br />

in da bi mirno preživeli dejstvo, da je vsaka<br />

starejša generacija malo težavna in da je<br />

vsakemu otroku včasih malo težko biti otrok.«)<br />

in motivacijsko (Še več ljudskih pesmi lahko<br />

prebereš v zbirkah Slovenska pripovedna<br />

pesem in Slovenske ljudske pesmi. Le o čem<br />

govorijo besedila Mlinar in smrt, Lepa Vida,<br />

Kralj Matjaž in Alenčica, Sirota Jerica Poznaš<br />

katero od teh pesmi).<br />

Predlogi za pripravo govornega nastopa<br />

sestavljajo samostojni razdelek didaktičnega<br />

instrumentarija Pripravi govorni nastop.<br />

V skladu s cilji dejavnosti govorjenja v učnem<br />

načrtu in komunikacijskim poukom književnosti<br />

je smiselno predlagati naslednje skupne teme<br />

govornih nastopov in korake njihove samostojne<br />

priprave in izvedbe:<br />

• Moja najljubša knjiga<br />

o<br />

o<br />

o<br />

V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

označi vrsto besedila (npr. zbirka pesmi,<br />

ljudskih pravljic, fantastična pripoved,<br />

mladinska povest ipd.) in pove, kdo je besedilo<br />

napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko<br />

predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih<br />

del);<br />

pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi<br />

vsebino (skrčeno obnovo) samostojno<br />

izbranega daljšega leposlovnega dela (lahko<br />

tudi na podlagi odlomka iz berila), prebere<br />

krajši odlomek iz dela in ga vsebinsko umesti<br />

v celoto, predstavi zgodbo oziroma dogajanje,<br />

dogajalni prostor in čas, književne osebe, jezik<br />

in temo;<br />

izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj<br />

mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi<br />

(obravnavanimi) besedili.<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

naslednjih besedilih: Bogdan Novak: Zelena pošast,<br />

Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race,<br />

Neža Maurer: Zlati copati.<br />

• Predstavitev pesnika/pisatelja …<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

ustvarjalca bolj podrobno predstavi: pove<br />

osnovne podatke o njem: življenjepis, dela, v<br />

šoli obravnavana dela – pomembnejša dela<br />

na kratko predstavi, pove naslov knjige, ki jo<br />

bo podrobneje predstavil;<br />

o pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi<br />

vsebino (skrčeno obnovo) samostojno<br />

izbranega leposlovnega dela (npr. pesniške<br />

zbirke, daljše pripovedi), prebere nekaj<br />

pesmi oziroma krajši odlomek iz dela, oboje<br />

vsebinsko umesti v celoto, predstavi zgodbo<br />

oziroma dogajanje, dogajalni prostor in čas,<br />

književne osebe, jezik in temo;<br />

o izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj<br />

mu je/ni bilo všeč, besedilo primerja z znanimi<br />

(obravnavanimi) besedili.<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob pesmi<br />

Ljubezen Nika Grafenauerja (Moj najljubši pesnik<br />

– Niko Grafenauer), po istem zaporedju korakov<br />

pa lahko učenec predstavi tudi Otona Župančiča<br />

(Pomladni pozdrav).<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 21


• Moj najljubši književni junak<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

predstavi delo, iz katerega je književna oseba,<br />

natančno označi vrsto besedila (npr. ljudska,<br />

sodobna pravljica, mladinska povest) in pove,<br />

kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca<br />

na kratko predstavi (npr. na podlagi v šoli<br />

obravnavanih del);<br />

o pove, zakaj je književno osebo izbral, govori<br />

o identifikaciji z izbrano osebo, podrobno<br />

predstavi izbranega književnega junaka,<br />

pripoveduje o njegovi podobi, značajskih<br />

lastnostih, načinu govora, razlogih za določeno<br />

ravnanje, opisuje književno dogajanje z<br />

zornega kota izbrane književne osebe;<br />

o prebere (oziroma pove) kratek odlomek iz<br />

dela, nato pa pove nadaljevanje zgodbe,<br />

predzgodbo oziroma »manjkajoči del<br />

zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje<br />

književne osebe – zgodbo lahko obnovi ali<br />

si jo izmisli (poustvarjalnost: izbrano osebo<br />

postavi v nove okoliščine in s tem izrazi<br />

osebno vrednotenje besedila).<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila (Moj<br />

najljubši Andersenov junak), poustvarjalni govorni<br />

nastop pa je možen ob Pavčkovi pesmi Odrastež<br />

(Juri Muri – neustrašni junak).<br />

• Kje, kdaj se pripoved dogaja<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

označi vrsto besedila (npr. ljudska pravljica,<br />

fantastična pripoved, mladinska povest,<br />

kriminalka ipd.) in pove, kdo je besedilo<br />

napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko<br />

predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih<br />

del), na kratko obnovi vsebino daljšega dela;<br />

o podrobno predstavi dogajalni prostor in/ali<br />

čas tako, da opiše svoje domišljijsko-čutne<br />

predstave; pri tem dopolni avtorjeve »opise«<br />

s svojo domišljijo, povezuje dogajalni prostor<br />

in čas;<br />

o prostor in čas povezuje s književnimi osebami<br />

oziroma zgodbo in temo, prebere značilen<br />

odlomek iz dela in pove, katera besedila so<br />

podobna izbranemu delu glede na prostor<br />

oziroma čas; napiše in pripoveduje (prebere)<br />

krajše poustvarjalno nadaljevanje odlomka,<br />

in s tem izrazi osebno vrednotenje besedila.<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

Endejevi pripovedi Čarobni napoj.<br />

• Ljudska pravljica<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

natančno določi temo govornega nastopa<br />

(predstavitev pravljice, nadaljevanje pravljice,<br />

narobe pravljica, lastna pravljica) in pove, kaj<br />

je značilno za izbrano vrsto;<br />

o predstavi obsežnejšo knjižno zbirko ljudskih<br />

pravljic oziroma besedila, ki jih je zbral ob<br />

pogovoru s starejšimi pripovedovalci pravljic,<br />

oziroma pripoveduje lastno pravljico po<br />

ljudskem vzorcu – pri nadaljevanju pravljice in<br />

narobe pravljici s svojo poustvarjalnostjo izrazi<br />

tudi razumevanje in vrednotenje izhodiščnih<br />

besedil;<br />

o ob izbranem besedilu (iz zbirke) natančno<br />

predstavi oziroma upošteva pravljične prvine<br />

(začetek, konec, osebe, prepovedi in prerokbe,<br />

števila ponavljanja ipd.), pri tem uporablja<br />

pravljični ton, lahko pa tudi pripomočke (npr.<br />

lutke, slikovno gradivo).<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

Jurčičevi pripovedi Zakrpana Višnja Gora, raztrgani<br />

Žužemberk (Ljudske pravljice – sledi v svet slovenskega<br />

izročila), poustvarjalni govorni nastop pa omogoča<br />

odlomek iz narobe pravljice Potepuh in nočna lučka<br />

Svetlane Makarovič.<br />

• Sodobna pravljica (fantastična pripoved)<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

natančno določi temo govornega nastopa<br />

(predstavitev sodobne pravljice, »moja«<br />

sodobna pravljica) ter pove, kaj je značilno<br />

za izbrano vrsto in kdo je besedilo napisal<br />

(ilustriral), ustvarjalca na kratko predstavi<br />

(npr. na podlagi v šoli obravnavanih del);<br />

o predstavi obsežnejšo sodobno pravljico<br />

(fantastično pripoved), v kateri je dogajanje<br />

razpeto med realni in domišljijski svet, ter<br />

pojasni razlog, zakaj pride v zgodbi do<br />

potovanja v domišljijo – pri lastni sodobni<br />

pravljici to predstavi v uvodnem delu (pred<br />

branjem poustvarjalnega besedila);<br />

o prebere značilen odlomek in ga poveže s<br />

celotnim delom, v sklepnem delu pove, katera<br />

(obravnavana) dela so po zgradbi oziroma<br />

vsebini podobna izbrani/poustvarjeni sodobni<br />

pravljici in zakaj, izrazi svoje vrednotenje te<br />

književne vrste (zakaj so mu take pripovedi<br />

všeč ipd.).<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob Deklevovi<br />

pripovedi Totalka odštekan dan ter Saint-Exupéryjevem<br />

Malem princu, poustvarjalni govorni nastop pa še ob<br />

fantastični pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrčna.<br />

22 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


• Realistična pripoved<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

natančno določi temo govornega nastopa<br />

(predstavitev knjige, »moja« pripoved) in pove,<br />

kaj je značilno za izbrano vrsto – izbere lahko<br />

realistično ali trivialno pripoved – pove tudi,<br />

kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca<br />

na kratko predstavi (npr. na podlagi v šoli<br />

obravnavanih del);<br />

o predstavi obsežnejšo realistično pripoved<br />

(mladinsko povest, mladinski roman),<br />

predstavi glavne in stranske osebe, prostor<br />

in čas ter dogajanje in temo besedila (tudi pri<br />

poustvarjalnih besedilih);<br />

o prebere značilen odlomek in ga poveže s<br />

celotnim delom, pri poustvarjalnih besedilih<br />

pripoveduje lastno zgodbo (ob uporabi<br />

ponazoril, npr. ilustracij ali lutk), v sklepnem<br />

delu pove, katera (obravnavana) dela so po<br />

zgradbi oziroma vsebini podobna izbrani/<br />

poustvarjeni sodobni pravljici in zakaj, izrazi<br />

svoje vrednotenje te književne vrste (zakaj so<br />

mu take pripovedi všeč ipd.).<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

dveh Kästnerjevih besedilih (tj. Dvojčici ter Emil in<br />

detektivi).<br />

• Pesniški jezik<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

predstavi izbrano pesniško zbirko, pove, kdo<br />

je avtor in kdo ilustrator, ustvarjalca na kratko<br />

predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih<br />

del) ter navede razloge za izbor;<br />

o doživeto deklamira oziroma recitira nekaj<br />

značilnih pesmi, pri tem lahko uporablja<br />

pripomočke (npr. lutko), predstavi najbolj<br />

zanimive prvine pesniškega jezika (npr.<br />

nenavadne besede, rimo, dolžino kitic,<br />

nenavadne podobe ipd.) ter temo pesmi – pri<br />

poustvarjalnih besedilih pove svojo pesem in<br />

jo primerja s pesmimi izbranega ustvarjalca;<br />

o v sklepnem delu pove, katera (obravnavana)<br />

dela so po zgradbi oziroma vsebini podobna<br />

izbrani/poustvarjeni pesmi in zakaj, izrazi<br />

svoje vrednotenje te književne vrste (zakaj so<br />

mu take pesmi všeč ipd.).<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

Novakovi pesmi Kako rastejo stvari, poustvarjalni<br />

govorni nastop pa je mogoče izvesti ob temi Pesniški<br />

svet Bine Štampe Žmavc, ki spremlja njena Zrnca<br />

sonca.<br />

• Knjiga in …<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

predstavi književno delo in film/predstavo/<br />

risanko, ki ju bo primerjal, označi vrsto<br />

besedila (npr. sodobna pravljica, pripoved o<br />

resničnem življenju, kriminalka ipd.) ter pove,<br />

kdo je avtor besedila, ustvarjalca na kratko<br />

predstavi (npr. na podlagi v šoli obravnavanih<br />

del);<br />

o pove, zakaj je izbral prav to književno delo, na<br />

kratko predstavi zgodbo oziroma dogajanje,<br />

dogajalni prostor in čas, književne osebe in<br />

temo;<br />

o predstavi film/predstavo/risanko (tudi<br />

s slikovnim gradivom oziroma krajšim<br />

posnetkom) in pove, v čem se razlikuje od<br />

knjižne predloge, izrazi svoje vrednotenje<br />

obojega in utemelji, zakaj mu je/ni bilo všeč.<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob<br />

odlomku iz pripovedi Henryja Gilberta Robin Hood.<br />

• Uprizoritev besedila v razredu<br />

o V uvodnem delu govornega nastopa učenec<br />

označi vrsto besedila (npr. zbirka pesmi,<br />

ljudska ali sodobna pravljica, gledališka<br />

oziroma lutkovna igra) in pove, kdo je avtor<br />

besedila, ustvarjalca na kratko predstavi (npr.<br />

na podlagi v šoli obravnavanih del);<br />

o pove, zakaj je izbral prav to delo, na kratko<br />

predstavi zgodbo oziroma dogajanje,<br />

dogajalni prostor in čas, književne osebe in<br />

temo, izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji,<br />

zakaj mu je/ni bilo všeč;<br />

o pesemsko ali prozno besedilo pretvori v dramsko<br />

(npr. dramatizira pravljico) ter se besedilo nauči<br />

(oziroma improvizira), besedilo uprizori in pri<br />

tem uporablja lutke in druge pripomočke (npr.<br />

ilustracije, sceno, glasbeno spremljavo, kostume)<br />

– nastop se lahko izvede v paru.<br />

Tema je v šestem berilu predlagana ob odlomku<br />

iz besedila Katherine Paterson Most v Terabitijo (Velikanke<br />

in drugošolke); poustvarjalni govorni nastop pa omogoča<br />

odlomek iz Finžgarjeve-ga dela Pod svobodnim soncem<br />

(Pogajanje med Iztokom in Hilbudijem).<br />

V zvezi s kompleksnostjo oziroma<br />

obsežnostjo didaktičnega instrumentarija je treba<br />

poudariti naslednje:<br />

- naloge ob besedilu so nabor možnosti – ni nujno,<br />

da v razredu uporabimo prav vsa vprašanja,<br />

saj je marsikaj namenjenega tudi otrokovemu<br />

samostojnemu delu z besedilom (doma);<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 23


- instrumentarij je smiselno dograjevati –<br />

naloge v berilu se torej lahko dopolnjujejo;<br />

- dejavnosti naj bodo čim bolj pestre –<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

se povezujejo s poustvarjalnimi nalogami,<br />

navezavami na prejšnja literarnoestetska<br />

doživetja, s komentarji, ki aktualizirajo<br />

besedilo, ipd. Hkrati navajamo mlade bralce<br />

na obisk knjigarn in knjižnic ter branje<br />

povezujemo s svetom računalnikov, medijev,<br />

svetovnega spleta, otroških filmov, revij in<br />

časopisov.<br />

velja temeljno pravilo: berilo ni namenjeno zgolj<br />

urjenju tehnike branja. To pomeni, da besedil,<br />

ki otrokom očitno povzročajo bralne težave, ne<br />

obravnavamo tako, da bi jih otroci najprej samostojno<br />

tiho ali glasno brali v razredu. Za spontano otroško<br />

doživljanje besedila in privzgajanje bralne kulture,<br />

tj. veselja do branja, je slabo, če pouk književnosti<br />

spremenimo v »bralno telovadnico«. Če je očitno, da<br />

kakega besedila otroci še ne morejo brati samostojno,<br />

jim ga pripovedujmo ali glasno preberimo. Morda<br />

bo čas za ponovno branje, tokrat samostojno, šele<br />

na koncu leta ...<br />

Kako obravnavati odlomke in dolga besedila<br />

Odlomek je poseben književnodidaktični<br />

problem, saj je iztrgan iz celote dela; zato se v<br />

književni didaktiki mestoma pojavljajo celo predlogi,<br />

naj odlomkov ne bi vključevali v učbenike. Po drugi<br />

strani pa je prav odlomek odlična motivacija za<br />

branje celovitega besedila oziroma za razvijanje<br />

bralnih zmožnosti: otrok lahko pove predzgodbo ali<br />

nadaljevanje, svoje napovedi primerja z napovedmi<br />

sošolcev, učitelj s predzgodbo usmeri pozornost<br />

otrok na branje besedila v berilu ipd. Hkrati so<br />

odlomki priložnost za sodelovanje s knjižnico<br />

(Knjižnica, prihajamo!), za pripravo projektov (npr.<br />

predstavitev avtorja ob plakatu – kar lahko poteka<br />

tudi kot učenčev samostojni govorni nastop) ter za<br />

povezovanje pouka književnosti z gibanjem Bralna<br />

značka; otrok si za bralno značko izbere besedilo, s<br />

katerim se je pri pouku seznanil prek odlomka.<br />

Dolga celovita besedila in odlomki,<br />

namenjeni samostojnemu branju otrok (npr.<br />

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja, Mate Dolenc:<br />

Strupena Brigita) je mogoče obravnavati, saj otroci<br />

že obvladajo osnovno tehniko branja. Kljub temu<br />

jim branje obsežnih in vsebinsko zapletenih besedil<br />

zaradi upada koncentracije še lahko povzroča<br />

preglavice. Za skupno branje takih besedil v razredu<br />

je mogoče uporabiti več poti:<br />

- bralni mozaik: besedilo razdelimo na manjše<br />

dele, bralec se pripravi na branje lastnega<br />

delčka celote, sledi branju sošolca, glasno<br />

bere in znova sledi branju;<br />

- branje v nadaljevanjih: daljše besedilo<br />

beremo zaporedoma več dni (lahko tudi s<br />

premori), pred branjem ponovimo vsebino že<br />

prebranega;<br />

- branje »jutri skupaj«: spodbudimo otroke, da<br />

daljše besedilo preberejo sami doma (tudi<br />

s starši), v šoli nato besedilo berejo otroci<br />

skupaj.<br />

Pri branju vseh, še posebno dolgih besedil,<br />

24 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


2.<br />

Sledi do KOMUNIKACIJSKI<br />

davnih<br />

dni<br />

POUK KNJIŽEVNOSTI<br />

IN FAZE ŠOLSKE INTERPRETACIJE<br />

BESEDILA<br />

Pripravil<br />

Igor Saksida<br />

Kaj je komunikacijski pouk književnosti<br />

Komunikacijski pouk književnosti v nasprotju<br />

s tradicionalnim poudarja predvsem<br />

dialoškost kot temeljno načelo »srečevanja« bralca<br />

in besedila. To načelo izhaja iz spoznanja, da je užitek<br />

branja predvsem užitek dialoga:<br />

- med besedilom in bralcem,<br />

- med bralci o besedilu.<br />

Za komunikacijski pouk je bistveno, da bralcu<br />

omogočimo njegovo osebno »videnje« besedila:<br />

otrok ima v okviru komunikacijskega pouka<br />

možnost, da na podlagi svojih izkušenj, interesov,<br />

že prebranih ali poslušanih besedil zgradi lasten<br />

besedilni svet. Ta svet mu pomeni način preseganja<br />

spoznavnih omejitev, ki izhajajo iz zunajliterarne<br />

stvarnosti: ob branju doživi nekaj novega, izzivalnega;<br />

nekaj, kar lahko spremeni njegovo dojemanje<br />

sveta. Vstopi v svet, kjer veljajo zakoni njegovih<br />

želja in v katerem je kot bralec zmožen soustvarjati<br />

besedilo. – Ob tem doživlja umetniškost<br />

književnosti, tj. hkratnost treh funkcij:<br />

- spoznavne: književnost prek tematike bralcu<br />

»razlaga« realnost, ponuja mu drugačna<br />

videnja znanega ali le spoznanje, da realni<br />

(»razumljivi in razložljivi«) svet ni edini možni<br />

svet;<br />

- etične: književnost je polje, v katerem se pojavi in<br />

dejanja kažejo kot pozitivna oziroma negativna;<br />

tako književnost »drži zrcalo« sodobnemu svetu<br />

in njegovim vrednotam, v sodobni mladinski<br />

književnosti še posebno izrazito s problemskimi<br />

temami. Izrazita etična polarizacija oseb (dobre<br />

in slabe) je značilna tudi za ljudsko in klasično<br />

avtorsko pravljico, v katerih se kažeta dve<br />

izrazito vrednostno zaznamovani temi:<br />

- » najmanjši je najpomembnejši«: nepomembnih<br />

stvari ni, tudi najmanjše in najbolj krhko,<br />

nedolžno bitje lahko bistveno pripomore<br />

k razrešitvi na videz nerešljive situacije<br />

ali postane »glavni junak« zgodbe (tudi v<br />

satirični pravljici Hansa Christiana Andersena<br />

Cesarjeva nova oblačila);<br />

- » dobro srce vedno premaga vse hudo«: značilna<br />

pravljična tema, ki posredno sporoča,<br />

da moč, ugled, bogastvo zlahka premaga<br />

plemenito srce in da je dobri junak na koncu<br />

zmagovalec – tako tudi npr. v fantastični<br />

pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrčna;<br />

- estetske: književnost vzbuja občutje lepega.<br />

Rezultat takega branja je literarnoestetsko<br />

doživetje, kar je hkrati tudi osnovni cilj pouka<br />

književnosti. Komunikacijski pouk ob tem temeljnem<br />

cilju branju ne predpisuje nobenih dodatnih: branje<br />

književnosti torej ni in ne sme biti sredstvo za<br />

moralno, narodno ali državljansko vzgojo, pa tudi<br />

ne motivacija za spoznavanje pri drugih predmetih.<br />

Posebno vlogo v okviru komunikacijskega<br />

pouka ima tudi književno znanje. Opredeljeno<br />

je kot sredstvo za globlje dojemanje besedila,<br />

pridobivanje podatkov iz teorije in zgodovine<br />

književnosti pa nikakor ni poglavitni cilj sodobnega<br />

pouka književnosti. Ni torej bistveno, koliko definicij<br />

ali avtorjev pozna mladi bralec, pač pa, kako in<br />

do katere mere je zmožen vstopati v ustvarjalni<br />

dialog z besedilom. Dialog pa je tudi temeljni<br />

pojem sodobnega pouka. Mladi bralci se torej<br />

»pogovarjajo«:<br />

- z besedilom: svoja pričakovanja, interese,<br />

predstave »soočajo« s svetom, ki ga je ustvaril<br />

avtor;<br />

- z vrstniki: isto vsebinsko prvino je mogoče<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 25


doživeti na različne načine – odtod tudi<br />

možnost različnih razlag istega besedila;<br />

- z odraslim: ustvarjalni dialog v razredu – med<br />

učiteljico in učenci – se lahko dopolnjuje tudi<br />

doma, v pogovoru s starši.<br />

Zdi se, da je komunikacijski pouk zanimiv tudi<br />

za odrasle, in sicer zato, ker dovoljuje, da otroci<br />

odraslega presenečajo s svojimi literarnoestetskimi<br />

doživetji. Učiteljica torej ni več tista, ki najbolje<br />

ve, kako je treba brati in razumeti besedilo – je<br />

ustvarjalni odrasli, ki skupaj z otroki odkriva zastrte<br />

pomenske odtenke besedila. Res je, da je tak pouk<br />

bolj nepredvidljiv kot tradicionalen – toda res je<br />

tudi, da je za učitelja bolj privlačen, saj lahko mladi<br />

bralci tudi njemu v sproščenem dialogu povedo<br />

nekaj novega.<br />

Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom<br />

književnosti<br />

Če usvajanje pojmov, definicij in podatkov<br />

ni bistveni cilj – kaj torej razvija sodobni pouk<br />

književnosti Psihologija branja v zvezi z razvijanjem<br />

bralnih sposobnosti opredeljuje bralne strategije –<br />

to so miselni procesi, ki sooblikujejo razumevanje<br />

besedila.<br />

Bralnih strategij je več, razvrščajo pa se v tri<br />

osrednje skupine: strategije pred in med branjem<br />

ter po njem.<br />

Strategije pred branjem so namenjene<br />

vzpostavljanju ustrezne miselne sheme za<br />

sprejemanje književnosti: gre za aktiviranje<br />

predznanja in bralčevih pričakovanj, ki se<br />

povezujejo z branjem leposlovja. Berilo v uvodnih<br />

nagovorih oziroma spodbudah nakazuje možnosti<br />

za razvijanje predbralnih strategij: Saj si slišal(a) za<br />

resnične mesojede rastline Si gledal(a) kakšno filmsko<br />

grozljivko, v kateri so velikanske rastline ali živali<br />

ustrahovale svojo okolico (Bogdan Novak: Zelena<br />

pošast.) – Kaj je v daljavi Kaj je tam onstran Tako se<br />

sprašuje pesnica Neža Maurer. In takšna vprašanja si<br />

zastavljajo tudi drugi pesniki in pisatelji … Opazujejo<br />

svet – travnike, barve listov, drevesa, gore v daljavi,<br />

nebo … Poslušajo zvoke, glasove – žvrgolenje ptic,<br />

čebljanje otrok, šumenje reke … Se v mislih selijo v<br />

neskončne prostore vesolja, v tišino oceanov, z oblaki<br />

potujejo čez rob sveta … Pesem pa lahko tudi tebe, ki<br />

bereš te vrstice, na svojih krilih ponese po njihovi sledi.<br />

Greš pogledat, kaj je v daljavi (Neža Maurer: Onstran.)<br />

Ustrezna pot za razvijanje predbralnih strategij je<br />

tudi pripoved odraslega o lastnih »spominih« na<br />

literarnoestetsko doživetje.<br />

Strategije med branjem so povezane<br />

z bralnimi sposobnostmi oziroma razvijanjem<br />

zaznavanja, razumevanja in deloma tudi že<br />

vrednotenja umetnostnega besedila. Ko naslovnik<br />

pripravi ustrezno miselno shemo za sprejemanje<br />

besedila, se začne njegovo »srečevanje« z<br />

besedilnim svetom. To srečevanje poteka kot<br />

prekrivanje bralčevih pričakovanj in besedila kot<br />

množice pomenov in podob. Besedilo po mnenju<br />

sodobne recepcijske estetike in vede o mladem<br />

bralcu seveda nikoli ni »do konca napisano«; v njem<br />

je obilo »vrzeli«, nedoločnostnih mest, ki jih mora<br />

bralec zapolnjevati s svojimi predstavami oziroma<br />

graditi besedilno stvarnost na podlagi svojih<br />

sposobnosti razumevanja. Besedilni svet je mogoče<br />

razstaviti na več temeljnih prvin; prepoznavanje<br />

oziroma vzpostavljanje teh sestavin ter zaznavanje<br />

njihovih medsebojnih zvez lahko povezujemo s<br />

poslušalčevimi dejavnostmi med sprejemanjem<br />

besedila.<br />

1. Predstavljanje oziroma konkretizacija je bralna<br />

strategija, povezana z zmožnostjo bralčevega<br />

domišljijsko-čutnega predstavljanja oziroma<br />

doživljanja tistih sestavin besedila, ki bi jih v realnosti<br />

zaznaval s čutili. Te sestave natančno določa pojem<br />

besedilna slika; književnost namreč lahko ubesedi<br />

pojav, osebo, dogodek tako, da si bralec vse to živo<br />

predstavlja. Besedilnih slik je pet vrst:<br />

• vidne (podoba neznane dežele v pesmi<br />

Neže Maurer Onstran in podoba zvezdnega<br />

prahu v pesmi Bine Štampe Žmavc Vesolje);<br />

• slušne (Tone Pavček: Besede, take in<br />

drugačne – poslušanje besed, ki pokajo,<br />

pojo in se pačijo);<br />

• tipne (Milan Dekleva: Mehke snežinkaste<br />

pesniške race – muf, šal);<br />

• okusne (Tone Pavček: Besede, take in<br />

drugačne – jed nemogoča, Milan Dekleva:<br />

Mehke snežinkaste pesniške race – slastne<br />

pogače) in<br />

• vonjavne (Oton Župančič: Pomladni<br />

pozdrav – z vonjem, šumom vsa odeta).<br />

Opozoriti velja, da so besedilne slike<br />

izrazite tudi v nekaterih pripovednih besedilih<br />

(predstavljanje realističnega dogajalnega prostora<br />

– Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja) in da je v<br />

posameznem besedilu lahko povezanih tudi več<br />

besedilnih slik (tipne, vidne in slušne besedilne slike<br />

v pesmi Neže Maurer Zlati copati).<br />

2. Literarna oseba je prvina besedila, ki je po<br />

pomenu osrednja v celotnem osnovnošolskem<br />

26 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


doživljanju in razumevanju književnosti. Osebe<br />

v mladinski književnosti so raznolike: v prvem<br />

triletju v pripovednih besedilih prevladujejo tipične<br />

pravljične osebe (kralj, kraljična, princ; osebe iz<br />

živalskih pravljic, npr. medved), ki so praviloma<br />

enodimenzionalne: določa jih ena sama lastnost. V<br />

drugem (in še posebno v tretjem) triletju pa mladi<br />

bralci postopoma spoznavajo tudi kompleksne<br />

književne osebe, tj. osebe z več lastnostmi, ki so<br />

si lahko tudi v nasprotju; tipične pravljične osebe<br />

zamenjujejo otroške osebe z več lastnostmi in<br />

raznolikimi stališči (npr. Sherlock – Gerit Kopietz, Jörg<br />

Sommer: KLIK, Skrivnostna vila). Ta bralna strategija<br />

se povezuje s konkretizacijo, saj si bralec književno<br />

osebo najprej predstavlja, se nato z njo identificira<br />

in vrednoti njeno ravnanje. Zaznavanje književne<br />

osebe ter razumevanje in vrednotenje njenega<br />

ravnanja v berilu Sledi do davnih dni razvijajo naloge,<br />

ki bralca spodbujajo, da<br />

- prepoznava, poimenuje in opisuje osebe<br />

(odkritje detektivov – Leopold Suhodolčan:<br />

Stopinje po zraku), razmišlja o subjektivnih<br />

predstavah (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti<br />

pa vame) ter osebe primerja (Mate Dolenc:<br />

Strupena Brigita, Dekle in ženin, črnska<br />

ljudska);<br />

- opazuje njihove lastnosti (»odločitev« v<br />

odlomku iz Malove pripovedi Roki Rok) in<br />

jih razvršča v skupine (Slavko Pregl: Geniji v<br />

dolgih hlačah), sestavi »osebno izkaznico«<br />

književnih oseb (Henry Gilbert: Robin Hood);<br />

- opazuje njihov govor (Alenka Goljevšček:<br />

Gornastenisedimuha), njihova stališča<br />

(razpoloženje – Leopold Suhodolčan:<br />

Stopinje po zraku) in možnosti<br />

sporazumevanja med njimi (Slavko Pregl:<br />

Geniji v dolgih hlačah);<br />

- prepoznava in opisuje tipe oseb (detektivi –<br />

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku);<br />

-<br />

osebe povezuje z lastnim izkušenjskim<br />

svetom (identifikacija s književno osebo –<br />

bralčevo stališče do junaštva in branja kot<br />

potovanja v pravljični svet – Tone Pavček:<br />

Junak).<br />

3. Razumevanje zgodbe kot bralna strategija bralcu<br />

omogoča, da dojame povezanost posameznih<br />

dogodkov v besedilu. Berilo v zvezi s to strategijo<br />

ponuja naslednje dejavnosti:<br />

- razumevanje zaporedja dogodkov (Janez<br />

Trdina: Rajska ptica), razumevanje dogajanja<br />

in izdelava dogajalnega traku (Žabji cesar,<br />

južnokitajska ljudska pravljica),<br />

- razumevanje književne osebe in zgodbe<br />

-<br />

-<br />

(Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame),<br />

napovedovanje zgodbe (Bogdan Novak:<br />

Zelena pošast – teorije),<br />

opazovanje književnega dogajanja glede na<br />

realističnost oziroma fantastičnost zgodbe<br />

(Mate Dolenc: Strupena Brigita).<br />

4. Razumevanje teme je pomembna, vendar ne<br />

edina bralna strategija. V 6. razredu je v skladu z<br />

učnim načrtom primerno obravnavati besedila, ki<br />

prikazujejo odraščanje, domišljijsko stvarnost in<br />

ustvarjalnost. Odraščanje in vrstništvo je v tem<br />

razredu prikazano kot junaštvo, npr. kot zamenjava<br />

vlog med najstnikom in odraslim (Tone Pavček:<br />

Odrastež) ali v povezavi z ljubezensko temo (Vinko<br />

Möderndorfer: Ljubezen), vendar pa se v tej obsežni<br />

tematiki kaže tudi že preplet bolj kompleksnih<br />

sporočil, npr. tistih, ki nakazujejo minljivost življenja<br />

(Bina Štampe Žmavc: Vesolje, Oton Župančič:<br />

Pomladni pozdrav). S tem tematske značilnosti<br />

mladinske književnosti – predvsem poezije –<br />

razširja: otroški, najstniški zorni kot dojemanja<br />

sveta se dopolnjuje z »odraslim« občutenjem<br />

lepote in minljivosti mladosti, s tem pa se ustvarja<br />

svojevrstna komunikacija med mladim bralcem in<br />

književnim ustvarjalcem. Tematika dojemanja sveta<br />

kot pustolovščine/skrivnosti odseva v besedilih<br />

Toneta Pavčka Junak ter Ferija Lainščka Mesta – v<br />

obeh pesmih je prepoznavno potovanje v čarobni<br />

svet, ki je lahko nekoliko strašljiv (v podobi pošasti<br />

iz Ajdovske jame) ali pa lirski (škrat Sanjavec in polna<br />

luna). Tema ustvarjalnosti se neposredno kaže v<br />

besedilih Milana Dekleve Mehke snežinkaste pesniške<br />

race in Nika Grafenauerja Poezija – ustvarjalna igra<br />

je v teh pesmih tako tema kot način oblikovanja<br />

besedila.<br />

Bistveno je, da mladi bralci oblikujejo<br />

svoje stališče do sporočila besedila (Milan<br />

Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race – različna<br />

razumevanja pesmi, Stjepan Jakševac: Junak v<br />

razredu – pismo »kanalij«) ter da se njegovi definiciji<br />

približujejo postopno (Antoine de Saint-Exupéry:<br />

Mali princ), če pa je le mogoče, poiščejo temo<br />

samostojno (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari).<br />

Še zlasti pa velja upoštevati dejstvo, da je veliko<br />

mladinskih besedil, predvsem sodobnih, mogoče<br />

razumeti na več načinov in da torej tudi mladi bralci<br />

v njih lahko razberejo zelo različne teme, kar še<br />

posebno velja za razumevanje tematike mladinske<br />

poezije oziroma branja/ustvarjanja kot nelogičnega,<br />

a vendarle privlačnega domišljijskega potovanja<br />

(Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne<br />

ribe).<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 27


5. Zaznavanje in razumevanje strukture<br />

(oziroma forme) besedila kot bralna strategija<br />

pomeni predvsem prepoznavanje književnih zvrsti<br />

ter njihovih jezikovnih in slogovnih značilnosti. Učni<br />

načrt to bralno strategijo oziroma prvine, na katerih<br />

temelji, razčlenjuje zelo podrobno, saj posamezne<br />

prvine razvršča v razdelke o književnih zvrsteh in<br />

vrstah, in sicer ob vseh štirih dejavnostih:<br />

- ob poeziji podrobno predstavlja prvine<br />

zvočne, likovne, pomenske in besednozvezne<br />

inovativnosti pesniškega jezika,<br />

- ob prozi pojasnjuje strukturo pravljic,<br />

realistične in fantastične pripovedi,<br />

- ob dramatiki poudarja uprizorljivost kot<br />

temeljno značilnost te zvrsti: dramsko<br />

besedilo je »skrita« predstava.<br />

Mladi bralci ob izbranih besedilih v berilu Sledi do<br />

davnih dni razvijajo bralno strategijo razumevanja<br />

strukture besedila tako, da<br />

- iščejo v besedilu rime (Miroslav Košuta: Barve<br />

dreves, Tone Pavček: Besede, take in drugačne)<br />

oziroma opazujejo besede, ki so skrite v<br />

drugih besedah (Bina Štampe Žmavc: Slike in<br />

pike),<br />

- razumejo igro s stalno besedno zvezo<br />

(Niko Grafenauer: Ušesa) in z nenavadnimi<br />

besednimi zvezami (Milan Dekleva: V ogledalih<br />

živijo oranžne zračne ribe),<br />

- razumejo metaforiko nenavadnih besednih<br />

zvez (Niko Grafenauer: Ušesa, Ksenija Šoster<br />

Olmer: Roža v puščavi),<br />

- opazujejo likovnost oziroma pravopisne<br />

posebnosti pesmi (Boris A. Novak: Kako<br />

rastejo stvari),<br />

-<br />

-<br />

opazujejo slogovno zaznamovane besede,<br />

npr. »starinske« besede (Oton Župančič:<br />

Pomladni pozdrav – odeta, pojo),<br />

prepoznavajo značilne pravljične motive<br />

(dopolnjevanje preglednice – Jaguar in<br />

kirkinčo, argentinska ljudska), povezujejo<br />

značilnosti pravljice in grozljivke (Svetlana<br />

Makarovič: Potepuh in nočna lučka) ter<br />

spoznavajo pripovedni ton pravljice (Josip<br />

Jurčič: Zakrpana Višnja Gora, raztrgani<br />

Žužemberk),<br />

- razlagajo naslov (Milan Dekleva: Mehke<br />

snežinkaste pesniške race – razlaga osrednje,<br />

naslovne, besedne zveze; Franjo Frančič:<br />

Pravljica o svobodi – pravljica).<br />

6. Bralna strategija zaznavanja perspektive in<br />

fokalizacije omogoča bralcu dojemanje zornega<br />

kota pripovedovanja (perspektiva) ter opazovanje<br />

dogajanja (fokalizacija). Zaznavanje različnih<br />

perspektiv omogoča tudi vzgojo za tolerantnost<br />

– sprejeti pogled drugega ter drugačno videnje in<br />

vrednotenje istega je tesno povezano z etičnimi<br />

razsežnostmi književnega besedila. Opazovanje<br />

perspektive književne osebe (kako oseba vidi,<br />

razla-ga, vrednoti dogajanje) ter pripovedovalca<br />

(predvsem starostno pogojenega) je priložnost za<br />

preoblikovanje besedila v dejavnosti poustvarjalnega<br />

pisanja (pisanje s perspektive različnih književnih<br />

oseb). Opazovanje različnosti perspektiv se v 6. razredu<br />

postopoma bliža osrednjim literarnoteoretičnim<br />

pojmovanjem, predvsem kategoriji pripovedovalca:<br />

tako razlikovanje prvoosebnega in tretjeosebnega<br />

pripovedovalca pojasnjuje obravnava odlomka iz<br />

dela Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist.<br />

Perspektivo in fokalizacijo je mogoče opazovati<br />

tudi ob podobi lirskega subjekta, tako npr. v pesmi<br />

Pomladni pozdrav Otona Župančiča, ali ob pravljičnih<br />

besedilih (Oscar Wilde: Srečni kraljevič).<br />

Očitno je, da se bralne strategije, tako kot<br />

tudi prvine umetnostnega besedila, med seboj<br />

prepletajo in dopolnjujejo. Glede na značilnosti<br />

izbranega besedila ter zanimanje mladih bralcev<br />

se učitelj na podlagi poznavanja bralnih strategij,<br />

učnega načrta, izkušenj in časovnih okvirjev odloča,<br />

katerim strategijam bo dal prednost pri skupnem<br />

branju besedil v razredu – jasno je namreč, da<br />

tako kot pri ciljih tudi ob razvijanju strategij velja<br />

upoštevati načelo manj je več: vseh strategij ob<br />

izbranem odlomku ali pesmi ni mogoče razvijati,<br />

pač pa jih je smiselno nekaj izbrati in tem posvetiti<br />

dovolj časa ter različnih dialoških dejavnosti.<br />

Strategije po branju so usmerjene v<br />

soočanje bralčevih pričakovanj in besedilnega<br />

sveta, ki je v njegovi zavesti nastajal med branjem.<br />

Književna didaktika s tem v zvezi piše o zmožnostih<br />

za vrednotenje besedila oziroma o zmožnosti za<br />

interpretacijo besedila na podlagi celovitega odziva.<br />

Že v drugem triletju bi tako v strategije po branju<br />

sodilo opredeljevanje prepričljivosti prebranega<br />

dela (Ali ti je besedilo všeč). Možnosti za predstavitev<br />

stališča do dela so seveda še izdelava plakata o<br />

delu/ustvarjalcu ali predstavitev značilnega žanra<br />

(popoldne angleških pravljic), v novem berilu pa<br />

strategije po branju razvijajo tudi<br />

• navezave na knjižnico, knjižne zbirke<br />

in druga dela istega avtorja, priprava<br />

govornega nastopa (Milan Dekleva: Mehke<br />

snežinkaste pesniške race);<br />

• spodbude za skupno branje in pogovor o<br />

prebranem (Svetlana Makarovič: Potepuh in<br />

nočna lučka);<br />

28 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


• predlogi za ustvarjalne nadgraditve, npr.<br />

za improvizacijo (Slavko Pregl: Geniji v<br />

dolgih hlačah – nadaljevanje odlomka),<br />

dramatizacijo (Michael Ende: Čarobni napoj),<br />

lutkovne dejavnosti (Katherine Paterson:<br />

Most v Terabitijo, Franjo Frančič: Pravljica<br />

o svobodi) ali za drugačne »uprizoritve«<br />

besedila (glasno branje, zvoki – Alenka<br />

Goljevšček: Gornastenisedimuha);<br />

• ilustriranje pesmi (Milan Dekleva: V ogledalih<br />

živijo oranžne zračne ribe);<br />

• primerjave besedil (Bina Štampe Žmavc:<br />

Vesolje) – starejšega besedila (predloge) in<br />

njegove sodobnejše predelave (Fran Levstik<br />

– Miki Muster: Martin Krpan);<br />

• primerjanje oziroma povezovanje literarnega<br />

besedila z (mladinskim) filmom (Henry<br />

Gilbert: Robin Hood), risanko (Aladin in<br />

njegova čudežna svetilka, arabska ljudska) ali<br />

gledališko predstavo (Fran Saleški Finžgar,<br />

Dejan Sarič: Pod svobodnim soncem) ter<br />

spletom (Astrid Lindgren: Detektivski mojster<br />

Blomkvist);<br />

• predvidevanje nadaljevanja zgodbe (Erich<br />

Kästner: Emil in detektivi);<br />

• pisanje besedila po vzoru z upoštevanjem<br />

teme, ki je nakazana v njem (Niko Grafenauer:<br />

Ušesa – igra z besednimi zvezami);<br />

• oblikovanje navodil za pisanje značilne<br />

besedilne vrste, npr. spominske pripovedi<br />

(Oton Župančič: Pomladni pozdrav), haikuja<br />

(Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca) ali<br />

pravljice oziroma pripovedke (Deklica z<br />

morja, grška ljudska) ter preoblikovanje vrste<br />

(pravljična grozljivka – Svetlana Makarovič:<br />

Potepuh in nočna lučka);<br />

• tvorjenje metaforičnih besednih zvez in<br />

besednega asociograma (Tone Pavček:<br />

Besede, take in drugačne – plakat in seznam);<br />

• zbiranje/spoznavanje ljudskega izročila (Tone<br />

Pavček: Junak);<br />

• posnemanje značilnega pesniškega jezika<br />

(Milan Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške<br />

race – povezovanje besed v nenavadne<br />

zveze);<br />

• spoznavanje del obravnavanega avtorja<br />

(knjižnična vzgoja) ter branje zbirke pravljic<br />

kot »podajanke« (Tisoč in ena noč);<br />

• branje s spreminjanjem perspektive (Stjepan<br />

Jakševac: Junak v razredu – pisanje pesmi o<br />

Deklici Prvi);<br />

• pisanje domišljijskega dnevnika književne<br />

osebe (Tone Pavček: Odrastež, Mark Twain:<br />

Prigode Toma Sawyerja);<br />

• aktualizacija besedila: pogovor o ljubezni<br />

in njenih definicijah (Niko Grafenauer:<br />

Ljubezen);<br />

• spoznavanje osrednjih kulturnih dogodkov<br />

(mednarodni dan knjig za otroke – Hans<br />

Christian Andersen: Cesarjeva nova<br />

oblačila) in osrednjih mladinskih knjižnih<br />

zbirk (Andersenovi nagrajenci – Katherine<br />

Paterson: Most v Terabitijo).<br />

Zaporedje faz šolske interpretacije besedil<br />

Kako bere odrasli, kadar dela z mladimi<br />

bralci Nekateri na to vprašanje odgovorijo takole:<br />

Bere naj tako kot otrok, vanj naj se čim bolj vživi, zato<br />

da bo lahko otrokom čim bolj ustrezno »posredoval«<br />

besedilo. Toda to stališče je napačno, saj odraslemu<br />

onemogoča, da bi besedilo doživel po svoje – do tega<br />

pa ima vsak bralec navsezadnje pravico. Odrasli torej<br />

mora najprej brati »po svoje«: pustiti besedilu, da se<br />

poveže z njegovim izkustvenim svetom, šele nato pa<br />

isto besedilo – a seveda drugače – prebrati z otroki.<br />

Tako pot književna didaktika imenuje učiteljevo<br />

strokovno branje mladinskega besedila, opisuje<br />

pa tudi pet korakov takega branja:<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

branje odraslega in lastno razumevanje<br />

besedila,<br />

predvidevanje hipotetične otroške recepcije,<br />

strokovna priprava z razčlembo besedila,<br />

postavitev cilja,<br />

izbira metod spoznavanja in poučevanja.<br />

1. Branje odraslega in na otroka povsem<br />

nevezano razumevanje besedila je izhodišče šolske<br />

interpretacije; če odrasli ne zna/zmore vzpostaviti<br />

osebnega razumevanja mladinskega dela, potem je<br />

verjetno, da bo tudi njegovo branje s skupino otrok<br />

zapadlo v šablono ali bo ostalo površinsko, nedoživeto<br />

oziroma bo shematično. Zato se tudi odrasli<br />

bralec ob mladinskem besedilu mora spraševati, kaj<br />

vse mu lahko le-to »pove« – in prav neverjetno je,<br />

kaj vse je mogoče izluščiti iz npr. na videz preproste,<br />

nonsensne pesmi Milana Dekleve V ogledalih živijo<br />

oranžne zračne ribe! Pesem najprej in predvsem<br />

vzpostavlja presenetljivo domišljijsko stvarnost,<br />

ki jo tvorijo neverjetne podobe (besedilne slike)<br />

nenavadnih oranžnih zračnih rib iz ogledal: te podobe<br />

izhajajo iz nonsensnih besednih zvez – ribe so hkrati<br />

oranžne in hkrati zračne, torej barvite in prozorne,<br />

»breztežne«. Niso take tudi sanje, sanjarjenje in<br />

grozdi asociacij in pomenov, ki jih vzbuja sleherna<br />

inovativna pesem Ni torej pesem izstop iz sivega<br />

vsakdanjika in hkrati vstop v svet, ki razumsko nikoli<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 29


ni povsem dojemljiv, a je prav zato privlačen In kaj<br />

pomeni, da ribe potujejo Ni tudi pesem potovanje k<br />

bralcu, ni ustvarjalno branje poezije njeno izročanje<br />

bralčevi domišljiji Bralca bi lahko v tej zvezi<br />

»ponazarjali« piloti, ki jih srečujejo domišljijske ribe:<br />

ti so morebiti utrujeni od vsakodnevnih nalog in<br />

vlog, zato so njihove misli včasih oblačne – in piloti<br />

se osvobodijo tesnobe in pritiska vsakdanjika šele,<br />

ko se jim v mislih pojavi bleščeči zvezdni prah. Kaj pa<br />

pomeni, da držijo piloti ribe nežno v rokah Ni to tudi<br />

napoved posebnega branja poezije, takega, ki se<br />

vsega ne trudi razložiti in razumeti – in tako v celoti<br />

»obvladati« Nas tako branje ne vodi do misli, ki jo je<br />

pred sto leti zapisal Janko Bezjak, tj. do priporočila,<br />

da je treba poezijo »nežno prijemati kakor metulja,<br />

sicer mu snamemo prah, ki se leskeče na njegovih<br />

perutih« – A to še ni vse! Pred leti mi je študent<br />

Pedagoške fakultete v Ljubljani povedal tudi čisto<br />

svoje razumevanje te pesmi: oranžne zračne ribe so<br />

metafora za stevardese, ki so nenehno pred ogledali<br />

– in seveda srečujejo letala in pilote, tem pa zaradi<br />

svoje zapeljivosti v misli nasujejo zvezdni prah. Od<br />

tod kolega ni bil daleč do odgovora na vprašanje,<br />

kaj pomeni, da piloti zvabijo ribe v zrcalne kabine in<br />

zakaj jim brezkončna pot nenadoma mine ... Tovrstna<br />

sporočilnost morda res ni dostopna mlademu<br />

bralcu; res pa je, da se tako prebrana pesem razkriva<br />

predvsem odraslim, jih očara, preseneti, spodbudi<br />

k dialogu. Ob tem pa je vendarle vsaj verjetno, da<br />

lahko tako, neposredno odraslo in »nepootročeno«<br />

razumevanje, če le ni predstavljeno kot avtoritativno<br />

mnenje o prebranem, pritegne tudi mladega<br />

bralca.<br />

2. Predvidevanje hipotetične otroške<br />

oziroma najstniške recepcije ni le branje »skozi<br />

oči otrok«, torej prilagoditev sporočilnosti besedila<br />

njihovim bralnim zmožnostim, ampak predvsem<br />

konkreten odgovor na vprašanje, v čem bi bilo<br />

določeno besedilo zanje zanimivo oziroma<br />

relevantno. Če je v središču šolske interpretacije prav<br />

otroško ali najstniško doživljanje besedila, potem<br />

je jasno, da razmislek o povezovanju tematskega<br />

»potenciala« izbranega besedila in bralnih izkušenj<br />

ter pričakovanj mladega bralca ne more biti le<br />

obrobno vprašanje. Predvidevanje recepcije je<br />

domena posameznega učitelja, ki edini ve, kako<br />

bodo otroci izbrano besedilo zares sprejeli glede<br />

na okoliščine, ki vplivajo na šolsko interpretacijo<br />

književnosti. Pri tem se je zlasti ob ključnih prvinah<br />

smiselno vprašati, katera konkretna in prevladujoča<br />

prvina v besedilu »nagovarja« mladega bralca, tj.<br />

kaj v besedilu najbolj izrazito pritegne bralčevo<br />

pozornost. Odgovori so – pač glede na značilnosti<br />

posameznega besedila – lahko zelo različni: besedilo<br />

je zanimivo zaradi napete zgodbe (Bogdan Novak:<br />

Zelena pošast), prevladujočega razpoloženja, npr.<br />

komičnosti (Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja),<br />

nenavadnih književnih oseb in fantastične besedilne<br />

realnosti (Feri Lainšček: Velecirkus Argo), očitnega<br />

problema, npr. vprašanja posameznikove svobode<br />

(Franjo Frančič: Pravljica o svobodi), preobražanja<br />

vzorca, npr. pravljične inovacije (Svetlana<br />

Makarovič: Potepuh in nočna lučka), ipd. Ob teh<br />

povsem nazornih sestavinah književnega besedila<br />

se učitelj ne sprašuje zgolj po njihovi primernosti<br />

glede na stopnjo bralnega razvoja, ampak tudi o<br />

tem, kako bodo besedilo razumeli sodobni mladi<br />

bralci. Tovrstne odgovore pa prinesejo predvsem<br />

pedagoške izkušnje oziroma odzivi prejšnjih<br />

generacij na izbrana leposlovna besedila.<br />

3. Strokovna priprava pomeni razčlembo<br />

določenega dela, ki jo opravi učitelj samostojno ali z<br />

uporabo strokovne literature – v tej fazi na podlagi<br />

prvotnega lastnega doživetja in predvidenega<br />

sprejemanja mladih bralcev izbere tiste značilne<br />

prvine besedila, ki bodo osnova za skupno<br />

analizo besedila v razredu. Razčlemba besedila<br />

poteka po naslednjem postopku:<br />

- določitev teme besedila – izkušnje kažejo,<br />

da je to najtežji, najbolj izmuzljiv del priprave;<br />

če namreč »ne uganemo« teme, potem je vse<br />

ostalo na trhlih temeljih;<br />

- iskanje osrednje besede: gre za besedo<br />

ali zvezo besed, ki je bistvena za sporočilo<br />

– največkrat »povzema« vsebino oziroma<br />

temo;<br />

- določitev bistvenih prvin za razvijanje<br />

bralnih zmožnosti, izbira bralnih strategij;<br />

-<br />

predvidevanje možnosti za aktualizacijo<br />

besedila: kako pesem, pripoved ali igro<br />

povezati s predstavnim svetom otroka,<br />

razvijanje poustvarjalnih odzivov, oblikovanje<br />

nalog za poglabljanje doživetja besedila.<br />

Tudi v tej fazi se razčlemba besedila nikakor ne sme<br />

podrejati zunanjim dejavnikom, npr. tematskim<br />

sklopom z drugih področij. Edina prava podlaga za<br />

ustvarjalen književni pouk so razvijajoče se bralne<br />

strategije, ki jih kot dejavnosti opredeljuje veljavni<br />

učni načrt.<br />

4. Postavitev cilja je faza, v kateri se učitelj<br />

odloči, katere cilje iz učnega načrta bo realiziral in s<br />

katerimi dejavnostmi. Cilji naj bodo zastavljeni čim<br />

bolj konkretno, npr. »prepoznajo zgradbo dramskega<br />

besedila Alenke Goljevšček: Gornastenisedimuha<br />

30 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


– oznaka osebe (Berislav) in njegovega govora<br />

(navdušeno), oznaka prostora (Ropotanje stolov,<br />

hreščanje lesa.)«. Cilje, zapisane v učnem načrtu,<br />

je torej treba povezati z vsebino besedila in jih v<br />

lastni pripravi čim bolj konkretizirati – nekatere<br />

možnosti take konkretizacije prinašajo tudi zgledi<br />

šolskih interpretacij v tem priročniku. Zapis oziroma<br />

postavitev cilja določata še dve načeli:<br />

- smiselno je izbrati za besedilo značilne cilje in<br />

se izogibati preobsežnemu navajanju ciljev,<br />

- upoštevati je treba raznolikost dejavnosti:<br />

določanje rime ali štetje kitic ob vsaki prebrani<br />

pesmi, izpisovanje lastnosti književnih oseb<br />

ob vsaki pripovedi in lutkovne dejavnosti<br />

ob vsaki igri bi pouk kaj kmalu privedli do<br />

enoličnosti in nezanimivosti.<br />

oblik upoštevamo načelo pestrosti in raznolikosti<br />

dejavnosti, tovrstne motivacijske oblike pa lahko<br />

uporabljamo tudi v fazi novih nalog (kot poglabljanje<br />

doživljanja besedila). Podrobne uvodne motivacije<br />

bodo prikazane ob posameznih besedilih v drugem<br />

delu priročnika (Primeri šolskih interpretacij), zato tu<br />

podajam le preglednico oblik uvodne motivacije.<br />

5. Razmisliti je treba tudi o izbiri metod:<br />

načeloma velja, da so primerne predvsem tiste<br />

metode, ki omogočajo ustvarjalnost in samostojnost<br />

čim večjemu številu otrok, pa tudi nekatere oblike<br />

skupinskega dela (skupinska ilustracija, pogovor<br />

o vsebini, izdelava knjige, dramatizacija ipd.), kar<br />

spodbuja komunikacijo med otroki. Poleg branja<br />

in intimnega literarnoestetskega doživetja je prav<br />

pogovor med bralci o prebranem, soočanje osebnih<br />

doživetij besedila drugi najpomembnejši užitek<br />

branja.<br />

Kako organizirati skupno branje besedila<br />

v razredu Obravnava umetnostnega besedila v<br />

drugem triletju poteka po istem vzorcu kot kasneje;<br />

zaporedje korakov šolske interpretacije je stalnica,<br />

ob vsaki posamezni izvedbi pa posamezne faze<br />

prilagajamo vsebini besedila. Faze interpretacije, ki<br />

odgovarjajo na vprašanje, kako izvesti uro branja in<br />

ustvarjalnega dialoga z besedilom, so<br />

- uvodna motivacija,<br />

- premor pred branjem/poslušanjem, branje/<br />

poslušanje in premor po branju/poslušanju,<br />

- pogovor o besedilu in ponovno branje/<br />

poslušanje,<br />

- nove naloge – dejavnosti za poglabljanje<br />

literarnoestetskega doživetja.<br />

1. Uvodna motivacija je prvi korak pri<br />

vzpostavljanju dialoga med besedilom in otrokom.<br />

V tej fazi mladega bralca spodbudimo, da oblikuje<br />

pričakovanje, povezano predvsem z vsebino<br />

izbranega besedila, ter da se na njegovo sprejemanje<br />

oziroma doživljanje miselno in čustveno pripravi.<br />

Uvodna motivacija se torej vsebinsko povezuje z<br />

izbranim besedilom ter vpliva na bralčeva čustva<br />

in predstave. Tudi pri izbiri uvodnih motivacijskih<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 31


Oblika<br />

1.<br />

Besedne<br />

motivacije<br />

2.<br />

Predstavne<br />

motivacije<br />

3.<br />

Zgodbene<br />

motivacije<br />

Značilnosti in potek<br />

Teh oblik je več:<br />

- igra z glasovi – ustvarjanje »pesmi« iz zlogov, ki<br />

sami po sebi nimajo pomena (Alenka Goljevšček:<br />

Gornastenisedimuha);<br />

- igra z rimami (daljava – Neža Maurer: Onstran);<br />

- daljšanje, krajšanje in preoblikovanje besed –<br />

besede, skrite v daljši besedi (Boris A. Novak: Kako<br />

rastejo stvari);<br />

- naključno povezovanje besed v nenavadne<br />

besedne zveze (domišljijski binom: ena od besed<br />

je lahko tematska – Neža Maurer: Zlati copati);<br />

- razlaga nenavadnih besed (snežinkast – Milan<br />

Dekleva: Mehke snežinkaste pesniške race);<br />

- asociacije ob besedi (Tone Pavček: Besede, take<br />

in drugačne); asociacije lahko nizajo tudi ob<br />

nenavadni oziroma osrednji besedi (odrastež – Tone<br />

Pavček: Odrastež; pravljica – Franjo Frančič: Pravljica<br />

o svobodi), tudi v povezavi z lirsko ali refleksivno<br />

pesmijo (Bina Štampe Žmavc: Zrnca sonca, Vesolje);<br />

- primerjave (ustaljene, npr. ušesa so radovedna kot<br />

x, ter inovativne primerjave: ušesa prisluškujejo kot<br />

x – Niko Grafenauer: Ušesa);<br />

- tvorjenje daljše nesmiselne povedi po otroški<br />

logiki (npr. tvorjenje naključnih stavkov po vzorcu<br />

kdo + kaj dela + kje + zakaj + kdaj ... – Milan<br />

Dekleva: V ogledalih živijo oranžne zračne ribe).<br />

Bistvo predstavnih motivacij je otrokovo samostojno<br />

ustvarjanje nenavadne besedilne stvarnosti, ki jo tvori:<br />

- domišljijska slika (Bogdan Novak: Zelena pošast,<br />

Michael Ende: Čarobni napoj);<br />

- domišljijsko potovanje (npr. v svet sanj – Bina<br />

Štampe Žmavc: Sanje); potovanje s pravljičnim<br />

predmetom (npr. po niti – Feri Lainšček: Mesta);<br />

- poetizacija stvarnosti, ki je predvsem motivacija<br />

za lirska besedila (npr. Ksenija Šoster Olmer: Roža v<br />

puščavi).<br />

Oblike zgodbenih motivacij so:<br />

- kaj bi se zgodilo, če …: otroci na podlagi situacije,<br />

ki jo vzpostavi naslov, samostojno ali v skupini<br />

oblikujejo zgodbo (Erich Kästner: Dvojčici);<br />

- skupno pripovedovanje zgodbe: učitelj pove<br />

začetek zgodbe, učenci pa jo nadaljujejo (Wolf<br />

Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame), sestavljanje<br />

zgodbe na podlagi ilustracije (Žabji cesar,<br />

južnokitajska ljudska);<br />

- igra vlog – učenci npr. prevzamejo vlogo oseb<br />

iz književnega besedila (detektiv – Leopold<br />

Suhodolčan: Stopinje po zraku; pravljične osebe –<br />

Samuil Maršak: Pravljica o kralju in vojaku).<br />

Katerim besedilom<br />

ustreza oblika<br />

Tovrstne motivacije<br />

praviloma ustrezajo igrivim<br />

besedilom prvega in<br />

fantastičnim besedilom<br />

tretjega razdelka, nekatere<br />

med njimi (npr. asociacije) pa<br />

je mogoče uporabljati tudi<br />

ob liričnih ali razpoloženjskih<br />

besedilih.<br />

Izbira te oblike motivacije<br />

je odvisna od tega, ali se v<br />

besedilu pojavi beseda, ki<br />

je rabljena drugače kot v<br />

vsakdanjem govoru; lahko<br />

je nenavadna (odrastež) ali<br />

vzbuja nize asociacij (vesolje).<br />

Motivacija je uporabna za<br />

besedila, ki predstavno<br />

izrazito odstopajo od<br />

vsakdanjega sveta, torej<br />

predvsem za fantastična<br />

in pravljična besedila ter<br />

za besedila, ki izhajajo iz<br />

liričnega doživljanja narave.<br />

Motivacija je primerna za<br />

besedila z izrazito zgodbo.<br />

Zgodbene motivacije lahko<br />

uporabljamo ob realističnih<br />

ter pravljičnih besedilih,<br />

pa tudi kot pripravo na<br />

doživljanje poezije. Pri<br />

ustvarjanju zgodbe mladi<br />

bralci oblikujejo kratko<br />

besedilo z vključitvijo prvin,<br />

ki so jih že spoznali (npr.<br />

pravljični začetek, osebe,<br />

preobrati; podobe iz filmov,<br />

risank, igric).<br />

32 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


4.<br />

Izkušenjske<br />

motivacije<br />

5.<br />

Medbesedilne<br />

motivacije<br />

6.<br />

Likovne,<br />

glasbene,<br />

gibalne<br />

motivacije<br />

Otroci pripovedujejo, kako ravnajo ali bi ravnali v<br />

podobni situaciji, kot jo opisuje besedilo. Te motivacije<br />

torej temeljijo na izkušnjah učencev, njihovih mnenjih<br />

o temi, ki jo upoveduje besedilo, njihovem vrednotenju<br />

problema v njem ali razumevanju temeljnega pojma.<br />

Otroci pri tej obliki motivacije<br />

- izražajo svoja doživetja v realnosti oziroma<br />

pripovedujejo, kako ravnajo v podobni situaciji, kot<br />

jo opisuje besedilo (pripoved o doživljanju pomladi<br />

– Oton Župančič: Pomladni pozdrav; Dekle in ženin,<br />

črnska ljudska);<br />

- se pogovarjajo o temi besedila (spomin, nenavadni<br />

dogodki; realnost in domišljija, zaljubljenost<br />

ipd. – Stjepan Jakševac: Junak v razredu; naslov in<br />

ilustracija – Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja);<br />

- razmišljajo o problemu, ki ga vzpostavlja besedilo<br />

(branje kot bralčevo soustvarjanje zgodbe, prvi<br />

šolski dan ipd. – Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK,<br />

Skrivnostna vila; pogovor o odnosih med vrstniki –<br />

Katherine Paterson: Most v Terabitijo).<br />

Pri teh motivacijskih oblikah so »spomini na branje«<br />

izhodišče za spoznavanje neznanega besedila:<br />

- pogovor o značilnostih literarnih vrst (Svetlana<br />

Makarovič: Potepuh in nočna lučka, Mate Dolenc:<br />

Strupena Brigita);<br />

- pogovor o nenavadnih osebah iz literarnih besedil<br />

in filmov (Tone Pavček: Junak, Henry Gilbert: Robin<br />

Hood) ali o branju in zanimivih prvinah besedil<br />

(Erich Kästner: Emil in detektivi);<br />

- predstavitev ustvarjalca (Tone Pavček: Odrastež);<br />

- preoblikovanje oziroma nadaljevanje znanih<br />

pravljic, vključevanje novih elementov v znano<br />

zgodbo (Fran Milčinski: Desetnica, Milan Jesih:<br />

Cesarjeva nova oblačila).<br />

Te motivacije so lahko samostojne, pogosto pa se<br />

povezujejo z jezikovnimi motivacijskimi oblikami.<br />

Primeri za ta tip motivacij so:<br />

- poslušanje glasbe in pogovor o predstavah, ki jih<br />

ustvarja (Vinko Möderndorfer: Ljubezen; Zarika in<br />

Sončica, ljudska);<br />

- risanje literarnih oseb ali podob (Slavko Pregl:<br />

Geniji v dolgih hlačah, Antoine de Saint-Exupéry:<br />

Mali princ);<br />

- likovno oblikovanje besed (Niko Grafenauer:<br />

Ljubezen) ali risanje tematske besede (Katlina jama<br />

– Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna);<br />

- različne oblike gibalnih iger (npr. pantomima:<br />

ponazarjanje detektivovega raziskovanja – Astrid<br />

Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist; ure – Bina<br />

Štampe Žmavc: Ure kralja Mina).<br />

Motivacija je v šoli<br />

uporabljena pogosto: otroci<br />

izražajo svoja doživetja iz<br />

stvarnega sveta.<br />

Motivacijo lahko uporabimo<br />

ob večini besedil, predvsem<br />

pa ob klasičnih in sodobnih<br />

pravljicah ter besedilih<br />

otrokom bolj znanih<br />

književnih ustvarjalcev.<br />

Motivacije z nejezikovnimi<br />

sredstvi pogosto ustvarijo<br />

zelo primerno razpoloženje<br />

za sprejemanje besedila.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 33


Motivacijskih tipov oziroma oblik je še<br />

več – pri izboru uvodne motivacije je nujno treba<br />

upoštevati tako raznolikost in pestrost oblik kot<br />

značilnosti besedila in pripravljenost otrok na<br />

sodelovanje v »motivacijski igri«. Tudi ob tem je<br />

treba poudariti, da uvodna motivacija ni sama sebi<br />

namen (»igra zaradi igre«), ampak je le sredstvo, s<br />

katerim skušamo zbliževati svet bralca in besedila.<br />

2. Premor pred branjem je kratka faza,<br />

v kateri se otroci pripravijo na literarnoestetsko<br />

doživetje – se umirijo in usmerijo pozornost na<br />

besedilo. Tej fazi sledi najava besedila, njegova<br />

lokalizacija in interpretativno branje. Najava<br />

besedila praviloma zajema navedbo avtorja (tudi s<br />

kratko predstavitvijo), naslova dela in književne vrste<br />

(Prebrali bomo pesem Nika Grafenauerja, pesnika, ki<br />

ga že poznate (...), z naslovom Ušesa.). Lokalizacije ne<br />

preobremenjujemo s preveč podrobnimi podatki o<br />

avtorju ali pesniški zbirki, iz katere je pesem – vse<br />

to pride na vrsto v naslednjih korakih. Zato pa je<br />

tem bolj pomembna povezava med motivacijskimi<br />

dejavnostmi in besedilom (Tone Pavček: Odrastež –<br />

Kaj bi lahko pomenila nenavadna beseda odrastež<br />

Kako se počutimo, kadar za sebe rečemo, zdaj smo<br />

pa odrasli, smo odrasteži). Kadar obravnavamo<br />

odlomek iz daljšega besedila, skušamo – če je to<br />

nujno za razumevanje izbranega besedila – na<br />

kratko predstaviti predzgodbo oziroma kak drug<br />

element, bistven za razumevanje, npr. književne<br />

osebe (Prebrali bomo fantastično pripoved, v kateri<br />

sta glavni književni osebi brata Jonatan in Rogljiček,<br />

ki živita v Dolini češenj. V to dolino sta se preselila,<br />

potem ko sta v resničnem svetu – umrla. Poleg doline<br />

češenj pa je v fantastični deželi, kjer zdaj živita brata<br />

Levjesrčna, še ena dolina ...).<br />

Napovedi in lokalizaciji sledi branje<br />

besedila, ob tem pa se zastavlja vprašanje, kdo prvi<br />

bere. Najbolj smiseln odgovor bi bil: to je odvisno<br />

od zahtevnosti izbranega besedila. Praviloma naj<br />

bi ga sicer prvi tiho brali otroci, vendar pa tudi<br />

poslušanja kot prvega stika z besedilom ne gre<br />

zapostavljati. Zahtevnejša besedila naj bi tako<br />

prvi bral učitelj, lažja učenci samostojno. Kadar<br />

učitelj besedilo otrokom pripoveduje ali bere,<br />

branje ne bi smelo biti izumetničeno (npr. umetno<br />

»pootročeno«), pač pa čim bolj zanimivo – odrasli<br />

bralec zato prilagaja glas lastnostim književnih<br />

oseb ter razpoloženju, ki ga vzbuja besedilo. Lirske<br />

pesmice beremo umirjeno (Neža Maurer: Onstran),<br />

šaljive pesmi (Stjepan Jakševac: Junak v razredu) in<br />

zgodbe z veliko dogajanja (Arabska ljudska: Aladin<br />

in njegova čudežna svetilka) pa zelo živo. Pomembno<br />

je upoštevati tudi okoliščine, v katerih otroci<br />

sprejemajo besedilo – predvsem kadar beremo<br />

pravljična besedila. Tudi v drugem triletju je s tem<br />

v zvezi pomemben t. i. pravljični ton, tj. poseben<br />

način pripovedovanja pravljic. Pravljično vzdušje<br />

dosežemo ne le s počasnim in izrazitim branjem<br />

besedila, pač pa tudi s »pripomočki«: s pravljičnim<br />

stolom, klobukom, predpasnikom, kotičkom ...<br />

Glavno pravilo pri pripovedovanju ali branju je:<br />

Samo dolgočasno ali izumetničeno branje je napačno<br />

branje. Po branju oziroma poslušanju sledi premor,<br />

v katerem otroci uredijo svoja doživetja. Tudi ta faza<br />

je kratka, traja le nekaj sekund, toda kljub temu<br />

pomembna: spontanega otroškega odziva namreč<br />

ne smemo takoj prekiniti z analizo besedila.<br />

3. Osrednja faza za razvijanje otrokovih<br />

zmožnosti za dialog z besedilom je nedvomno<br />

pogovor o besedilu. V pogovoru otroci opazijo<br />

prezrte prvine besedila ter tako razvijajo svoje<br />

bralne strategije. Berilo ponuja učencem vrsto<br />

nalog za razvijanje zaznavanja, razumevanja in<br />

vrednotenja besedila, vendar to še ni dovolj: učitelj<br />

vprašanja samostojno izbira ter jih dopolnjuje s<br />

svojimi predlogi. Pogovoru o besedilu praviloma<br />

sledi ponovno branje (ali poslušanje); otroci<br />

na podlagi pogovora doživljajo besedilo globlje,<br />

opazijo prezrte elemente, nov zorni kot ali vsebinski<br />

odtenek; tudi ponovnemu branju lahko sledi krajši<br />

pogovor.<br />

4. Sklepna faza obravnave je poglabljanje<br />

doživetij; v njej otrokom zastavimo ustvarjalne in<br />

poustvarjalne nove naloge. Možne so naslednje<br />

individualne ali skupinske dejavnosti:<br />

- glasno poustvarjalno branje besedila z<br />

izražanjem lastnega razumevanja sporočilnosti<br />

(Tone Pavček: Besede, take in drugačne<br />

– branje pesmi s ponazarjanjem zvena in<br />

okusa besed), skupna recitacija (Boris A.<br />

Novak: Kako rastejo stvari);<br />

- vživljanje v književno osebo (Stjepan Jakševac:<br />

Junak v razredu) – pisanje pisma,<br />

dnevnika, oblikovanje osebne izkaznice<br />

književne osebe in seznama oseb (leksikon –<br />

Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku);<br />

- risanje dogajalne premice, ki razvija predvsem<br />

strategijo razumevanja zgodbe (Žabji cesar,<br />

južnokitajska ljudska), tvorjenje besedila po<br />

vzorcu, posnemanje ustvarjalnega postopka<br />

(Milan Dekleva: V ogledalih živijo oranžne<br />

zračne ribe);<br />

- nadaljevanje (Wolf Harranth: Jaz sem vate,<br />

ti pa vame) oziroma dopolnjevanje zgodbe<br />

34 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


(Bogdan Novak: Zelena pošast, Mate Dolenc:<br />

Strupena Brigita) in njeno preoblikovanje<br />

(Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka),<br />

izmišljanje predzgodbe (Erich Kästner:<br />

Dvojčici);<br />

- povezovanje besedila s stripi, risankami, filmi<br />

(Tone Pavček: Odrastež, Henry Gilbert: Robin<br />

Hood);<br />

- dramatizacija (Slavko Pregl: Geniji v dolgih<br />

hlačah), ilustriranje besedila (Oton Župančič:<br />

Pomladni pozdrav – izražanje vidnih besedilnih<br />

slik z ilustriranjem pesmi) in glasbeno<br />

poustvarjanje (izbira/oblikovanje glasbe kot<br />

podlage za besedilo – Neža Maurer: Onstran),<br />

- ustvarjanje »razredne predstave« (Katherine<br />

Paterson: Most v Terabitijo) oziroma kakega<br />

drugega dogodka (skupno pisanje pesmi –<br />

Boris A. Novak: Kako rastejo stvari);<br />

- pravljični projekt (Aladin in njegova čudežna<br />

svetilka, arabska ljudska – branje in<br />

pripovedovanje pravljic), spoznavanje<br />

(zbiranje) ljudskega izročila (Josip Jurčič:<br />

Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk)<br />

in posnemanje pravljičnega tona (recept za<br />

pravljico, njeno pisanje in pripovedovanje –<br />

Jana Bauer: Izginjevalec čarovnic, Janez Trdina:<br />

Rajska ptica), pripovedovanje o pravljičnih<br />

dogodivščinah (Tone Pavček: Junak);<br />

- primerjanje besedil in pogovor o branju<br />

(npr. o trivialni književnosti – Bogdan Novak:<br />

Zelena pošast);<br />

- obisk knjižnice in seznanjanje z Bralno značko<br />

kot dodatna dejavnost.<br />

Tako kot za branje tudi za izvedbo šolske ure<br />

iz književnosti velja: čim bolj inovativen je pristop,<br />

tem več bodo s skupnim branjem pridobili vsi –<br />

učenci in učiteljica. Zaporedje faz je torej lahko le<br />

shema, ne more pa biti navodilo za delo v razredu;<br />

od iznajdljivosti in domiselnosti odraslega je<br />

odvisno, ali bo pravljica »oživela« ali pa bo ostala le<br />

mrtva črka na papirju, knjiga na knjižni polici, ki jo<br />

pokriva prah pozabe.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 35


36 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


3.<br />

Sledi do<br />

davnih<br />

dni<br />

PRIMERI<br />

ŠOLSKIH INTERPRETACIJ<br />

Uredila<br />

SANJA LEBEN JAZBEC<br />

Primere šolskih interpretacij so pripravile:<br />

Ana Galjot (OŠ Trzin)<br />

Justina Husu (OŠ Šmihel, Novo mesto)<br />

Slavica Knežević (OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled)<br />

Anja Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah)<br />

Tatjana Kokalj (OŠ Dob pri Domžalah)<br />

Sanja Leben Jazbec (OŠ Solkan)<br />

Nataša Plevnik (OŠ Globoko)<br />

Tina Sušnik (OŠ Gorje)<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 37


06<br />

Sledi do<br />

davnih Tone<br />

dni<br />

Pavček<br />

BESEDE, TAKE IN DRUGAČNE<br />

Tematska analiza besedila<br />

Pavčkova pesem je sporočilno kompleksna, saj je v njej mogoče<br />

zaznati kar dve temi – otroško »poskušanje in okušanje« besed, ki se v pesmi<br />

kaže tudi kot besedna igra, ter razlikovanje otroškega in odraslega dojemanja<br />

jezika oziroma besed. Prav v tej temi je vidno tudi nasprotje med otroško<br />

spontanostjo in uživanjem v besedah ter pravili, ki jih otroku postavlja svet<br />

odraslih oziroma njihov jezik; tako ni naključje, da je v sklepni kitici zaznaven<br />

tudi upor zoper pravila puščobnega besednega zaklada, kar omogoča pogovor<br />

o živosti otroškega jezika, o posebni govorici mladih, o jezikovnih in drugih<br />

pravilih in omejitvah ipd. Didaktični instrumentarij spodbuja opazovanje<br />

zvočnosti besed ter tvorjenje plakata in seznamov, ki ponazarjajo otroško<br />

doživljanje jezika in njegovih pravil. Uvodna motivacija tako lahko izhaja kar<br />

iz asociacij ob sočnih in zvočnih ali gladkih in sladkih besedah (Katere besede<br />

so sladke, katere kisle, katere zvočne ...).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• interpretativno berejo pesem,<br />

• razložijo manj znane in neznane besede,<br />

• razvijajo asociativne sposobnosti – pišejo asociacije,<br />

• razložijo metafore po podobnosti in relacijske metafore,<br />

• zaznavajo preprosto simboliko,<br />

• zaznavajo in razumejo poosebitev,<br />

• poiščejo okrasne pridevke,<br />

• razumejo primere,<br />

• doživljajo in zaznavajo zvočnost pesmi, opazijo ponavljanja glasov,<br />

• izpišejo besede, ki se rimajo,<br />

• ob pomoči SSKJ razlagajo stalne besedne zveze.<br />

Pesem obravnavamo v dveh šolskih urah.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Možnosti<br />

1. besedna motivacija – možganska nevihta; besede: sladke in kisle – učenci<br />

navajajo asociacije, učitelj piše na tablo. Ali: po skupinah kroži list papirja, vsi<br />

učenci napišejo svoj primer, nato vse asociacije prepišemo na tablo.<br />

2. besedna motivacija: učitelj predlaga, da učenci v šolo prinesejo »sladke«<br />

in »kisle« besede – lahko jih napišejo, narišejo, izrežejo sličice iz revij in<br />

časopisov … Vse to nalepimo na stransko tablo<br />

3. besedna motivacija: Danes se bomo igrali lingo. Kdo najde največ besed<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

Učitelj na tablo napiše:<br />

B E S E D A<br />

_ E _ E _ A<br />

Koliko besed smo našli!<br />

38 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


najava besedila<br />

Tudi pesnik Tone Pavček je razmišljal o različnih besedah. Poslušajmo.<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem (doživeto deklamira).<br />

čustveni premor<br />

Učenci pesem podoživijo in uredijo vtise.<br />

izražanje doživetij<br />

Učenci nanizajo svoje vtise.<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo pesem ter si izpišejo neznane in manj znane besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razložijo<br />

sošolci. Besede uporabijo v novih povedih.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

O čem govori pesnik (kaj je povedal že v naslovu)<br />

Katera beseda vam zveni nenavadno Kaj pa pomeni Ali se spomnite še kake<br />

take besede<br />

O katerih besedah govori pesnik v prvi kitici Naštejte tiste, ki so vam ljube.<br />

Kaj pa v drugi kitici – o kakšnih besedah pa govori tu Katere besede omeni<br />

Katere od naštetih tudi vam najmanj dišijo<br />

Še enkrat si oglejmo prvi dve kitici. Katere besede bi izpostavili kot<br />

najpomembnejše Zakaj<br />

Besede rabimo – ko govorimo, pišemo, beremo, poslušamo. Ampak pesnik pravi,<br />

da besede tudi gladijo in vabijo. Kdaj besede gladijo in kdaj kam vabijo<br />

Ali besede sladijo in zvenijo Kako<br />

Kakšne so besede, ki pokajo, pojo in se pačijo Komu so podobne<br />

Kakšnega okusa je jed nemogoča Katere besede se zdijo Pavčku podobnega okusa<br />

Kaj predlaga pesnik v zadnji kitici<br />

Kako pove, da je treba slovar očistiti<br />

Zakaj pravi, da je v njem plevel<br />

Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaki skupini učitelj pripravi list A4 drugačne<br />

barve. List kroži v skupini, vsi učenci zapišejo<br />

1. besede, ki čistijo grlo in ga hlade …,<br />

2. sočne besede,<br />

3. gladke besede,<br />

4. puste besede,<br />

5. seznam besed, ki jih ne bi bilo treba imeti v slovarju (zadnja naloga v<br />

razdelku Nič lažjega! v berilu na str. 7).<br />

Poročevalec predstavi delo skupine ostalim v razredu. (Nizanje asociacij je treba<br />

časovno omejiti, npr. 3−4 minute.) Učitelj liste spne, in tako nastane razredni<br />

slovar besed.<br />

glasno branje<br />

Učenci prostovoljci preberejo pesem.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 39


analiza zgradbe besedila<br />

Delo po skupinah (učni list 1): učitelj učence razdeli v šest skupin s po tremi<br />

oziroma štirimi učenci. Vsak učenec v skupini dobi svoj listič. Čas reševanja naj<br />

bo omejen. Skupine, ki iščejo/razlagajo stalne besedne zveze, učitelj usmeri na<br />

geslo beseda in frazeološko gnezdo.<br />

Učenci izpolnjujejo učni list 2. Učitelj k reševanju pokliče učenca, ki je sodeloval v<br />

določeni skupini.<br />

nove naloge<br />

1. Za domačo nalogo poiščejo podatke o življenju in delu Toneta Pavčka.<br />

Oblikujejo miselni vzorec. Naslednjo uro lahko sledi tekmovanje<br />

(učni list 3).<br />

2. Tekmovanje v deklamacijah: učenci med seboj tekmujejo in nabirajo<br />

točke, ocenjujejo jih sošolci. Sami oblikujejo mešane skupine s po<br />

3 učenci ali pa tekmujejo dekleta proti fantom.<br />

3. Za domačo nalogo naredijo mini anketo: katere besede so kisle mami in<br />

katere očetu, stari mami, staremu očetu, bratu, sestri …<br />

4. Spis Kadar se besede gladijo … (razdelek Nič lažjega! v berilu, 3. točka)<br />

5. Spis Naš razred je temeljito počistil slovar …<br />

UČNI LIST 1<br />

Skupina poosebitve<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Kaj vse delajo besede Izpiši iz prve kitice.<br />

Ali se beseda v resnici lahko, denimo, pači Kdo to res dela Takšni preneseni rabi<br />

besede strokovno pravimo ____________________________________ .<br />

Izpiši iz berila (str. 7) značilnosti poosebitve.<br />

Izmislite si tri primere poosebitve (po eno za žival, stvar in pojem).<br />

Skupina OKRASNI PRIDEVEK<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Kakšne so prave besede Kakšne pa so tiste druge<br />

Izpiši jih. Prave besede so _____________________________________________<br />

Kako že rečemo zvezi samostalnika in pridevnika, ko pridevnik natančneje<br />

določa samostalnik<br />

Poišči še kak primer v tej pesmi.<br />

Skupina rime<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Iz prve kitice izpiši besede, ki se rimajo.<br />

Izpiši besede, ki se rimajo v drugi in tretji kitici.<br />

(Dodatno: Na koncu prve kitice je pesnik uporabil še eno pesniško sredstvo, in<br />

sicer je skupaj zbral take besede, v katerih se na istem mestu pojavlja en in isti<br />

glas. Ali najdeš te besede)<br />

40 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Skupina stalne besedne zveze I<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Ali veš, kaj pomeni:<br />

Ta beseda mu je šla težko z jezika. ______________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

biti mož beseda _____________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

biti kratkih besed ___________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

Poišči stalne besedne zveze, ki imajo nasproten pomen. Pomagaj si s SSKJ.<br />

Skupina stalne besedne zveze II<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Kaj sodi skupaj Poveži. Nato razloži, kaj pomeni.<br />

Beseda<br />

Lepa beseda<br />

vzeti<br />

Na dan<br />

izginiti<br />

Nimam<br />

besedo z jezika<br />

ni konj.<br />

besed!<br />

brez besed<br />

z besedo!<br />

lepo mesto najde.<br />

Skupina stalne besedne zveze III<br />

Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Rešitev napišite, če se vsi strinjate.<br />

Delo si razdelite, vsak naj reši eno vprašanje.<br />

Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom) Pomagaj si s SSKJ.<br />

Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

Ničesar ni rekel. _____________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

O tem ne bova več govorila. ___________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

Ne prekliči obljube. __________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 41


UČNI LIST 2<br />

Tone Pavček: Besede, take in drugačne<br />

‣ p o o s e b i t e v<br />

<br />

<br />

Kaj je<br />

Primeri:<br />

‣ o k r a s n i p r i d e v e k<br />

<br />

<br />

Kaj je<br />

Primeri:<br />

‣ r i m a (izpiši besede, ki se rimajo)<br />

‣ s t a l n e b e s e d n e z v e z e (frazemi)<br />

Kaj pomeni<br />

Ta beseda mu je šla težko z jezika. ______________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

biti mož beseda _____________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

biti kratkih besed ___________________________________________________<br />

__________________________________________________________________<br />

Kaj sodi skupaj Poveži. Nato razloži, kaj pomeni.<br />

Beseda<br />

Lepa beseda<br />

vzeti<br />

Na dan<br />

izginiti<br />

Nimam<br />

besedo z jezika<br />

ni konj.<br />

besed!<br />

brez besed<br />

z besedo!<br />

lepo mesto najde.<br />

Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom)<br />

Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________<br />

O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________<br />

Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________<br />

Ničesar ni rekel. _____________________________________________________<br />

O tem ne bova več govorila. ___________________________________________<br />

Ne prekliči obljube. __________________________________________________<br />

42 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Možnost A: Koliko poznamo Toneta Pavčka<br />

Učenci med seboj tekmujejo, lahko po skupinah. (Za domačo nalogo so že zbrali<br />

podatke o Pavčku in jih uredili v miselni vzorec.)<br />

UČNI LIST 3<br />

Možnost B: Ali znamo poiskati podatke<br />

Ugotovi, kaj je res in kaj ne. Odgovore utemelji. Rešitve poišči v strokovni<br />

literaturi. (Prej v sodelovanju s šolsko knjižnico pripravimo gradivo.)<br />

Trditev RES JE NI RES<br />

Tone Pavček je bil rojen na Štajerskem.<br />

Svoje upokojenske dni rad preživlja v Seči pri<br />

Portorožu.<br />

Po poklicu je novinar.<br />

Po poklicu je pesnik.<br />

Po poklicu je pisatelj.<br />

Rojen je bil istega dne kot še en znan slovenski<br />

pesnik, žal že pokojni, Janez Menart.<br />

Za svojo poezijo je bil večkrat nagrajen.<br />

Za Mačka Murija je prejel Levstikovo nagrado.<br />

Z Levstikovo nagrado je bil nagrajen za deli Juri<br />

Muri v Afriki in Velesenzacija.<br />

Za Majnice je prejel večernico.<br />

Je pesnik, pripovednik in prevajalec.<br />

Piše pesmi za otroke, mladino in odrasle.<br />

Prevajal je iz ruščine, hrvaščine, srbščine,<br />

beloruščine in albanščine.<br />

Prešernovo nagrado je prejel leta 1994 za zbirko<br />

Dediščina.<br />

Delal je tudi v gledališču.<br />

Sprva je bil zaposlen kot novinar.<br />

Bil je urednik pri Cankarjevi založbi.<br />

Skupaj z Janezom Menartom, Kajetanom Kovičem<br />

in Cirilom Zlobcem je leta 1953 izdal Pesmi štirih.<br />

Njegove pesniške zbirke za odrasle so Sanje živijo<br />

dalje, Dediščina, Goličave, Volčje jagode.<br />

Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je<br />

1989. prebral Majniško deklaracijo.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 43


08<br />

Sledi do<br />

davnih Niko<br />

dni<br />

Grafenauer<br />

UŠESA<br />

Tematska analiza besedila<br />

Besedilo je značilno za Grafenauerjevo modernistično poezijo, saj<br />

se osredotoča na del telesa in mu pripisuje nenavadne lastnosti: ušesa so<br />

zvedava, si želijo počitka, razmišljajo. Inovativno prikazovanje delov telesa<br />

(v Grafenauerjevi zbirki Nebotičniki, sedite (1980) tudi živih predmetov) se<br />

povezuje z besedno igro, predvsem s preoblikovanjem pomena stalnih<br />

besednih zvez (sedeti na ušesih, striči z ušesi, slišati rasti travo); te zveze<br />

pesnik razume »dobesedno« oziroma jih vpleta v pesniško »zgodbo« o<br />

nenavadnih ušesih, ki so zmožna narediti – pravzaprav karkoli! V didaktičnem<br />

instrumentariju so vprašanja za razvijanje zaznavanja in razumevanja<br />

metafor in nenavadnih besednih zvez, na kar se lahko navezuje tudi uvodna<br />

motivacija (oblikovanje primerjav ali razlaganje stalnih besednih zvez).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost,<br />

• ob branju sestavljajo domišljijsko-čutno predstavo,<br />

• upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkušnje in domišljije,<br />

• pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in označijo<br />

razpoloženje,<br />

• ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo motive v pesmi,<br />

• besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,<br />

• zapisujejo asociacije ob besedi ušesa,<br />

• iščejo stalne besedne zveze,<br />

• spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniške zbirke.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj učencem prebere Župančičevo uganko z odgovorom uho/ušesa.<br />

Vse izve se, vse se sliši<br />

v polževi človeški hiši;<br />

to si za uho zapiši.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učenci so že iz uganke spoznali nekaj značilnosti ušes. Učitelj napove<br />

Grafenauerjevo pesem z naslovom Ušesa.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tina Sušnik<br />

OŠ Gorje<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci uredijo vtise.<br />

44 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učitelj povabi učence, naj vsak pove besedo oziroma besedno zvezo, ki mu je<br />

ostala v spominu ob poslušanju pesmi.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem ter poiščejo manj razumljive besede oziroma<br />

besedne zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učitelj pomaga učencem razumeti manj razumljive besede oziroma besedne<br />

zveze (stalne besedne zveze). Učenci si pomagajo z izkušnjami iz vsakodnevne<br />

komunikacije.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Koliko kitic ima pesem Koliko verzov ima kitica Katere besede v kitici se rimajo<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Dopolnite stalne besedne zveze (rešitve: vleči, usta, do ušes, kosmata,<br />

sedeti). Pomislite in zapišite še druge stalne besedne zveze, ki vsebujejo<br />

besedi ušesa/uho. Pomagajte si s SSKJ (učni list 1).<br />

2. Napišite svojo pesem, ki bo predstavljala kakšen drug del človeškega<br />

telesa. Poiščite stalne besedne zveze, ki se navezujejo na izbrani del<br />

telesa, in jim pripišite pomen. Pomagajte si s SSKJ.<br />

3. Pojdite v knjižnico, pobrskajte po policah in preglejte, kaj vse je napisal<br />

Niko Grafenauer.<br />

STALNA BESEDNA ZVEZA<br />

_____________ na ušesa<br />

do ušes odpreti _______________<br />

biti zaljubljen ____ _____________<br />

imeti ______________ ušesa<br />

_________________ na ušesih<br />

POMEN<br />

prisluškovati<br />

zelo, na široko<br />

zelo zaljubljen<br />

noče slišati, upoštevati stvari,<br />

ki mu niso všeč, zlasti ukazov<br />

ne poslušati (pazljivo)<br />

UČNI LIST 1<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 45


08<br />

Sledi do<br />

davnih Niko<br />

dni<br />

Grafenauer<br />

UŠESA<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost,<br />

• ob branju sestavljajo domišljijsko-čutno predstavo,<br />

• upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkušnje in domišljije,<br />

• pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in označijo<br />

razpoloženje,<br />

• ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo motive v pesmi,<br />

• besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,<br />

• zapisujejo asociacije ob besedi ušesa,<br />

• iščejo stalne besedne zveze,<br />

• sestavljajo svoje besedne zveze,<br />

• spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniške zbirke,<br />

• izdelajo miselni vzorec o avtorju.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci igrajo igro telefon. Učitelj si izmisli besedo in jo pove enemu od učencev,<br />

ta jo potem prišepne naslednjemu, in tako do zadnjega učenca, ki besedo pove<br />

naglas. Učitelj vpraša, kako je potekala igrica. Učenci povedo, da so si besede<br />

prišepetavali na uho.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Poglejmo, kaj o ušesih pravi pesnik Niko Grafenauer.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pesmi.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem Ušesa.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo pesem in uredijo vtise o njej.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Kakšna občutja vam vzbuja pesem Na kaj ste pomislili, ko ste poslušali pesem<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem in izpišejo neznane besede.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Ob pomoči berila in SSKJ razložijo besede, kot so kamrica, naglušen, zvedav,<br />

veščina.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Zakaj pesnik ušesa imenuje »kamrica sluha«<br />

Kakšna so lahko ušesa<br />

Kaj pomeni, da so ušesa poslušna<br />

46 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Kakšna pa so zvedava ušesa Kaj vse slišijo taka ušesa<br />

Kaj pomeni, da ušesa vlečejo vse na ušesa<br />

Pesnik pravi, da včasih v ušesih zvoni, kdo se takrat jezi<br />

Kakšna so ušesa v četrti kitici Kaj delajo<br />

Kaj je najbolj nenavadna ušesna veščina<br />

Kdaj se ušesom vsi smejijo<br />

GLASNO BRANJE<br />

Izbrana učenca še enkrat prebereta pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci preštejejo kitice v pesmi. Preštejejo tudi verze v kiticah.<br />

Učenci povedo, kdo je pripovedovalec pesmi.<br />

Povedo, kakšen je pesnikov slog.<br />

VREDNOTENJE<br />

Učenci ustno izrazijo svoje mnenje o pesmi.<br />

Ali vas je že kdo vprašal, če sedite na ušesih Kaj pa to pomeni<br />

Kaj pomeni, da kdo sliši rasti travo<br />

Učenci naštejejo Grafenauerjeve pesmi in pesniške zbirke, ki jih poznajo.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci napišejo pesem o katerem drugem delu telesa, npr. o ustih, glavi,<br />

očeh ...<br />

2. Napišejo besedilo z naslovom Slišal(a) sem rasti travo.<br />

3. Stalne besedne zveze povežejo z njihovimi pomeni, sami napišejo čim<br />

več stalnih besednih zvez in jih razložijo (učni list).<br />

4. Učenci poiščejo podatke o Niku Grafenauerju in izdelajo miselni vzorec.<br />

POVEŽI STALNE BESEDNE ZVEZE Z NJIHOVIMI RAZLAGAMI TAKO, DA PRED<br />

RAZLAGO NAPIŠEŠ USTREZNO ČRKO.<br />

UČNI LIST 1<br />

STALNE BESEDNE ZVEZE<br />

RAZLAGE<br />

A imeti dve levi roki ___ zaročiti se<br />

B ne imeti čistih rok ___ ostro opomniti<br />

C prositi za roko ___ pravica<br />

Č roka pravice ___ biti zelo neroden<br />

D vzeti koga v roke ___ tu prisluškujejo<br />

E to si zapiši za uho ___ ne imeti čiste vesti<br />

F tukaj imajo stene ušesa ___ zapomniti si<br />

G zapisati za uho ___ biti prismuknjen<br />

H slišati travo rasti ___ zapomniti si<br />

NAPIŠI ČIM VEČ STALNIH BESE<strong>DNI</strong>H ZVEZ, KI JIH POZNAŠ, IN JIH RAZLOŽI.<br />

STALNA BESEDNA ZVEZA<br />

________________________<br />

________________________<br />

________________________<br />

________________________<br />

RAZLAGA<br />

_________________________________<br />

_________________________________<br />

_________________________________<br />

_________________________________<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 47


10<br />

Sledi do Milan<br />

davnih<br />

dni<br />

Dekleva<br />

V OGLEDALIH ŽIVIJO ORANŽNE<br />

ZRAČNE RIBE<br />

Tematska analiza besedila<br />

Značilna mnogotematska mladinska pesem Milana Dekleve je<br />

še en primer modernistične poezije v šestem berilu: podobo zračnih rib<br />

in pilotov, s katerimi se ribe srečajo, si vsak bralec lahko razlaga po svoje,<br />

bržkone pa bodo učenci zaznali temo potovanja v sanjski svet, domišljijske<br />

pustolovščine in privlačnosti barvitega, »mehkega« sveta Deklevove pesmi.<br />

Ob tem je podobo zračnih rib mogoče povezovati tudi s človekovimi željami<br />

(ribe vidijo piloti v ogledalih, njihovi pogledi so lačni daljave) – pesem pa<br />

lahko razlagamo tudi »zgolj« kot igro z nenavadnimi besednimi zvezami<br />

in besedilnimi slikami. Didaktični instrumentarij opozarja na tematsko<br />

izmuzljivost pesmi in igro z besednimi zvezami, v poustvarjalnih nalogah<br />

pa predlaga posnemanje ustvarjalnega postopka. Uvodna motivacija lahko<br />

izhaja iz naključnega tvorjenja nesmiselne povedi (vsak učenec napiše eno<br />

besedo, tako da nastane nonsensna »kača« besed).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• ohranijo interes za poslušanje poezije,<br />

• interpretativno berejo besedilo,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo,<br />

• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci prinesejo s sabo ogledala. (Opozorimo jih, naj bodo taka, da se ne<br />

razbijejo.) Eden od učencev v dvojici se pogleda v ogledalo, sošolec pa opiše,<br />

kako ga vidi. Tisti, ki se gleda, pove, s čim se strinja in s čim ne.<br />

Učitelj učence povabi na domišljijsko potovanje. Začne ga tako:<br />

V roki držimo ogledala, ki ne služijo temu, da bi se v njih ogledovali. So<br />

posebna ogledala, v katerih vidimo nenavadne stvari. Če se zelo potrudimo, vidimo<br />

v njih tudi tisto, česar v vsakdanjem življenju ne moremo videti. Kaj vidite v svojem<br />

ogledalu Dobro opazujte. In ker to vidite samo vi, to čim bolj slikovito opišite;<br />

kasneje boste videno predstavili sošolcem.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Ugotovili smo, da lahko v življenju stvari gledamo na več načinov, da imajo vsake<br />

oči svoj pogled. Spoznali smo, da v domišljiji lahko vidimo tudi nemogoče stvari<br />

in dogodke. Tudi pesem nam lahko ponudi tak domišljijski svet. Nekatere pesmi<br />

bolj, druge manj. Pesem Milana Dekleve V ogledalih živijo oranžne zračne ribe je<br />

gotovo pesem, ki nam bo odprla zelo pisan pesniški svet.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

48 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj pesem interpretativno prebere.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju je nekaj časa namenjenega urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v<br />

tišini razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Kakšen vtis je nate naredila pesem Ti je bila razumljiva Se ti je morda zdela<br />

malo nenavadna Je bila morda »brezvezna« Poskušaj pojasniti, zakaj Mislim,<br />

da je pesem res nenavadna, dokler je nekajkrat ne prebereš.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci dvakrat tiho preberejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen v SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kaj so zate oranžne zračne ribe in kako potujejo<br />

Kaj pomeni, da so pogledi lačni daljave<br />

Kaj so oblačne misli<br />

Kaj si predstavljaš kot neskončno pot<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice Kitici sta zapisani v različnih<br />

barvah – lahko to povežeš z vsebino<br />

VREDNOTENJE<br />

Kje vidiš oranžne zračne ribe Zakaj na nebu<br />

Kako pa so v pesmi predstavljeni piloti Kaj izveš o njih<br />

Zakaj so misli pilotov včasih oblačne<br />

Kakšen je zvezdni prah Kdo ga nasuje S kakšnim namenom Kako deluje<br />

Zakaj pilotov ni več strah Kdo/kaj jim je pomagal(o)<br />

Zakaj potem pilotom brezkončna pot nenadoma mine Kaj vse lahko to pomeni<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Ilustriraj pesem.<br />

2. Napiši formulo za bleščeči zvezdni prah, navodila za uporabo.<br />

3. Naredi reklamo, povezano z vsebino te pesmi, s katero boš reklamiral(a)<br />

zvezdni prah.<br />

4. Pilot je doma otrokom pripovedoval o svojem zadnjem letu. Tvori<br />

njegovo pripoved, vanjo vključi poglede, lačne daljave, oblačne misli,<br />

bleščeči zvezdni prah, oranžne zračne ribe. Naj bo pripoved taka, da bi jo<br />

pilotovi otroci poslušali z odprtimi usti in velikimi očmi.<br />

5. Poiščite dela Milana Dekleve in v razredu pripravite predstavitev avtorja.<br />

Razdelite si delo v skupinah:<br />

a) Kdo je Milan Dekleva<br />

b) Kaj dela Milan Dekleva<br />

c) Pesmi Milana Dekleve. Prebirajte njegove pesmi. Izberite jih nekaj,<br />

jih predstavite in povejte, zakaj ste izbrali prav te.<br />

d) Zgodbe Milana Dekleve. Naštejte jih in povejte nekaj o njih.<br />

Seveda jih prej preberite.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 49


12<br />

Sledi do Milan<br />

davnih<br />

dni<br />

Dekleva<br />

MEHKE SNEŽINKASTE<br />

PESNIŠKE RACE<br />

Tematska analiza besedila<br />

Besedilo je tako kot vse Deklevove pesmi v zbirki Pesmi za lačne<br />

sanjavce mogoče razumeti na več načinov: pesniška raca je domišljijska<br />

»potegavščina«, nekaj, kar ni resnično. Tudi sama raca je nenavadna – le zakaj<br />

si šminka mavrični kljun, če pa je ta tako ali tako mnogobarven! Prav v tej<br />

nelogičnosti je tudi bistvo nonsensne pesmi – zgolj z logiko, z razlaganjem<br />

snežinkasti, krhki domišljijski podobi v pesmi ne moremo priti do konca.<br />

Pesem razpira še eno temo: race hranijo pod perutnicami sonce in vse, kar<br />

je povezano z otroškim svetom: radovednost, svetlobo, varnost in humor.<br />

V didaktičnem instrumentariju je izpostavljena predvsem nonsensna igra,<br />

uvodna motivacija pa lahko izhaja iz razlag nenavadne besede iz naslova (Kaj<br />

pomeni, da je kdo snežinkast).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• aktivirajo ustvarjalno domišljijo in »oživljajo« predmetni svet,<br />

• besedilni svet povezujejo z realno situacijo,<br />

• občutijo razpoloženje v pesmi,<br />

• zaznavajo in doživljajo besedilne slike,<br />

• uživajo ob bogatenju ustvarjalne domišljije,<br />

• zaznavajo in doživljajo zvočnost, ritem in rimo v pesmi,<br />

• razvijajo zmožnost domišljijskega mišljenja,<br />

• svojo domišljijo izražajo jezikovno ali likovno,<br />

• razumejo metafore,<br />

• razumejo temo pesmi in jo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci narišejo mavrico. Učitelj jih vpraša, katere barve so narisali.<br />

Učence vpraša, ali imajo lahko race kljune v mavričnih barvah.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj pove, da obstajajo race z mavričnimi kljuni, to so pesniške race. Pesnik<br />

Milan Dekleva je napisal celo zbirko nenavadnih, igrivih, smešnih pesmi.<br />

Poslušajte njegovo pesem z naslovom Mehke snežinkaste pesniške race.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in udobno namestijo za poslušanje pesmi.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci uredijo svoje občutke in doživetja.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci zaprejo oči in si predstavljajo mavrični kljun. To domišljijsko podobo<br />

opisujejo. Pripovedujejo o svojih občutkih.<br />

50 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Razložimo manj znane in neznane besede.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kakšne so pesniške race<br />

Kaj vse v pesmi počnejo<br />

Kako je v toplem igluju<br />

Kdaj pa potrebujemo mufe in šale<br />

Kaj pesniške race hranijo pod perutnicami<br />

Kakšna se ti zdi pesem, topla ali hladna Zakaj<br />

Kaj so smejalne palače<br />

Kdo so torej mehke snežinkaste pesniške race<br />

GLASNO BRANJE<br />

Nekaj učencev prebere pesem in z glasom izraža svoja občutja.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Koliko kitic sestavlja pesem<br />

Kako dolge so te kitice<br />

Ali v pesmi najdemo rimo Pare besed, ki se rimajo, zapišite v zvezek.<br />

VREDNOTENJE<br />

Kje je vse našteto v pesmi mogoče<br />

Pesem torej govori o pesniški ustvarjalnosti. Ali se spomniš še kakšnega besedila<br />

s podobno temo<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci samostalnikom dodajajo pridevnike tako, da nastanejo nenavadne<br />

besedne zveze (priloga 1), pridevnikom pa dodajajo zanimive samostalnike<br />

(priloga 2).<br />

Učenci v parih ali v manjših skupinah poskusijo nekatere nastale besedne zveze<br />

uporabiti za novo pesem, lahko dodajo tudi svoje besedne zveze.<br />

Vsak učenec predstavi vsaj en smešen dogodek, ki se mu je zgodil, lahko ga<br />

nariše ali opiše. S temi dogodki sestavimo plakat Smešnice otrok.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 51


PRILOGA 1<br />

pesmica<br />

sreča<br />

mavrica<br />

praznik<br />

sonce<br />

mama<br />

grad<br />

mož<br />

oblak<br />

dežek<br />

pravica<br />

smrkci<br />

52 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PRILOGA 2<br />

nedostopna<br />

čudežne<br />

lenobni<br />

drobceni<br />

pridni<br />

nagajivi<br />

zvita<br />

silovit<br />

palčkasti<br />

šumeči<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 53


15<br />

Sledi do<br />

davnih Boris<br />

dni<br />

A. Novak<br />

KAKO RASTEJO STVARI<br />

Tematska analiza besedila<br />

Inovativno opazovanje besed oziroma pojavov, torej preoblikovanje<br />

jezika in realnosti, je bistveno tudi za pesem Borisa A. Novaka. Tudi v tej pesmi<br />

je poleg narobe logike (stvarem so pripisane človeške lastnosti, saj rastejo) in<br />

igre opazna še ena tema – ko pesem zraste, dobi krila (se »osvobodi«) in odleti k<br />

ljudem. Taka pesniška opredelitev rasti pesmi je povezana s temo ustvarjanja<br />

in branja, kar je lahko tudi odlično izhodišče za pogovor v razredu. Didaktični<br />

instrumentarij se osredotoča prav na to možnost razumevanja pesmi, hkrati<br />

pa opozarja tudi na značilnosti sodobne poezije (kršenje pravopisnih pravil).<br />

V uvodni motivaciji bi lahko uporabili igro dolgih in kratkih besed, ki so skrite<br />

v njih – tudi besede torej lahko »rastejo«.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja<br />

umetnostnega besedila,<br />

• besedilo samostojno berejo, zaznavajo in doživljajo zvočnost in obliko<br />

pesmi,<br />

• obiščejo knjižnico in poiščejo podatke o pesniku,<br />

• poslušajo učiteljevo branje poezije,<br />

• pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domišljijskem svetu, ki<br />

so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (pišejo asociacije ob<br />

vzorcu pesmi), o svojem doživljanju literature (pesem primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo), o literaturi (predstavitev dela, avtorja …),<br />

• interpretativno berejo pesem (razumljivo in doživeto recitirajo),<br />

• razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z že znanimi besedili na<br />

isto temo – ustvarjalnost,<br />

• pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkušnjah,<br />

• spoznavajo kanon slovenske mladinske književnosti – Boris A. Novak,<br />

• pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja:<br />

pesem – poezija ali pesništvo, kitica, verz, recitacija, deklamacija, tema.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Nataša Plevnik<br />

OŠ Globoko<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci pesmi Borisa A. Novaka poznajo že iz 5. razreda, zato se učitelj z vprašanji<br />

naveže na njihovo predznanje. Kdo je Boris A. Novak Ali poznate kakšno<br />

njegovo pesem Kaj je to pesniška zbirka Kaj je to pesem Katere značilnosti<br />

ima pesem Kdaj in kako jih beremo Učitelj učencem pokaže pesnikove<br />

pesniške zbirke. Ob tem ponovijo pojme pesniška zbirka, pesem, kitica, verz,<br />

deklamacija, recitacija. Skupaj z učenci lahko prebere kakšno zanimivo pesem,<br />

npr. Prebesedimo besede, Blabla …<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Danes boste spoznali še eno pesem Borisa A. Novaka. Preden začnemo brati, pa<br />

vam zastavljam »zahtevno biološko vprašanje«. Kaj je to živa in kaj neživa narava<br />

in v čem se razlikujeta<br />

Učenci odgovorijo na vprašanje. Sledijo naslednja vprašanja.<br />

54 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Zdaj preidimo v svet domišljije. Kaj menite, kako bi lahko stvari rasle Npr. kako<br />

bi rasli čevelj, pručka, zobotrebec, violina, šotor, hiša<br />

Učenci razmišljajo in upovedujejo svoje domišljijske predstave.<br />

Zdaj pa prisluhnite, kako je pesnik Boris A. Novak predstavil – v pesmi z<br />

naslovom Kako rastejo stvari – stvari, ki so zrasle.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pesmi.<br />

BRANJE<br />

Učitelj doživeto prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Sledi kratek premor, da učenci uredijo svoje prve vtise in podoživijo pesem.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učitelj vpraša učence, kaj menijo o pesnikovi domišljiji. Učenci ugotavljajo, ali so v<br />

svojem predhodnem razmišljanju tudi sami ugotovili podobno o stvareh, ki rastejo.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Nekaj učencev glasno recitira pesem. Sošolci vrednotijo branje – povedo, ali je<br />

bilo doživeto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori …<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci se ob pomoči učitelja pogovorijo o manj znanih oziroma nerazumljivih besedah.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci dobijo delovni list z vprašanji, nanje v manjših skupinah odgovarjajo.<br />

Kaj pomeni, da stvari zrastejo<br />

Izberi si eno kitico in jo ilustriraj.<br />

Pesnik pravi, da ko pesem zraste, postane ptica in odleti v svet. Kako si to<br />

predstavljaš Razloži.<br />

Zdaj pa opazuj velike začetnice in ločila v pesmi. Kaj si opazil(a) Zakaj je<br />

pesnik po tvojem mnenju zapisal pesem na tak način<br />

Kaj je tema pesmi Ali poznaš še kakšno pesem s podobno temo<br />

Ob predstavitvi plakata o življenju in delu Borisa A. Novaka si zapiši glavne<br />

podatke o pesniku in njegovem ustvarjanju.<br />

Pri ustnem poročanju učencev o odgovorih povzamemo glavne (splošne)<br />

značilnosti pesmi in jih zapišemo v obliki miselnega vzorca v zvezek oziroma na tablo.<br />

POGLABLJANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ Z NOVIMI NALOGAMI IN VREDNOTENJE<br />

Učenci izbirajo med tremi različnimi nalogami:<br />

- napišejo še kakšen verz kot nadaljevanje pesmi,<br />

- napišejo kratke verze, tokrat na naslov Kako se stvari manjšajo,<br />

- napišejo pesem v obliki ptice.<br />

Nekdo od učencev pripravi plakat, s katerim predstavi življenje in delo pesnika.<br />

Sošolci pozorno poslušajo in si zapišejo temeljne podatke o pesnikovem življenju<br />

in ustvarjanju.<br />

Učenci predstavijo svoje verze oziroma pesmi. Sošolci zbrano prisluhnejo<br />

predstavitvam in povedo svoje mnenje. Izberejo najbolj zanimive verze in jih<br />

zapišejo na večji plakat ter ga izobesijo v učilnici ali na šolskem hodniku.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 55


15<br />

Sledi do<br />

davnih Boris<br />

dni<br />

A. Novak<br />

KAKO RASTEJO STVARI<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• ohranijo interes za poslušanje poezije,<br />

• interpretativno berejo besedila,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• opazijo rabo stalnih besednih zvez,<br />

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo,<br />

• zaznavajo in razumejo poosebitev,<br />

• razvijajo asociativne sposobnosti.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj vodi pogovor z učenci o rasti. Vprašanja za pogovor:<br />

Kaj v naravi raste Kako ste vi rasli Kaj ste potrebovali za rast Ali raste tudi<br />

stavba Kdo skrbi, da raste Opišite, kako raste ljubezen Kaj se zgodi, ko<br />

je ljubezen dovolj velika Kaj pa, kadar raste jeza, sovraštvo Katera rast<br />

razveseljuje, katera pa lahko povzroči hude posledice<br />

Spomnite se dogodka, ko je rasla vaša misel Kako se je porodila Kako je rasla<br />

Kaj se je zgodilo na koncu<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Ugotovili smo, da rastejo bitja, da ob pomoči človeka in strojev rastejo stavbe,<br />

da rastejo dobra in slaba čustva, misli, ideje. Tudi pesnik Boris A. Novak se je<br />

spraševal, kako rastejo stvari v pesmici, ki nosi kar naslov Kako rastejo stvari.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj pesem interpretativno prebere. Branje obogati z mimiko, gibi, kretnjami<br />

in glasovnim barvanjem. Učenci pesem doživijo, se vanjo poglobijo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju se doživetja urejajo in poglabljajo: učenci v tišini razmišljajo o prebrani<br />

pesmi.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Vam je bila pesem všeč Je vse pred vami raslo Si želite pesem prebrati<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami ali<br />

poiščejo pomen v SSKJ, pri tem opazujejo tudi, ali je beseda pogovorno, narečno<br />

ali kako drugače zaznamovana, ter jih uporabijo v novih povedih.<br />

56 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kaj je skupnega čevlju, pručki, zobotrebcu, violini, šotoru, hiši in celo pesmi Kaj<br />

se zgodi, ko zrastejo Kaj se spremeni<br />

Ali zraste tudi pesem Pustimo našo pesem, da še malo raste, in jo glasno<br />

preberimo.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem. Pri tem na čim bolj zanimiv način z glasom,<br />

hitrostjo branja, mimiko, gibi pokažejo rast omenjenih stvari.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci opazujejo obliko pesmi. Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo<br />

kitice Kako pa je s pesnikovim znanjem pravopisa Zakaj po vašem mnenju ni<br />

uporabil velikih začetnic Edino ločilo je pomišljaj. Kje stoji in kako učinkuje<br />

Imate kakšno zamisel, zakaj je pesnik pisal tako<br />

VREDNOTENJE<br />

Zakaj čevelj, ko zraste, postane škorenj<br />

Kaj imata skupnega pručka in miza<br />

Kaj se spremeni, ko zraste zobotrebec<br />

Kako zveni violina, ko zraste<br />

Kje bi raje bili, v šotoru ali cirkusu Zakaj<br />

Kako raste hiša Vse stvari so zrasle v nekaj, kar je podobno temu, kar so bile<br />

pred rastjo.<br />

Kaj pa pesem Pesem ni zrasla v še daljšo pesem, ampak v ptico. Kaj pomeni<br />

beseda zrasti v tem primeru Kam pa odleti ptica<br />

Kaj je po tvojem mnenju tema te pesmi<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Pesem je zrasla in poletela v svet … Opiši potovanje pesmi. Kam je<br />

odletela, h komu, kako jo je ta sprejel, kaj mu je ponudila<br />

2. Še sami napišite podobne kitice o drugih stvareh ali pojmih, ki zrastejo in<br />

postanejo … Kitice zberite in na plakat napišite razredno pesem, da bo<br />

poletela še med ostale sošolce.<br />

3. Seveda pa se lahko zgodi tudi nasprotno. Stvari se pomanjšajo. Kar<br />

začnite.<br />

Ko se učiteljica pomanjša, postane –<br />

4. Tudi pesnik je bil nekoč majhen deček. Raziščite, kako je zrasel iz dečka v<br />

pesnika. Poiščite čim več podatkov o pesniku in jih zbirajte. Nato pesnika<br />

predstavite na način, ki je za vas najbolj zanimiv (s plakatom, zaigrajte<br />

intervju z njim, napišite prispevek o njem za šolski časopis, pripravite<br />

razstavo in nanjo povabite knjižničarko – idej je neskončno), ali pa<br />

pripravite govorni nastop Prebesedene besede Borisa A. Novaka.<br />

5. Pa še malo dramatizacije. Pripravite in odigrajte prizor o pesmi, ki je<br />

odletela v svet, o pesniku, ki je šel pesem iskat, in o mladem bralcu, ki je<br />

našel »pesemptico« in ga je ta popolnoma prevzela. Pesnik bi rad pesem<br />

nazaj, a ga mladi bralec prepriča, da pesmi ne more vzeti nazaj, ker … (tu<br />

so na vrsti vaše ideje).<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 57


18<br />

Sledi do<br />

davnih Wolf<br />

dni<br />

Harranth<br />

JAZ SEM VATE, TI PA VAME<br />

Tematska analiza besedila<br />

Odlomek odstira svojevrsten otroški pogled na ljudi, iz česar bi<br />

lahko izhajala tudi tematika nesporazumov med odraslimi in otroki. Vendar<br />

pa se v osrednjem delu odlomka pokaže pomembnejša tema, tj. vprašanje<br />

ustvarjalne svobode pri izmišljanju oseb in njihovih lastnosti, kar lahko vodi<br />

do razmišljanja o bralčevi »pravici« oziroma njegovi zmožnosti, da si osebe<br />

in dogodke v delu predstavlja po svoje. Prav to poudarjajo tudi vprašanja<br />

v didaktičnem instrumentariju, hkrati pa pojasnila v njem osvetljujejo tudi<br />

»korake« tvorjenja domišljijske pripovedi; zato bi bila primerna uvodna<br />

motivacija krajša zgodba, ki si jo skupaj izmislijo učenci in učitelj.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• samostojno tiho berejo besedilo,<br />

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom,<br />

literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,<br />

• razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od književnih oseb,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književnih osebah; podobo<br />

književne osebe upovedujejo ob pomoči posrednih besedilnih signalov,<br />

osebe narišejo,<br />

• ločujejo glavne in stranske osebe,<br />

• doživljajo prozne vrste in žanre, in sicer realistični roman s tematiko iz<br />

vsakdanjega življenja,<br />

• pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive različnih književnih oseb,<br />

• zapisujejo manjkajoči del zgodbe,<br />

• pišejo poustvarjalna besedila,<br />

• iščejo besedila s sorodno snovjo (ljubezenska tema).<br />

Besedilo obravnavamo v dveh šolskih urah.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

1. Danes bomo prebrali odlomek iz znanega mladinskega romana o ljubezni.<br />

Le katerega – Učenci naštevajo ljubezenske knjige, ki so jih že prebrali.<br />

Če ne uganejo naslova, se igramo vislice.<br />

J _ _ _ _ _ _ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ E<br />

2. Učitelj prinese »ljubezensko škatlo«. V škatli ima listke, na katerih so zapisani<br />

naslovi ljubezenskih romanov/povesti. Učenci vlečejo listke, glasno preberejo<br />

naslov in tisti, ki je delo že prebral, sošolcem na kratko obnovi zgodbo.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

najava besedila<br />

Prebrali bomo odlomek izredno nenavadnega ljubezenskega romana, ki ga je<br />

napisal Wolf Harranth skupaj s še kar 14 sodelavci. Poslušajmo.<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

58 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere besedilo.<br />

čustveni premor<br />

Učenci besedilo podoživijo in uredijo vtise.<br />

izražanje doživetij<br />

Besedno (in nebesedno) izražajo svoje vtise: zanimivo, dolgočasno, privlačno …<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo neznane besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo sošolci. Besede<br />

uporabijo v novih povedih.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

Nariši Fritza in Susi tako, kot si predstavljaš, da so ju narisali dunajski otroci.<br />

Primerjajmo risbe in se o njih pogovorimo. (Učitelj posamezne risbe nalepi na<br />

tablo.) So vse osebe narisane enako NE! Zakaj (Berilo, str. 19.)<br />

Kaj mislite, o čem bo govorila knjiga z naslovom Jaz sem vate, ti pa vame<br />

Spopadimo se z učnim listom (učni list 1).<br />

Učenci v dvojicah rešujejo prvi dve vprašanji. Reševanje naj bo časovno<br />

omejeno. Sledi poročanje – pokličemo nekaj učencev ali pa se učenci sami javijo,<br />

da preberejo svoje prvo poglavje in naslove poglavij.<br />

Za domačo nalogo napišejo konec (3. vprašanje na učnem listu 1).<br />

2. ura<br />

glasno branje<br />

Učitelj pokliče posamezne učence, ki glasno preberejo besedilo.<br />

vrednotenje<br />

Nekaj učencev glasno prebere svojo domačo nalogo.<br />

Učitelj organizira delo v skupinah; učencem da možnost, da se sami prijavijo v<br />

skupino, potem ko jim je prebral naloge na učnem listu 2. Tako poskrbi, da pišejo<br />

npr. e-pošto tisti, ki si jo tudi pošiljajo.<br />

Reševanje je časovno omejeno, sledi poročanje.<br />

nove naloge<br />

1. Učni list 1: 3. vprašanje.<br />

2. Knjiga Jaz sem vate, ti pa vame je med otroki zelo priljubljena. Zdaj pa ti<br />

napiši svojo lestvico »desetih naj knjig«.<br />

3. Ali rad(a) bereš knjige So med njimi morda tudi ljubezenske Napiši seznam<br />

knjig, ki bi jih morali prebrati tvoji sošolci.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 59


UČNI LIST 1<br />

Delo v dvojicah: S sosedom se na kratko in potiho posvetujta.<br />

1. Zamislimo si prizore, poglavja iz ljubezenskega romana o Fritzu in Susi.<br />

O čem bo govorilo 1. poglavje O tem, kako sta se spoznala S sošolcem<br />

napišita prvo poglavje, naslov si izmislita. (Pomagajta si z razdelkom Mali<br />

vseved.)<br />

2. O čem bo govorilo 2. poglavje In naslednja Izmislita si primerne naslove.<br />

3. Napiši sam(a): Oblikuj konec zgodbe. Se bo ljubezenska zgodba končala<br />

srečno Morda nesrečno Se bosta Fritz in Susi sprla, razšla<br />

UČNI LIST 2<br />

Delo v skupinah<br />

1. Susi bere Pil in vedno prebere tudi horoskop. Napišite horoskop za<br />

Susi in Fritza. V skupini se najprej dogovorite, kako se je razvijala<br />

njuna ljubezenska zgodba, nato pa oblikujte po tri tedenske<br />

horoskope za Susi in Fritza.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

Če bi Susi pisala dnevnik, kako bi opisala Fritza Oblikuj zapis (ali pa<br />

več zapisov) iz njenega dnevnika.<br />

Fantje menda ne pišejo dnevnikov, ali pač Če bi našli Fritzev<br />

dnevnik, kaj mislite, kako bi Fritz opisal Susi<br />

Susi in Fritz si nenehno pošiljata sporočila. Zapišite nekaj njunih<br />

SMS-ov: začne prvi v skupini, nadaljuje njegov sosed in tako do<br />

konca.<br />

Susi je mama prepovedala vse izhode in s Fritzem se ne moreta<br />

srečati. Zato si pošiljata e-pošto! O čem se pogovarjata<br />

60 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


18<br />

Sledi do<br />

davnih Wolf<br />

dni<br />

Harranth<br />

JAZ SEM VATE, TI PA VAME<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• preberejo besedilo,<br />

• zgodbo doživljajo ob lastnih doživljajskih izkušnjah,<br />

• najdejo podobnost s književnim dogajanjem,<br />

• besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota,<br />

• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,<br />

• zaznajo motiv za ravnanje književnih oseb,<br />

• govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnim<br />

doživljajskim svetom,<br />

• ovrednotijo dejanja književne osebe,<br />

• razumejo, kaj je tema, kaj so književne osebe in kaj je zgodba.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Kako pisatelj v knjigi predstavi svojega junaka<br />

Učitelj zbere odlomke iz nekaterih knjig, v katerih pisatelj opiše junaka.<br />

Primer: Bogdan Novak: Lovci na petardarje (Prešernova družba, Ljubljana, 2004,<br />

str. 8). Odlomek:<br />

Iz stavbe je prišla Branka. Silva jo je poznala. Bila je odlična učenka. Iz osmega be<br />

razreda in navdušena športnica. Ne samo, da je bila v hokejskem moštvu, ampak je<br />

pred kratkim postala tudi republiška prvakinja v rolkanju. Lepa deklica s pšeničnimi<br />

lasmi, ki si jih je strigla po fantovsko na kratko.<br />

Učenci pozorno poslušajo, potem na list papirja narišejo, kako si predstavljajo<br />

Branko. Slike obesijo na tablo in učitelj se z učenci pogovori. V čem so si risbe<br />

podobne, v čem se razlikujejo Učenci jih opišejo, primerjajo, ocenjujejo, se<br />

strinjajo z njimi ali tudi ne.<br />

Učitelj vodi pogovor o tem, kako nastane knjiga.<br />

Učenci pripovedujejo, kaj jim je pisatelj, ki jih je obiskal na šoli lani, povedal o<br />

svojem ustvarjanju.<br />

Si pisatelji ustvarijo svet in junake, ki so kot resnični<br />

Anekdota<br />

Pisatelj Dim Zupan je povedal:<br />

»Ko sem ustvarjal svoj roman, v katerem je nastopalo veliko junakov, sem po daljšem<br />

premoru, ko sem zaradi drugih obveznosti moral prekiniti pisanje, pozabil nekaj<br />

podrobnosti mojih junakov, kako so oblečeni, v katero šolo hodijo, celo nekaj imen.<br />

Moral sem vzeti list papirja in si nanj zapisati prav vse značilnosti, da sem lahko<br />

nadaljeval svoje delo.«<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Prisluhnejo Poglavju, v katerem vam izdamo skrivnost, kako je nastala ta knjiga.<br />

Seznanijo se, s kakšnimi težavami se ukvarja pisatelj Wolf Harranth pred<br />

ustvarjanjem knjige.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE IN <strong>DO</strong>ŽIVLJANJE<br />

Učenci poslušajo interpretativno branje, bere učitelj ali boljši učenec.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 61


ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU<br />

Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise o njem.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Pripovedujejo o vtisih.<br />

So kdaj pomislili, da je pisateljevo ustvarjanje zahtevno in naporno dejanje<br />

Kako si predstavljajo pisateljevo delo<br />

Primerjajo romantične predstave o pisateljih in svoje realne. Pisatelj je človek s<br />

kožo in kostmi, ki pa je morda le veliko bolj pozoren opazovalec, zanima ga svet,<br />

v katerem živi. Temu svetu prisluhne.<br />

TIHO BRANJE, RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane ali neznane besede.<br />

Nato jih naštejejo in preberejo razlage v SSKJ ali jih razložijo sošolci.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učitelj ustno postavlja trditve, na katere učenci odgovarjajo z da ali ne. Ob<br />

trditvah postavlja tudi vprašanja, na katera učenci odgovarjajo.<br />

Se otroci lahko zaljubijo<br />

Ali je za zaljubljenost določena starost<br />

Na koga se je pisatelj obrnil, ko je začel pisati knjigo<br />

Zakaj na otroke<br />

Kakšnega junaka so mu predlagali<br />

In kakšno junakinjo<br />

Učenci ponovno tiho preberejo opise obeh junakov. Prideta učenca, ki narišeta<br />

enega in drugega junaka. Sošolci sodelujejo. Predlagajo, kaj naj še narišeta, kaj<br />

dodata, kaj spremenita.<br />

Ko sta sliki gotovi, povedo, ali bi želeli še kaj spremeniti oziroma zakaj so končno<br />

zadovoljni z izdelkom.<br />

V pogovoru znova opredelijo oba junaka in ju opišejo. Pogovorijo se o avtorju.<br />

Odgovorijo na vprašanja ob berilu in ob pomoči miselnega vzorca predstavijo<br />

junaka.<br />

VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE<br />

Ustna obnova ob pomoči vprašanj.<br />

Učenec odgovarja na vprašanja, ki jih postavljajo sošolci.<br />

Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih.<br />

Bil(a) sem zaljubljen(a).<br />

Pisal(a) sem knjigo.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Obiščejo knjižnico in izberejo knjige, v katerih nastopajo junaki, ki bi<br />

jim bili radi podobni. Utemeljujejo, zakaj.<br />

2.<br />

Delo v skupini: izberejo temo, določijo književne osebe, njihove<br />

lastnosti, posebnosti, imena, videz, s čim se ukvarjajo, česa ne<br />

marajo, česa se bojijo itd. ter napišejo kratko zgodbo. Svoje zgodbe<br />

objavijo v šolskem časopisu.<br />

62 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


20<br />

Sledi do<br />

davnih Bogdan<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Novak<br />

ZELENA POŠAST<br />

Uvodni del odlomka je provokativen, saj pisatelj v njem naniza<br />

nekaj navodil za branje – ta del lahko spodbudi pogovor o primernosti in<br />

neprimernosti knjig, o učinkih značilnih žanrov (npr. grozljivke) na bralca ali o<br />

knjigi kot provokaciji. V preostalem delu besedila je pozornosti in natančnega<br />

branja vreden humoren opis solate in Nacetove skrbi zanjo, v sklepnem delu<br />

pa predvsem strašljivo-smešni prizor, v katerem solata pogoltne polža. Zdi se,<br />

da je Novakovo besedilo torej neke vrste inovativna grozljivka, saj odlomek<br />

in opisi v njem za ta žanr niso značilni. Didaktični instrumentarij osvetljuje<br />

povezavo med deli odlomka, spodbuja pa predvsem samostojno tvorjenje<br />

predzgodbe in nadaljevanja odlomka. Uvodna motivacija lahko nastane na<br />

podlagi domišljijske slike, ki določa drugi in tretji del odlomka (Kakšna je<br />

požrešna solata).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,<br />

• besedilo povezujejo s svojimi predstavami ter prostori, ki jih poznajo iz<br />

vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del,<br />

• zmožni so se identificirati s književno osebo,<br />

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb,<br />

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb, pri tem pa<br />

ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila,<br />

• upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo<br />

književno osebo,<br />

• seznanijo se s pojmom trivialna književnost,<br />

• ločijo trivialno mladinsko povest in trivialni mladinski roman,<br />

• spoznajo kriminalko, pustolovsko zgodbo, srhljivko in grozljivko,<br />

• pripravijo se na govorni nastop.<br />

Dodatne dejavnosti<br />

• Spoznavajo pisatelja Bogdana Novaka in njegova dela.<br />

• Obiščejo knjižnico in prebirajo njegovo delo Zelena pošast v celoti.<br />

• Nadaljujejo zgodbo.<br />

• Berejo in predstavijo tudi ostala dela B. Novaka: Kekec in divji mož,<br />

Zaljubljeni vampir, zbirko Zvesti prijatelji …<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Kdo je ta pisatelj<br />

Učitelj razdeli učencem lističe, na katerih so napisani naslovi:<br />

Bela past, Grajski strah, Morska skrivnost, Banda v hosti, Gozdni samotar,<br />

Hudobna graščakinja, Lepotec Bučko, Pozor, hud pes, Razbojniški brlog, Super<br />

špon, Usodni piknik, Dnevi pod Rožnikom, Kekec in divji mož, Spopad na<br />

Rožniku, Zaljubljeni vampir, Zelena pošast, Strašljiva Stahovica, Jaz sem blazno<br />

vate, Samotna hiša, Temno srce, Ninina pesnika dva, Lovci na petardarje …<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 63


Učenci uganejo, kdo je avtor teh knjig.<br />

Pripovedujejo, katere od teh knjig so že prebrali. Predstavijo pisatelja Bogdana<br />

Novaka.<br />

BOGDAN NOVAK<br />

Kot četrti otrok v družini se je ob štirih popoldne, v četrtek, 4. aprila 1944,<br />

pri Murski Soboti v Prekmurju rodil Bogdan Novak. Mladost je preživljal v Ljubljani,<br />

kjer se je tudi šolal, kasneje delal kot knjižničar in novinar pri Dnevniku, Delu, Teleksu<br />

in Pavlihi. Zdaj je svobodni književnik, kar pomeni, da se preživlja s pisanjem. Je<br />

upokojen in lahko v miru piše za odrasle in mladino. Njegovo najbolj znano delo<br />

za odrasle je saga (kar pomeni realistična prozna pripoved o usodi osebe, rodu ali<br />

pokrajine) Lipa zelenela je. Napisal je tudi roman Na drugi strani Ljubljanice. Dela za<br />

mladino so pustolovski romani v knjižni zbirki Zvesti prijatelji (Bela past, Grajski strah ...).<br />

V knjigi Spopad na Rožniku opisuje svojo mladost. Ninina pesnika dva je roman za<br />

mladostnike, pisatelj pa se je lotil tudi grozljivk (npr. Strašljiva Stahovica).<br />

Bogdan je bil presenečen nad dobrim odzivom otrok po izidu knjige Bela past, ki so<br />

jo vzeli za svojo, zato je sklenil, da bo napisal nadaljevanje. Takole pravi: »In lepega<br />

dne sem jo primahal v založbo z morsko skrivnostjo. Joj, da ne bi. Niso bili navdušeni.<br />

Ampak po očetu sem zagaman Prekmurec, po materi istrski trmasti osel in rinil sem do<br />

direktorja založbe Milana Matosa in ta se je zasmejal: Ne eno, napišite deset knjig! In<br />

sem jih z veseljem, ker sem ravno ostal brez službe pri Pavlihi in sem potreboval delo.<br />

Pri tem se nisem nič zgledoval po tujih zgledih, kar okoli sebe sem se ozrl. Opisujem<br />

svoje mladostne dogodivščine, štose svojih otrok: Tanje, Bora, Barbare in Bibi, pa še<br />

lumparije našega črnuha, vreče bolh, Hanija, ki je žal že odhajal v pasja nebesa. Malce<br />

pa sem začinil vse skupaj z domišljijo.«<br />

Vir:<br />

Polona Hanžek Novak: V srcu mladi, bibliografija mladinskih pisateljev, Ljubljana,<br />

<strong>Založba</strong> Genija 2004<br />

vijavaja.com<br />

knjigosled.com<br />

www2.arnes.si/~pkolet/<strong>DO</strong>WNLOAD/BOGDAN%20NOVAK.doc<br />

www.oslogdragomer.org/ucenci/stasa_komljenovic/spletna_stran/knjige.htm<br />

Pisatelj Bogdan Novak se nam v berilu predstavlja z odlomkom iz knjige Zelena pošast.<br />

O čem govori odlomek<br />

Ljudje smo pogosto prestrašeni. Kaj povzroča strah<br />

Učenci pripovedujejo, kdaj so bili najbolj prestrašeni. Kaj jih je prestrašilo<br />

Na list napišejo besedo, ki ponazarja njihov strah (npr. temna klet, grozljivka,<br />

nočni kriki itd.). Listič obesijo na tablo. Učenci preberejo misli in jih komentirajo.<br />

Sodelujejo v pogovoru.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Prisluhnite, kaj se je zgodilo polžu, ki je lezel po navidez najbolj običajni solati.<br />

Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

Po branju pripovedujejo o vtisih. Učitelj jim pomaga z vprašanji:<br />

Kdo je Nace<br />

Koga je zagledal na solati<br />

Zakaj je Nace menil, da ima polž smolo<br />

Zakaj Nace polža ni takoj zgrabil in vrgel v gozd<br />

Kaj je počel Nace med tem, ko je polž lezel po solati<br />

64 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


O čem je razmišljal<br />

Čemu se ima Nace zahvaliti, da mu je solata tako dobro uspevala<br />

V čem se je polž malce razlikoval od ostalih polžev Je bil hiter ali počasen<br />

Kdaj se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega<br />

Opiši dogajanje tik pred polžjim koncem.<br />

Kako je Nace spremljal to presenetljivo pustolovščino<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane ali neznane besede.<br />

Razložijo pomene ali iščejo sinonime za besede: oh, ti šment, požrešnež, sočno,<br />

smola, zgrabil boga za brado, polž ni zajec, srčika, zevajoča luknja, mlaskanje …<br />

V pogovoru opredelimo književne junake ter jih opišemo.<br />

Predstavijo potepuha Naceta.<br />

Kašen značaj ima<br />

S čim se ukvarja<br />

Kaj je njegov hobi<br />

Katere napake ima<br />

Ima tudi dobre lastnosti Katere<br />

Učenci besedilo ustno obnovijo ob pomoči vprašanj. Odgovarjajo na vprašanja v<br />

berilu (En, dva, tri – odgovori ti).<br />

Igrajo se znanstvenikov in si izmišljajo naravoslovne teorije, o katerih govori<br />

pisatelj.<br />

Opišejo spremenjeno solato po dogodku s polžem.<br />

Učenci pripovedujejo o doživljanju ob gledanju ali branju grozljivk. Utemeljijo<br />

svoje prepričanje.<br />

Spoznajo pojem trivialna književnost. Kaj je trivialna književnost Kaj je njen<br />

glavni namen<br />

Naštejejo nekaj naslovov grozljivk, kriminalk in pustolovskih povesti, ki so jih<br />

brali.<br />

Obiščejo knjižnico in poiščejo knjige, ki bi jih lahko uvrstili v to zvrst literature.<br />

Utemeljijo svojo izbiro.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Sposodijo si knjigo Zelena pošast ali kakšno drugo Novakovo knjigo<br />

in jo preberejo v celoti.<br />

2. Pripravijo govorni nastop z naslovom Razvedrilno branje – knjige<br />

Bogdana Novaka. Pomagajo si s knjigami, spletnimi stranmi,<br />

pripravijo tudi plakat, lahko pišejo pisatelju, ga povabijo v šolo.<br />

3. Naštejejo književna dela Bogdana Novaka, ki so jih prebrali.<br />

4. Dramatizirajo odlomek.<br />

5. Napišejo nadaljevanje zgodbe.<br />

6. Učence napotimo, naj pobrskajo tudi po župcinih spletnih straneh in<br />

preberejo, kaj tam piše o Novakovi knjigi Ninina pesnika dva.<br />

NININA PESNIKA DVA<br />

Bi radi prebrali knjigo o ljubezni, razočaranju, mamilih, večernih žurih, knjigo<br />

o mladih, ki jih učitelji ne razumejo in jim starši solijo pamet s svojimi idejami<br />

Potem sezite po knjigi Bogdana Novaka, Ninina pesnika dva. V njej se boste<br />

prepričali, da Bogdan Novak pozna mladino. Pozna jo tako dobro, da lahko<br />

napiše izvrstno knjigo, ki jo berejo mladi od štirinajstega leta. Pa tudi njihovi starši<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 65


odo našli v njej odgovore na vprašanja, kako se pogovoriti s svojo mularijo.<br />

Novak pozna mlade iz današnjega časa, ker je občutljiv za njihove želje in njihove<br />

sanje. Ko hodi po cesti, ima oči odprte. Ve, da mladi niso samo ljubki mamini sinčki, ki<br />

pridejo pred osmo uro domov, ki napišejo vse naloge in v šoli ne delajo težav učiteljem.<br />

Ne, Novak ve, da mladi danes potrebujejo svobodo, kot so jo potrebovali nekoč, in<br />

mladi potrebujejo družbo svojih vrstnikov, ker jih stari doma ne razumejo vedno.<br />

V njegovi kratki zgodbi, ki jo boste prebrali na dušek, boste odkrili, da niste samo vi<br />

nesrečno zaljubljeni, da ne gre samo vam slabo v šoli, da ne skrbijo samo vas aids in<br />

mamila, nosečnost, pa ločeni starši in premajhno stanovanje, kjer nimaš niti v kopalnici<br />

miru pred vsiljivo družino. Odkrili boste, da prfoksi v šoli niso samo preoblečene zveri,<br />

ampak tudi ljudje, ki znajo jokati in biti srečni, pa starši doma, čeprav so mnogokrat<br />

zateženi in neusmiljeni, so vendar tisti, ki vas sprejmejo v svoj objem, ko je zunaj na<br />

cesti najhuje.<br />

Preberite to pripoved o nesrečni ljubezni, prevari, uspehu in upanju. Izvedeli<br />

boste, da ima vse, kar se zgodi, neki pomen in nikoli niso vsi upi zastonj.<br />

Preberite jo, da boste morda bolj pozorni na sprenevedanje in prijateljstvo, na<br />

resnico in laž. Preberite knjigo in uživali boste ob njej, tako kot sem jaz, čeprav<br />

sem v knjižnici čakala na knjigo štirinajst dni, ker je bila ves čas izposojena.<br />

Morda si boste tudi vi v njej podčrtali kak stavek, tako kot si ga je bralec pred menoj:<br />

»Trkaj, trkaj na nebeška vrata, takim norcem včasih rata«<br />

Vir:<br />

zupca.net<br />

Bogdan Novak je eden od najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev,<br />

pa ne le mladinskih, poznajo ga tudi odrasli po zelo brani sagi Lipa zelenela je in<br />

njegovem zadnjem romanu Pasja grofica.<br />

Zakaj je pisatelj med bralci tako priljubljen<br />

Kaj beremo na župcinih straneh<br />

66 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


20<br />

Sledi do<br />

davnih Bogdan<br />

dni<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

Novak<br />

ZELENA POŠAST<br />

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja<br />

umetnostnega besedila – pustolovske zgodbe (grozljivke),<br />

• besedilo samostojno berejo,<br />

• v knjižnici poiščejo dela Bogdana Novaka in predstavijo plakat o<br />

avtorju in njegovih delih,<br />

• poslušajo učiteljevo pripovedovanje in branje proze,<br />

• učenci pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o<br />

domišljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih<br />

vzorcev (poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela,<br />

avtorja …),<br />

• pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkušnjah (preberejo še<br />

kakšno pisateljevo delo in predstavijo svoje vtise),<br />

• spoznavajo slovensko mladinsko književnost – dela Bogdana<br />

Novaka,<br />

• pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in<br />

razumevanja – trivialno (zabavno) besedilo in umetniško besedilo,<br />

pustolovska zgodba, grozljivka.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Ste kdaj gledali kakšen grozljiv film Kaj je bilo v njem najbolj grozljivo Kako ste<br />

se počutili Ste gledali film sami ali s starši, prijatelji Česa vas je najbolj strah<br />

Katerih pošasti se bojite<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Zdaj boste slišali še eno grozljivo zgodbo o zeleni pošasti, ki je mesojeda. Kako si<br />

jo predstavljate Kaj pomeni – mesojeda<br />

Učenci opišejo mesojedo pošast glede na svoja pričakovanja. Z zeleno barvico<br />

narišejo pošast v zvezek, učitelj nariše svojo predstavo z zeleno kredo na tablo.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje besedila.<br />

BRANJE<br />

Učitelj doživeto prebere besedilo. Ustvarja grozljivo vzdušje.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Pripovedujejo o svojih prvih vtisih. Kaj se vam zdi grozljivo Zakaj<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in izpišejo manj znane in neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Naštevajo besede. Pomene razložijo učenci ali pa jih poiščemo v SSKJ.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Nataša Plevnik<br />

OŠ Globoko<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 67


GLASNO BRANJE<br />

Klicani učenci glasno preberejo posamezne dele odlomka.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učitelj učencem razdeli delovne liste, vprašanja nalepijo v zvezek in odgovorijo.<br />

Kdo je glavna oseba<br />

Kje se zgodba dogaja<br />

O čem govori besedilo Zapiši v štirih povedih.<br />

Kaj je delala glavna oseba na vrtu<br />

Opiši polža.<br />

Kaj je glavna oseba želela narediti s polžem<br />

Zakaj tega ni naredila in je čakala<br />

Kaj se je zgodilo, preden je glavna oseba odstranila polža<br />

Opiši, kako se je to zgodilo.<br />

Ali je bila ta solata na zunaj kaj nenavadna Utemelji.<br />

V besedilu je zapisana beseda pisker. Kaj pomeni Poišči ji sopomenko v<br />

knjižnem jeziku in razloži razliko med obema besedama.<br />

Na strani 21 imamo v zadnjem odstavku nenavadno besedo. Poišči jo in<br />

razloži, kaj pomeni.<br />

V drugem odstavku na strani 22 je polž črni lazar poimenovan še na en način.<br />

Izpiši to besedno zvezo.<br />

Na strani 22 je pisatelj na zanimiv način primerjal solato z nečim. Izpiši to<br />

besedno zvezo.<br />

Učenci ob pomoči berila (stran 22) povzamejo glavne značilnosti trivialnih<br />

(zabavnih) besedil. Oblikujejo miselni vzorec.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci se odločijo za eno od možnosti:<br />

• nadaljuj zgodbo o solati,<br />

• razloži, zakaj se je s solato to zgodilo – izmisli si kakšno naravoslovno<br />

teorijo,<br />

• zapiši, kako bi ti kot član(ica) znanstvene ekipe rešil(a) ljudi pred<br />

požrešno solato,<br />

• postavi se v vlogo upornega polža, ki se ne pusti pojesti solati.<br />

Svojo zgodbo tudi ilustriraj.<br />

Učenci svoja besedila predstavijo in sošolci jih ovrednotijo.<br />

2. Učenci obiščejo knjižnico, pripravijo plakat o avtorju ali preberejo še kakšno<br />

njegovo delo (npr. Zeleno pošast do konca) in predstavijo vsebino del ter svoj<br />

vtis o prebrani zgodbi.<br />

68 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


24<br />

Sledi do<br />

davnih Svetlana<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Makarovič<br />

POTEPUH IN NOČNA LUČKA<br />

Pravljica o pravljici – tako bi lahko označili temeljno sporočilo enega<br />

od najbolj nenavadnih besedil Svetlane Makarovič Potepuh in nočna lučka. V<br />

celotni knjigi se namreč prepletajo nedokončane lučkine pravljice za lahko<br />

noč, dokler noč ne mine in se potepuh odpravi naprej po svetu. V tem pa je<br />

mogoče videti še eno temo: branje je sicer odsev bralčeve svobode, a bralec<br />

(poslušalec, potepuh) je hkrati tudi prepuščen pripovedovalčevi (samo)volji<br />

– niti, ki jo razkriva zgodba sama. Odlomek iz pravljice ponuja tudi zanimivo<br />

doživetje osnovnega razpoloženja, saj povezuje strašljivo pravljico o pošasti,<br />

ki je jedla uhlje, s kratko napovedjo pravljice o petdeset tisoč kitajskih<br />

kokoškah in enem petelinčku. Didaktični instrumentarij opozarja bralca<br />

na pravljične značilnosti, zato je tudi uvodna motivacija lahko ponovitev<br />

literarnega znanja (Katere pravljice poznamo Kdo jih pripoveduje).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• doživljajo sodobno avtorsko pravljico,<br />

• opazujejo in opišejo književni osebi,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo<br />

in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,<br />

• identificirajo se s književno osebo in prevzamejo njen zorni kot,<br />

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa,<br />

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb,<br />

• ločijo realni in domišljijski svet,<br />

• upovedujejo razpoloženja in čustva književnih oseb, pri tem ugotovitve<br />

utemeljujejo s podatki iz besedila,<br />

• seznanijo se s pojmom pravljica,<br />

• poznajo značilnosti pravljice,<br />

• razumejo pojme pravljični začetek, pravljični konec, čudežni predmeti,<br />

pravljični svet …,<br />

• napišejo svoj konec pravljice.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj vpraša učence, ali so se že kdaj pogovarjali s svojo igračo. S katero igračo<br />

so se pogovarjali Kakšni so bili njeni odgovori<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

V pravljici, katere odlomek bomo prebrali, se pogovarjata potepuh in nočna<br />

lučka.<br />

Pravljico je napisala Svetlana Makarovič. Kaj veste o avtorici Katera njena<br />

besedila poznate Prebrali bomo odlomek pravljice Potepuh in nočna lučka.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere besedilo.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 69


ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kaj se jim zdi v zgodbi nenavadno.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kje je potepuh našel nočno lučko<br />

Kaj je značilno za pravljice, ki jih pripoveduje lučka<br />

Zakaj je potepuhova nova prijateljica začela pripovedovati grozno pravljico<br />

Kaj je, poleg ušes, še jedla pošast<br />

Na kakšen način je pošast prelisičila ljudi in jim odgriznila ušesa<br />

V kakšnem odnosu so bili prebivalci otoka in pošast<br />

Koga pošast ni mogla pretentati<br />

Kako se grozna pravljica konča<br />

Dogodke iz grozljive pravljice izreži, razporedi in nalepi v zvezek v pravilnem<br />

zaporedju (priloga 1).<br />

GLASNO BRANJE<br />

Klicani učenci glasno preberejo odlomek.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci opazujejo in opišejo književni osebi.<br />

Opredelimo kraj in čas dogajanja ter pripovedovalca.<br />

VREDNOTENJE<br />

Kdo je vam pripovedoval pravljice za lahko noč<br />

Ali so bile te pravljice grozljive<br />

Se vam zdijo grozljive pravljice primerne zgodbe za lahko noč Zakaj<br />

Katere so značilnosti pravljice Kako se pravljica začne Poišči primer v Potepuhu<br />

in nočni lučki.<br />

Kakšen je konec pravljice Kako pa je s konci v naši pravljici So ti taki zaključki<br />

zgodb všeč Zakaj<br />

Kje se pravljice dogajajo<br />

Kakšne osebe nastopajo v pravljicah in kakšne vloge imajo v pravljičnem svetu<br />

Kaj veš o čudežnih predmetih Naštej jih nekaj. Kako ti predmeti delujejo<br />

O čem pravljice najpogosteje pripovedujejo<br />

So vam všeč grozljivke Vam grozljivke naženejo strah v kosti Pripovedujte o<br />

grozljivki, ki ste si jo ogledali.<br />

Učenci razložijo stalni besedni zvezi ruvati si lase in sline se mi cedijo.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci napišejo svoj konec pravljične grozljivke o pošasti z otoka.<br />

2. Učenci v parih izdelajo lutke, en učenec izdela lučko, drugi pa potepuha.<br />

Uprizorijo odlomek.<br />

3. Učenci poiščejo podatke o Svetlani Makarovič in izdelajo miselni vzorec<br />

(priloga 2).<br />

70 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PRILOGA 1<br />

NA OTOK PRIDE VELIKAN Z VELIKIMI UŠESI<br />

POŠAST JE SESTRADANA<br />

NA OTOK NAPLAVI BRO<strong>DO</strong>LOMCE<br />

PREBIVALCI OTOKA POŠASTI SPEČEJO TORTO<br />

VELIKAN SE NE ZMENI ZA POŠAST<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 71


PRILOGA 2<br />

SVETLANA<br />

MAKAROVIČ<br />

72 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


24<br />

Sledi do<br />

davnih Svetlana<br />

dni<br />

Makarovič<br />

POTEPUH IN NOČNA LUČKA<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• samostojno berejo krajše besedilo,<br />

• opazujejo in opišejo književni osebi,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo<br />

in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,<br />

• identificirajo se s književno osebo in prevzamejo njen zorni kot,<br />

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa,<br />

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb,<br />

• ločijo realni in domišljijski svet,<br />

• upovedujejo razpoloženja in čustva književnih oseb, pri tem ugotovitve<br />

utemeljujejo s podatki iz besedila,<br />

• seznanijo se s pojmom pravljica,<br />

• odlomek pripovedujejo sošolcem kot pravljico za lahko noč,<br />

• poznajo značilnosti pravljice,<br />

• razumejo pojme pravljični začetek, pravljični konec, čudežni predmeti,<br />

pravljični svet,<br />

• napišejo svoj konec pravljice.<br />

Dodatna naloga: pripravijo govorni nastop Moja pravljica (po pravljici Svetlane<br />

Makarovič).<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Svetlana Makarovič<br />

Po katerih knjigah se spominjaš pisateljice Svetlane Makarovič iz svojega<br />

zgodnjega otroštva<br />

Kdo ne pozna njenih knjig: Aladinova čudežna svetilka, Kosovirja na leteči žlici,<br />

Pekarna Mišmaš, Škrat Kuzma dobi nagrado, Kam pa kam, Kosovirja, Sapramiška,<br />

Živalska olimpijada, Potepuh in nočna lučka, Mačja predilnica, Pravljice iz mačje<br />

preje, Vila Malina, Pod medvedovim dežnikom, Coprnica Zofka, Korenčkov<br />

palček, Kokoška Emilija, Medena pravljica, Veveriček posebne sorte, Sovica Oka<br />

in druge<br />

Svetlana Makarovič je ena naših najbolj priljubljenih pravljičark. Piše živalske<br />

pravljice, ki so njena najpomembnejša pripovedna oblika za otroke. V svojih<br />

mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Avtorica v svoje pravljice<br />

vnaša besedne domislice in zabavne opise literarnih oseb. Njeni dialogi so<br />

živi, nenavadni, preseneča nas z novimi besedami in zabavnimi imeni, ki si jih<br />

izmišlja. Otroci poznajo Oko, Maliča, Mišmaša, Sapramiško, Kuzmo, kosovirje,<br />

Vrtirepa, Ščeperja. Njene živalske zgodbice so priljubljene, ker so polne humorja,<br />

otroke pa neprisiljeno pripravijo k razmišljanju o pravilih sobivanja. Njeni<br />

literarni liki so nagajivi, radovedni, zabavni, svojeglavi in predvsem zelo odkriti in<br />

pošteni.<br />

Pisateljica v svojih zgodbah včasih uporablja tudi motiviko pravljičnega sveta<br />

oživljenih predmetov, taka je tudi snov pravljice Potepuh in nočna lučka, ki je izšla<br />

leta 1977.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 73


Pogovor o prijateljih.<br />

Kakšen je pravi prijatelj Učenci iščejo asociacije na besedo prijatelj. Ali se pravi<br />

prijatelj zavzame zate Kdaj in kako Ti prijatelj pripoveduje o svojih doživetjih<br />

Ti pripoveduje pravljice Ti zaupa skrivnosti<br />

Kakšne lastnosti ima pravi prijatelj<br />

In kakšen je človek, ki si ga ne bi izbrali za prijatelja<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj učencem pripoveduje odlomek (glasno interpretativno branje).<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci si po poslušanju zapišejo vsaj eno besedo, ki se jim je vtisnila v spomin.<br />

Razložijo, zakaj prav ta beseda. Svoje mnenje utemeljijo.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci besedilo še sami preberejo. To je trenutek, ko jih besedilo samo nagovori.<br />

Vsak učenec v svojem tempu prebere odlomek. Učenci so z besedilom sami, v<br />

razredu vlada bralni mir.<br />

Podčrtajo besede, ki jih morda ne razumejo. Poiščejo razlago v SSKJ ali jih<br />

razložijo učenci sami. Manj znane besede uporabijo v novih povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Katero pravljico je nočna svetilka najprej povedala<br />

Je potepuha pravljica začela že takoj zanimati<br />

Zakaj se je potepuh razjezil, kaj mu ni bilo po godu<br />

O čem je govorila druga pravljica<br />

Česa se lučka ni več spominjala<br />

Pogovor o značilnostih pravljice.<br />

Kako se pravljice začnejo<br />

Kakšen je ponavadi konec<br />

Kje se pravljice dogajajo<br />

Kdo v pravljicah nastopa<br />

Kateri čudežni predmeti so pogosti v pravljicah<br />

Ali se pravljica Potepuh in nočna svetilka razlikuje od drugih<br />

Učenci naštejejo podobnosti in razlike.<br />

Učenci na kratko obnovijo odlomek.<br />

NOVE NALOGE<br />

1.<br />

Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe: o pošasti z otoka.<br />

2. Obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli S. Makarovič. V celoti preberejo<br />

knjigo po lastni izbiri.<br />

Pripravijo govorni nastop ob navodilih v knjigi –<br />

3. Moja pravljica: po<br />

pravljici Svetlane Makarovič.<br />

74 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


28<br />

Sledi do<br />

davnih Leopold<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Suhodolčan<br />

STOPINJE PO ZRAKU<br />

Odlomek iz Suhodolčanove detektivske zgodbe Naočnik in Očalnik<br />

prikazuje zanimive spremembe značilnosti oseb in motivov tega književnega<br />

žanra: detektiva delujeta humorno, ni pravega zapleta, veliko je namigov<br />

in komičnih preobratov. S tem se besedilo navezuje na značilnosti drugih<br />

pripovednih del v tem razdelku, predvsem z Novakovo grozljivko in narobe<br />

pravljico Svetlane Makarovič. Pogovor bi v razredu lahko stekel o osrednjih<br />

književnih osebah in značilnih dogodkih v detektivki – vse to zajema tudi<br />

didaktični instrumentarij, igro asociacij na tematsko besedo (detektiv) pa<br />

lahko spodbudi uvodna motivacija, ki se razvije v igro vlog (posnemanje<br />

detektivov ipd.).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, doživljanja, razumevanja in<br />

vrednotenja umetnostnega besedila – mladinske detektivke,<br />

• besedilo samostojno glasno in tiho berejo,<br />

• obiščejo knjižnico in poiščejo književna dela Leopolda Suhodolčana<br />

in naredijo plakat o avtorju,<br />

• poslušajo učiteljevo branje pripovedi,<br />

• pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domišljijskem<br />

svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev<br />

(poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela, avtorja …),<br />

• spoznavajo kanon slovenske mladinske književnosti (Leopold<br />

Suhodolčan: Stopinje po zraku),<br />

• usvajajo literarnovedne pojme – detektivka, in sicer na ravni njihove<br />

rabe in razumevanja.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj učencem zastavi vprašanja in se z njimi naveže na njihovo predznanje.<br />

Kdo je detektiv<br />

Katere detektive iz književnosti, filmov … poznate<br />

S čim se detektivi ukvarjajo, kako raziskujejo …<br />

Katere osebne značilnosti mora imeti detektiv<br />

Ali poznamo tudi ženske, ki so detektivke<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj prinese v razred pisateljeva dela, jih pokaže učencem in napove branje<br />

odlomka.<br />

Mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan je napisal zelo zanimivo detektivsko<br />

zgodbo. Ali že poznate kakšnega njegovega junaka Na primer Petra Nosa<br />

Danes boste spoznali še dva slavna detektiva.<br />

Učitelj pokaže učencem ilustracijo obeh detektivov.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Nataša Plevnik<br />

OŠ Globoko<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 75


BRANJE<br />

Učitelj doživeto prebere odlomek.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo misli.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Izvedeli ste, da se v hotelu dogaja nekaj nenavadnega. Kaj menite, da se dogaja<br />

Kakšna detektiva sta Naočnik in Očalnik<br />

Učenci pripovedujejo o prvih vtisih, ki jih je nanje naredil odlomek.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED, TIHO BRANJE<br />

Učenci začnejo tiho brati. Ob tem si v zvezek izpišejo manj znane in neznane<br />

besede. Nato se v dvojicah posvetujejo. Če ne najdejo razlage, jo poiščejo v SSKJju.<br />

Svoje ugotovitve predstavijo.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo odlomek.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učitelj razdeli učencem delovni list z vprašanji. Nanje odgovarjajo samostojno ali<br />

v dvojicah (v zvezek).<br />

Kdo sta glavni književni osebi v odlomku in katere so stranske<br />

Kdaj in kje se zgodba dogaja<br />

Kaj sta delala detektiva na terasi in kaj so delali potniki<br />

Kam sta bila namenjena detektiva<br />

Kaj je detektivoma pomenil dopust<br />

Zaslišala sta brnenje helikopterja. Kako so se obnašali ob tem gostje hotela<br />

Kdo se je detektivoma približal Je takoj povedal, kaj želi od njiju<br />

S čim se je najprej želel prikupiti detektivoma<br />

Kaj je to leksikon (poglej v SSKJ)<br />

Kaj jima je povedal o gostih hotela<br />

Kako sta se na vse to odzvala detektiva<br />

Ali detektiva verjameta v leteče krožnike Utemelji.<br />

Razloži besedno zvezo tiščali ušesa k tranzistorju.<br />

Zapiši, s čim pisatelj primerja helikopter. Izpiši besedno zvezo štirih besed.<br />

Zakaj pisatelj uporabi besedo oštarija, ki ni knjižna Utemelji.<br />

Učenci povzamejo glavne značilnosti besedila. Na podlagi ugotovitve, da so to<br />

detektivske zgodbe, zapišejo miselni vzorec z glavnimi značilnostmi tovrstnih<br />

besedil.<br />

POGLABLJANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ, NOVE NALOGE<br />

Učenci se odločijo za eno od poustvarjalnih možnosti.<br />

1. Napišejo kratko detektivsko zgodbo, v kateri v vlogi detektiva razkrijejo<br />

določen problem na šoli.<br />

2. Kot novinarji »poročevalci s terena« obiščejo detektiva po njuni opravljeni<br />

nalogi in naredijo prispevek za dnevnik – vest o tem, kaj sta detektiva<br />

odkrila. To besedilo lahko zapišejo tudi kot prispevek za televizijo.<br />

Ko učenci pripravijo in predstavijo svoja poustvarjalna besedila, jih sošolci<br />

ovrednotijo.<br />

Učenci obiščejo knjižnico in poiščejo nove podatke o avtorju. Spet izberejo eno<br />

od možnosti in izdelek do določenega datuma predstavijo:<br />

1. oblikujejo plakat o avtorju ali<br />

2. predstavijo še kakšno avtorjevo zgodbo.<br />

76 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


30<br />

Sledi do<br />

davnih Gerit<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Kopietz, Jörg Sommer<br />

KLIK, SKRIVNOSTNA VILA<br />

Odlomek že z uvodno napovedjo nakazuje temo besedila: književni<br />

svet lahko vsak bralec sestavlja po svoje, za branje so torej odločilni »zakoni«<br />

bralčevih želja oziroma pričakovanj. Prvi del odlomka omogoča razmišljanje<br />

o učinku književnosti na bralca, o reševanju raznovrstnih književnih »ugank«;<br />

besedilo v ostalih delih izziva bralca, ga spodbuja k dopolnjevanju zgodbe<br />

in k odločanju o tem, kako se bo ali naj bi se razvijala – zanimiva je zato<br />

predvsem zadnja poved, ki spodbuja doživljanje nenavadnega dogajalnega<br />

prostora. Didaktični instrumentarij se navezuje na bralčevo zaznavanje<br />

književnih oseb ter na napovedovanje razvoja zgodbe, spodbuja pa tudi<br />

poustvarjalnost (interaktivni spis). Izkušenjska uvodna motivacija lahko<br />

izhaja iz pogovora o branju in bralčevih pričakovanjih (npr. razmišljanje o<br />

naslovu) ali iz dogajalnega časa (Kaj/kakšen je prvi šolski dan).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• tiho in polglasno berejo umetnostno besedilo,<br />

• razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom,<br />

• identificirajo se s književno osebo in literarni svet povezujejo s svojim<br />

izkušenjskim in čustvenim svetom,<br />

• pozorni so na čustvovanje in značajske lastnosti junakov,<br />

• primerjajo in opisujejo književne junake,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in<br />

povezujejo besedilo s svojimi domišljijskimi slikami in prostori, ki jih<br />

poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del,<br />

• odgovarjajo na vprašanja in utemeljujejo svoje mnenje,<br />

• utrjujejo si stališča in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,<br />

• spoznajo pojem interaktivna kriminalka,<br />

• pišejo interaktivni spis.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Predstavitev knjižne zbirke KLIK, avtorjev Gerita Kopietza in Jörga Sommerja:<br />

Skrivnostna vila, Skrivnostna žoga in Skrivnost na internetu (prevedla Katja Šulc,<br />

<strong>Založba</strong> Didakta, Radovljica).<br />

Zbirka KLIK je namenjena bralcem, ki radi listajo po knjigi in berejo malo tukaj in<br />

malo tam. Knjig iz zbirke KLIK ni treba brati od prve do zadnje strani. Mladi bralec<br />

si smer pustolovščine izbere sam.<br />

Avtorja zbirke sta na zanimiv način zapletla dogajanje, razplet pa ponudila<br />

bralcem, da se glede na lastne izkušnje, želje in zaupanje vase odločijo, kako<br />

bo dogajanje potekalo. Bralec je eden od glavnih junakov, ime mu je Sherlock.<br />

V pustolovščine se zapleta skupaj s prijatelji. Sherlock je navdušen bralec<br />

detektivskih zgodb in računalničar, Jon je rolkar in ljubitelj pečenih pistacij,<br />

Brina je Jonova sestra in ljubiteljica romanov o konjih, Smarty ne mara športa,<br />

ima pa prijatelja, ki živi v njegovi majici s kapuco. Ob mladih detektivih pa<br />

srečamo še policijskega komisarja, puščavnika Jakoba, babico Schnur, učitelja in<br />

knjižničarko, ki vsak po svoje posegajo v dogajanje.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 77


V knjigi Skrivnostna vila se mladi bralec poda na tvegano pot odkrivanja tančic<br />

skrivnostne vile. Druščina mladih detektivov si nadene ime KLIK, kar pomeni, da<br />

so njihove dogodivščine veliko bolj napete kot klikanje po televizijskih programih.<br />

V knjigi Skrivnostna žoga bralec sledi napetim in nevarnim dogodkom odkrivanja<br />

nenavadnega bogastva, ki je skrito v košarkarski žogi. Kako je prišel nakit, ki so<br />

ga ukradli v Pfeifferjevi vili, v žogo<br />

Bralec aktivno poseže v dogodke, izbira pot, da bi čim prej prišel na sled<br />

osumljencem. V zgodbi ne manjka napetih prizorov, nevarnih doživetij in<br />

nenavadnih odkritij.<br />

V knjigi Skrivnost na internetu bo bralec že na prvih straneh hitel po sledi<br />

odkrivanja izginulega cirkuškega slona.<br />

Avtorja knjige opozorita bralce, naj si neke deževne nedelje vzamejo en<br />

popoldan časa in se odpravijo na pot, ki bo polna nevarnosti, zapletov, teme, in<br />

pomagajo druščini odkriti, kam je izginil slon.<br />

Pogovor o branju<br />

Katere knjige učenci najraje berejo<br />

Kdo rad bere kriminalke Zakaj<br />

Katere junake kriminalk učenci poznajo<br />

Kdo je Sherlock Holmes<br />

Katere kriminalke so že brali<br />

Predstavijo junake v njih.<br />

GLASNO IN TIHO BRANJE<br />

Pred branjem odlomka iz knjige preberemo navodila »za uporabo«.<br />

V čem sta si branje in brskanje po računalniku lahko tudi podobna<br />

Knjižna zbirka KLIK nas ne sili, da beremo knjigo od začetka do konca, ampak<br />

lahko beremo po svojih željah, pričakovanjih, tako kot radovedno brskamo po<br />

spletnih straneh.<br />

Branje odlomka Skrivnostna vila in pogovor ob prebranem besedilu.<br />

Je branje lahko tudi pustolovščina<br />

Je branje lahko nevarno<br />

Je branje lahko polno presenečenj<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci predstavijo književne junake.<br />

Razvrščajo jih v dve skupini, otroci in odrasli.<br />

Obnovijo potek dogajanja, ki so si ga sami izbrali.<br />

V čem se zgodbe razlikujejo<br />

V čem so si podobne<br />

Kdo je Brina<br />

Kdo Sherlock<br />

Pozna kdo slavnega Sherlocka iz ene najbolj branih angleških detektivk<br />

Učenci napovejo nadaljevanje književnega dogajanja.<br />

Obiščejo knjižnico in berejo knjige v celoti.<br />

Poiščejo še druge podobne zbirke in jih preberejo.<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci anketirajo sošolce in pripravijo rezultate ankete.<br />

Anketa<br />

1. Kateremu knjižnemu junaku bi bil(a) rad(a) podoben(na)<br />

2. Kateremu knjižnemu junaku ne bi želel(a) biti podoben(na)<br />

3. Za katere dogodke v knjigah bi želel(a), da bi se zgodili tudi tebi<br />

Pisanje interaktivnega spisa, nadaljevanje dogodivščin Brine, Sherlocka, Kaja.<br />

Učenci predvidijo različna dogajanja.<br />

78 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


34<br />

Sledi do<br />

davnih Alenka<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Goljevšček<br />

GORNASTENISEDIMUHA<br />

Teme v odlomku iz radijske igre Alenke Goljevšček so lahko zelo<br />

različne: besedilo je igra z nenavadnimi jeziki (ajevščina), ki zaradi svoje<br />

deformiranosti delujejo smešno, hkrati pa je to besedilo tudi prikaz svobode<br />

in razigranosti ter »pravil« in avtoritete. Stavek in papagaj sta namreč<br />

svobodna posameznika, ki si želita popotovati po svetu, a se pri tem srečata<br />

z ajevci, ki njunega jezika ne razumejo in nočejo sprejeti. Zaradi izrazitega<br />

zavračanja obeh oseb, ki se kaže v odzivu ajevcev, bi radijsko igro lahko<br />

razumeli tudi kot prikaz konfliktov med različnimi jeziki, in s tem osebami.<br />

Didaktični instrumentarij razvija razumevanje zgodbe in nenavadnega<br />

jezika, v poustvarjalnem delu pa nadaljevanje igrivega preoblikovanja jezika<br />

ter razredno uprizoritev. V uvodni motivaciji lahko uporabimo jezikovno igro<br />

z zvoki, tj. sestavljanje nerazumljivega jezika in razlaganje pomenov tako<br />

nastalih besednih zvez in povedi.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• berejo dramsko besedilo po vlogah,<br />

• razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene<br />

obarvanosti,<br />

• identificirajo se s književno osebo,<br />

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz<br />

izkušenjskega sveta,<br />

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb,<br />

• utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob<br />

besedilu,<br />

• pozorni so na zgradbo odlomka,<br />

• upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo<br />

književno osebo,<br />

• obnovijo odlomek in ga zapišejo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Pogovor o radijskih igrah: Ste jih že poslušali Katere Kdaj Učenci<br />

pripovedujejo o svojih občutjih ob poslušanju.<br />

Didaktična igra: Učenci zaprejo oči in eden od sošolcev se oglasi.<br />

Učenci opisujejo njegov glas: Kakšen glas imajo sošolci (Mehak, trd, oster,<br />

nežen, prehlajen ipd.). Učenci se poigravajo z glasovi, jih spreminjajo (jeza,<br />

žalost, zaskrbljenost, navdušenje).<br />

Primerjava televizijske in radijske igre: Kaj ima televizija, česar radio nima Kaj<br />

ima radio, česar televizija nima<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Branje radijske igre po vlogah.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Izražanje doživetij: Učenci po branju pripovedujejo o vtisih. Pripovedujejo o<br />

občutjih, ki jih doživljajo po poslušanju, misli so lahko neurejene, kot se jim<br />

nizajo same od sebe.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tatjana Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 79


Kdo nastopa<br />

Kako se obnaša stavek, ki oživi<br />

Katera je prva beseda, ki jo izreče<br />

Kje je Kokijeva domovina<br />

Zakaj se odpravita prav tja<br />

Kaj počneta med potjo<br />

Kaj v igri učinkuje smešno<br />

Kako pojejo ajevci<br />

Kako bi peli to isto pesem ejevci<br />

Učenci besedilo ponovno preletijo in poiščejo besede, ki so jim bile neznane.<br />

Ogledajo si, kako je zgrajeno dramsko besedilo.<br />

Kaj je zapisano v oklepaju<br />

Kaj beremo na glas in kaj naredimo<br />

Kaj potrebujemo, da igro lahko zaigramo<br />

Iskanje asociacij: eden od učencev na tablo napiše besede iz odlomka. Učenci<br />

iščejo asociacije. Poigravajo se z glasovi.<br />

Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu iz berila (En, dva, tri – odgovori ti).<br />

Odgovore utemeljujejo, jih primerjajo med seboj.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Priprava radijske igre: učenci iščejo najbolj primerne glasove za dramske<br />

osebe. Izberejo nastopajoče, režiserja, ki usmerja delo. Igro posnamejo.<br />

Zvoke ponazarjajo s pripomočki, na primer: govorjenje v kozarec.<br />

Upoštevajo navodila. Izberejo najprimernejšo glasbo.<br />

Poslušajo posnetek in ga komentirajo, predlagajo spremembe,<br />

dopolnitve, ocenijo, s čim so zadovoljni, kaj jim je povzročalo težave.<br />

Katerih težav ne bi imeli, če bi se posneli na filmski trak Pri radijski igri<br />

vse, kar se dogaja, ponazorimo z zvoki, pri snemanju s kamero pa bi imeli<br />

druge težave – katere<br />

2.<br />

3.<br />

Pisanje dramskega besedila: učenci se razporedijo v skupine, po dva<br />

ali več učencev skupaj. Napišejo nadaljevanje igre in ga predstavijo<br />

sošolcem.<br />

Pripravijo radijski posnetek.<br />

Učenci obiščejo knjižnico, poiščejo knjigo z dramskim besedilom<br />

Gornastenisedimuha in ga preberejo v celoti.<br />

80 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


38<br />

Sledi do<br />

davnih Tone<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Pavček<br />

JUNAK<br />

Uvodno besedilo drugega razdelka se že z naslovom osredotoča<br />

na podobo književnega junaka, ki je velik kot velikan – neodvisen, močan in<br />

predan lepoti narave, energiji mladosti – vendar tudi prestrašen, a ob tem še<br />

vedno pogumen. Različne lastnosti Junaka so torej tematsko jedro pesmi, ki<br />

je zanimiva tudi zato, ker temo strahu prikazuje z nizanjem skorajda strašljivih<br />

podob iz pravljičnega izročila. Za pogovor v razredu se zdi zanimiva simbolična<br />

podoba sončnice na rami (tu se kaže zanimiva povezava s Kosovelovo pesmijo<br />

o otroku, ki nese sončnico na rami): Zakaj in kako junak prepodi vse pošasti prav<br />

s sončnico Kaj nam njena podoba pomeni V didaktičnem instrumentariju<br />

zajeta vprašanja in naloge spodbujajo zaznavanje lastnosti osrednje osebe<br />

ter razumevanje podob sončnice, Ajdovske jame in pravljičnega sveta;<br />

uvodna motivacija bi tako lahko izhajala iz znanih pravljic (Kdo vse nas straši<br />

v pravljicah in kako pravljični junak strah prežene).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• (interpretativno) berejo besedila,<br />

• oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo<br />

utemeljiti,<br />

• razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti:<br />

pri oblikovanju domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora<br />

upoštevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega,<br />

zgodovinskega in drugega znanja,<br />

• ob poslušanju interpretativnega branja zaznavajo in doživljajo zvočnost<br />

pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost,<br />

• zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo,<br />

• ob doživljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo prvine sloga<br />

(opisnost, čustvenost),<br />

• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko,<br />

• izpišejo besede, ki se rimajo, poosebitve, primere in okrasne pridevke,<br />

• besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Možnosti:<br />

1. Nekaj dni pred obravnavo pesmi se učitelj z učenci dogovori, da doma<br />

narišejo risbo junaka; lahko tudi prinesejo kakšno fotografijo osebe iz<br />

resničnega življenja. Prinesene izdelke nalepimo na tablo in pustimo, da si jih<br />

spontano ogledujejo.<br />

Sledi pogovor: Kdo je junak Kakšen je videti Kakšne lastnosti ima Zakaj je ta<br />

oseba zate junak Kdaj nekdo postane junak<br />

2. Na sredino table napišemo besedo junak – učenci podajajo čim več asociacij,<br />

učitelj jih niza okoli izhodiščne besede. Ko dobimo zadostno število<br />

raznovrstnih asociacij, preidemo na naslednjo fazo obravnave.<br />

najava besedila<br />

Tudi pesnik Tone Pavček je razmišljal o junaku. Poslušajmo, o kakšnem junaku je<br />

napisal pesem.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 81


premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem (doživeto deklamira).<br />

čustveni premor<br />

Učenci pesem podoživijo in poglobijo vtise.<br />

izražanje doživetij IN tiho branje<br />

Učenci izražajo svoje vtise, nato tiho preberejo pesem in si izpišejo neznane<br />

besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo učenci ali učitelj.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

Kako pesnik pove, da je junak zares velik Kdo je Krpan Katere lastnosti ima<br />

Kaj pomeni capljati Poišči še druge besede z enakim pomenom.<br />

Kakšna je sončnica, ki jo nosiš čez ramo Opišimo jo. Kakšna je videti, kakšna je<br />

njena moč Kaj lahko z njo junak naredi<br />

Kakšna pa je Ajdovska jama Kdo vse živi v njej Predstavi stanovalce. Kje je<br />

Ajdovska jama<br />

Katere lastnosti ima junak Pomagajmo si s 6. in 7. kitico.<br />

Kaj pomeni, da se zamajeta svod in pod in da vstaneta hrušč in vrišč<br />

glasno branje<br />

Učitelj pokliče posamezne učence, ki glasno preberejo pesem (Nič lažjega!).<br />

analiza zgradbe besedila<br />

Učenci v parih odgovarjajo:<br />

Iz koliko kitic je sestavljena pesem Junak Iz koliko verzov je sestavljena kitica<br />

Koliko pa je vseh verzov v pesmi<br />

Izpišite besede, ki se rimajo.<br />

Poiščimo poosebitve, primere in okrasne pridevke.<br />

vrednotenje<br />

Učenci se razdelijo na skupine s tremi učenci in oblikujejo »knjigo«. Posamezne<br />

verze si prepišejo in jih ilustrirajo, nato spnejo v knjigo.<br />

Učitelj povpraša učence, ali se spomnijo, o katerih junakih smo že brali ali<br />

poslušali oziroma jih gledali. Učenci navajajo besedila.<br />

nove naloge<br />

1. Nariši strip.<br />

2. Oblikuj recept: Postanimo junaki! ali Spodimo vse strahove! (Če gre, se<br />

preizkusi v rimah.)<br />

3. Napiši spis o popotovanju v Ajdovsko jamo. Izmisli si primeren naslov in<br />

predstavi, kaj se je zgodilo. Ne pozabi opisati tudi jame.<br />

4. Si novinar(ka) znane televizijske/časopisne hiše. Opravi intervju z<br />

junakom, ki se je pravkar zmagoslavno vrnil iz Ajdovske jame.<br />

5. Napiši svojo pesem o junaku.<br />

6. Pesem deklamiraj.<br />

82 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


40<br />

Sledi do<br />

davnih Tone<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Pavček<br />

ODRASTEŽ<br />

Ta pesem se tematsko povezuje s prejšnjo Pavčkovo pesmijo (Junak),<br />

saj govori o samopodobi otroka oziroma mladostnika, ki se ima za velikega<br />

in neodvisnega ter pogumnega. Novost tega besedila je spremenjena<br />

perspektiva: Junak je napisan s perspektive odraslega, medtem ko je<br />

Odrastež najstnikova prvoosebna pesemska pripoved. Poleg prikaza lastnosti<br />

doraščajočega najstnika je v pesmi zaznaven tudi njegov pogled na odrasli<br />

svet, predvsem na mamo (ki najstnika ne razume več) in tudi na uveljavljanje<br />

v svetu (biti enakovreden med odraslimi in možatimi). Zanimiv je tudi sklepni<br />

verz (odslej bom jaz pazil nate), ki pesem navezuje na besedila z družinsko<br />

tematiko, v kateri se zamenjajo vloge otrok in odraslih (npr. Jože Snoj: Enkrat,<br />

ko bo očka majhen). Didaktični instrumentarij osvetljuje podobo nenavadnih<br />

besed in zvez ter spodbuja razumevanje teme, predvsem pa se osredotoča<br />

na književnega junaka v Pavčkovem opusu in širše. Uvodna motivacija je<br />

lahko povezana s spominom na branje (npr. Pavčkovih pesmi ali pesmi in<br />

pripovedi, ki govorijo o najstniku).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• ohranijo interes za poslušanje poezije,<br />

• interpretativno berejo besedila,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• opazijo rabo stalnih besednih zvez,<br />

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj odigra vlogo mame, ki je pretirano zaskrbljena in ne upošteva starosti<br />

svojega otroka.<br />

Učenci izrazijo svoje mnenje o takem ravnanju mame. Sestavijo lestvico desetih<br />

najbolj osovraženih povedi, ki jih izrečejo njihovi starši, stari starši ali drugi<br />

odrasli. Zapišejo jih na tablo in pripovedujejo, kako doživljajo taka sporočila<br />

odraslih.<br />

Vas moti, če vas imajo za majhne nebogljene otroke Zakaj Je bolje biti velik<br />

Zakaj Na kakšen način pa staršem pokažete, da ste že veliki V katerih stvareh<br />

pa vi veste več od staršev Jih tudi vi lahko kaj naučite<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Ugotovili smo, da se vam dogajajo podobne stvari. Se dogajajo otrokom po<br />

vsem svetu Jih vsi enako doživljate Kako pa rečemo tistim, ki niso več otroci<br />

Poiščimo čim več primernih besed. Morda pa je takšen odnos doživel tudi Tone<br />

Pavček in napisal pesem o tem. Naslovil jo je Odrastež.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj pesem interpretativno prebere. Učenci pesem doživijo, se vanjo<br />

poglobijo.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 83


ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini<br />

razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

V čem se strinjate z dečkovim razmišljanjem Je lepo biti odrasel Zakaj<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem. Podčrtajo manj znane besede in zanimive besedne<br />

zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami<br />

ali poiščejo pomen v SSKJ; pri tem opazujejo tudi, ali so besede pogovorno,<br />

narečno ali kako drugače zaznamovane, ter jih uporabijo v novih povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Katero napako ima super mama<br />

S čim mama dečku pokaže, da ga ima še za majhnega<br />

Zakaj si želi deček hitro odrasti<br />

V čem se vidi, da nista na isti valovni dolžini<br />

Ima beseda odrastež enak pomen kot odrasel Pojasni.<br />

Ali deček zaradi vsega tega mame ne mara Poišči besedne zveze, ki kažejo, da<br />

ima mamo rad.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem po kiticah. Pri tem prvi stoji na stolu, drugi stoji<br />

na tleh, tretji je sklonjen, četrti čepi, peti pa sedi na tleh.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci opazujejo obliko pesmi in jo povežejo s postavitvijo učencev ob glasnem<br />

branju. Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice Zakaj je vsaka kitica<br />

napisana z manjšo pisavo<br />

VREDNOTENJE<br />

Zakaj se delimo na odrasle in otroke Vi ste otroci. S katerimi skupinami odraslih<br />

se najpogosteje srečujete Imate z vsemi enak odnos Zakaj si starši težko<br />

priznajo, da otroci odraščate Pa ste res vedno dovolj veliki za stvari, ki bi jih radi<br />

počeli Kaj pa, če bi zašli v težave Deček bi rad med odrasle in možate, rad bi bil<br />

odrastež. Kaj pa, če bi bila junakinja deklica Bi želela biti odrasla zaradi enakih<br />

stvari<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Predstavljaj si, da si deček iz pesmi in želiš mami povedati, da si že<br />

odrastež. Napiši ji pismo in ji to pojasni. Pri tem upoštevaj, da je mama<br />

sicer super, ljubljena …<br />

2. Mama, odslej bom jaz pazil nate. Kaj morata mama oziroma očka, za<br />

katera skrbiš ti, upoštevati Napiši seznam desetih pravil.<br />

3. Včasih, pred kakšno zahtevno nalogo, pa ste otroci še kako radi otroci.<br />

Napiši pesem, v kateri bo mamina napaka, ker bo od tebe pričakovala, da<br />

si že velik(a), ti pa …<br />

Primer:<br />

Moja mama je super. Seveda<br />

z napako. Včasih je tečka<br />

in name gleda<br />

kot na velikega vseveda.<br />

4. Učenci v knjižnici, filmskih napovednikih, ob pomoči spleta pripravijo<br />

seznam del, ki govorijo o odnosih med otroki in odraslimi.<br />

5. Uredijo razredno knjižnico del Toneta Pavčka.<br />

6. Pripravijo govorni nastop o » odrastežu« Juriju Muriju z naslovom Juri<br />

Muri – neustrašni junak.<br />

7. Zapiši doživljaj, ko z nekom nisi bil(a) na isti valovni dolžini.<br />

8. Napišejo smešno zgodbo o tem, kako je mama s svojim enajstletnikom<br />

ravnala kot z majhnim otrokom.<br />

84 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


42<br />

Sledi do<br />

davnih Stjepan<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Jakševac<br />

JUNAK V RAZREDU<br />

Šaljiva pesem hrvaškega pesnika Stjepana Jakševca primerja dva<br />

»videza« pesemskega junaka, najstnika: njegovo željo in možnost, da je v<br />

vsem prvi, neustrašen, najboljši – ter njegovo podobo, ko je zaljubljen (in se<br />

iz »leva« spremeni v »ovčko«, kar nakazuje tudi duhovita montirana ilustracija<br />

ob pesmi). Prvi dve kitici sta zgrajeni na stopnjevanju neustrašnosti glavne<br />

književne osebe v pesmi, prav tako pa tudi naslednje tri kitice stopnjujejo<br />

njegovo negotovost, zadrego. Sklepna kitica je vrnitev k junaški podobi<br />

zaljubljenca, in tako je nekakšen komentar ostalih kitic – junak ostaja<br />

junak tudi, kadar je zaljubljen, ostaja »lev« v svojih in v očeh vrstnikov.<br />

Didaktični instrumentarij razvija razumevanje lastnosti književne osebe ter<br />

povzemanje teme pesmi, poustvarjalne naloge priporočajo prenos lastnosti<br />

junaka na dekliško književno osebo ter vrednotenje sporočila pesmi (v obliki<br />

pisma). Uvodna motivacija lahko izvira iz izkušenj učenk in učencev (Kako<br />

prepoznamo zaljubljenca) oziroma iz pogovora o pesmih z ljubezensko<br />

tematiko in tematiko prijateljstva (medbesedilna motivacija).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• interpretativno berejo literarna besedila,<br />

• identificirajo se z osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi želeli<br />

doživljati sami,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književni osebi,<br />

• oblikujejo stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• razlagajo metafore in stalne besedne zveze,<br />

• razumejo temo besedila,<br />

• pretvorijo pesemsko besedilo v prozno in pišejo podajanko.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj na tablo napiše besedi junak, razred. Učenci povezujejo besedi v različne<br />

besedne zveze, npr. junak in razred, junak v razredu, razredni junak, junaški<br />

razred, junak pred razredom ipd. (tvorijo domišljijski binom).<br />

Učitelj sprašuje: Kdo, kdaj je junak pred razredom Kdo, kdaj je junak v razredu<br />

Ali ga imamo Imamo razrednega junaka Kdaj postaneš razredni junak Učenci<br />

upovedujejo svoje izkušnje.<br />

najava besedila<br />

Tudi hrvaški pesnik Stjepan Jakševac je razmišljal o fantu, ki je junak v razredu.<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. Berila so še zaprta.<br />

interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem (doživeto deklamira).<br />

čustveni premor<br />

Učenci pesem podoživijo in uredijo vtise.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 85


izražanje doživetij<br />

Učenci izražajo svoja občutja.<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo pesem in si zapišejo manj znane in neznane besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo učenci, učitelj po<br />

potrebi dopolnjuje.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

Kako pesnik pove, da je junak res Junak Prvi V čem vse je najboljši<br />

Kaj pomeni naj-naj žogobrcanje Kako bi to povedali še drugače<br />

O kateri junakovi lastnosti govori v drugi kitici<br />

Kaj pomeni biti kot ovčka Kdaj postane junak kot ovčka<br />

Kaj pomeni, če rečemo, da ti jezik ohromi Zakaj junak govori jecljavo Kaj se<br />

takrat z njim godi<br />

Kdo so kanalje Kdo jim tako pravi Kaj delajo kanalje<br />

Zakaj se Junaku Prvemu rogajo za vsak primer iz varne razdalje<br />

Oglejmo si še sliko v berilu. Pesnik je govoril o fantu, ki je najboljši, prvi,<br />

neustrašni, levjesrčni (učence usmerimo v nagovor). Zakaj je pred nami tale<br />

žival In, pravzaprav, katero žival imamo pred sabo Koga predstavlja ta žival<br />

Zakaj je narisano v obliki srca<br />

O čem govori pesem Junak v razredu<br />

glasno branje<br />

Učenci, ki se javijo, glasno preberejo pesem.<br />

vrednotenje<br />

Ali vam je pesem všeč<br />

Ali je realna, bi se lahko zgodila tudi na naši šoli<br />

Pretvorimo pesem v prozo – napišimo pripoved – v skupinah kot podajanko.<br />

Vsak v skupini po eno oziroma dve kitici. Prvi prvo in drugo, naslednji v skupini<br />

tretjo in četrto, tretji peto kitico, vsi skupaj pa nato oblikujete zaključek.<br />

nove naloge<br />

1. Napiši pesem o Deklici Prvi (Nič lažjega!).<br />

2. Kanalje zbadajo Junaka Prvega. Napisale so mu pismo, v katerem … Sestavi<br />

pismo namesto njih. (Nič lažjega!)<br />

3. Kanalje zbadajo Junaka Prvega in mu pošljejo SMS …<br />

4. Ilustriraj srečanje Junaka in Deklice Prve. (Npr. nariši prizor: Med odmorom se v<br />

avli srečata Junak in Deklica Prva.)<br />

5. Nariši strip, ki prikazuje srečanje med Junakom in Deklico Prvo.<br />

6. Oblikuj grafit, kakršnega bi lahko videli pred šolo.<br />

7. Pojdi v knjižnico po pesniško zbirko Stjepana Jakševca, izberi si kako zanimivo<br />

pesem in jo preberi/deklamiraj sošolcem.<br />

86 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


44<br />

Sledi do<br />

davnih Vinko<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Möderndorfer<br />

LJUBEZEN<br />

Pesem že z naslovom povzema temo besedila; v nasprotju z besedili<br />

z isto temo pa je v tej pesmi pojem ljubezen predstavljen refleksivno: pesnik<br />

opazuje spremembe v naravi, čustveno stanje – to, da imaš nekoga rad – se<br />

v pesmi prenese na vse, kar je: na naravo, podobe cvetenja, skrivnostne in<br />

nevidne osebe (škrat). Tako ljubezen v tej pesmi ni več povezana le z ljudmi,<br />

z junakom ali junakinjo kot v pesmi Stjepana Jakševca, ampak postaja sama<br />

po sebi »predmet« pesniškega opazovanja in doživljanja. Pesem je zanimiva<br />

tudi oblikovno: v njej se pojavlja besedna zveza kadar pride pomlad, ki<br />

omogoča nadaljevanje pesmi, in s tem osebno vrednotenje doživljanja<br />

pomladnega prebujanja. V didaktičnem instrumentariju vprašanja bralca<br />

usmerjajo k zaznavanju in razumevanju »nedokončanosti« pesmi, k simboliki<br />

posameznih motivov (škrat) ter k poustvarjalnosti (pogovor, pisanje besedila<br />

po vzorcu). Uvodna motivacija lahko izhaja iz doživljanja glasbe, ki vzbuja<br />

občutke, primerljive z razpoloženjem besedila; temu lahko sledi tudi nizanje<br />

asociacij na tematsko besedo ljubezen.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• glasno in tiho preberejo pesem,<br />

• besedilni svet povežejo z realno situacijo,<br />

• zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi,<br />

• razvijajo občutek za zvočnost pesmi,<br />

• obnovijo dogajanje v pesmi,<br />

• ob glasnem branju prisluhnejo ritmu pesmi,<br />

• razložijo svoja občutja ob branju pesmi,<br />

• likovno ali z gibi pokažejo razpoloženje v pesmi,<br />

• iščejo ustrezno glasbo, ki bi ponazorila razpoloženje pesmi,<br />

• ponovijo pojme: pesem, pesnik, naslov, kitica, verz,<br />

• v knjižnici se seznanijo z deli Vinka Möderndorferja.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja:<br />

Ste že kdaj čutili metuljčke v želodcu<br />

Ste že kdaj zardeli pred kom (deklica pred dečkom/deček pred deklico) Kdaj se<br />

to dogaja<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Tudi pesniki v svojih pesmih govorijo o ljubezni. Prebrali bomo<br />

Möderndorferjevo pojmovanje ljubezni.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj recitira pesem. Učenci zbrano poslušajo.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tina Sušnik<br />

OŠ Gorje<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 87


ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci podoživijo pesem, uredijo vtise o njej in o njih pripovedujejo.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem in podčrtajo manj znane ali neznane besede<br />

oziroma besedne zveze: dečki in deklice kot prijeten hlad, večer se na zemljo<br />

spusti …<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kaj se zgodi, ko nas obišče pomlad<br />

Kako se odzove deklica, ko zagleda fanta s svetlimi lasmi Kaj to pomeni<br />

O čem se pogovarjata deček in deklica Zakaj ravno o tem, kako drevo molči<br />

Kaj je v zadnji kitici označeno kot majhen škrat<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci po kiticah glasno in doživeto preberejo pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE<br />

Učenci poiščejo rime na koncu verzov in jih podčrtajo z enako barvo.<br />

Preštejejo kitice in verze.<br />

Povedo, kdo govori v pesmi.<br />

Opredelijo, kaj je ljubezen.<br />

Učenci povedo, kaj je želel pesnik sporočiti, in odgovarjajo na učiteljeva<br />

vprašanja:<br />

Kdaj se vi zaljubite<br />

Kako se obnašate do osebe, v katero ste zaljubljeni Ali kdaj zardevate<br />

Se vam kdaj zgodi, da ne veste, o čem bi govorili z ljubljeno osebo<br />

Ali kdaj ljubljeni osebi napišete kakšno ljubezensko sporočilce<br />

Učenci pripovedujejo o ljubezenskih zgodbah.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Nadaljujte tretjo kitico. Napišite pogovor med deklico in dečkom. Listek s<br />

pogovorom vrzite v škatlo Pomlad prihaja.<br />

2. Napišite pesmico o ljubezni. Pod pesem se podpišete s svojim skritim<br />

imenom.<br />

3. Za domačo nalogo izberite glasbo, ki jo bomo poslušali kot glasbeno<br />

spremljavo pri ponovnem branju pesmi. Bodite pozorni na vsebino<br />

pesmi.<br />

4. Likovno upodobite vsebino pesmi.<br />

5. Pojdite v knjižnico in po policah pobrskajte, kaj vse je napisal<br />

V. Möderndorfer. Izpišite nekaj naslovov njegovih del.<br />

88 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


46<br />

Sledi do<br />

davnih Niko<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Grafenauer<br />

LJUBEZEN<br />

Pesem je iz znane pesniške zbirke Skrivnosti, v kateri Niko Grafenauer<br />

mlademu bralcu predstavlja nekatere temeljne bivanjske pojme, npr. ljubezen,<br />

strah, skrivnost. Pesmi o teh pojmih so napisane kot svojevrstne »definicije«:<br />

posamezni pojem je predstavljen z nizom metaforičnih oznak, bralec pa<br />

pomen kitic ali posameznih verzov izlušči iz igre z besednimi zvezami in iz<br />

lastnega dograjevanja pomena takih zvez. V tem smislu je Ljubezen značilen<br />

primer sodobne mladinske pesmi, ki bralcu ne ponuja več le duhovite igre<br />

v narobe svetu, ampak z abstraktnim jezikom uvaja bralca v razmišljanje<br />

o »skrivnostih«, ki se kažejo iz pogosto povsem vsakdanjih trenutkov<br />

življenja. Didaktični instrumentarij razvija zaznavanje zunanje oblikovanosti<br />

posameznih kitic ter spodbuja asociacije ob metaforičnih besednih zvezah,<br />

poustvarjalne dejavnosti pa razvijajo zmožnost vrednotenja besedila ter<br />

predlagajo govorni nastop, s katerim je mogoče predstaviti izbrana besedila<br />

Nika Grafenauerja. Uvodna motivacija je lahko likovno oblikovanje asociacij<br />

ob tematski besedi ljubezen.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• doživeto preberejo pesem,<br />

• nizajo asociativne misli ob besedi ljubezen,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez,<br />

• seznanijo se s pesniškimi zbirkami Nika Grafenauerja,<br />

• napišejo skrivne ljubezenske znake,<br />

• sestavijo ljubezensko misel,<br />

• prepoznavajo čustva ter jih opisujejo,<br />

• iščejo rime,<br />

• iščejo pomen pesnikovih prispodob,<br />

• sestavljajo preproste verze.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci rešijo rebus. Z izključitvijo nekaterih črk iz poimenovanj predstavljenih<br />

fotografij sestavijo novo besedo.<br />

(Rešitev: kljun + bezeg = ljubezen)<br />

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 (G = N)<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tina Sušnik<br />

OŠ Gorje<br />

_ _ _ _ _ _ _ _<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 89


Učitelj na steno prilepi list A3. Vsak učenec nanj napiše asociacijo na besedo<br />

ljubezen. Plakat naj krasi učilnico.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Prisluhnimo Grafenauerjevemu pojmovanju ljubezni.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na poslušanje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj recitira pesem. Učenci zbrano poslušajo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo pesem.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna je ljubezen, kako se »obnaša«.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem in podčrtajo manj razumljive besedne zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Naštevajo besedne zveze, ki se jim sicer zdijo znane, vendar jih ne znajo<br />

natančno opredeliti. Učitelj jim pomaga pri razumevanju pesnikovih prispodob.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini. Poklicani učenci ustno odgovarjajo.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci po kiticah doživeto preberejo pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE<br />

Koliko kitic ima pesem<br />

Koliko verzov ima kitica<br />

Kateri verzi v kitici se rimajo<br />

Kateri letni čas je zate najbolj primeren za ljubezen Zakaj<br />

Kako izražaš svojo ljubezen – z dejanji, grafiti, verzi …<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Napiši svoje ljubezenske izjave. Najboljše misli razstavite v razredu.<br />

2. Napiši ljubezensko pesem ljubljeni osebi. Pesem naj vsebuje akrostih<br />

imena simpatije.<br />

90 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


48<br />

Sledi do<br />

davnih Oton<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Župančič<br />

POMLA<strong>DNI</strong> POZDRAV<br />

Sklepno pesemsko besedilo drugega razdelka je primer pesmi, s<br />

katero mladega bralca lahko postopoma uvajamo v svet sporočilnosti poezije<br />

za odrasle. V besedilu sta namreč opazni dve sporočilni plasti: tema minevanja,<br />

ki jo zlasti izrazito izraža predzadnja kitica, in tema mladostne radoživosti,<br />

optimizma, veselja – to dvoje ponazarja tudi ilustracija zelene vejice in<br />

njene temne sence. Razpoloženje mladostne razigranosti vzpostavljajo<br />

izrazite besedilne slike cvetoče veje, motivi ljubezenskega zapeljevanja,<br />

petje pesmice ... Pa vendar je refren pesmi mogoče razumeti tudi kot slutnjo<br />

konca, minljivosti »privida« majske sreče. Didaktični instrumentarij spodbuja<br />

opazovanje oblikovnih značilnosti pesmi (ponavljanje), samostojne razlage<br />

osrednjih motivov ter zornega kota »pripovedovanja« pesmi (ki ga je mogoče<br />

razlagati različno). Dejavnosti za poglabljanje doživetja so usmerjene<br />

v interpretativno branje in poustvarjanje na podlagi besedila, uvodna<br />

motivacija pa je lahko izkušenjska (pogovor o doživljanju pomladi, o njenih<br />

barvah, vonjih in prvih zaljubljenostih).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja<br />

umetnostnega besedila – pesem Otona Župančiča z naslovom<br />

Pomladni pozdrav,<br />

• besedilo samostojno berejo, zaznavajo in doživljajo zvočnost in ritem<br />

pesmi, ki ga povezujejo s sporočilnostjo pesmi,<br />

• opazujejo in doživljajo ponavljanje kitice,<br />

• obiščejo knjižnico in poiščejo podatke o pesniških zbirkah,<br />

• poslušajo učiteljevo branje poezije,<br />

• učenci pišejo neliterarna in polliterarna besedila o svojem doživljanju<br />

literature,<br />

• učenci interpretativno berejo pesem (razumljivo in doživeto<br />

recitirajo),<br />

• razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo – narava, v povezavi s človekom,<br />

• pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkušnjah,<br />

• spoznavajo enega od osrednjih avtorjev slovenske književnosti, Otona<br />

Župančiča,<br />

• usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in<br />

razumevanja: pesem – poezija ali pesništvo, kitica, verz, recitacija,<br />

deklamacija, tema.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Ker učenci verjetno že poznajo kakšno Župančičevo delo, učitelj na tablo napiše<br />

samo besedo CICIBAN, s sabo pa ima tudi pesnikove pesniške zbirke za otroke in<br />

revijo Ciciban.<br />

Kdo je to Kaj je to Kdo je pisal o cicibanih<br />

Učencem pokažemo pesniške zbirke, fotografijo pesnika in revijo Ciciban.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Nataša Plevnik<br />

OŠ Globoko<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 91


NAJAVA BESEDILA<br />

Ker je pesem vsebinsko zahtevna za učence te starosti, učitelj najprej seznani<br />

otroke s temeljnimi podatki o pesniku in drugi svetovni vojni, ki so povezani z<br />

razumevanjem pesmi. Razdeli jim delovni list z življenjepisom pesnika; učenci ga<br />

tiho preberejo.<br />

OTON ŽUPANČIČ<br />

Pesnik Oton Župančič je bil rojen daljnega leta 1878 v Vinici (Bela krajina).<br />

Župančičevi so se dve leti po njegovem rojstvu preselili v Dragatuš in v tej lepi<br />

vasici je preživel naslednjih 12 let svojega otroštva in mladosti.<br />

Ko je dopolnil 5 let in 8 mesecev, so ga starši vpisali v šolo. V Dragatušu je<br />

končal prva dva razreda OŠ, naslednja dva razreda pa je končal v Novem mestu.<br />

Nato je šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji (uspešno opravil tri razrede).<br />

Zaradi gospodarske stiske so se Župančičevi leta 1892 iz Dragatuša preselili v<br />

Ljubljano, kjer je Oton tudi končal gimnazijo. Že v tem času se je navduševal nad<br />

književnostjo in se zanimal za socialna vprašanja (problemi ljudi v družbi). Od<br />

1896 do 1900 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis na filozofski fakulteti.<br />

Čeprav je živel v hudem pomanjkanju, je med študijem vneto prebiral moderno<br />

svetovno književnost. Razvijal se je v razgledanega pesnika novega časa. Študij je<br />

uspešno končal.<br />

Nato si je trinajst let prizadeval, da bi dobil primerno stalno službo. V tem<br />

času je odslužil vojaški rok, odšel na potovanje v Pariz, delal kot domači učitelj,<br />

bil dramaturg v deželnem gledališču. Leta 1913 je dobil stalno službo – postal je<br />

arhivar v ljubljanskem mestnem arhivu. Tega leta se je tudi poročil z učiteljico Ani<br />

Kesslerjevo. Od leta 1920 je ponovno delal v gledališču kot dramaturg in upravnik<br />

SNG.<br />

Nastopila je druga svetovna vojna oziroma v Sloveniji narodnoosvobodilni<br />

boj (NOB). Po ozemlju Slovenije so posegali okupatorji – Italijani, Nemci in Madžari.<br />

Slovenci smo se povezali v uporniško gibanje. Ob razmahu partizanstva je NOB<br />

jeseni 1943 in pomladi 1944 razvijal oblike nove slovenske državnosti, oblasti in<br />

institucij (Znanstveni inštitut, Slovensko narodno gledališče …). Surove vojne<br />

čase od 1941 do 1945 je Župančič zaradi bolezni in starosti zvečine preživel v<br />

bolnišnici. Po vojni ga je huda astma vse bolj priklepala na bolniško posteljo.<br />

Umrl je leta 1949 v Ljubljani.<br />

(Vira: Veliki album slovenskih pisateljev<br />

(ur. Janez Mušič) in<br />

Veliki splošni leksikon, knjiga 12, DZS.)<br />

Učitelj se z učenci pogovori o nerazumljivih podatkih ter napove branje pesmi<br />

z naslovom Pomladni pozdrav. Povpraša jih: Kdaj je pomlad Kateri mesec je<br />

najbolj pomladen Kaj je zanj značilno<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pesmi.<br />

BRANJE<br />

Učitelj doživeto prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Sledi kratek premor, v katerem učenci uredijo prve vtise in podoživijo pesem.<br />

92 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učitelj učencem postavi naslednja vprašanja:<br />

Kako pesnik opiše maj Zakaj ravno ta mesec Zakaj imamo kitico v zeleni barvi<br />

GLASNO BRANJE<br />

Nekaj učencev glasno recitira pesem. Sošolci vrednotijo branje – povedo, ali<br />

je bilo doživeto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori …<br />

Vprašanja po branju: Kakšno je razpoloženje v pesmi Katere kitice so vesele in<br />

katere otožne Kako jih beremo<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci poiščejo manj znane oziroma nerazumljive besede ter se o njih<br />

pogovorijo (z učiteljem).<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci rešujejo delovni list, na vprašanja odgovarjajo v zvezek. Delajo v dvojicah<br />

ali skupini.<br />

Opazuj kitice v pesmi. Kaj ugotoviš Koliko verzov imajo<br />

Zakaj se ena kitica ponavlja O čem ta kitica govori<br />

Kakšna je veja v maju Izpiši verze in jih obnovi s svojimi besedami.<br />

Kdo bo ujet v 3. kitici<br />

Komu je namenjen tretji verz v peti kitici Kaj pomeni, da naj bo pesmica<br />

neizpeta<br />

Izpiši vprašanje, ki si ga je pesnik zastavil v predzadnji kitici Kaj meniš, zakaj se<br />

je to vprašal<br />

Glede na zgodovinska dejstva razloži verz Preden zarja nam prisveti …<br />

Opazuj podnaslov pesmi Maja 1944. Razloži svoje mnenje, zakaj je pesnik ta<br />

podnaslov zapisal.<br />

Koliko je bil star pesnik leta 1944 Zakaj je pisal o mladih letih<br />

Ali poznaš še kakšno pesem, v kateri je pesnik povezal doživljanje narave s<br />

svojim čustvovanjem Napiši avtorja in naslov pesmi.<br />

Pri ustnem poročanju učencev o odgovorih povzamemo glavne (splošne)<br />

značilnosti pesmi.<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci izbirajo med različnimi nalogami:<br />

1. Starše povprašajo o spominih na otroštvo in mladost in zapišejo njihovo<br />

razmišljanje.<br />

2. Koga od starejših ljudi, ki se še spominja druge svetovne vojne, povprašajo<br />

po spominih in zapišejo besedilo.<br />

3. Naredijo intervju s starši o njihovem poznavanju Župančičevih književnih<br />

del.<br />

4. V knjižnici poiščejo pesniško zbirko za otroke in izpišejo še kakšno<br />

pesem.<br />

5. Postavijo se v čas svoje starosti in napišejo besedilo, v katerem predstavijo<br />

gledanje na svoja mlada leta.<br />

Učenci predstavijo besedila. Sošolci zbrano prisluhnejo in povedo svoje mnenje.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 93


48<br />

Sledi do<br />

davnih Oton<br />

dni<br />

Župančič<br />

POMLA<strong>DNI</strong> POZDRAV<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom,<br />

• branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in<br />

pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim<br />

izkušenjskim svetom,<br />

• zaznavajo rimo,<br />

• zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi,<br />

• poslušajo učiteljevo branje in branje sošolcev,<br />

• z besedami tvorijo zvočne slike,<br />

• iščejo rime v pesmi ter ustvarjajo nove,<br />

• iščejo sporočilo pesmi,<br />

• ločijo hitre in vesele kitice od počasnejših in umirjenih,<br />

• ob branju ponazorijo razpoloženje pesmi,<br />

• spoznajo življenje in delo Otona Župančiča.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj učence vpraša, kaj jim pomeni mesec maj. Kaj se takrat dogaja z naravo in<br />

kaj z ljudmi<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Poslušajmo, kakšni občutki prevzemajo pesnika Otona Župančiča ob maju.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se zberejo in usmerijo pozornost na poslušanje pesmi.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci v tišini zberejo vtise in občutke, ki jih je v njih pustila pesem.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Se vam zdi pesem žalostna ali vesela<br />

Katera kitica v pesmi se ponavlja Kaj ta kitica sporoča<br />

Katere barve slika pesem<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci sami tiho preberejo pesem in si označijo manj znane in neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Ob učiteljevi pomoči razložijo manj znane in neznane besede.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kaj se dogaja v maju<br />

Kakšne so veje Kaj se dogaja z rožami Kako se obnašajo ptički<br />

Kaj pa se dogaja z ljudmi Pomagaj si s tretjo kitico. Kdo bo ujet<br />

Česa se pesnik spominja skozi celo pesem<br />

Kakšni so njegovi spomini na mladost<br />

Česa si v zvezi z mladostjo želi<br />

94 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


GLASNO BRANJE<br />

Učenci pesem glasno berejo, pri tem poskušajo ponazoriti razpoloženje, ki ga<br />

vzbujajo posamezne kitice.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Kako je pesem zgrajena Koliko kitic ima Koliko verzov imajo posamezne kitice<br />

Kolikokrat se ponovi ena kitica<br />

Kateri verz se večkrat ponovi<br />

Poišči rime v pesmi in jih izpiši v zvezek.<br />

VREDNOTENJE<br />

Ali so vse kitice enako vesele, hitre Katera je bolj žalostna O čem v njej razmišlja<br />

pesnik<br />

Katera pa je najbolj vesela<br />

Koliko je po tvojem mnenju star pisec pesmi Kako to veš<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci iščejo rime danim besedam (priloga 1).<br />

2. Kaj se jeseni dogaja z naravo Napiši pesem z naslovom Pozdrav jeseni.<br />

3. Učenci obiščejo knjižnico in se seznanijo z življenjem in delom Otona<br />

Župančiča, pogledajo si tudi nekaj njegovih pesniških zbirk ter rešijo<br />

učni list.<br />

PRILOGA 1<br />

PETJE<br />

JESEN<br />

LJUBEZEN<br />

SRCE<br />

PESEM<br />

CVET<br />

POMLAD<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 95


UČNI LIST<br />

1. Kje se je rodil Oton Župančič<br />

A<br />

B<br />

C<br />

v Žužemberku<br />

v Vinici<br />

v Ljubljani<br />

2. Dopolni besedilo.<br />

Oton Župančič je živel in ustvarjal v obdobju _____________________________.<br />

Pisal je za otroke in odrasle, njegova najbolj znana pesniška zbirka za otroke je<br />

_________________________. Župančičeva pesem Pomladni pozdrav je izšla v<br />

pesniški zbirki z naslovom ____________________________________________.<br />

3. Naštej čim več Župančičevih pesniških zbirk.<br />

___________________________________________________________________<br />

___________________________________________________________________<br />

___________________________________________________________________<br />

4. Poveži Župančičeve pesmi s pesniškimi zbirkami tako, da pred vsako<br />

pesem napišeš ustrezno črko.<br />

___ Lenka A Pomladna ladja<br />

___ Možiček-kopitljaček B Pisanice<br />

___ Na Jurjevo C Ciciban<br />

___ Zima, zima bela<br />

5. Dopolni rime znane Župančičeve pesmi.<br />

Na kolenu<br />

Diči, diči, diča,<br />

urno na ________________,<br />

na konjiča vranega,<br />

dobro osedlanega!<br />

Diči, diči, diča,<br />

deček nima ________________,<br />

deček nima ni ostrog,<br />

da pognal bi konja v log.<br />

6. Obkroži črke pred naslovi Župančičevih pesmi.<br />

A<br />

B<br />

C<br />

Č<br />

D<br />

E<br />

Ušesa<br />

Kanglica<br />

Poezija<br />

Sanje<br />

Ciciban in čebela<br />

Pomladna ladja<br />

7. Odgovori na vprašanja v zvezi s pesmijo Pomladni pozdrav.<br />

Kateri mesec opeva pesem Pomladni pozdrav<br />

_______________________________<br />

Izpiši kitico, v kateri pesnik pove, da si želi, da bi mladost trajala zelo dolgo.<br />

_____________________________________________________________<br />

Zakaj je predzadnja kitica najbolj žalostna<br />

_________________________________________________________________<br />

Izpiši besede, ki se rimajo, iz kitice, ki se ponavlja skozi celo pesem.<br />

_________________________________________________________________<br />

96 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


50<br />

Sledi do<br />

davnih Slavko<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Pregl<br />

GENIJI V <strong>DO</strong>LGIH HLAČAH<br />

Različnost »pogledov« na življenje in vrednote, kot je npr. branje,<br />

je tema duhovitega besedila Slavka Pregla Geniji v dolgih hlačah. Odlomek<br />

je bil izbran za objavo v berilu ne le zaradi značilnega sloga, v katerem je<br />

veliko dvoumnih, humornih namigov in komentarjev, ampak tudi zaradi<br />

soočenja sveta mladih in odraslih – pri odgovoru na vprašanje, kakšen je<br />

odnos mladih do knjige, se namreč kaže najstniško »ugajanje« profesorici,<br />

saj so odgovori napisani v slogu njenih pričakovanj. Osnovni preobrat v<br />

odlomku sproži njeno nerazumevanje Bobovega pogleda – to pa še dodatno<br />

razkriva temo odlomka, tj. medsebojno (ne)razumevanje in sporazumevanje<br />

med najstnikom in odraslim. Didaktični instrumentarij osvetljuje vprašanje<br />

nebesednega sporazumevanja v povezavi z značilnostmi književnih oseb<br />

ter z dramatizacijo spodbuja vrednotenje sporočila, uvodna motivacija pa bi<br />

bila – glede na tematsko besedo pogled – lahko kar risanje ene od književnih<br />

oseb (Kako si predstavljamo profesorico z vzdevkom Slovenščina)<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• samostojno tiho berejo literarno besedilo,<br />

• berejo glasno, brez priprave,<br />

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom;<br />

branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in<br />

pripravijo ustrezen model odzivanja (literarni svet povezujejo s svojim<br />

izkušenjskim svetom),<br />

• identificirajo se s književno osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi si<br />

želeli doživljati sami,<br />

• domišljijsko-čutno predstavo in značajske lastnosti književne osebe si<br />

oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov,<br />

• oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo<br />

utemeljiti,<br />

• najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, če jo je mogoče izpeljati iz<br />

literarnega dogajanja,<br />

• spoznavajo realistično kratko pripovedno prozo,<br />

• pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive druge književne osebe,<br />

• v skupini dramatizirajo prozno besedilo,<br />

• upovedujejo svoje domišljijske svetove.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 97


UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj že ob prihodu v razred vsakodnevna opravila na začetku ure nekoliko bolj<br />

izrazito podkrepi s pogledi (npr. pozdrav, umiritev učencev, pokaže na kakšno<br />

napako).<br />

Posameznim učencem razdeli listke z nalogami. Prosi jih, naj naredijo, kar piše na<br />

listku. Ostali učenci ugotavljajo pomen pogledov.<br />

LISTEK 1<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Vesel(a) sem.«<br />

LISTEK 2<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Boli me.«<br />

LISTEK 3<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Žalosten(na) sem.«<br />

LISTEK 4<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Dolgočasno je.«<br />

LISTEK 5<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Bojim se.«<br />

LISTEK 6<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Prestrašili ste me.«<br />

LISTEK 7<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Jezen(na) sem na vas.«<br />

LISTEK 8<br />

Stopi pred sošolce in jim s pogledom povej: »Spet jaz.«<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Videli smo, kako so vaši sošolci sporočali s pogledom. Kaj ugotavljate Ali za<br />

vsako sporočilo potrebujemo besede Si lahko kdaj kakšen pogled narobe<br />

razložimo Ali lahko s pogledom razveselimo, razžalostimo, razjezimo Ugotovili<br />

smo, da lahko. Precej nerodno je, če si z napačnim pogledom nakopljemo<br />

težave s starši. Kaj šele z učiteljico. Če se to zgodi, lahko postane zadeva precej<br />

neprijetna. Kako, boste izvedeli v odlomku iz knjige Geniji v dolgih hlačah, ki jo je<br />

napisal Slavko Pregl.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj prebere odlomek. Učenci odlomek doživijo, se vanj poglobijo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju je nekaj časa namenjenega urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v<br />

tišini razmišljajo o prebranem odlomku in o tem še ne govorijo.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Vam je bilo dogajanje v zgodbi blizu Čigav položaj ste bolj doživeli, Bobov ali<br />

učiteljičin Zakaj<br />

98 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo besedilo. Podčrtajo manj znane besede in zanimive<br />

besedne zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami ali<br />

poiščejo pomen v SSKJ.<br />

Naloga<br />

Besede prostodušen, oprezujoč, zafrkljiv, zdrzniti se, simpozij, doprinos vstavi v<br />

ustrezno poved.<br />

Oče je pripravljal strokovno predavanje, ki ga bo imel na _________________<br />

veterinarjev. S prispevkom bo dal svoj _____________________ k raziskovanju<br />

vedenja rjavega medveda. Ker sem vedel, da potrebuje mir, sem tiste dni<br />

_____________________ hodil okoli njega. Že ob najmanjšem ropotu se je<br />

_____________________ in se razjezil, ker je to zmotilo tok njegovih misli. Mama<br />

je ________________________ pripomnila, da bi bilo manj nevarno kot zmotiti<br />

očeta srečati rjavega medveda. Ko je končal, je oče _________________ priznal,<br />

da je bil res siten, in nas v zahvalo za razumevanje povabil na sladoled.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kje se zgodba dogaja<br />

Kaj sproži dogajanje v odlomku<br />

Kakšen odnos do domačih nalog so pokazali učenci S čim<br />

Se zdijo pisatelju smiselne takšne naloge Je v besedilu razkril svoje mnenje<br />

Kdo sta osrednji književni osebi Sta iz različnih starostnih skupin Sta tipična<br />

predstavnika svoje skupine Pojasni svoj odgovor.<br />

Kaj nas odlomek nauči o izražanju misli Je pomembno, ali jih izražamo besedno<br />

ali nebesedno<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah, in sicer eden je pripovedovalec,<br />

drugi Slovenščina, tretji Bob in četrti Jernej.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci opazujejo zgradbo besedila in poimenujejo posamezne dele (npr. naslov,<br />

podnaslov, poglavje …). Ugotovijo, da ima odlomek več slogovnih postopkov.<br />

VREDNOTENJE<br />

Kaj se je zgodilo, ko je učiteljica pri slovenščini želela videti domače naloge Je<br />

bilo vzdušje v Bobovem razredu podobno vzdušju v tvojem Kaj nam to pove<br />

So bili učenci pri pisanju o svojem odnosu do knjig iskreni Kako to veš<br />

Kakšen nesmisel se pojavi v povedih Nič čudnega, da so šolarji iz stare kamene<br />

dobe izumrli. Saj vendar niso imeli knjig. Kako to učinkuje v besedilu<br />

Kaj sproži pogovor med Bobom in Slovenščino Zakaj Sta v pogovoru<br />

enakovredna sogovorca Kaj meniš o tem<br />

Meniš, da je Bobov pogled res kaj pomenil ali je bila o tem prepričana samo<br />

učiteljica<br />

Kako je učiteljica »prevedla« Bobov pogled v besede<br />

Zgodbo razplete stalna besedna zveza pametnejši odneha. Kdo je bil po tvojem<br />

mnenju pametnejši Kdo je odnehal Zakaj tako misliš<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 99


Slovenščina<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Predstavi glavni književni osebi. Skušaj ju označiti. Pri tem si pomagaj s<br />

preglednico in vanjo vpiši dele besedila, ki to pokažejo.<br />

odnos do<br />

slovenščine<br />

položaj<br />

osebe<br />

prepričanost o<br />

svojem prav<br />

strpnost<br />

Bob<br />

2. Napišite kratke odlomke iz spisov Moj odnos do knjige, kot so jih po vašem<br />

mnenju napisali Bobovi sošolci. Nato jih preberite. Izberite nekoga, ki bo<br />

odigral Slovenščino in kot učiteljica povedal mnenje o napisanem.<br />

3. Razdelite se v tri skupine. Pripravite nadaljevanje zgodbe v obliki dramskega prizora.<br />

1. skupina<br />

Napišite prizor, kako je Slovenščina prišla v zbornico in ob kavi učiteljem<br />

pripovedovala o dogodku v razredu.<br />

2. skupina<br />

Napišite prizor, kako je Bob na igrišču svojim prijateljem govoril o dogodku v<br />

razredu.<br />

3. skupina<br />

Napišite prizor, kako je Biba svoji najboljši prijateljici pripovedovala o<br />

dogodku v razredu.<br />

Zaigrajte odlomek in prizore, ki ste jih ustvarili v skupinah.<br />

4. Če se radi igrate, lahko pripravite še zabaven simpozij o pogledih. Naslov<br />

simpozija je lahko Pomen pogledov med fanti in puncami ali Kako gledajo naši<br />

učitelji.<br />

5. Napačno razumljen pogled lahko komu povzroči hude težave. Povejte svojo<br />

izkušnjo sošolcem, usmerite se predvsem na lastno doživljanje.<br />

Za pomoč:<br />

• Koga sem pogledal(a)<br />

• Kako je napačno razumel pogled in kaj je storil<br />

• Kaj sem občutil(a)<br />

• Kako se je končalo<br />

6. V knjižnici poiščite knjigi Geniji v kratkih hlačah in Geniji v dolgih hlačah.<br />

Razdelite se v dve skupini. Ena skupina naj bere eno knjigo, druga pa drugo.<br />

Berite jo verižno, tako da vsak dan eden od učencev doma prebere eno<br />

poglavje in naslednji dan sošolce seznani z vsebino. Dogovorite se, katero<br />

knjigo boste brali najprej. Ostale učence seveda spodbudimo, naj sami berejo<br />

celo knjigo in sošolcem pomagajo, če bo to potrebno. Lahko pa knjigo berete<br />

skupaj v razredu. Vsak dan eno poglavje.<br />

7. Pisatelj verjame v otroke. Napišite njegove besede o odraslih in otrocih. Na<br />

stenčasu čim bolj slikovito pripravite seznam knjig Slavka Pregla in do konca leta<br />

ob knjigi, ki jo bo kdo iz razreda prebral, prilepite obnovo, oceno, risbo …<br />

100 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


53<br />

Sledi do<br />

davnih Vitan<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Mal<br />

ROKI ROK<br />

Manj humorno kot v odlomku iz pripovedi Slavka Pregla, a še vedno<br />

nekonfliktno, je srečanje med pogledi staršev in pogledom Roka na taborjenje<br />

v Bohinju v odlomku iz Malovega Rokija Roka. Mama sina še obravnava kot<br />

nezrelega dečka, sin bi rad bil enakovreden vrstnikom – in na njegovi strani je<br />

tudi očka. Snov, vzeta iz vsakodnevnih pogovorov v družini, je sama po sebi<br />

priložnost za pogovor o pričakovanjih odraslih in otrok ter o pravilih, ki jih je<br />

pri sobivanju treba upoštevati. Ob vprašanjih iz didaktičnega instrumentarija<br />

mladi bralec razmišlja o razlogih za ravnanje književnih oseb ter skuša osebno<br />

vrednotiti Rokovo ravnanje (pisanje pisma), uvodna motivacija pa lahko<br />

zajema kar iz otrokovih izkušenj s podobnim problemom (pogovor doma ob<br />

najstnikovem odhodu).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• glasno berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in<br />

register govora,<br />

• identificirajo se s književno osebo, ki doživlja dogodivščine, kakršne bi si<br />

želeli doživeti sami,<br />

• oblikujejo stališče do ravnanj književnih oseb in ga utemeljijo,<br />

• pišejo pozgodbo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Izkušenjska<br />

Ali hodi kdo v razredu k tabornikom (skavtom) Poznate koga, ki je tabornik Kaj<br />

taborniki počnejo<br />

Učenci upovedujejo svoje izkušnje in doživetja.<br />

Predstavljajte si, da bi radi prvič šli s taborniki za 14 dni v Bohinj na taborjenje.<br />

Mama bo zagotovo proti, kajne Spomni se čim več njenih pomislekov –<br />

zapisali jih bomo na levo stran table. Ti pa jo moraš prepričati – poišči čim več<br />

prepričljivih argumentov, zakaj je nujno, da greš taborit. Zapisali jih bomo na<br />

desno stran table.<br />

Učenci navajajo argumente za oziroma proti taborjenju.<br />

IGRA VLOG<br />

Učenci zaigrajo prizor (prej se pripravijo): S taborniki bi rad(a) šel (šla) na<br />

taborjenje. Prepričati moraš starša, ki pa se ne dasta zlahka …<br />

najava besedila<br />

Pisatelj Vitan Mal je napisal zanimivo povest o dečku, ki gre taborit. Preberimo<br />

odlomek.<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere odlomek.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 101


čustveni premor IN izražanje doživetij<br />

Učenci podoživljajo besedilo, si uredijo vtise o njem in jih izražajo.<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo odlomek in si zapišejo manj znane oziroma neznane<br />

besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razložijo sošolci, besede<br />

uporabijo v novih povedih.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

Kdo nastopa v odlomku<br />

Kaj je oče po poklicu Po čem to sklepaš<br />

Zakaj ima mama pomisleke<br />

Kaj je hotela povedati, ko se je potolkla z dlanjo po čelu<br />

Naštej vse pomisleke, ki jih ima mama.<br />

Zakaj oče misli, da bi bilo bolje, če gre na taborjenje Izpišimo povedi, ki<br />

napovedujejo njegovo odločitev.<br />

glasno branje<br />

Učenci po vlogah glasno preberejo besedilo.<br />

vrednotenje<br />

Kaj menite, ali je mama upravičeno imela pomisleke glede Rokovega taborjenja<br />

Kaj neki se bo sinu v Bohinju zgodilo To boste ugotavljali po skupinah. (Učence<br />

razdelimo na ustrezno število skupin s po tremi ali štirimi učenci.) Pisali boste<br />

podajanko. Vsakdo napiše 2 do 3 povedi, nadaljuje sošolec.<br />

nove naloge<br />

1. Oblikuj SMS-sporočilo, ki ga je Rok, ko je bil v težavah, poslal domov.<br />

2. Zapiši telefonski pogovor med Rokom in starši.<br />

3. V lokalnem časopisu so objavili … Kaj Oblikuj novico.<br />

4. Za domačo nalogo učenci napišejo dve pismi, ki ju je poslal Rok s<br />

taborjenja. (Berilo, str. 54, razdelek Nič lažjega!)<br />

5. Izvedite anketo Koliko poznamo mladinska dela Vitana Mala Treba<br />

je zbrati podatke, anketirati sošolce, rezultate obdelati in prikazati v<br />

grafu, nato pa jih predstaviti še s plakatom, ki ga bomo obesili na steno<br />

(stransko tablo). Delo si učenci, ki se javijo, razdelijo. Učitelj nadzira delo<br />

ter po potrebi pomaga in usmerja.<br />

6. Reši učni list.<br />

102 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


UČNI LIST 1<br />

V križanki so skriti naslovi Malovih mladinskih del. Vendar pa je bil na delu<br />

tudi tiskarski škrat, ki nam je malo ponagajal. Primešal je še nekaj del drugih<br />

slovenskih avtorjev.<br />

Naslove išči v osmih smereh <br />

Srečno!<br />

(Če pa res ne bo šlo, si pomagaj s spodnjim namigom – seznamom vseh del.)<br />

Ž D I N A T I G I R B A N E P U R T S M J H<br />

V A A M T E C I T E C I K U Ž A M O J S U A<br />

S A J T E L O P A G E K E N E J L E D E N Č<br />

T X M S Ž M O B J A N R A K R A Š O K T A A<br />

O O B B A B I C A V S U P E R G A H A G Š L<br />

P G P O L E T J E V Š K O L J K I R N U K H<br />

I R C K F L A A E J M T M Z K E B V D S I H<br />

N A D U I P G I E T S R L R Z I R T R A T I<br />

J S A N R T S E P A O A E O Š C L S A R R K<br />

E U D K T C I A Š T T M R J K I E A Ž J I T<br />

P K K O R I K O R A P G A R U V D P T I O A<br />

O R A D I D P U V L A L K Ž T R O A N N M R<br />

Z I T D K A Ž O I Š M F Ž A R V S L E A Ž K<br />

R C E V N Y D N I V D G T A S A N E G O S V<br />

A E M E M A O H O Y A I W R C N E B A B W I<br />

K L L Z F V V N C Š Č S Š I R A D B I Z D J<br />

U E A Č A R O D E J N I N O V Č I Č N O R I<br />

Z V I E D R S U P E R Š P O N E U S J R H N<br />

M I H L A D N A R E V U Č N A R A N O J K E<br />

H S I B I T S O H V A D N A B S H Ž V U Ž G<br />

Z N M D Š V O H U D A Š I H N I A N D R A Ž<br />

Skrita dela:<br />

Baronov mlajši brat, Čarodejni novčič, Dvojni agent Žardna, Ime mi je Tomaž,<br />

Junaški trio M, Ledosned, Na ranču veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v<br />

školjki, Roki Rok, Sreča na vrvici, Teci, teci, kuža moj, Vanda, Žardna in hiša duhov<br />

Vsiljivci:<br />

Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlačah, Gusarji<br />

na obzorju, Hiša groze, Kremplin, Košarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku,<br />

Strupena Brigita, Super špon, Tatič, Velecirkus Argo, Zelena pošast, Zlata voda<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 103


Rešitve:<br />

(Z * je označen začetek besede.)<br />

*I A T I G I R B A N E P U R T *S *J H<br />

M *T E C I T E C I K U Ž A M O J U A<br />

*S A J T E L O P A G E K E N E J L E D E N* Č<br />

T M O B J A N R A K R A Š O *K T A A<br />

O O *B A B I C A V S U P E R G A H A *G Š L<br />

P G *P O L E T J E V Š K O L J K I R N U K H<br />

I R E T *Z *K E B D S I H<br />

N A T S L R Z I T R A T I<br />

J S A N R T S E P* A O A E O Š C *L S A R R K<br />

E U Š T M R J I E A Ž J I T<br />

P K K O R I K O *R A P G A V D P T I O A<br />

O R A P V L A L Ž *T R O A N N M R<br />

Z I D A O I Š M A V S L E A K<br />

R C N D N I V T A N E G O V<br />

A E E A *H O I N E *B A B I<br />

K L L *V N Č A D I Z J<br />

U E *Č A R O D E J N I N O V Č I Č N O I<br />

*Z *V R *S U P E R Š P O N E J R N<br />

A D N A R E V U Č N A R A *N O J E<br />

*B I T S O H V A D N A B* *S V U *G<br />

V O H U D A Š I H N I A N *D R A *Ž<br />

Skrita dela:<br />

Baronov mlajši brat, Čarodejni novčič, Dvojni agent Žardna, Ime mi je Tomaž,<br />

Junaški trio M, Ledosned, Na ranču veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v<br />

školjki, Roki Rok, Sreča na vrvici, Teci, teci, kuža moj, Vanda, Žardna in hiša duhov<br />

Vsiljivci:<br />

Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlačah, Gusarji<br />

na obzorju, Hiša groze, Kremplin, Košarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku,<br />

Strupena Brigita, Super špon, Tatič, Velecirkus Argo, Zelena pošast, Zlata voda<br />

104 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


55<br />

Sledi do<br />

davnih Erich<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Kästner<br />

DVOJČICI<br />

Odlomek iz pripovedi Dvojčici z načinom pripovedovanja razkriva<br />

otroške poglede na nove člane skupnosti – zdi se, da pripovedovalec posnema<br />

otroški zorni kot opazovanja »novih« in razmišljanja o njih. Nenavadno<br />

srečanje »dvojčic« omogoča pogovor v razredu o nadaljevanju zgodbe<br />

in skupinsko razmišljanje o vzrokih za nenavadno podobnost, didaktični<br />

instrumentarij se osredotoča na nenavadne oznake oseb ter razumevanje<br />

njihovih lastnosti. Poustvarjalnost razvija zmožnosti oblikovanja predzgodbe,<br />

uvodna motivacija pa je lahko podobna problemu v odlomku (Kaj bi se<br />

zgodilo, če bi nenadoma dobili sošolca, ki bi bil prav tak kot …)<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• poslušajo, nato še sami preberejo prozno besedilo,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom in se<br />

identificirajo z junaki,<br />

• literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in časa,<br />

• upovedujejo svojo predstavo književnih oseb,<br />

• določijo književne osebe,<br />

• odkrivajo motive za ravnanje književnih oseb (zakaj kdo kaj stori),<br />

• odkrivajo značajske lastnosti književnih junakov,<br />

• povezujejo dogajalni čas in prostor,<br />

• razumejo temo besedila,<br />

• s svojimi besedami pripovedujejo, kako se književno dogajanje<br />

nadaljuje,<br />

• zaigrajo odlomek pred sošolci,<br />

• obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli pisatelja Ericha Kästnerja.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj pripravi čarobno vrečko, v kateri je toliko predmetov, kolikor je učencev,<br />

morata pa biti po dva predmeta popolnoma enaka (dve kocki, dva svinčnika,<br />

dve kredi …). Vsak učenec izvleče en predmet in poišče sošolca z enakim<br />

predmetom. Dvojica učencev poroča o skupnih lastnostih predmetov (oblika,<br />

barva, material, velikost, raba …).<br />

Ali obstaja podobnost tudi med ljudmi<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj napove Kästnerjevo besedilo, v katerem sta si glavni junakinji na las<br />

podobni.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Dober bralec interpretativno prebere odlomek.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tina Sušnik<br />

OŠ Gorje<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 105


ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo odlomek (individualno) ter zapišejo manj znane in<br />

neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učitelj učencem pomaga razložiti manj znane besede (gizdalinka, termovka,<br />

herbarij …)<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.<br />

Od kod je prišel avtobus dvajsetih deklic<br />

Nad kom/čim so bili presenečeni otroci in drugi stanovalci počitniškega doma<br />

Deklici sta si po zunanjosti zelo podobni. V čem sta se pa le razlikovali (po<br />

zunanjosti), ko sta se srečali<br />

Kako je bilo ime eni in kako drugi deklici Sta imeli enak priimek<br />

Sta bili po značaju tudi enaki Naštejte značilnosti ene in druge.<br />

Kaj bi lahko povedali o Trudi in Brigiti<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno berejo odlomek.<br />

VREDNOTENJE<br />

Katera deklica ne pozna bontona Utemeljite.<br />

Zakaj sta si deklici po zunanjosti podobni, po značaju pa ne<br />

Ali kdo pozna ljudi, ki so si po zunanjosti zelo podobni So si tudi po značaju<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci pišejo značajske lastnosti (pridevnike) Luize, Lote, Trude in Brigite<br />

(učni list 1).<br />

2. Učenci po svoji zamisli nadaljujejo zgodbo odlomka (ustno v šoli, pisno<br />

doma) (učni list 2).<br />

3. Učenci si v knjižnici sposodijo knjigo Dvojčici in jo preberejo do konca,<br />

nato poročajo o dogajanju. Zapišejo najbolj zanimiv pripetljaj dvojčic.<br />

Učitelj spodbudi učence, da preberejo še druga Kästnerjeva dela.<br />

UČNI LIST 1<br />

LUIZA<br />

LOTA<br />

TRUDA<br />

BRIGITA<br />

Njene lastnosti …<br />

106 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


UČNI LIST 2<br />

Lota in Luiza ...<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 107


55<br />

Sledi do<br />

davnih Erich<br />

dni<br />

Kästner<br />

DVOJČICI<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• poslušajo učiteljevo branje proznega odlomka iz berila, oblikujejo<br />

domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega prostora in<br />

literarnega dogajanja,<br />

• domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo tudi iz<br />

posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o književni osebi in načina<br />

govora književne osebe),<br />

• pri oblikovanju domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora<br />

upoštevajo nekatere omejitve, ki izhajajo npr. iz zemljepisnega,<br />

zgodovinskega in drugega znanja,<br />

• spoznavajo motive za ravnanje književnih oseb,<br />

• pišejo zgodbe, v katerih glavni junaki – otroci rešujejo probleme, pri<br />

katerih so odrasli odpovedali.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj izvede »vodeno domišljijo«, s katero učence popelje na sprehod po<br />

mestu. Učenci se umirijo, udobno se zleknejo na stol, glave lahko položijo na<br />

mizo. Zaprejo oči in skušajo slediti učiteljevemu glasu. V ozadju igra umirjena<br />

glasba. Primer učiteljevega govora:<br />

Danes gremo na potep po mestu. Tiho vstanemo, gremo po stopnicah do<br />

garderobe, se preobujemo in stopimo pred šolo. Zunaj je lep sončen dan. Postane<br />

nam toplo. Sproščeno hodimo po pločniku proti mestu. Ogledujemo si izložbe,<br />

ljudi. Nasproti nam prihaja glasna skupina učencev. Umaknemo se, da se lahko<br />

srečamo. Opazujemo jih. Stari so toliko kot mi. Še malo in bodo mimo. V skupini<br />

zagledaš otroka, ki je na las podoben tebi. Ima enake oči, obraz, ustnice, celo frizura<br />

je podobna. Tudi on te zagleda. Obstaneta. Nepremično se gledata. Predrami te glas<br />

učiteljice: »Gremo.«<br />

Nato učenci opisujejo svoje doživetje.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Kaj bi bilo, če bi se to res zgodilo Bi bil ta občutek prijeten Bi vas to prestrašilo,<br />

razveselilo Kaj bi storili Podobne težave sta imeli tudi junakinji v zgodbi, ki jo je<br />

napisal Erich Kästner.<br />

Učitelj pove vsebino celotne zgodbe.<br />

Prisluhnimo odlomku iz mladinske povesti Dvojčici, ki jo je v slovenščino<br />

prevedla Vera Detela.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj prebere odlomek. Učenci odlomek doživijo, se vanj poglobijo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini<br />

razmišljajo o prebranem odlomku in o tem še ne govorijo.<br />

108 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Kaj v tem trenutku čutite do glavnih junakinj Ali razumete njuno ravnanje Kaj<br />

sta po vašem mnenju občutili ob srečanju<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo besedilo. Podčrtajo manj znane besede in zanimive<br />

besedne zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami ali<br />

poiščejo pomen v SSKJ. Razumevanje besed ponazorijo v novih povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kje se zgodba dogaja Kraj povezuje veliko število različnih značajev, navad,<br />

podob.<br />

V preglednico napiši, kako se po tvojem mnenju obnaša navedena oseba, in ji<br />

poskušaj dati ime, ki bi ji ustrezalo.<br />

poimenovanje Kako se obnaša primerno ime<br />

gizdalinka<br />

klepetulja<br />

prastara dama trinajstih<br />

ali štirinajstih let<br />

Kakšna deklica je Truda Kakšna Brigita Poimenuj njun značaj.<br />

Vse to ste ugotavljali na osnovi izkušenj iz resničnega življenja.<br />

Povzemite književno dogajanje tistega dne. Pripovedujte ga v verigi (vsak pove<br />

eno poved).<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo besedilo.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci opazujejo zgradbo besedila. Ugotovijo, da ima odlomek veliko<br />

dvogovora.<br />

VREDNOTENJE<br />

Kako sta deklici sprejeli srečanje s svojo »zrcalno podobo« Opiši ravnanje Luize.<br />

Kako pa svoje doživljanje pokaže Loti<br />

Sta si Luiza in Loti podobni tudi po značaju Ob koščkih književnega dogajanja<br />

prikaži njuna značaja.<br />

LOTI<br />

LUIZA<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 109


Kako so ostali, predvsem odrasli, sprejeli prihod dvojčice v tabor Meniš, da se je<br />

upravnici začelo dozdevati, kaj to pomeni<br />

Meniš, da je zgodba izmišljena Ali se med vsemi otroki na svetu lahko najdeta<br />

dve enaki deklici, ki se nista še nikoli videli<br />

Snov za zgodbo je vzeta iz resničnega življenja. Kako imenujemo tako pripoved<br />

To je realistična pripoved.<br />

Je delo namenjeno odraslim ali mladini (Knjiga Dvojčici je mladinska povest.)<br />

Meniš, da se tudi odrasli lahko česa naučijo iz mladinskih del<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Zanimivo je tudi to, da obe deklici pišeta dnevnik. Kaj sta po tvojem<br />

mnenju zapisali vanj o tem dnevu Napiši njun dnevniški zapis.<br />

2. Kaj meniš, da je upravnica izvedela, ko je Loti povedala svoj rojstni<br />

datum Napiši kratek dialog med Loti in upravnico.<br />

Gospa Mutezius pomoči pero v črnilnik: »Torej, kdaj si rojena«<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

___________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

____________________________________________________________<br />

3. Napiši spis Srečal(a) sem svojega dvojčka/svojo dvojčico.<br />

4. Kuharica je o nenavadnih deklicah povedala svoji prijateljici, ta pa<br />

sosedu, ki je bil čisto po naključju novinar in je v dogodku videl zanimivo<br />

novinarsko zgodbo. Bodi ti ta novinar, napiši časopisni članek in ga<br />

seveda opremi s sliko (riši, izreži …).<br />

5. Poiščite knjigo v šolski knjižnici in jo preberite. V razredu si lahko<br />

ogledate tudi film in se nato pogovorite o celotni zgodbi.<br />

110 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


58<br />

Sledi do<br />

davnih Erich<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Kästner<br />

EMIL IN DETEKTIVI<br />

Kratek odlomek z začetka Kästnerjeve pripovedi Emil in detektivi<br />

bralca seznanja z možnostjo samostojnega dograjevanja »praznih mest« v<br />

besedilu: pisatelj ne pove natančno, kdo so književne osebe, zato dobi bralec<br />

priložnost, da vse to dopolni sam. V ospredju obravnave tega odlomka torej<br />

ni tema oziroma vsebina besedila, ampak način, kako lahko pisatelj začne<br />

zgodbo – v središču dogajanja. Vse to poudarja tudi didaktični instrumentarij,<br />

ki med poustvarjalnimi dejavnostmi predlaga napovedovanje nadaljevanja<br />

zgodbe na podlagi originalnih ilustracij iz knjige. V fazi uvodne motivacije<br />

lahko steče pogovor o branju in bralčevih pričakovanjih, o tem, katere<br />

zgodbe so napete in zakaj ipd. (medbesedilna motivacija).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja<br />

umetnostnega besedila – mladinska detektivka,<br />

• besedilo samostojno berejo,<br />

• pripovedujejo o svojem doživljanju literature,<br />

• spoznavajo tujo mladinsko književnost,<br />

• usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in<br />

razumevanja: kriminalka ali detektivka.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Branje zgodbe učitelj naveže na predhodno poznavanje književnega dela<br />

Leopolda Suhodolčana Stopinje po zraku. Učenci lahko odlomek preberejo za<br />

domačo nalogo; učitelj jih tudi vpraša, ali poznajo zgodbo Dvojčici ali Pikica in<br />

Tonček.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj napove branje detektivke nemškega avtorja Ericha Kästnerja.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo, pripravijo na poslušanje.<br />

BRANJE<br />

Učenci preberejo posamezne odlomke besedila.<br />

ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Po branju učenci uredijo vtise ter pripovedujejo o svojem doživljanju in<br />

razumevanju zgodbe.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učitelj se z učenci pogovori o nerazumljivih besedah.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Nataša Plevnik<br />

OŠ Globoko<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 111


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci dobijo delovni listič z naslednjima nalogama (učitelj ju lahko predstavi<br />

tudi ustno):<br />

Označi književne osebe v odlomku.<br />

Opiši dogajalni prostor.<br />

Izbrani učenec (ki ga detektivske zgodbe seveda zanimajo) predstavi plakat<br />

– DETEKTIVSKE ZGODBE ZA VELIKE IN MAJHNE, na katerega se je predhodno<br />

pripravil z obiskom knjižnice.<br />

Učenci ustno ponovijo, katere so glavne značilnosti detektivk ali kriminalk.<br />

58<br />

Sledi do<br />

davnih Erich<br />

dni<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci napišejo poustvarjalno besedilo – nadaljevanje zgodbe na podlagi navodil<br />

iz berila (stran 59).<br />

Kästner<br />

EMIL IN DETEKTIVI<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• samostojno tiho berejo literarno besedilo,<br />

• domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo iz posrednih<br />

besedilnih signalov (npr. govora o književni osebi ali iz načina govora<br />

književne osebe),<br />

• razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja dogajalnega prostora,<br />

• zaznavajo in povezujejo dogajalni čas in prostor,<br />

• pišejo zgodbe, v katerih glavni junaki – otroci rešujejo probleme, pri<br />

katerih so odrasli odpovedali,<br />

• upovedujejo svoje domišljijske svetove in pri tem poglabljajo<br />

literarnoestetska doživetja,<br />

• pripravijo govorni nastop.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj se z učenci pogovarja o knjigah in filmih, v katerih nastopajo mladi<br />

detektivi, ki vedno nekaj raziskujejo (npr. Pet prijateljev, Pozabljeni zaklad itd.).<br />

Učenci pripovedujejo o svojem doživljanju teh glavnih oseb.<br />

Temu sledi pogovor o delu detektivov; učenci napišejo, na kaj pomislijo, ko slišijo<br />

besedo detektiv.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Ana Galjot<br />

OŠ Trzin<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Tudi v vašem berilu je odlomek iz knjige, ki govori o detektivskem delu.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje. Berila so še zaprta.<br />

112 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj prebere besedilo.<br />

ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci si uredijo vtise in izražajo svoja doživetja.<br />

TIHO BRANJE IN RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in si izpišejo manj znane besede, v pogovoru z<br />

učiteljem se oblikuje razlaga besed, ki jih niso razumeli.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kam bo odpotoval Emil<br />

Koga bo tam obiskal<br />

Kaj o tem kraju meni gospa Wirth<br />

Zakaj mama ne more oditi z njim na pot<br />

Kdo bo tam na postaji pričakal Emila<br />

Kateri poklici se omenjajo v besedilu<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno berejo besedilo.<br />

VREDNOTENJE<br />

Ali vam je takšno besedilo všeč Kakšen je bil Emilov odnos do staršev, do<br />

starejših<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Napišejo zgodbo, v kateri Emil razreši skrivnostni umor.<br />

2. Napišejo pismo, ki ga je Emilu pisal njegov bratranec iz Berlina.<br />

3. Narišejo strip, v katerem nastopa Emil, ki razreši bančni rop.<br />

4. Pripravijo poročilo o dogodku, ki ga razrešujejo detektivi, in govorno<br />

nastopajo.<br />

5. Izdelajo plakat z naslovom Išče se …<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 113


61<br />

Sledi do<br />

davnih Astrid<br />

dni<br />

Lindgren<br />

DETEKTIVSKI MOJSTER BLOMKVIST<br />

Tematska analiza besedila<br />

Odlomek je za obravnavo pomemben, saj uvaja sklop besedil,<br />

v katerem je izpostavljena osrednja književna oseba oziroma celo kak<br />

znamenit književni junak. Do takih (klasičnih) junakov berilo pripelje bralca<br />

tako, da mu najprej ponudi vrstnika kot najpomembnejšo književno osebo,<br />

ki se ji zgodi nekaj nenavadnega, izjemnega. Odlomek iz pripovedi Astrid<br />

Lindgren je prava priložnost za prehod h klasičnim junakom: trinajstletni<br />

deček se spremeni v privatnega detektiva in skuša razvozlati skrivnostni<br />

vlom. Didaktični instrumentarij usmerja bralčevo pozornost h književni osebi,<br />

hkrati pa pojasnjuje način pripovedovanja in kategorijo pripovedovalca.<br />

Uvodna motivacija je lahko gibalna igra (npr. ponazarjanje detektivovega<br />

raziskovanja v razredu – skupinska improvizacija).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• poslušajo umetnostno besedilo, ki ga bere učitelj, in ga nato še sami<br />

glasno preberejo,<br />

• po poslušanju označijo besedilo na podlagi lastnega doživljanja,<br />

• oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s<br />

svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,<br />

• razvijajo zmožnost identifikacije,<br />

• opredelijo in opišejo nastopajoče osebe,<br />

• upovedujejo domišljijske svetove,<br />

• seznanijo se s pojmom prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec,<br />

• odgovarjajo na vprašanja ob besedilu.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj učencem pokaže sliko (priloga 1) in jih spodbudi, da pripovedujejo<br />

o osebi na njej. Kaj je naredil Zakaj je to naredil Ali se jim zdi prav, da je to<br />

naredil<br />

Kdo bo rešil ta primer Kdo so privatni detektivi<br />

Ali ste že kdaj slišali za vlom Ali se je kakšen vlom zgodil v vaši bližini<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj pove, da bodo brali zgodbo o detektivu Blomkvistu, ki jo je napisala Astrid<br />

Lindgren.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere besedilo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej.<br />

114 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci izrazijo mnenje o dogodku. Razmislijo, ali so kaj podobnega že sami<br />

doživeli. Povedo, kaj mislijo o mladem junaku.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci samostojno preberejo besedilo in si izpišejo neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Ob pomoči SSKJ razložijo neznane besede.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kje se zgodba dogaja<br />

Kdo je glavna književna oseba v odlomku<br />

Zakaj se v prvem odlomku Kalle ne more takoj odločiti, da bi poiskal pomoč pri<br />

policiji<br />

Zakaj se je Kalle odločil, da bo pisal policiji<br />

Ali bo pismo napisal v svojem imenu<br />

Kako je napisal pismo Ali je v njem kakšna napaka<br />

Kaj ti te napake povedo<br />

GLASNO BRANJE<br />

Izbrani učenci glasno berejo besedilo.<br />

VREDNOTENJE<br />

Učenci obnovijo besedilo.<br />

Opredelijo in opišejo glavnega junaka.<br />

Pojasnijo, kakšno se jim zdi njegovo ravnanje. Kako bi oni ravnali na njegovem<br />

mestu<br />

Kdo je avtor besedila Učenci pripovedujejo o drugih avtoričinih delih, ki jih<br />

poznajo.<br />

Kdo je pripovedovalec v besedilu Opazujte prvo poved. V kateri osebi je<br />

napisana Ali je celotno besedilo napisano v tretji osebi Kateri del je napisan v<br />

prvi osebi<br />

Pisateljica je vsevedni pripovedovalec. Kaj to pomeni<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci napišejo oglas za privatnega detektiva (priloga 2).<br />

Učenci napišejo razplet zgodbe v prvi osebi.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 115


PRILOGA 1<br />

PRILOGA 2<br />

OGLAS ZA PRIVATNEGA DETEKTIVA<br />

___________________________________________________________<br />

___________________________________________________________<br />

___________________________________________________________<br />

___________________________________________________________<br />

___________________________________________________________<br />

116 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


63<br />

Sledi do<br />

davnih Katherine<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Paterson<br />

MOST V TERABITIJO<br />

Deklica Leslie v odlomku iz pripovedi Katherine Paterson Most v<br />

Terabitijo je osrednja književna oseba, ki pa jo bralec sreča v njej nenaklonjeni<br />

stvarnosti – skupnost mlajših in starejših otrok namreč zaznamujejo spori,<br />

nesporazumi in krivice (npr. zastraševanje mlajših), kar je lahko ustrezna<br />

spodbuda za pogovor o tovrstni problematiki v razredu. Odlomek torej<br />

razkriva vrsto tem, tj. konflikt med otroki, maščevanje, možnosti nenasilnega<br />

reševanja konfliktov ipd. – vse to lahko spremlja tudi dejavnosti po govornem<br />

nastopu, ki ga predlaga didaktični instrumentarij kot poustvarjalno dejavnost<br />

(ob tem ko razvija zaznavanje in razumevanje književnih oseb v odlomku), iz<br />

očrtane sporočilnosti pa lahko izhaja tudi uvodna motivacija.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• berejo besedilo, in sicer tiho ter glasno po vlogah,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, literarnega<br />

prostora in dogajanja,<br />

• ločujejo glavne in stranske osebe, oblikujejo lastno stališče do ravnanja<br />

književnih oseb in ga znajo utemeljiti,<br />

• vživijo se v stališča različnih književnih oseb ter pripovedujejo in pišejo z<br />

njihovega stališča,<br />

• pišejo predzgodbo in pozgodbo,<br />

• prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in nastopajo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Med glavnim odmorom moraš na stranišče. Tja prideš sam. Nenadoma se za<br />

tabo glasno zaprejo vrata in obstopita te dva ogromna devetošolca. Vsi na šoli se<br />

ju bojijo, saj sta znana poulična pretepača, imata svojo klapo. Od tebe zahtevata<br />

5 evrov ali da jima izročiš svoj star mobilni telefon. Kaj boš naredil<br />

Kaj storiti, če te starejši učenci na šoli izsiljujejo<br />

najava besedila<br />

Danes bomo prebrali odlomek povesti Most v Terabitijo, delo je napisala večkrat<br />

nagrajena ameriška pisateljica Katherine Paterson.<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

interpretativno branje<br />

Učitelj najprej obnovi odlomek v berilu čim bolj zvesto izvirniku. Nato besedilo<br />

prebere.<br />

čustveni premor<br />

Učenci besedilo podoživijo in uredijo vtise.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 117


izražanje doživetij<br />

Učenci besedno in nebesedno izražajo svoje vtise.<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo odlomek in si podčrtajo oziroma izpišejo manj znane in<br />

neznane besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razložijo<br />

sošolci. Besede uporabijo v novih povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Zakaj ima poglavje naslov Obračun z velikanom Kdo je velikan, zakaj<br />

Naštej imena deklet, ki sodijo v skupino velikanov. Kaj počno Ali se ti zdi prav,<br />

kar so počele<br />

Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo Kaj bi ti svetoval(a) mlajšim<br />

otrokom<br />

Označi tri deklice, Janice, Wilmo in Bobby.<br />

Reši prvi dve nalogi na učnem listu.<br />

Književne osebe so se na dogodek odzvale zelo različno. Kako se je odzvala May<br />

Belle Kako pa Jess in Leslie<br />

Pripoveduj, kaj se je zgodilo na avtobusu, tako kot bi to povedali May Belle,<br />

Leslie, Jess.<br />

Kako bi sam(a) ravnal(a), če bi bil(a) na Jessovem mestu<br />

Knjiga ima nenavaden naslov − le kaj naj bi pomenil Kaj si predstavljaš<br />

Reši 3. nalogo na učnem listu.<br />

glasno branje<br />

Učenci berejo glasno po vlogah.<br />

nove naloge<br />

1. Dokončaj nalogi na učnem listu (4. in 5. naloga).<br />

2. Obnovi dogajanje na avtobusu in dogodke po tem v največ 10 povedih.<br />

3. Predstavi zbirko Andersenovi nagrajenci. Komu in zakaj se dodeljuje<br />

Andersenova nagrada Poišči v knjižnici, katere knjige so izšle v zbirki<br />

Andersenovi nagrajenci. Pobrskaj po policah, preberi kako knjigo (morda si<br />

jo že) in jo na kratko predstavi sošolcem.<br />

4. Govorni nastop (berilo, str. 65).<br />

5. Učenci se razdelijo v skupine in pripravijo dramski prizor – dramatizirajo<br />

odlomek v berilu (naslednja ura).<br />

118 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


UČNI LIST<br />

K. Paterson, Most v Terabitijo<br />

S sosedom se najprej tiho posvetujta o nalogi, rešitev pa napišita le, če se<br />

oba strinjata.<br />

1. Oštevilči potek dogajanja.<br />

_____ May Belle so ukradli tvinkije.<br />

_____ May Belle je na avtobus prinesla zavitek tvinkijev.<br />

_____ Oba (Jess in Leslie) May Belle prisežeta, da bodo obračunali z Janice.<br />

_____ Jess May Belle posvari.<br />

_____ Jess odkloni fizično obračunavanje.<br />

_____ Glasno se je pohvalila sošolki.<br />

_____ Od Jessa zahteva, naj obračuna z Janice Avery.<br />

_____ Leslie potolaži May Belle, da se bodo Janice maščevali.<br />

2. Poišči napačne trditve in jih zamenjaj s pravilnimi. Svoj odgovor utemelji.<br />

Leslie in Jess sta brat in sestra.<br />

May Belle in njenim sošolkam drugošolkam nagajajo starejše deklice.<br />

May Belle je od doma prinesla čokoladne bonbončke.<br />

Jess je bil ljubosumen, ker njemu oče ni prinesel tvinkijev.<br />

Jess ve, da bo s pretepanjem Janice vse uredil.<br />

Jess je tako velik kot tri starejše deklice.<br />

Na šoli raziščejo vse pretepe.<br />

Leslie in Jess skujeta načrt za maščevanje.<br />

Zgodba se dogaja na Škotskem.<br />

Naslednje naloge reši sam(a).<br />

3. Česa sta se po tvojem mnenju domislila Jess in Leslie − kako sta<br />

obračunala z velikankami<br />

Zapiši nadaljevanje zgodbe.<br />

4. Predstavljaj si, da je pisateljica Katherine Paterson na svojem računalniku<br />

ponesreči izbrisala prav vsa poglavja svoje knjige. Ostalo ji je le kazalo.<br />

Pomagaj ji napisati manjkajoča poglavja – izberi si eno, katerokoli, in<br />

napiši svojo zgodbo.<br />

(Naslovi poglavij v knjigi: Jesse Oliver Aarons mlajši, Leslie Burke, Najhitrejši<br />

petošolec, Vladarja Terabitije, Obračun z velikanom, Prihod princa Terriena,<br />

Zlata soba, Velika noč, Zli urok, Čudoviti dan, Ne!, V škripcih, Gradnja mostu)<br />

5. Našel(la) si dnevnik ene od deklic velikank. Ker te je premagala<br />

radovednost (čeprav to ni prav!), pokukaš v dnevnik in prebereš prav tisti<br />

zapis, ki govori o … Zapiši.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 119


63<br />

Sledi do<br />

davnih Katherine<br />

dni<br />

Paterson<br />

MOST V TERABITIJO<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• se seznanijo z delom ameriške pisateljice Katherine Paterson Most v<br />

Terabitijo,<br />

• izvedo, da je pisateljica prejela Andersenovo nagrado za življenjsko delo,<br />

• poslušajo branje odlomka iz berila,<br />

• samostojno glasno in tiho berejo,<br />

• seznanijo se z osrednjima književnima osebama Leslie in Jessom in ju<br />

opišejo,<br />

• spoznajo in predstavijo tudi ostale književne junake, ki nastopajo v<br />

odlomku,<br />

• identificirajo se z glavnim junakom in literarni svet povezujejo s svojim<br />

izkušenjskim in čustvenim svetom,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in časa,<br />

• razvijajo asociativne sposobnosti, iščejo osrednjo temo in nizajo svoje<br />

asociacije ob njej,<br />

• ločijo realni in domišljijski svet,<br />

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja obeh književnih oseb in<br />

utemeljujejo podatke iz besedila.<br />

Dodatne dejavnosti<br />

Preberejo celo knjigo Most v Terabitijo (lahko tudi kot branje v nadaljevanjih) in<br />

pripravijo govorni nastop.<br />

O AVTORICI<br />

Katherine Paterson je bila rojena leta 1932 na Kitajskem, kjer sta bila njena<br />

starša ameriška misijonarja. Njen prvi jezik je bila kitajščina. Zaradi vojne se je<br />

bila družina prisiljena umakniti s Kitajske in se vrniti v ZDA. Zaradi očetove nove<br />

naloge so se pogosto selili. Do konca srednje šole je zamenjala več kot dvanajst<br />

šol. Liki v njenih knjigah so refleksije njenega otroštva, ko je izkusila, kaj pomeni<br />

biti drugačen. Pred zasmehovanjem se je umikala v knjižnico, kjer je pomagala<br />

pri urejanju knjig in postala požrešna bralka. Pravi, da ji je knjižnica pomagala<br />

ohraniti prisebnost.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Anja Kokalj<br />

OŠ Dob pri Domžalah<br />

Katherine Paterson je po diplomi eno leto učila v šoli v majhnem mestu,<br />

podobnem tistemu, ki ga je opisala v knjigi Most v Terabitijo. Nato je štiri<br />

leta delala kot misijonarka na Japonskem. Po vrnitvi v ZDA se je poročila in<br />

si ustvarila družino. Preden se je začela preživljati kot pisateljica, je pisala<br />

didaktične naloge, v prostem času pa je pisala zgodovinsko fikcijo, ki se dogaja<br />

na Japonskem. Knjiga je prejela nacionalno knjižno nagrado.<br />

Most v Terabitijo je prva knjiga, katere dogajanje ni postavljeno na Japonsko.<br />

Knjiga je prejela medaljo Newbery medal.<br />

Nadaljevala je pisanje fikcijskih romanov za mlade in je znana po svojem<br />

razumevanju otrok, ki so postavljeni v težavne situacije.<br />

120 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


O ROMANU<br />

Most v Terabitijo govori o domišljijskem svetu. Kraljestvo Terabitija je stvarjenje<br />

dveh otrok, ki živita v majhni vasi. Jess Aarons je sramežljiv deček, ki ga družina<br />

in prijatelji ne razumejo, sam pa se tega zaveda. Leslie Burke se je ravno preselila<br />

v vas in čuti, da ne sodi v skupnost vaščanov. Skupaj naredita skrivališče v gozdu.<br />

Tam živita drugačno življenje od tistega na drugi strani potoka. A Terabitija<br />

ni varna, kot se morda zdi. Otroški vsakodnevni problemi se ne zaustavijo pri<br />

grajskem zidu in resnično življenje kmalu vdre v domišljijsko kraljestvo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Kaj, če bi bili vsi ljudje enaki Če bi bili vsi videti enaki, če bi govorili enako in se<br />

vedli enako Učenci ugotovijo, da bi bilo precej dolgočasno.<br />

Poleg tega ne bi bilo posameznikov, kot so Jolanda Čeplak, Tone Pavček, Jernej<br />

Šugman ali Walt Disney. Ti ljudje in drugi, ki so postali slavni, bi nam verjetno<br />

lahko pripovedovali o svojem otroštvu kot o času, ko so jih sošolci označili za<br />

drugačne. Starši nam govorijo, da smo edinstveni, da smo nekaj posebnega in se<br />

zaradi tega počutimo lepo. Sami pa do drugih ljudi včasih s temi istimi besedami<br />

nastopamo nesramno ali celo sovražno.<br />

Pogovor o tej dvojnosti – želimo si biti nekaj posebnega, obenem pa ne<br />

prenesemo posebnosti pri drugih.<br />

Kakšni so »drugačni« ljudje Učenci opišejo svoja občutja do njih. Razmišljajo,<br />

kako se počutijo »drugačni« otroci, ljudje. Poskusite se vživeti v »drugačnega«<br />

človeka. Bi svoje talente kazali in se z njimi bahali ali bi jih skrivali in poskušali biti<br />

čim bolj običajni ter se spoprijateljiti z »navadnimi« otroki<br />

Navezava na temo prijateljstva. Kdo lahko postane tvoj prijatelj Zakaj sta prav<br />

vidva najboljša prijatelja Kaj počneta skupaj Kakšne so vajine igre Se počutita<br />

kdaj drugačna od drugih Se vama zdi, da so določene stvari skupne le vama<br />

Na srečo se »drugačni« ljudje pogosto najdejo med seboj. Tako kot junaka<br />

romana Most v Terabitijo. Tudi onadva sta drugačna. Jess je deček, ki ves čas riše.<br />

Leslie se smešno oblači in je hrano, ki se zdi drugim otrokom nenavadna. Tudi<br />

Lesliejina starša sta drugačna, zaradi njunega svobodnjaškega razmišljanja ju<br />

imenujejo hipija. Leslie tudi raje teče z dečki, kot se igra z deklicami.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Pisateljica Katherine Paterson nam bo v odlomku spregovorila o odnosih v<br />

razredu.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE IN <strong>DO</strong>ŽIVLJANJE BESEDILA<br />

Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učitelj usmeri pozornost na glavna junaka: Leslie in Jessa. Učenci prosto<br />

pripovedujejo o njunem značaju, medsebojnem odnosu, odnosu do sošolcev in<br />

sošolk.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 121


TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo odlomek in podčrtajo manj znane ali neznane besede ter<br />

imena, ki jih je težko izgovoriti.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razložijo sošolci ali pa jih v<br />

skupini poiščejo v SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini, učenci pa odgovarjajo (tudi na<br />

vprašanja v berilu).<br />

Kako je Leslie poimenovala bitja, ki grozijo Terabitiji<br />

Kdo so bila ta bitja v resnici in kaj jim je dajalo premoč nad ostalimi otroki<br />

Naštej imena deklet, ki sodijo v skupino velikank. Kaj počnejo<br />

Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo<br />

Kako se je po tvojem mnenju treba vesti, da se vsaj malo zaščitiš pred<br />

velikankami Kdo je prekršil to pravilo Zakaj in kako ga je prekršila oziroma<br />

zaradi česa je nanj pozabila<br />

Pripoveduj, kaj se je dogajalo na šolskem avtobusu.<br />

Preberi in izpiši stavek, ki nakazuje nesrečo, ki bo prišla.<br />

Kdaj se zgodi nesreča<br />

Kako se na dogodek odzovejo književne osebe Kako se odzove May Belle in<br />

kako Jess in Leslie<br />

Kakšen kompromis dosežejo<br />

Učenci ob miselnem vzorcu zapišejo, kakšen se jim zdi posamezen junak, ki<br />

nastopa v odlomku.<br />

Viri in literatura:<br />

PATERSON, Katherine:<br />

Most v Terabitijo, Mladinska<br />

knjiga, Ljubljana,<br />

1999 (Zbirka Andersenovi<br />

nagrajenci)<br />

http://en.wikipedia.org/<br />

wiki/Katherine_Paterson<br />

http://www.terabithia.<br />

com/books/terabithia.<br />

html<br />

http://www.terabithia.<br />

com/about.html<br />

http://www.terabithia.<br />

com/questions.html<br />

http://www.rtvslo.si/<br />

knjiznicazamlade/arhiv.<br />

phpop=read&id=225<br />

Slovar slovenskega<br />

knjižnega jezika<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci po vlogah glasno preberejo odlomek.<br />

analiza zgradbe besedila IN VREDNOTENJE<br />

Pogovor se osredotoči na vloge Leslie in Jessa ter May Belle. Učenci predstavijo<br />

njihove značajske lastnosti.<br />

Pri May Belle primerjajo lastnosti z miselnim vzorcem na tabli in dodajo nove<br />

ugotovitve.<br />

V odlomku lahko ločiš tri dele. Katere Opredelimo čas in kraj dogajanja.<br />

Dva učenca pripovedujeta svoj del zgodbe. Primerjamo značaje junakov. Učenci<br />

povedo, kakšen je slog pisateljičinega pisanja in ali jim je tak slog všeč.<br />

Učenci ustno obnovijo odlomek.<br />

V čem so podobni Leslie in Jessu ter May Belle Pripovedujejo o lastnih dejanjih,<br />

ki so podobna junakovim. Podajo svoje mnenje o junakih.<br />

122 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


NOVE NALOGE<br />

1. Razmišljanje o tem, zakaj nosi knjiga naslov Most v Terabitijo.<br />

2. Obisk knjižnice in seznanitev z delom pisateljice.<br />

3. Branje knjige v celoti (učni list).<br />

4. Priprava govornega nastopa ob pomoči navodil v berilu.<br />

5. Priprava predstave na grafoskopu.<br />

UČNI LIST: Pogovor o knjigi<br />

• Roman ima dva kraja dogajanja: Lark Creek, resničen kraj, in<br />

Terabitijo, domišljijski svet. Opredeli razlike med obema. Iz knjige<br />

izpiši besede, ki opisujejo oba svetova.<br />

LARK CREEK<br />

TERABITIJA<br />

-<br />

Vpiši posamezne elemente dogajanja v diagram.<br />

Roman Katherine Paterson je bogat s podobami. Med branjem razmišljaj<br />

o tem, kako moč domišljije pomaga Jessu in Leslie videti preko<br />

vsakodnevnega življenja. Razmišljaj tudi o tem, kako sta se Jess in Leslie<br />

povezala v razumevanju drug drugega in kako ljudje razvijejo pogum, da se<br />

soočijo z vsakodnevnimi izzivi, velikimi in majhnimi.<br />

Terabitijo je Leslie poimenovala po nekem drugem dobro znanem<br />

domišljijskem svetu, ki ga bralci poznajo iz zbirke knjig Zgodbe iz Narnije.<br />

Med branjem poišči podobnosti med obema domišljijskima svetovoma.<br />

Katere domišljijske svetove iz knjig še poznaš oziroma v katerih knjigah<br />

junaki potujejo v domišljijski svet<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 123


66<br />

Sledi do<br />

davnih Mark<br />

dni<br />

Twain<br />

PRIGODE TOMA SAWYERJA<br />

Tematska analiza besedila<br />

Prvi »klasični« junak v drugem razdelku je znameniti Tom Sawyer –<br />

odlomek prikazuje nasprotje med cvetočo naravo, ki sama po sebi vabi k<br />

pustolovščini in brezdelju, ter zoprno nalogo, ki jo je osrednji osebi pripovedi<br />

naložila teta Polly. Hkrati pa je besedilo tudi duhovit prikaz dečkove<br />

iznajdljivosti, saj z igro in spretnim preobračanjem dejstev in tudi Benovega<br />

stališča do zamudnega opravila doseže, kar bi rad. Prav zato je odlomek tudi<br />

možnost za razpravljanje o lastnostih osrednje književne osebe; didaktični<br />

instrumentarij več pozornosti namenja razvijanju zgodbe ter napovedi<br />

njenega nadaljevanja, spodbuja pa tudi razmišljanje o vzrokih za nalogo,<br />

ki jo je Tomu naložila teta. Uvodna motivacija je lahko medbesedilna, če<br />

učitelj predvideva, da učenci poznajo književnega junaka, sicer pa lahko<br />

napovedujejo vsebino knjige (lastnosti oseb, zgodba) na podlagi naslovne<br />

ilustracije.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• preberejo odlomek iz knjige,<br />

• razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom –<br />

literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,<br />

• razumejo zaporedje dogodkov,<br />

• identificirajo se s knjižnim junakom, saj se zgodba snovno veže na<br />

otrokov doživljajski svet,<br />

• oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo<br />

utemeljiti,<br />

• opazijo, da je značilnost besedila živost, duhovitost in igrivost,<br />

• opišejo glavno književno osebo,<br />

• določijo dogajalni čas in prostor,<br />

• zaznavajo in pripovedujejo, katere značajske lastnosti ima glavni junak in<br />

katere ostali junaki v zgodbi,<br />

• odgovarjajo na vprašanja v berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo<br />

pri iskanju odgovorov,<br />

• pripovedujejo o junaku iz odlomka,<br />

• nadaljujejo odlomek.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj vpraša učence, pri katerih opravilih pomagajo staršem.<br />

Ali pomagajo z veseljem Ali jim je delo kdaj odveč Kaj si takrat mislijo Kako si<br />

delo olajšajo Ali so že kdaj dosegli, da je njihovo delo opravil nekdo drug, brat<br />

ali sestra, prijatelj ...<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Pa poglejmo, kaj se je dogajalo Tomu Sawyerju na lepo sobotno dopoldne.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

124 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Boljši bralci glasno berejo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci v tišini zberejo vtise o prebranem.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci pripovedujejo o vtisih, ki jih je zgodba naredila nanje.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho še enkrat preberejo besedilo in si označijo neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Ob pomoči SSKJ razložimo neznane besede, učenci jih nato uporabijo v povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kako se je Tom počutil na sobotno jutro in zakaj<br />

Kako bi si Tom lahko kupil zamenjavo dela<br />

Pisatelj pravi, da ga je, potem ko je opustil misel o nakupu zamenjave dela, obšel<br />

navdih. Kaj pomeni, da je Toma obšel resnično velik, mogočen navdih<br />

Koga je pleskar prvega zagledal prihajati proti njemu<br />

Kam je bil Ben namenjen<br />

Kako se je igral<br />

Poiščite v berilu glasove, s katerimi je posnemal parnik, in jih izpišite v zvezek.<br />

Kako posnemamo različne živali (priloga 1)<br />

Medtem ko se je Ben približeval, se je Tomu utrnila ideja. Kakšna<br />

GLASNO BRANJE<br />

Posamezni učenci še enkrat preberejo odlomek.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Kje se zgodba dogaja<br />

Kdaj se zgodba dogaja V katerem letnem času Kako to veš<br />

Kdo je glavni junak<br />

Kakšna je narava v tem letnem času in kakšno je junakovo razpoloženje<br />

Primerjaj ju!<br />

Katere značajske lastnosti ima Tom Kaj pa Ben Ali najdeš kakšne podobnosti<br />

med Tomovim in tvojim značajem Kaj pa velike razlike<br />

Poišči čim več pridevnikov, s katerimi bi označil(a) Toma (priloga 2).<br />

VREDNOTENJE<br />

Učenci obnovijo zgodbo.<br />

Učenci razmišljajo, zakaj je moral Tom na lepo sobotno dopoldne pleskati ograjo.<br />

Mark Twain je napisal več pripovedi o pustolovščinah mladih junakov, najbolj<br />

znan je Tom Sawyer. Ali morda poznate še kakšnega<br />

O prigodah Toma Sawyerja in Huckelberryja Finna je posnet tudi film. Ali si ga je<br />

kdo ogledal Ti je bil film všeč<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 125


PRILOGA 1<br />

V oblačke napiši, s katerimi glasovi bi posnemal(a) te živali.<br />

126 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PRILOGA 2<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 127


70<br />

Sledi do<br />

davnih Fran<br />

dni<br />

Levstik<br />

MARTIN KRPAN Z VRHA<br />

Tematska analiza besedila<br />

Užitek pripovedovanja, pričakovanja zgodbe, vznemirljivo potovanje<br />

v svet, ki ga ni več, hkrati pa preoblikovanje klasičnega besedila v (sodobni)<br />

strip – vse to uokvirja šolsko interpretacijo Levstikovega Martina Krpana.<br />

Izbrani odlomek je »priprava« na podrobnejšo obravnavo besedila v višjih<br />

razredih, hkrati pa ponazarja razliko med avtorjem in pripovedovalcem. Ta<br />

razlika je, hkrati z zaznavanjem posebnosti dogajalnega časa in načinov<br />

njegovega izražanja, tudi značilnost didaktičnega instrumentarija, ki v<br />

drugem delu spodbuja tudi primerjavo med prvotnim besedilom in njegovo<br />

predelavo v strip. Bi torej uvodna motivacija lahko izhajala iz pogovora o<br />

tem, kaj je strip, kdo so njegovi junaki in kakšne so zgodbe v njem<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• glasno in tiho berejo odlomek iz knjige,<br />

• utrjujejo si stališče o pomembnosti književnega sveta,<br />

• identificirajo se s književnim junakom,<br />

• zgodbo povežejo s svojimi željami,<br />

• razvijajo zmožnost za identifikacijo, upovedujejo domišljijske svetove<br />

tako, da postavijo sebe za osrednjo književno osebo in projicirajo svoje<br />

lastnosti v književne junake,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora in časa,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s<br />

svojim izkušenjskim in čustvenim svetom.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Čarobna vrečka<br />

Učitelj pripravi čarobno vrečko z listki imen znanih junakov: Harry Potter, Peter<br />

Klepec, Pika Nogavička … V vrečki ni Martina Krpana.<br />

Nekaj učencev iz vrečke izvleče svoj listek. Razložijo, v čem so junaki posebni.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj napove, da bodo spoznali še enega izjemnega junaka.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere odlomek iz knjige. Berila so še zaprta.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Tina Sušnik<br />

OŠ Gorje<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo besedilo in poglobijo vtise.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učitelj učencem razdeli liste, na katere narišejo Martina Krpana, kot si ga sami<br />

predstavljajo po prebranem odlomku.<br />

128 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


TIHO BRANJE<br />

Učenec je z berilom sam. Poišče in izpiše manj znane in neznane besede (pokáj,<br />

anti, kresilna goba, brus …).<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Besede razložijo učenci in učitelj.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja iz berila.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno berejo besedilo.<br />

VREDNOTENJE<br />

Mislite, da danes še živijo tako močni ljudje Poznate kakšno slovensko<br />

tekmovanje, kjer se ljudje pomerijo v svoji moči<br />

Od kod Martinova moč<br />

Si želite postati tako močni kot Martin Krpan<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci dramatizirajo odlomek iz berila. Učitelj razdeli učence v skupine. Vsak<br />

član skupine ima svojo vlogo (Martin Krpan, cesar, kobilica, kočijaž). Učenci se<br />

pripravijo na predstavitev v razredu.<br />

Ko sta se srečala Martin Krpan in cesar Janez, se je cesarju Martin zdel zelo<br />

zanimiv, saj ga bo mogoče kdaj še potreboval, zato je cesar na poseben obrazec<br />

zapisal nekaj podatkov o Martinu Krpanu. Učenci naj se postavijo v vlogo cesarja<br />

in zapišejo nekaj podatkov o M. K. Pomagajo si s prebranim odlomkom in tudi s<br />

svojo domišljijo (učni list).<br />

Učenci pišejo nalogo (spis), v kateri predstavijo situacijo, pri kateri bi potrebovali<br />

nadnaravno moč in iznajdljivost. Naslov spisa naj bo Dobra vila, pomagaj mi<br />

(domišljijska pisna naloga).<br />

UČNI LIST<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 129


76<br />

Sledi do<br />

davnih Henry<br />

dni<br />

Gilbert<br />

ROBIN HOOD<br />

Tematska analiza besedila<br />

Odlomek povezuje dve pomembni plasti književnega besedila:<br />

dogajalni prostor in čas ter podobo in lastnosti književnih oseb. V ospredju<br />

je dogodek, ki spodbuja bralčevo razmišljanje o vzrokih zanj: kako to, da je<br />

tlačan ustrelil srno, kako to, da njegov mali fant umira od lakote … Spremna<br />

pojasnila o književnem času omogočajo bralcu razumevanje okoliščin<br />

ravnanja književne osebe, didaktični instrumentarij pa se prav tako osredotoča<br />

na posebnosti videza in oznak književnih oseb ter (v poustvarjalnem<br />

delu) na primerjavo med knjigo in filmom – to pa je lahko tudi izhodišče za<br />

uvodno motivacijo.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• interpretativno berejo besedilo,<br />

• oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe,<br />

• identificirajo se s književno osebo,<br />

• oblikujejo stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti,<br />

• vživljajo se v življenje književne osebe in ga kritično presojajo,<br />

• vrednotijo ravnanje književne osebe in utemeljujejo svoje mnenje.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci si ogledajo odlomek iz filma o Robinu Hoodu ter prepoznajo film in<br />

osebo, ki v njem nastopa. Učitelj vodi pogovor o Robinu Hoodu, njegovem<br />

življenju in odločitvah.<br />

Učenci razmišljajo, ali je tudi v našem prostoru kdo ravnal podobno kot Robin<br />

Hood. (Učitelj jih opozori na rokovnjače.)<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj učencem pove, da je odlomek o Robinu Hoodu tudi v njihovem berilu na<br />

strani 76, in jih povabi k branju.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in usmerijo pozornost v poslušanje. Berila so še zaprta.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj bere odlomek.<br />

ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci podoživljajo besedilo, uredijo vtise in jih izražajo.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho berejo odlomek in si izpišejo manj znane oziroma neznane besede.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Ana Galjot<br />

OŠ Trzin<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Ob učiteljevi pomoči jih razložijo:<br />

učitelj jih najprej prosi, naj razmislijo, kako bi razložili pomen teh besed; če jih še<br />

ne znajo razložiti sami, jim pojasni njihov pomen.<br />

130 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kateri književni osebi nastopata v besedilu<br />

Nariši osebi po podatkih, ki jih najdeš v besedilu.<br />

Kaj je storil tlačan<br />

Kaj mož v zelenem jopiču meni o njegovem dejanju<br />

Kaj bi storil(a) ti, če bi bil(a) na njegovem mestu<br />

Kaj misliš o njegovem dejanju<br />

Zakaj tlačan ni takoj pobral ubite živali<br />

S katerimi besedami je avtor poimenoval obe književni osebi, ki nastopata v odlomku<br />

V katerem času je živel Robin Hood<br />

Iz katerih podatkov v besedilu lahko razbereš, da se zgodba ne dogaja v 21. stoletju<br />

VREDNOTENJE<br />

Odlomek je zelo primeren za to, da učenci ob njem razvijajo kritično mišljenje, se<br />

učijo utemeljevanja in tudi pogajanja. Ob odlomku se lahko izvedeta dve različni<br />

nalogi – v tem primeru obravnava besedila traja dve uri.<br />

1.<br />

2.<br />

Učitelj učence razdeli v tri skupine. Člani prve skupine morajo pripraviti<br />

argumente, s katerimi zagovarjajo ravnanje Robina Hooda. Druga<br />

skupina pripravlja nasprotne argumente. V tretji skupini pa so učenci, ki<br />

bodo presodili, katera od skupin jih je s svojim nastopom bolj prepričala.<br />

Učitelj učencem pove, da bomo to učno uro namenili vrednotenju in<br />

presojanju ravnanja Robina Hooda: pripravili bomo sodišče. Učencem<br />

razdeli vloge sodnika, odvetnika, tožilca, varnostnika, porote, prič. Učenci<br />

se pripravljajo na svoj nastop, iščejo argumente.<br />

Nato nastopajo in se vživljajo v dogajanje.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci pišejo domišljijski spis z naslovom Srečal sem Robina Hooda.<br />

2. Napišejo pismo, ki bi ga Robin Hood pisal svojemu vladarju. V njem naj<br />

razložijo, da je življenje tedanjih ljudi zelo težko, in prosijo, naj jim vladar<br />

pomaga.<br />

3. Učenci rešijo križanko.<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

7.<br />

8.<br />

Napadali so popotnike na naših tleh.<br />

Izobraževalni center v Angliji.<br />

Žametast ali …<br />

Tisti, ki igra.<br />

Ime pesnice Maurer.<br />

Avtor Robina Hooda.<br />

Deseti mesec.<br />

Delo Ericha Kästnerja.<br />

(Rešitve: 1. rokovnjači 2. Oxford 3. baržunast 4. igralec 5. Neža 6. Gilbert<br />

7. oktober 8. Dvojčici.)<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 131


79<br />

Sledi do<br />

davnih Franjo<br />

dni<br />

Frančič<br />

PRAVLJICA O SVOBODI<br />

Tematska analiza besedila<br />

Temo besedila napoveduje že uvodni motivacijski nagovor (Kaj je<br />

svoboda), Frančičevo besedilo pa na to vprašanje odgovarja na dva načina:<br />

najprej neposredno z razmišljanjem dramskih oseb ter posredno s pesmijo,<br />

ki jo pojeta deček in opica – biti svoboden pomeni biti med širnimi polji,<br />

svoboden kot ptice, prelepe lastovice. Svoboda torej ni mogoča v svetu, ki mu<br />

vlada nasilje nad drugim bitjem (nad živaljo, opico), v svetu vsakodnevne<br />

prisile, ki človeka pretirano obremenjuje, v svetu izolacije, gluhosti in<br />

pomanjkanja sporazumevanja, omame ali pohlepa. Besedilo v sklepnem<br />

delu svobodo povezuje z neobremenjeno, a hkrati nemirno »otroškostjo«<br />

človeka: Svobodni smo, ko najdemo otroka v sebi. Didaktični instrumentarij<br />

je povezan z razumevanjem stališč književnih oseb ter z vrednotenjem<br />

osrednjega sporočila igre, predlaga pa tudi poustvarjalno nadgrajevanje<br />

(uprizoritev z lutkami, vključevanje nove osebe v igro). Uvodna motivacija<br />

je lahko zelo različna – domiselni uvodni razgovor z učenci bi lahko izhajal iz<br />

naslovne metaforične besede pravljica (Kaj vse je pravljica).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorečega in<br />

njegovega govora, oznaka prostora, oznaka čustvenega stanja oziroma<br />

sprememb ter druge oznake oseb, na primer videz),<br />

• branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben položaj in<br />

pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim<br />

izkušenjskim svetom,<br />

• razvijajo zmožnost za identifikacijo z eno od književnih oseb,<br />

• oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo<br />

utemeljiti,<br />

• najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, če jo je mogoče izpeljati iz<br />

literarnega dogajanja,<br />

• zapisujejo »manjkajoče dele zgodbe«, če v besedilu ni zunanjih<br />

podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje književne osebe,<br />

• opazujejo besedilno stvarnost s perspektive književne osebe, s katero se<br />

prvotno niso identificirali,<br />

• zapišejo razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je<br />

avtor zamolčal oziroma »pozabil« zapisati,<br />

• igrajo vloge iz besedila, razčlenjenega na več prizorov,<br />

• poiščejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo,<br />

• pri skupinskem glasnem branju tekoče in razumljivo berejo besedilo<br />

po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na<br />

spremembo razpoloženja kake dramske osebe,<br />

• besedilo uprizorijo v razredu.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj izvede igro asociacij. Na sredino table napiše besedo svoboda in okoli<br />

nje zapiše vse asociacije, ki se učencem porodijo ob njej. Pogovarjajo se o teh<br />

asociacijah. Vsakdo je svoboden, vendar kje vidi svojo svobodo Povabi učence,<br />

da vsak pride pred sošolce in pove: »Svoboden/na sem, ker …«. Pri tem naj skuša<br />

svoje besede podkrepiti z gibom.<br />

132 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


NAJAVA BESEDILA<br />

Ugotovili smo, da različno pojmujemo svobodo. Kaj se je najpogosteje ponovilo<br />

Kdaj torej najhitreje začutimo, da nam je bila svoboda odvzeta Ali svobodo<br />

potrebujemo samo ljudje Katera bitja so najpogosteje nesvobodna Zakaj Kdo<br />

jim jemlje svobodo Je torej za živali v živalskem vrtu svoboda le pravljica Je in<br />

ni. Poglejmo, kaj je v dramskem besedilu z naslovom Pravljica o svobodi napisal<br />

Franjo Frančič. Prebrali ga bomo po vlogah.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za branje besedila.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učenci berejo besedilo po vlogah.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini<br />

razmišljajo o prebranem odlomku in o tem še ne govorijo.<br />

IZRAŽANJE ČUSTEV<br />

Ali po branju tega besedila občutite svobodo v sebi Zakaj Bi bili radi kateri od<br />

junakov Zakaj prav on/ona Kdo je bil za vas v besedilu največji junak Zakaj<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo besedilo. Podčrtajo manj znane besede in zanimive<br />

besedne zveze.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede, ki so jih podčrtali. Besede razlagajo sami ali<br />

poiščejo pomen v SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Zakaj je bila opica žalostna Bi bili tudi vi žalostni, če bi bili zaprti v kletki Majhni<br />

dečki ponavadi delujejo nemočno. Pa vendar. Zakaj je opica bolj zaupala dečku<br />

kot odraslim<br />

V odlomku srečamo tudi druge osebe. Vsi enako razmišljajo o svobodi Kaj<br />

spremlja opico in dečka na poti v svobodo Zapojmo pesem še mi.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Besedilo preberemo še enkrat, in sicer v branje vključimo vse učence. Razdelimo<br />

vloge. Učenci poskušajo pri branju upoštevati junakov značaj, vlogo. Ostali<br />

učenci pojejo pesem, ustvarjajo zvoke, šume.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE<br />

Učenci opazujejo zgradbo besedila in jo opišejo. Ločijo govor oseb, stransko<br />

besedilo in opise dogajanja.<br />

Kdo sta osrednji književni (dramski) osebi Kaj opici poleg tega, da je zaprta<br />

v kletki, še greni življenje Kaj se kot obiskovalci živalskega vrta lahko iz tega<br />

naučimo<br />

Kaj načrtujeta opica in deček Po poti prepevata. Kako je vsebina pesmi<br />

povezana z njunim dejanjem<br />

Koga sta srečala na poti Vsak od njih je drugače odgovoril na vprašanje, kaj je<br />

svoboda.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 133


oseba<br />

Svoboda je …<br />

(Zapiši odgovor<br />

osebe.)<br />

Zakaj je tako<br />

odgovoril(a)<br />

Kdo iz tvoje okolice<br />

bi še podobno<br />

odgovoril<br />

Kako razumeš poved Svoboda je pot, ne cilj<br />

Pojasni, kako razumeš ostale misli o svobodi, ki jih je povedal puščavnik. Zakaj je<br />

prav on največ vedel o svobodi<br />

O čem poje pesem na koncu igre Kaj pomeni, ko najdemo otroka v sebi<br />

Bi zdaj znali razložiti, kaj pomeni beseda pravljica v naslovu<br />

134 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


NOVE NALOGE<br />

1. Zaključna pesem je utihnila. Opica in deček sta sedela sredi širnega polja in razmišljala. Naenkrat je<br />

opica začutila, da želi dečku povedati, kaj čuti in misli o njem. Nariši prizor in v oblaček napiši, kaj je po<br />

tvojem mnenju izrekla opica.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 135


In kaj je deček povedal opici Nariši prizor in v oblaček napiši, kaj je dejal deček.<br />

136 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


2. Kaj je tisto, kar stranske osebe loči od svobode Zapiši to stvar k osebi in<br />

navedi, na kakšen način jih to loči od svobode.<br />

oseba Od svobode ga/jo loči: Kako<br />

Voznik<br />

Slika<br />

Veseljak<br />

Zapornik<br />

Puščavnik<br />

3. Igrate se gledališče. En del besedila spremenite v strip (npr. srečanje s<br />

sliko). En del (npr. srečanje z veseljakom) zaigrajte sami. En del (npr. srečanje<br />

z zapornikom) zaigrajte ob pomoči igrač. En del (npr. srečanje z voznikom)<br />

zaigrajte samo zvočno – kot radijsko igro.<br />

4. Pred srečanje s puščavnikom uvrstite še svoj del igre. Deček in opica naj<br />

srečata še eno osebo (lahko tudi oživljen predmet). Napišite dialog s to osebo.<br />

Le kaj jima bo povedala o svobodi<br />

5. Želite, da vsebina te zgodbe ne bi potrebovala besede pravljica v naslovu<br />

Kateri junaki lahko sami kaj storijo za to Napišite jim nasvet. Kako pa bi ljudi<br />

opozorili na nesvobodo slike in opice Izdelajte napise, ki bi jih pritrdili na<br />

vrata kletke in na steno galerije.<br />

6. Preglej naslove del Franja Frančiča, ki jih imaš v berilu. Kakšno mnenje imaš<br />

o pisatelju na osnovi naslovov Kaj meniš, kdo so najpogosteje junaki njegovih<br />

del Na listke zapišite odgovore, se podpišite in učitelj jih bo shranil v zaprti<br />

ovojnici. Seveda so to le ugibanja. Zato vse leto pridno prebirajte njegove<br />

knjige. Izdelajte seznam prebranih knjig in navedite osrednje književne osebe.<br />

Ob koncu leta preglejte lističe z odgovori in podelite nagrado.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 137


84<br />

Sledi do<br />

davnih Neža<br />

dni<br />

Maurer<br />

ONSTRAN<br />

Tematska analiza besedila<br />

Uvodna pesem tretjega razdelka je po obsegu kratka, vendar njeno<br />

sporočilo nikakor ni preprosto oziroma enoznačno – tri vprašanja v prvi kitici,<br />

vzdih v prvem verzu druge in nedoločnostni zaimek nekaj v sklepnih dveh<br />

verzih nakazujejo temo besedila: zvedavo oko opazuje poetičnost daljave, ki<br />

se zdi za robom sveta, onstran znanega, razumljivega, predvidljivega. Pesem<br />

kot »vratca« v neznano je torej možnost za zaznavanje skrivnostne lepote,<br />

vendar le, če je bralec na kaj takega pripravljen. Zato didaktični instrumentarij<br />

v uvodnem motivacijskem nagovoru bralca »pripravi« na tako poetično<br />

doživljanje trenutkov, hkrati pa ga opozarja na posebnost razpoloženja, ki ga<br />

vzbuja besedilo, ter (tudi s poustvarjalnimi dejavnostmi) na »nedokončanost«<br />

pesmi. Uvodna motivacija bi lahko bila igra z rimami na eno od osrednjih<br />

besed v pesmi – daljava; jasno je, da učitelj pri vodenju nizanja asociacij<br />

oziroma rim mladih bralcev ne spodbuja k nonsensni besedni igri, ampak k<br />

poetizaciji stvarnosti.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• ohranijo interes za poslušanje poezije,<br />

• interpretativno berejo besedila,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• opazijo rabo stalnih besednih zvez,<br />

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo,<br />

• ob pomoči učitelja zaznavajo preprosto simboliko.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Igra<br />

Učitelj učencem v dvojicah razdeli slike in napisane besedne zveze. Učenci<br />

ugotavljajo, kaj se skriva za tem, kar so videli ali prebrali (npr. slika visoke gore).<br />

Učenec čim bolj slikovito pripoveduje, kaj je na drugi strani gore.<br />

Ostale slike: slika oceana, slika sončnega zahoda, slika gozda, slika objetega para<br />

ipd.<br />

Besedna zveza valovanje morja. – Učenec čim bolj slikovito opiše, kaj je za to<br />

besedo, predvsem ga usmerimo v doživljanje ljudi.<br />

Ostale besede: barvita jesen, tišina noči, ples snežink, čebljanje otrok, šumenje<br />

reke in podobno.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Ugotovili smo, da za znanim lahko vedno znova vidimo nekaj novega. Lepega.<br />

Ne vidimo vsi enako, vsakemu od nas se različno odpirajo nove in nove slike,<br />

misli, predstave, dogodki …<br />

Pesnica Neža Maurer se je tako kot mnogi drugi pesniki in pisatelji spraševala, kaj<br />

je v daljavi Njena pesem bo tudi nas ponesla onstran. Onstran česa<br />

138 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj pesem interpretativno prebere.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini<br />

razmišljajo o prebrani pesmi in o tem še ne govorijo.<br />

IZRAŽANJE ČUSTEV<br />

Je pesem hitra in odločna ali nežna in počasna Je morda zasanjana Vas<br />

je zamikalo, da bi pokukali v daljavo in tja onstran Kako ste se počutili ob<br />

poslušanju In zdaj, vas je zamikalo, da bi videli to prelepo …<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen v SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Ali pesem opisuje daljno pokrajino<br />

Kaj je v tej pesmi daljava Je onstran zarisan na zemljevidu Ali ima vsak od nas<br />

svojo daljavo in svoj onstran Kaj to pomeni<br />

Tam je nekaj lepega. Kaj<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem. Berejo počasi, tiho.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Koliko kitic ima pesem<br />

Koliko verzov imajo kitice<br />

Kakšni so verzi v prvi kitici Kaj pa v drugi<br />

Je dolžina pesmi povezana z njenim sporočilom<br />

VREDNOTENJE<br />

Kaj se pesnica sprašuje<br />

Ali v drugi kitici odgovori na vprašanja Pa vendar izvemo, kaj je tam. S čim te je<br />

pesnica prepričala, da je tam nekaj lepega<br />

Kako nate učinkuje beseda ah S čim te je pesnica še prepričala, da je to, kar je<br />

tam, res lepo<br />

Pesniki in pisatelji marsikdaj vidijo tudi tisto, česar mi ne opazimo. Ali nas zato<br />

lahko ponesejo na krilih svojih pesmi v neznane dežele domišljije Kako<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Opiši deželo, ki je tam onstran in za robom sveta.<br />

2. Nariši deželo onstran.<br />

3. Pesnica pravi »Ah, nekaj zelo, zelo …« Kaj pa meniš ti Napiši svojo<br />

pesem Onstran.<br />

Pomagaj si s tem začetkom:<br />

Kaj je za toplim pogledom<br />

Kaj je za lepo besedo<br />

Kaj je tam onstran<br />

Ah,<br />

Nekaj …<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 139


85<br />

Sledi do<br />

davnih Neža<br />

dni<br />

Maurer<br />

ZLATI COPATI<br />

Tematska analiza besedila<br />

Poetično opazovanje in doživljanje letnega časa je v pesmi Zlati<br />

copati izraženo z nizom metaforičnih besednih zvez – letni čas je hladen<br />

(zajce zazebe v podplate), barve se spreminjajo (listi postanejo zlate copate);<br />

med drevesi in živalmi je torej zaznavna bližina, povezanost. Zaključek pesmi<br />

je igriv – zlati listi zvenijo, zajci pa zato bežijo bosi. Zanimiva je povezanost<br />

besedilnih slik ter pesniški jezik, na kar opozarja didaktični instrumentarij, ki<br />

med poustvarjalnimi nalogami predlaga povezavo sporočila pesmi s svetom<br />

sodobnega otroka. Za uvodno motivacijo se zdi uporabna igra dveh besed<br />

(domišljijski binom), od katerih je lahko ena beseda tematska (tj. zlat), drugo<br />

pa izberejo posamezni učenci.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• ohranijo interes za poslušanje poezije,<br />

• interpretativno berejo besedila,<br />

• zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s<br />

sporočilnostjo besedila,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• opazijo rabo stalnih besednih zvez,<br />

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi<br />

besedili na isto temo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

V besedilo vpiši besede, ki bodo pripoved o jeseni naredile čim bolj slikovito.<br />

Uporabi tudi take, ki niso običajne za stvari in pojme.<br />

V naše življenje je __________________ Jesen. Pomahala nam je s svojimi<br />

______________________________. Zapela je ______________________.<br />

Sonce jo je vsak dan _____________________ z zadnjimi toplimi žarki. Živalim<br />

je Jesen ob večerih pripovedovala ____________________. Vsak dan je v<br />

delavnici skupaj z gozdnimi živalmi iz barvnih listov in pridelkov izdelovala<br />

_____________________, ki bodo živali grele, ko pride zima. Najbolj vesela je<br />

bila, ko je dirigirala zboru drevesnih krošenj, ki je ubrano zapel ______________.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Tudi pesnica Neža Maurer je opazovala jesen. Tisto lepo jesen v oktobru in<br />

napisala pesem Zlati copati.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se pripravijo za poslušanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo<br />

na poslušanje učitelja.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Justina Husu<br />

OŠ Šmihel<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj pesem interpretativno prebere.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Po branju namenimo nekaj časa urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci v tišini<br />

razmišljajo o prebrani pesmi in o njej še ne govorijo.<br />

140 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


IZRAŽANJE ČUSTEV<br />

Kateri občutki so se ti zbudili med poslušanjem Te je kaj zazeblo<br />

Si slišal(a) zvenenje zlatih copatov<br />

Ti je bila pesem všeč Zakaj<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci naštejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiščejo pomen<br />

v SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Katere besede so ti najbolj ostale v spominu<br />

Ali pesem govori o jeseni, o življenju v gozdu, o ubogih živalih Zakaj tako meniš<br />

Kakšni so copati Zakaj so zlati<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno preberejo pesem.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE<br />

Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice<br />

Iz česa drevesa sešijejo copate za zajce Zakaj drevesa sešijejo zajcu copate<br />

Kakšno vlogo ima pri tem pesnica Zajčkovi copati so zvočni. Kako zvenijo<br />

Zakaj pesnica primerja zven copatov s cekini (spomni se barv) Pesnica je copate<br />

primerjala s cekini – tako pesniško izrazno sredstvo imenujemo primera ali<br />

komparacija.<br />

Kdaj pa zveneči zlati copati zajca ovirajo Zakaj<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Napiši sporočilo pesnici Neži Maurer. V njej izrazi svoje mnenje o pesmi<br />

Zlati copati.<br />

2. Ilustriraj pesmico.<br />

3. Kdo obuje zlate copate, ko zajci bežijo Napiši nadaljevanje pesmice:<br />

Ko zajci bežijo,<br />

zlate copate …<br />

pustijo.<br />

Takrat jih najde …<br />

4.<br />

Ker zdaj veš, kaj je primera ali komparacija, jih ustvari nekaj še sam(a).<br />

Opremi jih z risbicami.<br />

Dopolni:<br />

Oči so modre kot ____________________.<br />

Oblaki so _______________ kot smetana.<br />

Copati grejejo kot ____________________.<br />

Zemlja je _______________ kot nogometna žoga.<br />

Ljubezen se ________________ kot ogenj.<br />

Tako, zdaj pa se še sam(a) spomni kakšne zanimive primere.<br />

V razredu pripravite debato o trditvi<br />

5. Neža Maurer ima najraje naravo. Ena<br />

skupina naj trditev zagovarja, druga pa naj bo proti. Seveda se morate na<br />

debato pripraviti. Vsi v razredu naj ekipama pomagajo zbirati gradivo o<br />

Neži Maurer, da bosta lahko oblikovali svoja stališča in argumente.<br />

Ko boste debato izvajali, bodite ostali učenci časomerilci, novinarji,<br />

sodniki, gledalci …<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 141


88<br />

Sledi do<br />

davnih Ksenija<br />

dni<br />

Šoster Olmer<br />

ROŽA V PUŠČAVI<br />

Tematska analiza besedila<br />

Metaforično označevanje palme v pesmi Ksenije Šoster Olmer je le način<br />

izražanja pesničinega (in bralčevega) čudenja podobam, ki se zdijo<br />

nenavadne, privlačne in celo pravljične. Prikaz palme kot velike pahljače<br />

in zelene rože, ki »skrbi« za veter in puščavski pesek, pa ni le podoba v<br />

poetičnem »domišljijskem zrcalu«; tak prikaz ruši ustaljena pojmovanja<br />

»funkcije« kakega bitja ter opozarja na to, da je sleherna stvar lahko<br />

pomembna, povezana z vsem drugim na skrivnosten in pravljičen način. Zato<br />

je razumljiv tudi zaključek pesmi – palma postane celo »oseba« v pravljični<br />

podobi zaljubljenega velikana. Didaktični instrumentarij se osredotoča<br />

na metaforično poimenovanje palme, med poustvarjalnimi nalogami pa<br />

spodbuja izražanje razumevanja z interpretativnim branjem pesmi. Uvodnih<br />

motivacij je lahko več: izhajajo lahko iz sporočilno osrednjih besed (palma,<br />

velikan) ali iz igre primerjav (palma je … kot …), primerna pa je tudi poetizacija<br />

stvarnosti (O čem se pogovarjata palma in puščavski veter, ko zaide sonce).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• interpretativno berejo literarna besedila,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književnem prostoru,<br />

• prepoznajo rimo, okrasne pridevke, poosebitev,<br />

• razumejo temo besedila,<br />

• pišejo domišljijski spis,<br />

• razlagajo metafore in stalne besedne zveze.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj na tablo prilepi sliko palme ali palmo nariše. Učenci v zvezek napišejo<br />

asociacije ob besedi palma.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj učencem pove, da je o palmi napisana tudi pesem, ki jo bodo prebrali.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci izražajo svoja občutja.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Ana Galjot<br />

OŠ Trzin<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho berejo pesem.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Skupaj z učiteljem jih razložijo.<br />

142 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Opišite palmo, ki je predstavljena v pesmi.<br />

Kaj omogoča vetru<br />

Komu daje ponoči zavetje<br />

S čim boža pesek<br />

VREDNOTENJE<br />

Ali vam je bila pesem všeč Kaj vam je bilo všeč<br />

Kakšen pomen imajo palme za popotnike v puščavi Ali pomagajo tudi pticam<br />

selivkam<br />

Kako (Ptice selivke podnevi počivajo v senci, ker ne morejo leteti v tako težkih<br />

razmerah.)<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci ilustrirajo pesem.<br />

2. Sestavijo rebus, katerega rešitev je palma ali puščava.<br />

3. Pišejo pesem o darilu, ki ga je babica dobila za rojstni dan.<br />

4. Napišejo imena živali, na katere pomislijo, ko slišijo besedo puščava ali<br />

Afrika, in jim poiščejo rime.<br />

5. Napišejo domišljijski spis o svojih pustolovščinah v puščavi (npr. Srečal(a)<br />

sem kamelo).<br />

6. Napišejo pismo, ki bi ga velikan pisal svojemu dekletu za stoti rojstni<br />

dan.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 143


90<br />

Sledi do<br />

davnih Bina<br />

dni<br />

Štampe Žmavc<br />

SANJE<br />

Tematska analiza besedila<br />

Pesem Sanje Bine Štampe Žmavc, ki je eno od osrednjih imen berila<br />

Sledi do davnih dni, prehaja od poetičnih, predvsem s stvarnimi podobami<br />

povezanih pesmi k sklopu besedil z izrazitimi fantazijskimi podobami –<br />

že sanje same po sebi so neulovljive, nerealne; lahko so raznobarvne, pač<br />

odvisno od razpoloženja »sanjavca«. Sanje so hkrati tudi vzporednica<br />

domišljiji, saj so najbolj sanjave sanje, ki sanjajo, kadar bedijo. Tako pesem<br />

ni le poetični opis sanjskega sveta, ampak nakazuje tudi temo človeških<br />

razpoloženj in ustvarjalnosti. Bogastvo pesniškega jezika osvetljuje didaktični<br />

instrumentarij, ki bralca ob poustvarjalnih nalogah vabi, da se pridruži<br />

pesničini domišljijski igri. Uvodna motivacija lahko poteka kot domišljijsko<br />

potovanje v svet sanj.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• doživeto preberejo pesem,<br />

• nizajo asociativne misli ob besedi sanje,<br />

• zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez,<br />

• iščejo rime,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo ob branju pesmi,<br />

• besedilo povezujejo s svojimi domišljijskimi slikami,<br />

• izdelajo plakat.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj učencem zastavi uganko Mateja Bora:<br />

Krila njihova žarijo<br />

kot snežniki vrh gora,<br />

krila njihova hitijo<br />

kot oblaki prek morja,<br />

na njihovih krilih plavaš,<br />

kakor ti srce želi,<br />

ne da bi šel kam, pretavaš,<br />

svet, ki je in ki ga ni.<br />

(SANJE)<br />

Učitelj vodi pogovor o sanjah.<br />

Kakšne so vaše sanje Ali so prijetne Ali so kdaj grozljive<br />

Ali sanjate v barvah Kakšne barve so vaše sanje<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj pove, da pesnica Bina Štampe Žmavc »sanja v barvah«.<br />

Pa poglejmo, kakšne barve so njene sanje.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

144 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci tiho zbirajo in urejajo vtise o pesmi, ki so jo slišali.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Kakšna se vam zdi pesem<br />

Kakšen vtis je naredila na vas<br />

Ali tudi vi sanjate v barvah<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci sami tiho preberejo pesem.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kdaj so sanje rožnate in rdeče<br />

Kdaj so temne<br />

Kakšne so še sanje v pesmi<br />

Kakšne pa so sanjave sanje, ki bedijo<br />

O čem vi sanjarite, ko bedite<br />

Učenci ob pomoči pesmi dopolnijo miselni vzorec o sanjah (priloga).<br />

GLASNO BRANJE<br />

Izbran učenec pesem doživeto prebere.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE<br />

Koliko kitic ima pesem Koliko je verzov v kiticah<br />

Ste tudi vi kdaj sanjali rožnate ali moreče sanje Kaj ste takrat sanjali Kako ste se<br />

počutili<br />

Kaj pomeni beseda, ki jo je pesnica uporabila v tretji kitici – vrtoglavje<br />

Kakšne so brezdanje sanje<br />

Učenci nizajo asociacije na besedo sanje. S svojimi asociacijami dopolnijo miselni<br />

vzorec.<br />

NOVE NALOGE<br />

Učenci iz papirja izrežejo oblak in vanj zapišejo svoje najbolj nenavadne sanje, te<br />

oblake nalepijo na plakat, ki ga potem obesijo v učilnici.<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 145


PRILOGA<br />

ASOCIACIJE<br />

Na kaj vse pomisliš ob besedi SANJE<br />

146 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


92<br />

Sledi do<br />

davnih Bina<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Štampe Žmavc<br />

VESOLJE<br />

Oblika pesniške »definicije« nenavadnih pojmov, s katero se je bralec<br />

srečal že v pesmi Sanje, je podlaga pesmi Vesolje iste avtorice. Pesnica se<br />

čudi neizmernosti vesolja: vidi ga kot zvezdnat vrt, poetično opisuje komete,<br />

zvezde in temo. Že druga kitica pa prinaša novo temo – vesolje je dom za bitja,<br />

povezuje jih v eno; kot táko je vesolje čudež, čudežen vrt. Tretja kitica pesmi<br />

to tematsko prostornino napolni z novim sporočilom – s temo minevanja, ki<br />

pa ni prikazano kot nekaj resnobnega ali celo žalostnega, ampak kot nujnost<br />

»vrnitve« k vesolju – bitja minevajo in postanejo (minljive) zvezde. Besedilo je<br />

zaradi abstraktnosti tematike zahtevno; verjetno pa je, da bodo mladi bralci<br />

zmožni razumeti osrednje metafore in sklepno sporočilo, na kar opozarja<br />

tudi didaktični instrumentarij. Primerna uvodna motivacija, zaradi strukture<br />

pesmi, je nizanje asociacij na naslovno in hkrati osrednjo tematsko besedo.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• si oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora,<br />

• zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi, iščejo besede, ki se rimajo,<br />

• zaznavajo metafore in jih razlagajo,<br />

• doživljajo rabo okrasnih pridevkov,<br />

• poiščejo poosebitve,<br />

• zaznavajo simboliko,<br />

• tvorijo metafore,<br />

• primerjajo pesem Vesolje z besedili s sorodno snovjo (ki govorijo o<br />

vesolju).<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

1. Jasna noč je. V svoji sobi imaš ogromen teleskop, da z njim pogledaš v nebo …<br />

Kaj vidiš Zvezde, planete Kakšne barve so Kakšne barve bi uporabili, da<br />

bi narisali svoje vesolje Svetle ali temne In če bi vam prepovedali uporabljati<br />

črno<br />

Učenci rišejo vesolje.<br />

2. Jasna in topla noč je, tako da kar zaplavaš v nebo, v vesolje …<br />

Kaj vidiš Kakšne barve so okoli tebe So svetle, temne Se bleščijo Katere<br />

barve bi uporabil(a), da bi jih narisal(a) Kaj slišiš Kakšni zvoki te obdajajo<br />

Slišiš morda glasbo Kakšna je Ali kaj vohaš Kako dišijo zvezde in planeti Ali<br />

se jih lahko dotakneš Kaj občutiš<br />

Učenci izražajo svoja občutja.<br />

najava besedila<br />

Pesnica Bina Štampe Žmavc je videla oziroma upovedila vesolje takole …<br />

premor pred branjem<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Sanja Leben Jazbec<br />

OŠ Solkan<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 147


interpretativno branje<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem (doživeto deklamira).<br />

čustveni premor<br />

Učenci pesem podoživijo in uredijo vtise.<br />

izražanje doživetij<br />

Učenci nanizajo svoje vtise – tako o pesmi kot ilustraciji v berilu.<br />

tiho branje<br />

Učenci tiho preberejo pesem in si izpišejo neznane besede.<br />

Razlaga manj znanih besed<br />

Naštejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razložijo<br />

sošolci.<br />

vprašanja za razvijanje razumevanja besedila<br />

Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu (En, dva, tri – odgovori ti!).<br />

glasno branje<br />

Učenec prostovoljec prebere pesem.<br />

analiza zgradbe besedila<br />

Iz koliko kitic je sestavljena pesem Koliko verzov ima vsaka kitica<br />

Poiščimo besede, ki se rimajo.<br />

Učenci poiščejo še okrasne pridevke in poosebitve.<br />

V paru (pisno) rešujejo 2. nalogo v berilu (Nič lažjega!). Glasno preberejo svoje<br />

»pesniške« primere.<br />

vprašanja za razvijanje vrednotenja besedila<br />

Zadnje vprašanje v berilu (Nič lažjega!): učenci pripovedujejo o besedilih in<br />

filmih, ki govorijo o vesolju.<br />

Besedila med seboj primerjajo: iščejo podobnosti in razlike s pesmijo Bine<br />

Štampe Žmavc Vesolje.<br />

nove naloge<br />

1. Spis: predzadnja naloga v berilu ( Nič lažjega!).<br />

2. Učenci napišejo svojo pesem o vesolju; na začetku naj ima akrostih vesolje.<br />

3. Učenci si v (šolski) knjižnici izposodijo knjigo Bine Štampe Žmavc, ki jim je<br />

všeč. Predstavijo jo sošolcem v razredu, povedo tudi, zakaj jim je všeč.<br />

4. V dogovoru s šolsko knjižničarko naredijo v knjižnici razstavo del Bine<br />

Štampe Žmavc.<br />

5. Učenci v razred prinesejo pesničina dela, naredijo razstavo skupaj z izdelki, ki<br />

so nastali ob branju (treh) pesmi v berilu.<br />

148 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


94<br />

Sledi do<br />

davnih Bina<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Štampe Žmavc<br />

ZRNCA SONCA<br />

Štirje haikuji Bine Štampe Žmavc izražajo dojemanje podobe iz narave<br />

v obliki s stalno zgradbo (3 vrstice: 5, 7, 5 zlogov) – tako vsebina (občudovanje<br />

narave in doživljanje globlje simbolike trenutka) kot jedrnatost haikuja sta<br />

bistveni značilnosti te pesniške oblike. Čeprav gre za mladinsko pesniško<br />

zbirko, bi haikuji iz Zrnc sonca lahko bili zanimivi tudi za odraslega bralca, saj<br />

so napisani tako, da odsevajo globljo povezanost narave (podobe, trenutka) in<br />

opazovalca. Zanimivost njenih drobnih pesmi je tudi jezik: na metaforiko tako<br />

opozarja didaktični instrumentarij, ki predlaga še poustvarjalno posnemanje<br />

pesniške oblike. Glede na čudenje kot prevladujočo perspektivo v teh štirih<br />

besedilih (haiku o pomladi izraža opazovanje povsem vsakdanjih stvari) bi se<br />

uvodna motivacija lahko osredotočila na asociacije ob kakem letnem času.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• tiho berejo literarna besedila,<br />

• razumejo in razlagajo metafore,<br />

• prepoznajo rimo, okrasni pridevek in poosebitev,<br />

• zaznavajo in razumejo likovnost pesmi,<br />

• razumejo povezavo med likovnostjo in sporočilnostjo besedila,<br />

• razumejo temo besedila.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učence vprašamo, kateri letni čas imajo najraje. Nato nam povedo tudi, zakaj.<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Pesnica Bina Štampe Žmavc je napisala nekaj krajših pesmi o letnih časih.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesmi.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci urejajo vtise in podoživljajo pesmi.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci izražajo svoja občutja.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho berejo pesmi.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Učenci in učitelj v pogovoru razložijo nenavadne besedne zveze in metafore<br />

(zrcala srebra, srajca oblakov).<br />

Katere rastline opisuje prva pesem<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Ana Galjot<br />

OŠ Trzin<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 149


Naštej barve, ki se omenjajo v posameznih pesmih.<br />

Zakaj si mora sonce obleči srajco oblakov<br />

Kako imenujemo to pesniško sredstvo<br />

Zakaj so potoki in jezera začarani v zrcala srebra<br />

O čem govorijo posamezne pesmi<br />

Ali so vam takšne pesmi všeč Zakaj<br />

Učitelj učencem razloži, da takšne pesmi imenujemo haiku. Opiše značilnosti<br />

haikuja.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Izbrani učenci glasno preberejo pesmi.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Ilustriraj haikuje tako, da bodo na vsaki sliki prevladovale barve, ki so<br />

zapisane v pesmi.<br />

2. Sestavi rebus za vsak letni čas.<br />

3. Napiši haiku o svojem doživetju nevihte, zvezdnem utrinku, mavrici.<br />

4. Izpiši poosebitve, okrasne pridevke iz pesmi.<br />

5. Poišči čim več rim za besede zima, poletje, pomlad, jesen.<br />

6. Reši učni list.<br />

UČNI LIST<br />

1. Pobarvaj kvadratek za letni čas z barvami, ki se omenjajo v pesmi.<br />

Pomlad Jesen Zima<br />

2.<br />

3.<br />

Napiši, na kaj pomisliš, ko slišiš besedno zvezo zrcala srebra.<br />

Dopolni naslednje povedi.<br />

Jesen je siva in zlata, ker ______________________________________________.<br />

Sonce si obleče srajco oblakov, ker______________________________________.<br />

4.<br />

Izrazom za barve, ki še nimajo rime, poišči rimo.<br />

5.<br />

Izraze za barve iz prejšnje naloge uporabi v kratki zgodbici.<br />

6.<br />

Na črto pred besedno zvezo napiši ustrezno črko iz desnega stolpca.<br />

____ Led je začaral …<br />

____ trobentice rumene<br />

____ trobentice rumene,<br />

trave zelene.<br />

a) okrasni pridevek<br />

b) poosebitev<br />

c) rima<br />

150 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


97<br />

Sledi do<br />

davnih Feri<br />

dni<br />

Tematska analiza besedila<br />

Lainšček<br />

MESTA<br />

Z Lainščkovo pesmijo se vzpostavlja prehod k pripovednim besedilom<br />

tretjega razdelka, v katerih se mladi bralec, pa tudi osrednja otroška književna<br />

oseba, preselita v nenavadno, fantastično stvarnost, v čisti domišljijski svet,<br />

ki pogosto deluje simbolično ali je »alternativa« stvarnemu svetu. Uvodna<br />

trditev (So na svetu taka mesta, ki jih ne doseže cesta.) povzema dve plasti pesmi:<br />

prepričanje, da nenavadna mesta preprosto so (čeprav se zdijo neverjetna),<br />

ter misel, da vanje ne vodi znana (razumska) pot. Preostanek pesmi je le še<br />

razlaga te uvodne misli: v mesta ne vodi nobeno znano prevozno sredstvo<br />

niti navadna nit ne: nit, ki privede v mesto (ponazarja jo sled, ki teče skozi<br />

celo berilo), je domišljijska nit, spleta pa jo škrat Sanjavec, ki ob polni luni<br />

leta. Povezava domišljije in izročilnega sveta (škrat, polna luna – vraže) je<br />

očitna: zato mora biti tisti, ki se spušča po niti, pogumen, »upati si mora«<br />

na domišljijsko pot in na njej vztrajati – kako sijajna prispodoba za branje!<br />

Didaktični instrumentarij vodi bralca v sporočilnost pesmi ter spodbuja<br />

domišljijsko poustvarjalnost; glede na zadnjo nalogo v razdelku Nič lažjega!<br />

bi bila lahko uvodna motivacija kar potovanja s čudežnim predmetom (po<br />

zlati niti ipd.).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• spoznajo lirsko besedilo,<br />

• doživljajo pesem kot potovanje v skrivnostni svet,<br />

• zaznavajo likovnost besedila,<br />

• doživljajo podobe, ki jih ustvarja pesem,<br />

• vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom,<br />

• literarni svet povezujejo s svojim čustvenim svetom,<br />

• zaznavajo rimo kot zvočni lik.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci prinesejo razglednice, ki so jih prejeli iz najbolj eksotičnih krajev, kjer<br />

sami še niso bili. Učitelj vodi pogovor o teh mestih:<br />

Katero mesto se vam zdi najbolj zanimivo<br />

Zakaj vas je to mesto pritegnilo<br />

Kako bi tja odpotovali<br />

Ali obstaja kakšno mesto, kamor ne pridemo z nobenim prevoznim sredstvom<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Učitelj pove, da taka mesta obstajajo in da nas bo vanje popeljal pesnik in<br />

pisatelj Feri Lainšček.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje pesmi.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere pesem.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 151


ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci v tišini podoživijo pesem in uredijo vtise o njej.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci ob pomoči učiteljevih vprašanj pripovedujejo o vtisih.<br />

Kakšna se vam zdi pesem Na kaj vas spomni<br />

Kako pridemo v čarobno mesto<br />

Ali lahko pridemo tja z običajnimi prevoznimi sredstvi Zakaj ne<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci samostojno tiho preberejo pesem. Izpišejo besede, ki jih ne poznajo.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Učenci v parih poskušajo razložiti manj znane besede. Besede, ki jih ne poznajo,<br />

razložijo ob pomoči SSKJ.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Poklicani učenci odgovarjajo na vprašanja:<br />

O kakšnih mestih govori pesnik<br />

Kako pridemo do takih mest<br />

Katera nit vodi v čarobna mesta Kdo jo spleta<br />

Zakaj škrat leta prav ob polni luni<br />

Na kaj nas pesnik opozarja v zadnji kitici Kaj je še pomembno<br />

GLASNO BRANJE<br />

Pesem glasno prebere izbrani učenec.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Kdo pripoveduje pesem<br />

Koliko kitic ima pesem Koliko verzov imajo kitice<br />

Kaj je tema pesmi<br />

Kakšno je sporočilo pesmi<br />

VREDNOTENJE<br />

Kakšna se vam zdi pesem<br />

Čemu pesnik pripisuje večji pomen – vsakdanjemu svetu ali domišljiji<br />

Kako si vi predstavljate čarobna mesta<br />

Učitelj seznani učence z avtorjem, pokaže jim nekaj njegovih del.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci izpišejo besede, ki se rimajo v drugi kitici.<br />

2. Učenci pare besed, ki se rimajo, pobarvajo z isto barvo (priloga 1).<br />

3. V prazne prostorčke zapišejo besede, ki se rimajo z danimi besedami<br />

(priloga 2).<br />

4. Napišejo spis z naslovom Potovanje po niti domišljije.<br />

5. Poiščejo čim več lastnosti, ki jih ima škrat Sanjavec (priloga 3).<br />

152 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PRILOGA 1<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 153


PRILOGA 2<br />

154 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


PRILOGA 3<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 155


98<br />

Sledi do<br />

davnih Mate<br />

dni<br />

Dolenc<br />

STRUPENA BRIGITA<br />

Tematska analiza besedila<br />

Odlomek iz problemsko zasnovane pripovedi o onesnaževanju<br />

okolja se osredotoča na »pustolovščino« ribolova, v kateri se nenadoma<br />

zgodi nekaj zelo nenavadnega: ujeta riba spregovori. Prav s tem dogodkom<br />

pripoved preseže okvir realistične pripovedi oziroma mladinske pustolovke<br />

in se približa neresničnostni fantastični pripovedi. V odlomku je izpostavljen<br />

zanimiv pogovor med očetom in sinom ter privlačen opis ribolova: tako<br />

podoba književnih oseb kot dogajanje ter medbesedilne primerjave so tudi<br />

središče didaktičnega instrumentarija, ki za poustvarjalne naloge predlaga<br />

nadaljevanje odlomka po pravilih bodisi realistične bodisi fantastične<br />

pripovedi. Uvodna motivacija je glede na značilnosti besedila in vprašanj ob<br />

njem lahko medbesedilna, npr. pogovor o pravljicah, ki jih učenci poznajo.<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• poslušajo učiteljevo interpretativno branje, nato še sami preberejo<br />

besedilo,<br />

• prepoznajo čustvovanje literarnih junakov,<br />

• identificirajo se z osebo, katere življenjske okoliščine so podobne<br />

njihovim,<br />

• razumejo motive za ravnanje književnih oseb,<br />

• določijo vzrok in posledico ravnanja,<br />

• pozorni so na zgradbo odlomka,<br />

• določijo glavno in stranske književne osebe,<br />

• pri književnih osebah zaznajo več značajskih lastnosti,<br />

• povezujejo dogajalni čas in prostor,<br />

• zastavljajo vprašanja o vsebini in nanje odgovarjajo,<br />

• literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,<br />

• razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene<br />

obarvanosti,<br />

• upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja književnih oseb,<br />

• utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob<br />

besedilu.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učitelj ali izbran učenec s pantomimo prikaže ribolov, drugi učenci ugotavljajo,<br />

kaj kaže.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Slavica Knežević<br />

OŠ dr. Josipa Plemlja<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Ko učenci ugotovijo, kaj je kazal njihov učitelj oziroma sošolec, učitelj pove,<br />

da bodo prebrali, kaj se je pri ribolovu pripetilo pisatelju in strastnemu ribiču,<br />

Matetu Dolencu.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje besedila.<br />

156 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj interpretativno prebere besedilo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci tiho zbirajo vtise o besedilu.<br />

IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci izražajo svoje vtise, pripovedujejo o svojih izkušnjah z ribolovom ali<br />

ribami.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo neznane besede.<br />

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />

Ob pomoči berila in SSKJ razložijo neznane besede in jih uporabijo v povedih.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kdo pripoveduje zgodbo<br />

Kdo je glavni junak<br />

Kdo je Vane<br />

V kakšnem razmerju sta pisatelj in Vane Kako to veš<br />

Zakaj je oče rekel sinu, da riba ni prijela<br />

Ali sta sin in oče izkušena ribiča ali sta amaterja Izpiši dele besedila, iz katerih si<br />

to razbral(a).<br />

Opiši njun boj z ribo.<br />

Kaj je v odlomku najbolj nenavadno<br />

Kaj bi vi storili, če bi bili na pisateljevem mestu<br />

GLASNO BRANJE<br />

Izbrani učenci glasno berejo odlomek.<br />

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />

Učenci v pogovoru z učiteljem opredelijo kraj in čas dogajanja.<br />

Kaj je vzrok opisanega dogajanja in kakšne bi lahko bile posledice<br />

VREDNOTENJE<br />

Učenci obnovijo zgodbo.<br />

Razmišljajo, ali gre za realistično ali fantastično delo. Utemeljijo svoje mnenje.<br />

Spomnijo se pripovedi, ki so jih še prebrali, uvrstijo jih med realistične ali<br />

fantastične (priloga 1).<br />

Učenci naštejejo Dolenčeva dela, ki jih še poznajo.<br />

Učitelj jim pove nekaj zanimivosti o avtorju.<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Učenci nadaljujejo besedilo, kot da gre za realistično ali kot da gre za<br />

fantastično.<br />

2. Učenci pišejo domišljijsko besedilo z naslovom Ujel(a) sem zlato ribico.<br />

3. Učenci v knjižnici poiščejo še druge knjige Mateta Dolenca.<br />

4. Učenci zapišejo pogovor med Matetom in Vanetom pri ribolovu (priloga<br />

2).<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 157


PRILOGA 1<br />

Naslednje pripovedi pravilno razvrsti v preglednico:<br />

OSTRŽEK, SREČNI PRINC, STRUPENA BRIGITA, PRIGODE TOMA SAWYERJA, RDEČA KAPICA,<br />

PASTIRCI, JANKO IN METKA<br />

V drugi razdelek preglednice dodaj tudi svoje pripovedi.<br />

REALISTIČNE PRIPOVEDI<br />

FANTASTIČNE PRIPOVEDI<br />

PRILOGA 2<br />

Medtem ko čakata, da bo riba prijela, se oče in sin pogovarjata o vsakdanjih stvareh (o šoli,<br />

prijateljih, družini, načrtih ...). Na črte zapiši njun pogovor.<br />

__OČE:____<br />

__SIN:____<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

__________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

_________________________________________<br />

158 <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> <strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong>


Sledi do<br />

davnih<br />

de Saint-Exupéry<br />

101Antoine<br />

dni MALI PRINC<br />

Tematska analiza besedila<br />

Različnost »pogledov na svet«, svoboda pri oblikovanju lastnega<br />

mnenja in možnost pogovora o tem – vse to nakazuje že uvodni nagovor<br />

pred odlomkom iz sodobne pravljice Mali princ. Besedilo, ki nagovoru sledi,<br />

izpostavlja razliko med otroško domišljijo in razumskostjo odraslih, kar je<br />

razvidno tako iz različnega videnja otroške risbe kot iz njihovih nasvetov, ki<br />

so praktični in otroka odvračajo od domišljijskega sveta. Tudi v drugem delu<br />

odlomka se izraža pripovedovalčev kritičen, celo satiričen pogled na odrasli<br />

svet: odrasli so kljub svoji praktičnosti za pripovedovalca dolgočasneži,<br />

s katerimi se ni mogoče pogovarjati o zares zanimivih stvareh. Omenjeno<br />

razliko med otroškostjo in odraslostjo osvetljuje tudi didaktični instrumentarij,<br />

uvodna motivacija pa bi lahko temeljila kar na avtorjevi risbi slona, ki ga je<br />

pojedla boa, in na pogovoru o razumevanju te podobe (kot je predlagano v<br />

uvodnem nagovoru).<br />

CILJI<br />

Učenci<br />

• interpretativno berejo besedilo,<br />

• oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo o književni osebi,<br />

• razložijo stalne besedne zveze,<br />

• prepoznajo vrsto besedila in ponovijo značilnosti pravljice,<br />

• spoznajo značilnosti sodobne pravljice,<br />

• govorno nastopajo.<br />

UVODNA MOTIVACIJA<br />

Učenci naštevajo pravljice, v katerih nastopajo princi. Pripovedujejo, na kaj<br />

pomislijo, ko slišijo besedo princ.<br />

Učitelj na začetku ure napiše črtice za naslov dela, ki pa ga morajo učenci<br />

ugotoviti tako, da ugibajo črke.<br />

M a l i<br />

p r i n c<br />

NAJAVA BESEDILA<br />

Tudi pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je napisal knjigo, v kateri nastopa princ.<br />

V našem berilu boste našli prvo poglavje.<br />

PREMOR PRED BRANJEM<br />

Učenci se umirijo in poslušajo besedilo, ki jim ga učitelj prebere; berila so še<br />

zaprta.<br />

INTERPRETATIVNO BRANJE<br />

Učitelj bere besedilo.<br />

ČUSTVENI PREMOR<br />

Učenci podoživijo vsebino in si urejajo vtise.<br />

Primer šolske interpretacije je pripravila:<br />

Ana Galjot<br />

OŠ Trzin<br />

<strong>SLEDI</strong> <strong>DO</strong> <strong>DAVNIH</strong> <strong>DNI</strong> <strong>PRIROČNIK</strong> K <strong>BERILU</strong> 159


IZRAŽANJE <strong>DO</strong>ŽIVETIJ<br />

Učenci pripovedujejo, ali jim je bilo besedilo všeč. Svoje razmišljanje tudi<br />

utemeljijo.<br />

TIHO BRANJE<br />

Učenci tiho berejo pravljico in si izpišejo manj znane besede in besedne zveze, ki<br />

jih ne razumejo.<br />

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />

Kateri poklic si je najprej želel izbrati pisatelj<br />

Kaj so o tem menili odrasli<br />

Kaj bi storil(a) ti, če bi bil(a) na njegovem mestu<br />

Kaj je storil avtor Malega princa<br />

Kaj pisatelj meni o odraslih Kakšno je tvoje mnenje<br />

Naštej značilnosti pravljice.<br />

Katere značilnosti pravljice najdeš v odlomku<br />

Oglejte si prvo risbo v berilu in zapišite misli, ki se vam porodijo ob njej.<br />

Učenci po glasnem branju rešujejo učni list.<br />

GLASNO BRANJE<br />

Učenci glasno berejo besedilo.<br />

VREDNOTENJE<br />

Ali ti je bilo to besedilo všeč Kako bi ti odgovoril(a), če bi te pisatelj vprašal, kaj<br />

je narisal<br />

Kaj misliš o takšnih risbah Kakšno je tvoje mnenje o razumevanju in mišljenju<br />

odraslih<br />

NOVE NALOGE<br />

1. Napiši sodobno pravljico, v kateri nastopa princ.<br />

2. Sestavi in oblikuj vabilo za slikarsko razstavo, ki bi ga lahko napisal<br />

pisatelj.<br />

3. V knjižnici poišči knjigo Mali princ in jo preberi. N