Zakladnica - Založba Izolit
Zakladnica - Založba Izolit
Zakladnica - Založba Izolit
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Beneška ljudska<br />
Čatež<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev),<br />
ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti,<br />
ß samostojno tiho berejo besedilo,<br />
ß glasno, interpretativno berejo prozno delo,<br />
ß se identificirajo s književno osebo,<br />
ß si oblikujejo predstavo književne osebe,<br />
ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih<br />
besedilnih signalov,<br />
ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Čatež. – Na kaj pomislite ob tej besedi? Na Čateške toplice, verjetno. Torej na bazene s toplo in<br />
zdravilno vodo. Le zakaj se temu kraju tako reče? To bi bilo treba raziskati. Je pa res, da v Benečiji<br />
– na drugem koncu Slovenije – poznajo bajno ali bajeslovno bitje z imenom čatež.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Pa preberimo beneško pripovedko, ki nam ga bo predstavila.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Učitelj prebere pripovedko.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Nekaj sekund tišine, da učenci zberejo svoje misli.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Bi radi srečali čateža?<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo besedilo in si na listič ali v zvezek izpisujejo neznane besede.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učitelj vodi frontalni pogovor o razumevanju besed in jih razlaga s pomočjo učencev.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Delo z zemljevidom – poiščejo kraje, ki so navedeni na začetku, poiščejo Čateške toplice.<br />
Narišejo čateža – pomagajo si z besedilom in risbe razstavijo na stenah učilnice.<br />
GLASNO BRANJE<br />
Prostovoljec na bralnem stolu glasno prebere pripovedko – ostali sledijo besedilu v berilu.<br />
VREDNOTENJE<br />
Eden od učencev pove obnovo pripovedke, drugi pozorno spremljajo pripovedovanje in na koncu<br />
komentirajo (jasnost, strnjenost, zaporedje dogodkov v obnovi ...).<br />
Učitelj vodi frontalni pogovor – pomaga si z vprašanji v berilu (En, dva, tri - odgovori ti).<br />
Učenci se v skupinah ali parih pogovorijo o besedilu pod naslovom Mali vseved in na predlogo<br />
miselnega vzorca oblikujejo osnutek nove pripovedke, zbirajo ideje za:<br />
- obliko bajnega bitja (pol človek, pol ...),<br />
- njegova čarovna moč (pomaga, kaznuje, nagaja, uči ...),<br />
132K O<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 205<br />
R A K I N A D O B L A K I<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Tatjana Pintar<br />
OŠ GORJE
133<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Breda Gruden<br />
OŠ IVANA TAVČARJA,<br />
GORENJA VAS<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
206 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
- značaj (hudoben, dober, muhast ...),<br />
- učinki njegovega delovanja (potres, soteska, nahajališče rude ...).<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Na podlagi miselnega vzorca, ki si ga naredil(a) s sošolci, si izmisli pripovedko o svojem bajeslovnem<br />
bitju in njegovi čarovni moči (doma lahko marsikaj spremeniš, če dobiš boljšo idejo kot v šoli) –<br />
poveži ga z neko naravno posebnostjo v bližini svojega kraja ali katerokoli slovensko<br />
znamenitostjo (naravno okno, skala/velik kamen posebne oblike, soteska, nahajališče rude,<br />
močvirje) ali naravnim pojavom (potres, poplava ...). Seveda svoje nadnaravno bitje tudi nariši in<br />
predstavi sošolcem.<br />
ß Čatež se maščuje na različne načine (s kamenjem zasuje hiše, ljudi zapelje v votline in jih tam<br />
draži do smrti ...).<br />
Napiši eno od zgodb:<br />
- o otroku, ki ga je zapeljal čatež v svojo votlino in ga tam mučil, dokler ni podlegel (kje sta se<br />
srečala, zakaj ga je zapeljal, kako ga je dražil ...),<br />
- o kmetu, ki je razjezil čateža, in mu je potem ta zasul kmetijo (s čim ga je kmet razjezil, kako mu<br />
je pokazal roge, kaj se je zgodilo z njegovo družino, ko jim je plaz zasul domačijo ...),<br />
- o pastirju, ki ga je čatež obdaril s šibo (kakšne vrste šiba je bila to, s čim jo je zaslužil ...).<br />
Gorenjska ljudska<br />
O Védomcih<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß berejo o bajnih bitjih v slovenskih pokrajinah, palčkih, škratih, čatežu, vedomcu itd. in spoznajo<br />
njihovo vlogo v ljudskem verovanju,<br />
ß z zbirko sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij,<br />
ß upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje domišljije,<br />
ß se identificirajo s književnimi osebami,<br />
ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij,<br />
ß pravljice prebirajo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje,<br />
ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,<br />
ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,<br />
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,<br />
ß poustvarjajo na podlagi iste teme,<br />
ß zbirajo pravljice v narečju,<br />
ß seznanijo se s knjižno zbirko založbe Didakta <strong>Zakladnica</strong> slovenskih pripovedi – V somraku<br />
kraljestva palčkov in škratov (tudi Visoko v gorah, globoko v vodah, Odkod je ta naš svet?),<br />
ß pripovedujejo ljudske pravljice po svoji izbiri sošolcem.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Učitelj pripravi knjižne primere in ilustracije bajnih bitij. Učenci si ogledajo knjige in zbrane ilustracije.<br />
Opisujejo bajna bitja in povedo, kakšno čudežno moč menijo, da ima določeno bajno bitje. Poimenujejo<br />
bajna bitja.
NAJAVA BESEDILA<br />
Učitelj najavi novo besedilo. Pripravi prostor (svečke, zatemnitev).<br />
Pove, da bodo poslušali pravljico o vedomcih, ki se največkrat prikazujejo kot lučke ali leteči ogenj,<br />
ki ima čarobno moč. Podobni so škratom.<br />
PREMOR PRED POSLUŠANJEM<br />
Učenci se umirijo, prijetno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE<br />
Učitelj doživeto pripoveduje učencem gorenjsko pripovedko O vedomcih.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci podoživijo pravljico ter uredijo vtise o njej.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Pripovedujejo o vtisih. Povedo, ali jim je bila pravljica všeč ali ne.<br />
TIHO BRANJE<br />
Samostojno poiščejo besedilo v berilu in ga tiho preberejo.<br />
Podčrtajo manj znane in neznane besede.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED<br />
Učenci oblikujejo skupine. V vsaki skupini poiščejo besede, ki jih niso razumeli, in razlage zapišejo<br />
na list. Besede razložijo ali poiščejo razlago v SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html): vedomec,<br />
migljajo, zbirališče, švignil, bi zagodel, se razlete, razpotje, se je razkropil, so se razpršili.<br />
Ko z delom končajo, skupine zamenjajo liste. Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih<br />
poznajo. Težje besede razložijo s pomočjo učitelja. Skupine petih besed uporabijo v novih povedih.<br />
GLASNO BRANJE<br />
Izbrani učenci interpretativno preberejo besedilo.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci opišejo obnašanje vedomca. Pripovedujejo, kako se je z<br />
njimi srečala kmetica.<br />
ANALIZA ZGRADBE LITERARNEGA BESEDILA<br />
Pogovorijo se o besedilu in utemeljijo, zakaj je to besedilo pripovedka.<br />
Kaj pomeni, da je gorenjska? Pokažejo na zemljevidu.<br />
SINTEZA IN VREDNOTENJE<br />
Učenci se pogovorijo o besedilih, ki so jih že prebrali.<br />
Opisujejo bajna bitja iz že prebranih pravljic.<br />
Ogledajo si zbrane ilustracije, jih opisujejo.<br />
Povedo, če poznajo kakšno ljudsko pripoved, ki na domišljijski način razloži nenavadne pojave.<br />
Učenci v skupinah dopolnijo besedilo iz razdelka Nič lažjega in ga zapišejo v zvezek.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Zbirajte ljudske pravljice v domačem okolju.<br />
ß Zapišite svojo pravljico o bajnem bitju in jo ilustrirajte. Predstavite pravljice in jih zberite v<br />
knjigi Bajna bitja v 5. razredu.<br />
ß V skupinah pripravite zemljevid Bajna bitja po slovenskih pokrajinah.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 207
PRILOGA<br />
V zbirki <strong>Zakladnica</strong> slovenskih pripovedi so doslej izšle štiri knjige.<br />
V<br />
isoko v gorah, globoko v vodah, Zbirka: <strong>Zakladnica</strong><br />
slovenske pripovedi, <strong>Založba</strong> Didakta, Radovljica<br />
1999.<br />
V tej knjigi so zbrane pripovedi iz zakladnice našega<br />
ljudskega izročila iz različnih krajev Slovenije, tudi<br />
preko meja.<br />
V uvodu mag. Roberto Dapit in dr. Monika Kropej spregovorita<br />
o bajnih bitjih narave v slovenskem ljudskem izročilu.<br />
Zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustnega<br />
izročila iz roda v rod, nam veliko povedo, kako so ljudje v<br />
preteklosti živeli, kaj so delali in kako so si svet predstavljali.<br />
Namen teh zgodb je bil, da bi otroci razumeli in se naučili, kaj<br />
je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v naravi in med<br />
ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih<br />
pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo<br />
zgodb, ki so jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in<br />
nam jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj ljudje prestopajo<br />
geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov se<br />
menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne.<br />
Tako je tudi nastala zbirka pripovedi, ki vsebuje zelo stare<br />
motive o bajnih bitjih, kot so vile, bele žene, krivopete, žalik<br />
žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in pojavi<br />
iz narave. Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo<br />
odvisnost od skrivnostnih naravnih sil, pravita avtorja v uvodu,<br />
nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas<br />
obdaja.<br />
Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni<br />
pričujoča zbirka enaintridesetih besedil iz različnih slovenskih<br />
krajev potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši<br />
predniki in jih želijo tudi sodobni otroci poznati.<br />
Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih<br />
pač imenujejo ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi<br />
lasmi, oblečena v belo in bivajo blizu izvirov, na vrhu gore, v<br />
drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so zabrisane,<br />
lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena.<br />
Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo.<br />
Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z<br />
možmi, a od njih pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož<br />
prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno odide.<br />
Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki<br />
so močni, orjaške postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi<br />
sovražni. Če jih ljudje obdarijo s kruhom in mlekom, se bogato<br />
oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo.<br />
Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in<br />
so neznansko močni. Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih<br />
oblik.<br />
Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš<br />
in še kdo je velik, kosmat, z ribjim repom in živi v jezerih, rekah,<br />
tudi morju, je ljudem nevaren, lahko jih potegne v vodo ali<br />
povzroči nevihto in burjo.<br />
Ko bodo bralci prebrali te pripovedi, bodo prisluhnili vilinskim<br />
bitjem, kjerkoli bodo hodili, saj bivajo v gozdovih in rekah, travnikih<br />
in poljih in se skrivajo pred ljudmi, a se pogosto pojavljajo<br />
in burijo domišljijo.<br />
208 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Ilustracije Vena Dolenca vnesejo vanje čarobnost, pravljičnost,<br />
strah in humor, dopolnjujejo besedila, jih obogatijo in nudijo<br />
bralcem možnost, da domišljija zaplava na krilih. Le na brezkrajnih<br />
poteh domišljije pa lahko srečamo vso čarobnost, ki nam jo<br />
knjiga ponuja.<br />
Drugi knjigi je naslov Odkod je ta naš svet? in prinaša pripovedi<br />
o poreklu stvarstva. Besedila je izbral in priredil dr. Zmago<br />
Šmitek. V knjigi najdemo razlage o nastanku sveta, človeka,<br />
potresov, plodne zemlje, kraške pokrajine, o Luni, Velikem vozu<br />
in ozvezdjih, nastanku strele, stvarjenju ženske, nastanku jezikov,<br />
o ognju, kamniških planinah in izvoru rastlin ter živali.<br />
Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki<br />
je živel v tesnem stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek<br />
ni potreboval globokih in natančnih razlag o okolju, temveč se<br />
je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi pripovedmi, ki so se<br />
širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih neštetokrat<br />
ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spoznavati<br />
človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali<br />
vsakokrat nekoliko drugače in poslušalcem se je zdelo, da<br />
prinašajo resnico, v katero so verjeli.<br />
V somraku kraljestva palčkov in škratov je tretja knjiga iz<br />
zbirke <strong>Zakladnica</strong> slovenske pripovedi, za katero sta izbor in<br />
priredbo besedil pripravila dr. Monika Kropej in mag. Roberto<br />
Dapit. Tokrat imajo glavno besedo pritlikava bajna bitja, od<br />
vedomca do palčkov.<br />
Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih,<br />
domačem ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku<br />
in se spuščajo po dimnikih. So majhne postave, imajo starikav<br />
obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto kapico, oblečeni so v<br />
rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko, včasih<br />
pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri<br />
so prijazni, čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različnih<br />
opravilih in kažejo pot v rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni,<br />
a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo.<br />
Poleg pravljic o palčkih pa so v knjigi zbrane tudi pripovedi<br />
o čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku, duhu<br />
divjin, ki v gozdovih in na planinah straši ljudi, voureku, ki se<br />
ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so skupina majhnih<br />
otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. Čeprav danes v<br />
palčke, škrate in druga bajna bitja ne verjamemo več, te zgodbe<br />
še vedno pripovedujemo otrokom. Ljubitelji ljudskega besedila<br />
pa bodo v knjigi poiskali sledi davnih časov in davno izgovorjenih<br />
pripovedi.<br />
Četrta knjiga z naslovom Sledovi potujočih duš predstavlja<br />
povedke in pravljice o bajnih bitjih-kresnikih, škropnikih in<br />
vedomcih. Zbrani so najznačilnejši primerki iz vseh slovenskih<br />
pokrajin. Gre za različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči<br />
prežale na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše<br />
umrlih, ki so si nadele različne oblike: kot MEGLICE ali kot<br />
SKRIVNOSTNA LUČ, ki ponoči švigne prek neba. Ljudje so se<br />
neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi<br />
in zakletve, pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi<br />
kamnitimi ploščami), naj bi preprečile te nezaželene obiske.
Primorska ljudska<br />
Komu se hrib smeje<br />
CILJI<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev),<br />
ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti,<br />
ß samostojno tiho berejo besedilo,<br />
ß glasno, interpretativno berejo prozno delo,<br />
ß se identificirajo s književno osebo,<br />
ß si oblikujejo predstavo književne osebe,<br />
ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih besedilnih<br />
signalov,<br />
ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb,<br />
ß dramatizirajo prozno besedilo.<br />
MOTIVACIJA<br />
Ste že kdaj razmišljali, kaj bi storili s kupom denarja – če bi recimo našli zaklad ali zadeli na loteriji?<br />
Kaj pa bi storili vaši starši?<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Morda pa boste imeli srečo in se vam bo posmejal hrib, kot se je nekemu revnemu kmetu na<br />
Primorskem.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se udobno namestijo in osredotočijo na poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Poslušajo učiteljevo interpretativno branje.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Nekaj sekund premora, da se zgodba usede.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Vam je bila zgodba všeč? Kako čutite – je hrib ravnal pravično?<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci prvič tiho preberejo besedilo in si izpisujejo neznane besede v zvezek.<br />
Učenci drugič tiho berejo in sproti rešujejo učni listič (UČNI LIST 1).<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učence razdelimo v pare, zamenjajo si lističe in jih pregledajo – uskladijo razlage.<br />
Po dva para skupaj sestavita skupino, ki reši UČNI LIST 2.<br />
Učitelj vodi frontalni pogovor: dopolnjuje razlage in postavlja dodatna vprašanja.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učitelj vodi frontalni pogovor o vsebini.<br />
Kdo nastopa v zgodbi?<br />
Zakaj se je hrib začel smejati?<br />
V čem se kmet in bogatin razlikujeta?<br />
134K O<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 209<br />
R A K I N A D O B L A K I<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Tatjana Pintar<br />
OŠ GORJE
210 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
GLASNO BRANJE<br />
Poklicani učenec na bralnem stolu glasno prebere celo zgodbo.<br />
VREDNOTENJE<br />
Poklicani učenec pove obnovo.<br />
Učenci zgodbo ilustrirajo; dva učenca namesto v zvezek rišeta na tablo – prvi bogatina in drugi<br />
kmeta.<br />
Učenci v skupinah (po tri ali štiri – lahko iste kot pri razlagi manj znanih besed) razvrščajo pridevnike<br />
(UČNI LIST 3).<br />
Učitelj ima pripravljene večje lističe z istimi pridevniki, ki jih po navodilih učencev pritrjuje ob ustrezen<br />
lik na tabli.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß V skupinah po štiri:<br />
- zaigrajte celo zgodbo brez besed,<br />
- izberite en prizor in postavite nemo sliko, diapozitiv (torej brez besed in gibanja), prikažite izbrani<br />
odlomek.<br />
ß Učitelj vodi pogovor o ljudskih pripovedih, ki jih učenci poznajo o nastanku svojega kraja ali kateri<br />
od krajevnih znamenitosti. Učenci obiščejo starejšo osebo v svojem kraju in jo prosijo, naj pove<br />
kako ljudsko pripoved. Zapišejo jo in jo predstavijo sošolcem.<br />
UČNI LIST 1 Samostojno delo:<br />
V besedilu poišči besede in besedne zveze ter jih razloži. Na prazna mesta dodaj svoje.<br />
BESEDA RAZLAGA<br />
kolikor češ<br />
pole<br />
bogatin<br />
odirati reveže<br />
je napregel psa<br />
žakelj<br />
nakladati
UČNI LIST 2 Delo v parih:<br />
V prebrani zgodbi poišči besede, ki so zapisane tako, kot jih govorimo.<br />
(npr. rečt, nehat)<br />
UČNI LIST 3 Delo v trojkah:<br />
BOGATIN KMET<br />
IZNAJDLJIV GRABEŽLJIV REVEN NENASITEN<br />
PREPROST SKROMEN BOGAT IZKORIŠČEVALSKI<br />
PRETKAN PRILAGODLJIV SITEN UREN<br />
POŠTEN HVALEŽEN SEBIČEN NEHVALEŽEN<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 211
135 Primorska ljudska<br />
O oblakih<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß poslušajo primorsko pravljico,<br />
ß pravljico berejo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje,<br />
ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,<br />
ß besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja o vsebini,<br />
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega časa in prostora,<br />
ß poustvarjajo na podlagi iste teme,<br />
ß zbirajo pravljice v narečju,<br />
ß pripovedujejo ljudske pravljice po izbiri svojim sošolcem.<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Jožica Marinčič<br />
OŠ TREBNJE<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
212 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
MOTIVACIJA<br />
Učitelj na tablo pritrdi ilustracije književnih junakov iz ljudskih pravljic iz berila Koraki nad oblaki.<br />
Učenci jih opisujejo. Tiste, ki jih že poznajo, poimenujejo in povedo, v kateri pravljici nastopajo.<br />
Pripovedujejo o njih kot književnih junakih ljudskih pravljic in povedk.<br />
Učitelj vodi razgovor, v katerem odkrivajo značilnosti ljudskih pravljic in povedk in navajajo primere.<br />
Učitelj lahko zapisuje na tablo, lahko pa skupaj sestavljajo miselni vzorec na liste, učitelj pa na<br />
grafoskopsko folijo. (PRILOGA 1)<br />
Učitelj pove, da v pravljicah lahko nastopajo tudi oblaki. Učenci naštejejo vsaj deset besed, kakšen<br />
je lahko oblak.<br />
Učenci razmišljajo, kje se posamezni oblaki rodijo.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
V starih časih so na Primorskem razmišljali, kje se rodijo in kakšni so oblaki. Oblake so si predstavljali<br />
na prav poseben način. Kako, nam bo razložila primorska ljudska povedka, ki nosi naslov O<br />
oblakih.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Ko učitelj že napove besedilo, sledi kratek premor, da se učenci pripravijo na besedilo.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA<br />
Učitelj pripoveduje besedilo na pamet, kolikor je mogoče zvesto izvirniku. Učenci se koncentrirajo na<br />
zgodbo.<br />
Ko so učenci spoznali pripoved, lahko sprejemajo besedilo v vsem njegovem bogastvu. Učitelj besedilo<br />
glasno, interpretativno prebere. Do prebranega besedila se učenci opredelijo.<br />
PREMOR PO BRANJU<br />
Učitelj počaka nekaj sekund, da uredijo misli in vtise.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učitelj poudari sporočilo razlagalne povedke: »To so duše umrlih, ki gredo proti soncu in čakajo, da<br />
bodo šle v nebesa.«<br />
Pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna se jim zdi pripovedovalčeva razlaga oblakov.<br />
TIHO BRANJE<br />
Gre za neusmerjeno tiho branje, za otrokov intimni stik z besedilom. Ob tem branju si učenci oblikujejo<br />
svoj odnos do besedila.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učenci opozorijo na besede, ki jih niso razumeli ali so se jim zdele neobičajne. S pomočjo učitelja<br />
jih razložijo in uporabijo v novih povedih.
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.<br />
Kateri oblaki nastopajo v zgodbi?<br />
Kje se rodijo beli oblaki? Kaj imajo radi?<br />
Kakšni postanejo, ko osivijo, in kaj se zgodi, ko umrejo?<br />
Zakaj so črni oblaki drugačni od belih?<br />
Kaj pada na zemljo, ko se beli in črni oblaki stepejo?<br />
Kdo in kako jih razžene?<br />
Kaj se zgodi, kadar bog vetra zgreši oblake?<br />
Kje so oblaki, kadar je nebo jasno?<br />
Kaj predstavljajo rdeči oblaki?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Eden od učencev glasno prebere vsebino povedke.<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Na koliko odstavkov je razdeljeno besedilo?<br />
Kaj sporoča prvi odstavek?<br />
Kaj sporočita drugi in tretji odstavek?<br />
Poišči utemeljitve, da je besedilo O oblakih ljudska pripovedka.<br />
VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE<br />
Predstavijo književne osebe, ki nastopajo v pravljici. Opišejo jih.<br />
Povedo, kaj mislijo, da je hotel pripovedovalec s povedko sporočiti.<br />
Izrazijo svoje mnenje o pripovedovalčevi razlagi.<br />
Ugotovijo, ali je povedka podobna kateri od ljudskih pravljic, ki so jih brali in v čem je podobna.<br />
S pomočjo učitelja ugotovijo, da gre za razlagalno povedko:<br />
- je kratka,<br />
- poskuša pojasniti lastnosti v naravi: nastanek dežja, toče, groma,<br />
- gre za strašljive podobe duš umrlih, ki v obliki rdečih oblakov potujejo proti nebesom.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Učenci po vzrocu ljudske povedke razložijo nastanek dežja, toče in groma.<br />
ß Učenci zbirajo ljudske pravljice in povedke v svojem okolju, pri čemer so zelo pozorni na njihove<br />
značilnosti. Predstavijo jih v razredu.<br />
ß Zapišejo pogovor med oblaki. (PRILOGA 2)<br />
ß Prosijo starejšo osebo, da jim primorsko pravljico prebere v svojem narečju. Če jim dovoli, jo<br />
posnamejo. Posnetke naslednjič poslušajo.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 213
PRILOGA 1<br />
PRIMERI:<br />
ß Zlata ptica ß Kralj Matjaž ß Peter Klepec ß Hvaležni medved ß Pšenica – najlepši cvet ß Pastirček ß<br />
Vesoljni potop in Kurent ß Žal žene ß Rabeljsko jezero ß Od kdaj ima zajček kratek rep ß Kristus in sveti Peter<br />
ß Zlatorog ß Zlata orehova vejica ß O treh grahih ß Vražji graben in Škratkovica<br />
214 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Ljudska pravljica in povedka.<br />
kraj in čas dogajanja sta neznana<br />
rešujejo naloge, ki v vsakdanjem življenju niso izvedljive<br />
pravljična števila (3, 100, 7, 2, 6, 1)<br />
dobrota je poplačana<br />
zlo je maščevano, a ne vedno<br />
čudežni predmeti<br />
danes so namenjene razvedrilu<br />
nastopajo čarovniški pripomočki<br />
nenavadne moči<br />
moči rešujejo junake pravljic in jih vodijo k uspehu<br />
prerokbe<br />
junakova iznajdljivost, pridnost, zvijačnost<br />
nastopajo živali, v njih živijo človeške lastnosti<br />
povedke govorijo o nastanku imen posameznih krajev<br />
govorijo o vodi, kamninah, jamah, rastlinah, živalih…<br />
razlagajo nastanek sveta, prikazni, elementarne nesreče<br />
nastopajo bajna bitja, ki so dobra ali slaba (vile, divji mož, rojenice,<br />
povodni mož, škrat, krivopetnice)<br />
nastopajo ljudje s posebno močjo (volkodlaki, more, desetniki in drugi)<br />
opisujejo dogodke iz Jezusovega življenja, življenja njegove matere in<br />
svetnikov<br />
pripovedujejo o čudežnih nastopih svetnikov, o kaznovanjih, spreobrnitvi<br />
poskušajo pojasniti lastnosti v naravi: pri človeku, živalih (zakaj ima zajec<br />
kratek rep), pri rastlinah, pri neživi naravi (od kod velikanske skale sredi<br />
polja)
PRILOGA 2 Zapiši pogovor med oblaki. Pogovarjata se lahko beli in črni oblak, beli in rdeči … lahko pa tudi<br />
beli, črni in rdeči.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 215
136Slovenska<br />
ljudska<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Branka Škufca<br />
OŠ ZALOG<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
Tematska analiza besedila<br />
216 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Boter petelin in<br />
njegova zgodba<br />
Živalska pravljica z nekaterimi zaznavnimi prvinami komičnosti (vzrok odhoda živali na potovanje)<br />
pripisuje živalskim književnim osebam človeške lastnosti, predvsem pa prikazuje njihovo<br />
iznajdljivost; slednje se povezuje z značilno pravljično temo, in sicer da je tudi šibkejši lahko<br />
najpomembnejši – živali torej zaradi poguma premagajo močnejše nasprotnike. Pravljica tudi<br />
v sklepnem delu vsebuje izrazite prvine komike (pretiravanje), tako da deloma že odstopa od<br />
pravljičnega vzorca »klasične« živalske pravljice. Didaktični instrumentarij spodbuja razumevanje<br />
razvoja zgodbe, mlade bralce pa seznanja tudi z zbirkami pravljic – prav zato je lahko uvodna<br />
motivacija medbesedilna (pogovor o pravljicah) ali zgodbena (tvorjenje nenavadne, komične<br />
pravljice). – Odlomek iz igre Bremenski mestni godci je v berilo vključen kot primer poustvarjalne<br />
nadgraditve pravljice, predvsem pa je ob njem smiselno ustvariti malo razredno »predstavo«.<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila,<br />
ß ob poslušanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in ga povezujejo<br />
s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom,<br />
ß ločijo realni in domišljijski svet ter realistični dogajalni prostor pripovedi,<br />
ß opazijo razliko med pravljico, kjer se dogajajo čudeži, in realnim delom pripovedi, v katerem<br />
živijo književni junaki,<br />
ß določijo dogajalni čas in kraj,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja v berilu in utemeljujejo svoje odgovore,<br />
ß v knjižnici ali doma poiščejo zbirke slovenskih ljudskih pravljic,<br />
ß iščejo podoben motiv tudi v drugih ljudskih pravljicah,<br />
ß se seznanijo s pojmom ljudska pravljica ter z lastnostmi ljudske pravljice,<br />
ß pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Učitelj pove domačo žival, učenci posnemajo oglašanje te živali. Pri tem poskušajo biti čim bolj<br />
originalni. Za vsako žival učenci povedo, kako imenujemo njeno oglašanje (petelin – kikirikanje …).<br />
Ali poznate kakšno pravljico, v kateri nastopajo domače živali? Učenci zapišejo naslove pravljic, ki jih<br />
poznajo.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Slovenska ljudska pravljica, ki govori o živalih, ki so šle po svetu, ima naslov Boter petelin in njegova<br />
zgodba. Prisluhnite, kaj se je petelinu in vsem ostalim živalim zgodilo.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Učenci poslušajo interpretativno branje učitelja.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učenci pripovedujejo o pravljici. Povedo, ali so jo že slišali, morda poznajo nekoliko drugačno pravljico.<br />
Izrazijo svoje mnenje o živalih, njihovem popotovanju in srečanju z razbojniki.
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od<br />
učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno).<br />
Učitelj sproti na tablo piše besede: srepo zakikirika, boter petelin, poslopje, tramovi, vol, sfrfoleti,<br />
gromko, ogel, razsrjen, obličje, zabrusi …<br />
Učenci iz besed tvorijo nove povedi.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in na vprašanja, ki jih zastavi učitelj.<br />
Kako se pravljica začne?<br />
Kaj meniš, zakaj se je boter petelin odpravil po svetu?<br />
Katere prestrašene živali so se mu pridružile?<br />
Zakaj živali niso nadaljevale poti po gozdu? Kaj so sklenile?<br />
Kaj je z drevesa zagledal petelin?<br />
Kam so se nato odpravile živali?<br />
Kaj so počeli razbojniki v samotni hiši?<br />
Česa so se domislile živali?<br />
Kaj so storili razbojniki, ko so zaslišali grozovit hrup?<br />
Kam so šle živali počivat?<br />
Kdaj si je razbojnik upal nazaj v hišo? Kaj se mu je pripetilo?<br />
Zakaj so se mu drugi razbojniki smejali in rogali? Kaj jim je povedal?<br />
Kaj se je zgodilo z razbojniki?<br />
So bili to pravi razbojniki?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Klicani učenci po odlomkih glasno preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo<br />
barvo ter dinamiko glasu.<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Ljudje so si pravljice pripovedovali iz roda v rod. Pomembni zbiratelji so jih začeli zbirati in objavljati;<br />
učenci preberejo razdelek Knjižnica prihajamo.<br />
Katere lastnosti ljudskih pravljic najdeš v tej pravljici?<br />
Ali se da določiti kraj in čas dogajanja? Kakšen je konec pravljice?<br />
VREDNOTENJE<br />
Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Kakšne so živali? Ali je pametno biti razbojnik?<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Predstavljaj si, da si se spremenil(a) v eno od oseb iz pravljice. Zapiši, kaj se ti je zgodilo. Lahko<br />
zapišeš v obliki dnevnika. (PRILOGA 1)<br />
ß Pravljična oseba, ki si jo izbral(a), je poslal(a) sporočilo SMS več osebam iz drugih pravljic. Napiši<br />
sporočila. (PRILOGA 2)<br />
ß Učenci pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic, ki jih imajo doma. Primerjajo posamezne<br />
izdaje in ugotavljajo, če so v različnih izdajah različne pravljice. Besedila pravljic z istim naslovom<br />
primerjajo in ugotavljajo, ali se<br />
besedila razlikujejo.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 217
PRILOGA 1 Predstavljaj si, da si ena od pravljičnih oseb. Zapiši v obliki dnevnika, kaj se ti je zgodilo.<br />
PRILOGA 2<br />
218 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Napiši SMS-sporočilo, ki ga je pravljična oseba poslala drugi osebi iz pravljice. Napiši, kateri osebi<br />
je sporočilo namenjeno.
László Varvasovszky, po bratih Grimm:<br />
Bremenski mestni godci<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß poslušajo, nato še sami berejo besedilo po vlogah,<br />
ß primerjajo besedili Bremenski mestni godci ter Boter petelin in njegova zgodba,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu,<br />
ß opazujejo in okarakterizirajo junake,<br />
ß razlikujejo navedbe besedila in njegov dramski govor,<br />
ß seznanijo se s pojmom radijska igra in vedo, da je to zvočna domišljija, ki pride<br />
do izraza v posneti radijski izvedbi,<br />
ß razlikujejo dramsko besedilo od proznega,<br />
ß poznajo pojme prizor, dejanje, igralci …<br />
ß odlomek zaigrajo s svojimi besedami.<br />
MOTIVACIJA<br />
Učitelj razred predhodno spremeni dvorano; prazen prostor pred tablo, grafoskop, stoli postavljeni<br />
v vrste. Učenci vstopijo v pol zatemnjen prostor. Sedejo v krog pred tablo. Učitelj pripravi slike<br />
tipičnih živali, ki nastopajo v znanih pravljicah. Posameznim učencem te slike pritrdi na hrbet. Učenci<br />
ugibajo, katero žival predstavljajo. Sprašujejo po zunanjem videzu, in ko so prepričani, da vedo,<br />
katero žival predstavljajo, vprašajo še, v kateri pravljici nastopajo. Pripovedujejo o pravljici, v kateri<br />
kot določena žival nastopajo.<br />
Učitelj izbira tudi živali, ki nastopajo v pravljici Bremenski mestni godci.<br />
Če imamo v razredu lutke, lahko učenci, ko odkrijejo žival, ki jo predstavljajo, odigrajo prizorček iz<br />
pravljice.<br />
Učitelj obrne nalogo: pripoveduje del pravljice, učenci pa morajo ugotoviti, katera žival v tisti pravljici<br />
nastopa in kakšna je njena vloga.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Tudi pisatelj Varvasovszky pozna živalske književne junake pravljičarjev Grimmov. Njegovi pravljični junaki<br />
pa radi nastopajo tudi v gledališki igri. Pes, mačka, petelin in osel so čutili, kako so z leti postali<br />
nekoristni svojim gospodarjem. Odločili so se, da se bodo odslej preživljali kot muzikanti v mestu.<br />
Odšli so in na poti jih je ravno ujela noč.<br />
Prisluhnimo jim in v zgodbi Bremenski mestni godci nam bodo povedali, kako bodo prenočili.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se pripravijo na doživljanje dramskega besedila. Sedejo na stolčke v »gledališču«.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA<br />
Učitelj pripravi uprizoritev na grafoskopu (glej navodilo za uprizoritev Edija Majarona v berilu za 4.<br />
razred (Berilo za razvedrilo), na strani 127).<br />
Učencem odigra prizor iz berila. Besedilo pripoveduje na pamet in pri tem pazi, da govori doživeto in<br />
čim bolj zvesto izvirniku. Dramsko besedilo potem še prebere.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci so prevzeti, osupli, brez besed. Doživetje sede, vtisi se poglobijo.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učiteljeva izjava: Bremenski godci so pa zares pogumni! Naj v miru prespijo noč!<br />
140K O<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 219<br />
R A K I N A D O B L A K I<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Jožica Marinčič<br />
OŠ TREBNJE
220 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci si poiščejo miren kotiček v razredu. V svojem tempu preberejo odlomek dramskega besedila.<br />
Vstopijo v dialog z literarnim besedilom, v razredu vlada bralni mir.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Razložijo jih sošolci ali učitelj. Uporabijo jih v novih povedih.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.<br />
Kam so namenjeni osel, pes, mačka in petelin?<br />
Kako se imenuje mesto? Kako si razlagaš pomen imena Bremen?<br />
Zakaj tistega dne živali niso prispele v Bremen?<br />
Kako so se živali dogovorile, da bodo prenočile v gozdu?<br />
Kaj je zagledal petelin?<br />
Zakaj so se odločile, da gredo do hiše, kjer je svetila luč?<br />
Kdo je bil v hiši?<br />
O čem so se roparji pogovarjali? K čemu so se pripravljali?<br />
Kaj je zagledal osel, ki je pogledal v hišo?<br />
Kako so živali vdrle v hišo?<br />
Zakaj so roparji zbežali?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah. Pri tem pazijo, da z glasom čim bolj sooblikujejo literarno<br />
stvarnost.<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Učitelj vpraša, ali se zdi učencem predstavitev besedila kakorkoli drugačna.<br />
Vpraša jih, kaj je dramatizacija. Ob tem vprašanju na grafoskopski foliji pokaže del proznega in del<br />
dramskega besedila (Mali vseved). Pogovorijo se o razliki. V zvezek si izpišejo definicijo dramskega<br />
besedila, ki jo najdejo v berilu. Učitelj razloži, kaj je prizor in kaj dejanje.<br />
PROZNO BESEDILO DRAMSKI PRIZOR<br />
Preštejejo prizore v odlomku. Povedo, kdo nastopa v petem prizoru in kje se dogaja šesti prizor.<br />
Če so učenci že brali pravljico Petelin in njegova zgodba, se z učiteljem pogovorijo o vprašanjih v<br />
berilu En, dva, tri – odgovori ti.<br />
Če tega besedila ne poznajo, ga preberejo doma. Lahko jim ga preberejo starši (prvo branje). Nato<br />
razmišljajo o vprašanjih v berilu in nanje pisno odgovorijo. Damo jim dovolj časa.<br />
VREDNOTENJE<br />
Učenci povedo, kaj menijo o tem, da so se pravljični junaki postarali in postali nekoristni svojim<br />
gospodarjem. Izrazijo svoje mnenje o nekoristnosti živali.<br />
Povedo, kaj bi naredili oni, če bi bili gospodarji živali.<br />
Označijo osebo, ki jim je bila najbolj všeč, in osebo, ki se jim je zdela najbolj pogumna.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Učenci povedo, katerega književnega junaka bi predstavili. Sestavijo skupine, ki bodo uprizorile<br />
igro.<br />
Medpredmetna povezava: pri likovni vzgoji izdelajo vse, kar bodo potrebovali za uprizoritev (glej<br />
navodilo v berilu).<br />
Učenci vadijo igranje s senčnimi lutkami. Pridobijo si občutek za vodenje lutk. Pri tem jim učitelj<br />
svetuje in pomaga. Vsak učenec pred igro poizkusi vodenje senčnih lutk.<br />
ß V skupinah v literarnih kotičkih napišejo nadaljevanje dramatizacije. Zaigrajo prizora iz berila in<br />
nadaljevanje zgodbe, kot so si ga zamislili (PRILOGA 1).<br />
ß Bremenski mestni godci so posneti kot radijska igra. To zanimivo zvočno domišljijo lahko učitelj<br />
predvaja pri razrednikovi uri ali pa jo združi z uro, kjer bodo primerjali besedili Bremenskih mestnih<br />
godcev ter Botra petelina in njegove zgodbe (ko bodo prebrali Botra petelina in njegovo zgodbo).
PRILOGA 1 V skupini se pogovorite o nadaljevanju zgodbe. Dramski prizor zapišite in pripravite za uprizoritev.<br />
7. prizor<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 221
144Rezijanska<br />
ljudska<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Mateja Škufca<br />
OŠ TREBNJE<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
Tematska analiza besedila<br />
222 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Tri botre lisičice<br />
Rezijanska ljudska pravljica o treh lisičicah v marsičem odstopa od tradicionalnega<br />
pravljičnega vzorca – v njej je izrazita predvsem prisotnost motivike sodobnega sveta,<br />
čeprav pravljica še vedno ohranja tudi pravljične poteze (npr. pogostitev z dobrotami).<br />
Tak spoj tradicionalnih (živalske osebe) in sodobnih prvin deluje komično, inovativno<br />
– v tem smislu izbrano besedilo spodbuja predvsem bralčevo nadgrajevanje pravljičnega<br />
klišeja, kar spodbuja tudi didaktični instrumentarij. Uvodna motivacija lahko poteka<br />
kot pogovor o nenavadnih osebah, tj. kot kombinacija besedne in predstavne motivacije<br />
(npr. po vzorcu lisica + raketa > lisica v raketi > zgodbica s tem naslovom).<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß si ogledajo zbirko rezijanskih ljudskih pravljic in slikanico Tri botre lisičice,<br />
ß poslušajo pravljico v celoti,<br />
ß spoznajo živalsko pravljico,<br />
ß okarakterizirajo književne junake,<br />
ß opisujejo dogajalni prostor in čas,<br />
ß domišljijsko dopolnijo literarni svet.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Učitelj na tablo nariše: __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __<br />
Učenci ugibajo črke, učitelj jih piše na prava mesta (rešitev: LJUDSKA PRAVLJICA).<br />
Učitelj med učence razdeli lističe s črkami (DELOVNI LIST 1). Na lističih so tudi črke, ki ne sodijo k<br />
rešitvi. Iz črk učenci sestavijo besedno zvezo ljudska pravljica.<br />
Na plakatu skupaj oblikujejo miselni vzorec, s katerim predstavijo značilnosti ljudske pravljice.<br />
Kaj pa pravljice, v katerih nastopajo živali? Ali jih poznate? Učenci jih naštejejo. Takšne pravljice so<br />
ŽIVALSKE PRAVLJICE.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
V pravljici, ki jo bomo danes spoznali, nastopajo tri lisičice. Ta pravljica je rezijanska ljudska pravljica.<br />
Povedala vam bom celo pravljico. Pripravite se na poslušanje.<br />
PREMOR PRED POSLUŠANJEM<br />
Učenci se zberejo in pripravijo na mirno poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE<br />
Učitelj pravljico pripoveduje, ob tem kaže slike v slikanici.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci uredijo vtise o slišanem.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Ali bi se vi pridružili lisičicam na potepu? Učenci povedo tudi svoje mnenje o pravljici.<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo odlomek iz pravljice, ki je v berilu. Označijo manj znane in neznane besede.
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Manj znanih in neznanih besed je kar veliko v tem odlomku.<br />
Učence razdelimo v tri skupine. Tudi odlomek razdelimo na tri dele.<br />
Vsaka skupina poišče in poskuša pojasniti besede v enem delu<br />
besedila.<br />
Z učenci se pogovorimo tudi o starih izrazih (gori, doli, napravljena,<br />
tje, denarce). Učenci pripovedujejo, kako bi lahko besede zamenjali.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Katere književne osebe nastopajo v besedilu?<br />
Kakšne lastnosti imajo lisice? Zakaj?<br />
Lisičica z Brajde se je odločila, da gre na obisk k svoji botrici v Log.<br />
Kako se je za obisk pripravila?<br />
Kakšen je bil njen avto?<br />
Prišla je do vile svoje botrice. Kakšna je bila ta vila?<br />
Česa se je botrica prestrašila?<br />
S čim ji je botrica z Loga postregla?<br />
Ali sta pripravili tudi večerjo? Kakšna je bila večerja?<br />
Ali je lisičica z Loga dobro živela? Po čem lahko tako sklepaš?<br />
Povej, kaj se je dogajalo po večerji.<br />
VREDNOTENJE<br />
Učencem predstavim zbirko rezijanskih ljudskih pravljic. Učenci<br />
pripovedujejo, katere pravljice so že brali in katere se jim zdijo<br />
privlačne za branje.<br />
Kakšno življenje so živele lisičice? Kakšne so bile po značaju?<br />
Kdaj in kje se je pravljica dogajala?<br />
Naloga na delovnem listu. (DELOVNI LIST 2)<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Dve lisičici sta obiskali še tretjo. Napiši nadaljevanje zgodbe.<br />
Opiši, kaj so botre lisičice delale pri tretji lisičici s konca Loga.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 223
DELOVNI LIST 1 Ljudska pravljica<br />
L J U D<br />
S K A P<br />
R A V L<br />
J I C A<br />
E H B L<br />
224 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI
DELOVNI LIST 2 Živalske pravljice<br />
Spomni se štirih živalskih pravljic. V vsak krog napiši en naslov pravljice in njene glavne živalske<br />
junake.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 225
144Lilijana<br />
Praprotnik Zupančič<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Branka Škufca<br />
OŠ ZALOG<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
226 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Babica pripoveduje<br />
Tematska analiza besedila<br />
Besedilo je značilna »pravljica« o pripovedovanju pravljice – pravljice, ki se nikoli<br />
niti prav ne začne, kaj šele konča. Osnovna značilnost tega besedila je torej<br />
pripovedovalčevo poigravanje z bralčevim pričakovanjem. Didaktični instrumentarij<br />
se osredotoča na pravljični ton oz. na pripovedovanje pravljice kot dogodek, v uvodni<br />
motivaciji pa bi učitelj lahko posnemal igrivi način babičinega pripovedovanja.<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß tiho in glasno preberejo besedilo,<br />
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo o besedilu,<br />
ß ustno odgovarjajo na vprašanja,<br />
ß vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in<br />
čustvenim svetom,<br />
ß si utrjujejo stališče o babičinem pripovedovanju,<br />
ß sami napišejo narobe pravljico.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Učitelj razdeli učence v skupine. Vsaka skupina naredi miselni vzorec o pravljicah. Vključuje naj vse,<br />
kar vedo o pravljicah (vrste pravljic, nastanek pravljic, značilnosti pravljic).<br />
Skupine predstavijo svoje miselne vzorce (PRILOGA 1).<br />
Učitelj vpraša učence, če so že kdaj slišali narobe pravljico.<br />
Kakšna pravljica je narobe pravljica? Ali bi jo znali sestaviti?<br />
Skupaj si izmislimo narobe pravljico. Pripovedujemo jo v »verigi«. Nekdo od učencev začne s pravljico,<br />
ki si jo zamisli. Naslednji nadaljuje, vendar se ne drži več vsebine pravljice, pa tudi oddaljiti se ne<br />
sme preveč. Pravljico zaključimo ravno nasprotno, kot je napisana v originalu.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Pisateljica Lilijana Praprotnik Zupančič je napisala narobe pravljico. Prisluhnite ji.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Učenci poslušajo interpretativno branje. Učitelj bere pravljico s kratkimi premori in spremlja odziv<br />
učencev.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Pripovedujejo, kako so doživeli besedilo, učitelj jih usmerja z vprašanji.<br />
Se vam je zdelo besedilo smešno?<br />
Vas je besedilo jezilo in spravljalo ob živce? Ste bili razočarani?<br />
Kako se počutite, če nekdo ves čas prekinja govor, misel, branje?<br />
Ali se vam je že zgodilo kaj takega? Kdaj? Kdo vas je prekinil in pri čem?<br />
Ali vas kdaj starši prekinejo med igro, ko morate k večerji …
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.<br />
Pri ponovnem branju označijo imena otrok, ki poslušajo babico.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in vprašanja, ki jih zastavi učitelj.<br />
Kdo pripoveduje pravljico?<br />
Koliko otrok je zbranih okoli babice?<br />
Zakaj babica ne more povedati pravljice o Rdeči kapici do konca?<br />
Naštej, kaj vse je zmotilo babico med pripovedovanjem.<br />
Kako si predstavljaš sobo, v kateri babica pripoveduje otrokom pravljice?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo<br />
barvo ter dinamiko glasu.<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Opredelijo kraj in čas dogajanja.<br />
Naštejejo in opišejo osebe, ki nastopajo v pravljici. Kako si predstavljate babico?<br />
Kakšna je narobe pravljica?<br />
VREDNOTENJE<br />
Kakšna se vam zdi pravljica? Ali vas tak način pripovedovanja moti ali vam je všeč? Zakaj?<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Napišejo narobe pravljico. (PRILOGA 2)<br />
ß Opišejo babico, ki pripoveduje pravljico.<br />
PRILOGA 1 Dopolnite miselni vzorec. Napišite glavne značilnosti pravljice.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 227
PRILOGA 2 Napiši narobe pravljico.<br />
228 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI
Fran Milčinski<br />
Laži<br />
Tematska analiza besedila<br />
148K O<br />
Humorno pretiravanje in duhoviti pomenski preobrati so značilni za znano pravljico Frana<br />
Milčinskega Laži; poleg humorja (taka je že prva poved), ki se kaže predvsem v nonsensnih<br />
besednih zvezah (zvrhano prazen ipd.) je v njej zaznati tudi pravljične motive, npr.<br />
preizkušnjo, modrost in iznajdljivost najmlajšega brata ter kazen za negativno književno<br />
osebo. Napoved predstavlja Milčinskega kot pomembnega pravljičarja, didaktični instrumentarij<br />
pa osvetljuje značilni pisateljev humor oz. nenavadno vsebino pravljice. V uvodni<br />
motivaciji se je smiselno pogovarjati o naslovu (napovedovanje pravljice na podlagi<br />
naslova, oznaka književnih oseb ipd.), če pa mladi poznajo pisateljevo knjigo Butalci, bi<br />
kot izhodišče šolske interpretacije lahko bili tudi humorni portreti likov iz te pripovedi.<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß si ogledajo zbirke pravljic Frana Milčinskega,<br />
ß se v sproščenem pogovoru seznanijo s pojmom ljudska pravljica, ki ima formalni začetek in<br />
konec pripovedi,<br />
ß vedo, da v pravljici vladajo zapovedi in prerokbe, v njih nastopajo pravljična bitja, imajo velik<br />
pomen pravljična števila,<br />
ß poslušajo pravljico Laži, pravljico glasno in tiho berejo,<br />
ß obnovijo jo s svojimi besedami,<br />
ß se identificirajo s knjižno osebo;<br />
ß razumejo vzroke za ravnanje književnih junakov,<br />
ß ob branju doživljajo veliko estetskega užitka,<br />
ß sestavljajo nove besede iz manj znanih besed,<br />
ß ločijo stvarni svet do nestvarnega in njuno povezovanje,<br />
ß opredelijo dogajalni čas in ga primerjajo z drugimi pravljicami,<br />
ß vživljajo se v različne vloge,<br />
ß ustno obnavljajo zgodbo,<br />
ß presojajo druge na podlagi lastnih stališč oz. meril,<br />
ß učenci razmišljajo o tem, kakšni so junaki in kakšni želijo biti,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore,<br />
ß razložijo pomen duhovitih domislic,<br />
ß razložijo pomen lenobe, pameti, laži, duhovitosti,<br />
ß dramatizirajo odlomek.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Otroke postavimo pred problem. Ali tudi vi kdaj lažete?<br />
KDAJ SE ZLAŽEM?<br />
• ko predvidevam, da<br />
imam sam prav<br />
KAKO SE POČUTIM?<br />
• zmagovalno<br />
• krivo<br />
• napeto ...<br />
ZLAŽEM SE<br />
KAKO SE OBNAŠAM?<br />
• krilim z rokami ...<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 229<br />
R A K I N A D O B L A K I<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Andrejka Žičkar<br />
OŠ GLOBOKO<br />
KAKŠEN(NA) SEM, KO SE ZLAŽEM?<br />
• živčen, jezen<br />
• imam spačen obraz<br />
ZAKAJ SE ZLAŽEM?<br />
• želim drugače, kot mi velevajo<br />
• upam, da bom zmagal(a)<br />
• da vzbudim pozornost
230 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Kako pa je s tistim, ki mu lažemo?<br />
KAKO SE POČUTI?<br />
• jezno<br />
• žalostno<br />
• napeto ...<br />
TISTI, KI MU LAŽEMO / SMO SE MU ZLAGALI<br />
Kako se laganje, laži končajo? (Igra vlog.)<br />
V paru si izmislite trenutek, ko lažete. Eden bo tisti, ki laže, in eden tisti, ki mu lažete. Zaigrajta<br />
razplet – kako se konča.<br />
Spoznavanje in členitev problema.<br />
Ali samo mi lažemo? Lažejo samo otroci? Kaj pa odrasli? Kako se laganje konča pri njih?<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Slišali boste pravljico o deklini, ki se je želela poročiti s tistim, ki bi jo pripravil do tega, da bi ga<br />
obsodila, da laže. Pravljico je napisal Fran Milčinski.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice.<br />
PRIPOVEDOVANJE<br />
Pravljico pripovedujemo najprej na pamet, saj s tem močno spodbujamo učenčevo domišljijsko<br />
aktivnost.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Pravljico še enkrat prebere učitelj ali učenca, ki sta dobra bralca.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Čas za premislek o besedilu.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel.<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo.<br />
KAJ NAREDI?<br />
• kaznuje nas<br />
• pusti nas pri miru ...<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede,<br />
ki jih uporablja pisatelj. (PRILOGA 1)<br />
Če kakšnega izraza ne vedo oziroma ga ne najdejo, doma prosijo svoje starše za pomoč pri razlagi.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Kako se pravljica začne? Kdaj se dogaja?<br />
Kako pisatelj opisuje hišo?<br />
Kakšna je hčer? Je res tako lepa, da ji ni para v vsej deželi? Opiši jo.<br />
Kakšnega ženina je iskala?<br />
Kakšni so bili trije bratje? Opiši jih.<br />
Kako je potekal pogovor med deklino in tretjim bratom?<br />
S čim jo je pripravil, da mu je rekla, da laže?<br />
Se je oženil z njo?<br />
KAKO SE OBNAŠA?<br />
• kriči, vpije<br />
• krili z rokami<br />
• je tiho ...
NOVE NALOGE<br />
ß Nadaljuj pravljico. Kaj se je zgodilo potem?<br />
ß Dramatizacija pravljice. (Prizor odigrajo učenci ali pa ga odigrajo s paličnimi lutkami.)<br />
ß Pravljico obnovijo s svojimi besedami.<br />
ß Opišejo in narišejo glavno književno osebo.<br />
ß Napišejo spis To je bila moja majhna laž ipd.<br />
PRILOGA 1 Kako bi razložil(a) naslednje besede in besedne zveze?<br />
BESEDE/BESEDNE ZVEZE<br />
KLENE<br />
FIŽOLOVE LUŠČINE<br />
ŠKAF<br />
PURMAN<br />
JEZIČNI DOHTAR<br />
SNUBEC<br />
PROCESIJA<br />
DURI<br />
ŠTRENA<br />
GOLT<br />
ODRIVAČ<br />
SE IZPRIDILO<br />
STO ORALOV<br />
HRASTOVE ŠUME<br />
POMEN<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 231
152<br />
Tematska analiza besedila<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Jožica Marinčič<br />
OŠ TREBNJE<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
232 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Hans Christian Andersen<br />
Bedak Jurček<br />
Odlomek iz Andersenove pravljice se z Lažmi Frana Milčinskega povezuje tako po<br />
upodobitvi treh književnih oseb (starejša brata in najmlajši brat, ki je najbolj iznajdljiv)<br />
kot po komičnosti. Toda medtem ko Laži prikazujejo »zmago« najmlajšega, odlomek iz<br />
Andersenove pravljice to šele napoveduje, torej mladega bralca spodbuja, da si sam izmisli<br />
nadaljevanje – oz. ga motivira za branje pravljice v celoti. Tako ni naključje, da tudi<br />
didaktični instrumentarij spodbuja primerjavo obeh besedil; v uvodni motivaciji bi se<br />
lahko pogovarjali o Andersenovih parvljicah ali pa, če Laži že poznajo, obnovili osnovne<br />
vsebinske značilnosti te pravljice (medbesedilna motivacija).<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß se seznanijo z besedilom, ga poslušajo, tiho in glasno preberejo,<br />
ß ločijo stvarni in domišljijski svet in njuno povezovanje,<br />
ß literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami,<br />
ß iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživljajo v različne vloge,<br />
ß se identificirajo s književno osebo, ki bi ji bili radi podobni, in razložijo, zakaj druga književna<br />
oseba ne ustreza njihovim željam,<br />
ß zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov,<br />
ß razložijo motive za ravnanje oseb,<br />
ß opišejo okolje, v katerem se pravljica dogaja,<br />
ß nizajo posrečene primere humornega pripovedovanja,<br />
ß primerjajo pravljici Laži in Bedak Jurček,<br />
ß razložijo, iz koga se pisatelja norčujeta,<br />
ß utemeljijo podnaslov Andersenove pravljice.<br />
MOTIVACIJA<br />
Učitelj vodi razgovor o pravljicah. Učenci pripovedujejo, katere pravljice poznajo, kdo v njih nastopa,<br />
kakšne so osebe, kateri predmeti nastopajo. Povedo, ali poznajo koga od pravljičarjev. Učitelj izpostavi<br />
Hansa Christiana Andersena.<br />
Učitelj prinese v pravljični vrečki nekaj tipičnih predmetov. Učenci jih otipajo in s tipom ugotovijo,<br />
kateri predmeti so skriti. Povedo, v katerih pravljicah nastopajo in kakšno vlogo imajo.<br />
Na tablo nizajo primere posameznih značilnosti pravljice:<br />
• neverjetnost<br />
• čudežnost<br />
• nestvarnost likov<br />
• nestvarnost dogodkov<br />
• verjetna stvarnost<br />
• junaki<br />
• izvor pravljic<br />
Izmed oseb, ki nastopajo v pravljici, učitelj izpostavi osebo BEDAK.<br />
Učenci ga narišejo in zapišejo, kako si ga predstavljajo:
Učenci povedo, ali so že brali kakšno pravljico, v kateri je nastopal književni junak, ki ni bil preveč<br />
bister. Opišejo ga.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Danski pravljičar Hans Christian Andersen je napisal veliko pravljic. V njih nastopajo tipični pravljični<br />
junaki. Eden od njih je bedak, ki mu je ime Jurček.<br />
Prisluhnite odlomku njegove pravljice in razmislite, zakaj je bedak in povrhu še Jurček.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Gre za stopnjevanje pričakovanja in vzbujanje radovednosti, kaj bo pisatelj povedal. Radovedni<br />
stopijo v dialog s pisateljem in besedilom.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA<br />
Učitelj doživeto pripoveduje besedilo na pamet. Njegov stik s sprejemnikovimi očmi je nenadomestljiv.<br />
V prvem stiku učenci spoznajo zgodbo, izvejo, za kaj gre in kako se bo končalo. Učitelj pazi, da pripoveduje<br />
čim zvesteje izvirniku. Literarno besedilo lepo, estetsko prebere. Gre za trenutek, ko učenci<br />
ugledajo literarno delo v vsem bogastvu njegove spoznavne, estetske in etične strukturiranosti. To je<br />
trenutek, ko je stik z literarnim besedilom vir estetskega ugodja.<br />
PREMOR PO BRANJU<br />
Trenutek tišine, v katerem učenci uzaveščajo prve, neposredne vtise o umetnostnem besedilu.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učitelj vpelje izjavo po čustvenem odmoru, npr. Ej, česa vse si bedak Jurček ni izmislil!<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci besedilo tiho preberejo. Sami so z besedilom. Gre za percepcijsko situacijo: avtor – besedilo<br />
– bralec. Učenec vstopa v dialog z literarnim besedilom in posredno z njegovim avtorjem (intimni stik<br />
z literaturo).<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učitelj se z učenci pogovori o neznanih besedah. Učenci naštevajo besede, ki jih ne razumejo. Razložijo<br />
jih tisti, ki poznajo njihov pomen. Pomagajo si s SSKJ.<br />
Izpolnijo učni list o neznanih ali manj znanih besedah (PRILOGA 1).<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.<br />
Kdo so glavne književne osebe?<br />
Opiši starejša brata. Kaj je znal starejši brat? V čem se je odlikoval drugi brat?<br />
Zakaj sta se morala na snubljenje kraljeve hčere pripraviti? Kako sta se pripravljala?<br />
Zakaj sta potrebovala ribje olje?<br />
Kdaj izvemo, da je imel star graščak tudi tretjega sina? Opiši ga.<br />
Zakaj nam pisatelj v začetku zgodbe predstavi le dva sinova?<br />
Kakšnega moža si bo izbrala kraljeva hči?<br />
Kaj je očka podaril starejšima sinovoma?<br />
Zakaj mlajšemu ni dal konja?<br />
Kako se je mlajši odpravil na pot?<br />
Zakaj sta starejša brata počasi jezdila pred mlajšim bratom?<br />
Kaj je najmlajši nabral med potjo?<br />
Kako sta se ob tem vedla brata?<br />
Poišči primere humornega pripovedovanja.<br />
So prišli pred mestna vrata vsi skupaj? Zakaj ne?<br />
Razloži njegovo ime: BEDAK JURČEK.<br />
GLASNO BRANJE<br />
Po dva učenca polglasno prebereta zgodbo drug drugemu.<br />
Po branju v dvojicah učenec, ki je dober bralec, literarno besedilo prebere še enkrat.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 233
234 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Učenci obnovijo značilnosti ljudske pravljice.<br />
Poiščejo značilnosti ljudske pravljice, ki jih vsebuje tudi Andersenova pravljica.<br />
SINTEZA IN VREDNOTENJE<br />
Učenci utemeljujejo domnevo, da so brali pravljico. Opisujejo nenavadne, čudežne dogodke, ki so se<br />
zgodili v pravljici. Naštejejo pravljice, ki imajo podobne značilnosti. Razmislijo, ali poznajo še kakšno<br />
pravljico, v kateri se pisatelj norčuje iz književne osebe (npr. F. Milčinski: Laži, P. Golia: Jurček).<br />
Primerjajo osebe, opazujejo njihove lastnosti. Povedo, v čem so sinovi med seboj različni, v čem pa<br />
so si podobni.<br />
Razložijo, katera oseba jim je bila všeč in zakaj, katera pa ne in zakaj.<br />
Razmislijo, ali je zgodba realna ali fantazijska. Ali v vsakdanjem življenju vedno zmaga najmlajši,<br />
najmanjši, najšibkejši, dober?<br />
Hans Christian Andersen je svojo zgodbo podnaslovil Stara zgodba, ki je zmerom nova. Učenci<br />
razložijo pomen podnaslova.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Učenci delajo po interesih v literarnih kotičkih. Sami se odločijo za nalogo, ki se jim zdi najbolj<br />
zanimiva. Zadnjo nalogo pa opravijo vsi.<br />
• Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim<br />
in kraljično (PRILOGA 2).<br />
• Starejša brata sta prišla pred vrata. Kaj je bilo potem? Napiši nadaljevanje zgodbe.<br />
Če želiš, lahko nadaljuješ v obliki stripa.<br />
ß Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi pravljico do konca. Predstavi jo<br />
sošolcem (PRILOGA 3).<br />
ß To nalogo opravijo vsi učenci.<br />
Svetujem, da učitelj pred tem z učenci obravnava književno besedilo F. Milčinskega Laži.<br />
Zapišejo spis, v katerem pravljico Laži primerjajo s pravljico Bedak Jurček. Pozorni so na:<br />
• književne osebe (brate, nevesto, starše),<br />
• okolje, v katerem dogajanje poteka,<br />
• zgodbo (kaj se je dogajalo, kako se je zapletlo, kako razpletlo),<br />
• način, kako pisatelj pripoveduje (napiši primere humornega pripovedovanja),<br />
• iz koga se pisatelja norčujeta,<br />
• sporočilo obeh pravljic,<br />
• razlaga podnaslova Stara zgodba, ki je zmerom nova,<br />
• ali bi tudi Milčinski svoji zgodbi lahko dal enak podnaslov.
PRILOGA 1 NEZNANE IN MANJ ZNANE BESEDE<br />
1. Poveži, kar sodi skupaj.<br />
bistroumen hiter, uren konj<br />
moder časopis<br />
snubljenje konj<br />
cehovska pravila pameten človek<br />
iskri konj bistroglav<br />
časnik dejanje, ko fant zasnubi dekle<br />
vranec pravila združenih obrtnikov<br />
kaniti razmisliti<br />
pretuhtati nameravati<br />
2. Izberi si tri besede in jih uporabi v povedih.<br />
3. Kako bi razložil(a) naslednje misli:<br />
mlatiti prazno slamo:<br />
rečeno – storjeno:<br />
sesti zadenjsko na kozla:<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 235
PRILOGA 2 Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim in kraljično.<br />
236 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
ILUSTRACIJA:<br />
POGOVOR MED JURČKOM IN KRALJICO:
PRILOGA 3 Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi jo do konca. Predstavi jo sošolcem.<br />
Pomagaj si s kratkim zapisom. Nadaljuješ lahko takole:<br />
Snubcem so delili zaporedne številke in jih postavljali v ravne vrste po šest.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 237
154Mala<br />
morska deklica<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Simona Pelko<br />
OŠ ZALOG<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
238 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Hans Christian Andersen<br />
Tematska analiza besedila<br />
Drugi odlomek iz opusa znamenitega danskega pravljičarja je besedilo, ki<br />
vzpostavlja povsem drugačno razpoloženje in temo kot Bedak Jurček. Besedilo<br />
vsebuje poetične podobe morskih globin, didaktični instrumentarij pa spodbuja<br />
napovedovanje razvijanja zgodbe in se navezuje na preostala Andersenova besedila<br />
in risanke, posnete po njih – predvsem obnavljanje (ogled?) risank je lahko<br />
tudi ustrezna uvodna motivacija.<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß si ogledajo nekatera dela danskega pisatelja H. C. Andersena (Grdi raček, Palčica, Kraljična na<br />
zrnu graha, Pravljice),<br />
ß se seznanijo z mednarodnim dnevom knjige za otroke (2. april),<br />
ß v skupinah preberejo več knjižnih del H. C. Andersena in ga s pomočjo plakatov predstavijo,<br />
ß poslušajo pravljico Mala morska deklica v celoti,<br />
ß pripovedujejo asociacije na pojem voda,<br />
ß s pomočjo domišljije pripovedujejo o pravljičnem življenju na morskem dnu,<br />
ß doživijo pravljico kot celoto besedila in ilustracije,<br />
ß opišejo prostor in čas dogajanja,<br />
ß se identificirajo s književno osebo,<br />
ß si izmislijo svoj konec zgodbe.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Učitelj predstavi učencem pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Obiščejo knjižnico in si ogledajo<br />
razstavo njegovih knjižnih del. Učenci naštevajo njegove pravljice in pravljične junake, ki jih poznajo.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
H. C. Andersen je pisal najrazličnejše pravljice. Med drugim tudi pravljico o prelepi deklici, ki biva v<br />
morskem kraljestvu.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo in pozorno prisluhnejo branju.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Poslušajo učiteljevo branje pravljice.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci podoživijo dogodke in uredijo svoje vtise.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Pripovedujejo o prebranem odlomku, o tem, kako si predstavljajo opisano morsko kraljestvo.<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo odlomek in izpišejo manj znane besede.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED<br />
Manj znane besede poskušajo razložiti, pomagajo si s SSKJ.
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci ustno odgovarjajo v celih povedih.<br />
GLASNO BRANJE<br />
Učenci glasno preberejo odlomek.<br />
VREDNOTENJE<br />
Kdo so glavne, kdo stranske književne osebe? Koliko morskih princesk je imel morski kralj? Kaj<br />
misliš, katera je bila najlepša?<br />
Ali bi lahko mala morska deklica živela v sodobnem času? Kakšna bi bila potem tvoja sodobna<br />
pravljica?<br />
Učenci poimenujejo dogodke, ki se zgodijo le v pravljici. Primerjajo Andersenovo pravljico z ljudskimi<br />
in ugotavljajo razlike.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Si predstavljate opisano morsko dno? Ali bi ga znali likovno upodobiti? S katerimi likovnimi<br />
tehnikami bi to storili?<br />
ß Izmislijo si konec pravljice. Koga bo spoznala mala morska deklica?<br />
ß Tisti, ki imajo doma katerekoli Andersenove pravljice, jih prinesejo v šolo. V razredu pripravimo<br />
razstavo o življenju danskega pravljičarja H. C. Andersena s pomočjo referatov in plakatov ter<br />
predstavimo njegova literarna dela.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 239
156<br />
Tematska analiza besedila<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Andrejka Žičkar<br />
OŠ GLOBOKO<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
240 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Feri Lainšček<br />
Zalika in Gusti<br />
Lainščkova pravljica Zalika in Gusti je iz zbirke Mislice, v kateri se sodobni pisatelj vrača<br />
k izročilu klasične avtorske pravljice. To pomeni, da v središču pravljičnega dogajanja ni<br />
otrok in njegov svet, ampak tematika, ki je značilna za klasično oz. ljudsko pravljico – v<br />
izbrani pravljici torej moč ljubezni in dobrega srca. Na junake ljudske pravljice spominjata<br />
tudi osrednji osebi, saj sta brezdomca, ki nenehno potujeta, reveža, ki imata le drug<br />
drugega, in srečneža, ki jima igra usode nameni blaginjo in srečo. Didaktični instrumentarij<br />
se navezuje na temeljne pravljične prvine (preobrati, dogajalni prostor, osebe),<br />
v uvodni motivaciji pa bi se bilo smiselno pogovoriti o temi pravljic, predvsem o »moči<br />
srca« (Kdo je v pravljicah zmagovalec? Kdo doseže na koncu srečo? Kaj pomeni, če je<br />
človek dobrega srca?).<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß poslušajo umetnostno besedilo,<br />
ß estetsko uživajo v besedilu,<br />
ß po poslušanju označijo besedilo na podlagi lastnega doživljanja,<br />
ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,<br />
ß identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,<br />
ß besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota,<br />
ß berejo pravljico in jo povežejo z doživetji iz svojega življenja,<br />
ß se ob učiteljevi spodbudi čutno odzivajo na besedilno realnost,<br />
ß razvijajo asociativne sposobnosti,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,<br />
ß spoznajo pojem pripovedno besedilo,<br />
ß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti, ljubezni.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Pogovarjamo se o sreči in žalosti in oblikujemo, dopolnjujemo miselni vzorec na tabli.<br />
SREČA: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim.<br />
ŽALOST: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim.<br />
Poiščemo asociacije na besedi SREČA in ŽALOST.<br />
Obkrožim besedo LJUBEZEN. Kakšni smo, ko smo zaljubljeni? Zakaj smo srečni? Kako se takrat<br />
obnašamo? Ali smo lahko tudi žalostni? Kdaj in zakaj? Kako se pa takrat obnašamo?<br />
Otroke pripeljemo do tega, da izražajo svoja čustva, ko imajo nekoga radi, in do tega, da izrazijo<br />
svoja čustva, ko jim ljubezni ne vračajo …<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, ki je zelo čustvena. Govori o veliki sreči in veliki<br />
žalosti, bolečini … Prisluhnite.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice.<br />
PRIPOVEDOVANJE<br />
Učitelj najprej pravljico pripoveduje na pamet, saj s tem močno spodbuja domišljijsko aktivnost<br />
učenčev.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Pravljico še enkrat prebere ali pokliče dobre bralce.
ČUSTVENI PREMOR<br />
Čas za premislek o besedilu. Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel.<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razložijo učenci, ki jo poznajo, ali pa pomen<br />
poiščemo v SSKJ.<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Določi glavne in stranske književne osebe.<br />
Kdo sta bila Zalika in Gusti? Kakšna sta bila?<br />
Kakšna je bila videti Zalika med plesom? Opiši jo.<br />
Kaj ji je ponudil kraljevič?<br />
Se je Zalika strinjala z njegovim predlogom? Kaj se je zgodilo?<br />
Opiši Zaliko med njenim bivanjem na kraljevskem dvoru. Je bila srečna?<br />
Kaj pa Gusti?<br />
Kako sta se Zalika in Gusti spet našla?<br />
Kako se pravljica konča?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Klicani učenci glasno in doživeto preberejo pravljico.<br />
VREDNOTENJE<br />
Primerjamo pravljico z ljudsko pravljico.<br />
Kaj jima je skupno?<br />
V čem se razlikujeta?<br />
Kako doživljate Zaliko, Gustija in kraljeviča?<br />
NOVE NALOGE<br />
ß »Kralj pa je do konca življenja potoval od križišča do križišča, od vasi do vasi, od mesta do<br />
mesta in pripovedoval svojo čudno zgodbo, ki pa ji ni nihče verjel.«<br />
Napiši nadaljevanje zgodbe, kot bi jo pripovedoval kralj.<br />
ß Obnovi pravljico.<br />
ß Opiši in nariši Zaliko med plesom ali ko je bila kraljica.<br />
ß Doma preberi pravljico svojim staršem, starim staršem … Pogovorite se o vsebini pravljice, o<br />
ljubezni med Zaliko in Gustijem, o sreči, žalosti, bolečini …<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 241
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Branka Škufca<br />
OŠ ZALOG<br />
242 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Zalika in Gusti<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti,<br />
ß ponovijo značilnosti ljudske pravljice,<br />
ß poslušajo, nato še sami preberejo umetnostno besedilo,<br />
ß estetsko uživajo v besedilu,<br />
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,<br />
ß se identificirajo s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,<br />
ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu,<br />
ß spoznajo pojem pripovedno besedilo.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Medbesedilna motivacija<br />
Učitelj vodi pogovor:<br />
Ali so vam starši pripovedovali pravljice? Katere? Katere pravljice so vam najljubše? Kaj je ljudska<br />
pravljica? Katere so značilnosti ljudske pravljice? (PRILOGA 1)<br />
Izkušenjska motivacija<br />
Kaj je za vas velika sreča? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili?<br />
Kaj je za vas velika žalost? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili? (PRILOGA 2)<br />
Likovna motivacija<br />
Veliko srečo ali veliko žalost narišejo na list papirja.<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, za katero je dobil navdih pri ljudskem izročilu.<br />
Pravljica govori o Zaliki in Gustiju ter njuni veliki sreči, ki jo je uničil kraljevič, ki je želel dobiti Zaliko<br />
proti njeni volji. Poslušajte, ali mu je uspelo.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Učenci podoživijo zgodbo ter uredijo vtise o njej.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Ta kraljevič je bil pa res prebrisan ...<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci tiho preberejo pravljico in podčrtajo manj znane ali neznane besede. Hitrejši bralci poiščejo<br />
in z drugo barvo podčrtajo besedo, ki se v besedilu največkrat ponovi.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od<br />
učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno).<br />
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
Kako se pravljica začne?<br />
Kdo sta glavna junaka?<br />
Kakšna je bila Gustijeva muzika in kakšen Zalikin ples?
Poišči povedi, ki opisujejo Zalikin ples.<br />
Opiši Zaliko.<br />
Koga vse je premamil Zalikin ples?<br />
Kaj je kraljevič ponudil Zaliki?<br />
Zakaj Zalika ponudbe ni sprejela?<br />
Kaj je naredil kraljevič?<br />
Ali je bila Zalika kot kraljica srečna?<br />
Kako so skrbeli za Zaliko na kraljevem dvoru v Blatogradu?<br />
Kaj se je zgodilo, ko sta šla kralj in kraljica neko nedeljo na semenj?<br />
Kako se zgodba konča?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro,<br />
spreminjajo barvo ter dinamiko glasu.<br />
ANALIZA ZGRADBE BESEDILA<br />
Učenci določijo in opišejo glavne in stranske književne osebe.<br />
Učenci pripovedujejo o kraju in času dogajanja. Ali ju lahko določimo?<br />
Primerjajo prebrano pravljico z ljudsko.<br />
Katere so skupne značilnosti pravljice Zalika in Gusti ter ljudske pravljice?<br />
Učenci povedo: kraj in čas dogajanja nista določena, srečen konec, dobro je<br />
poplačano z dobrim, slabo s slabim.<br />
V čem se pravljici razlikujeta? V pravljici, ki smo jo brali, ni čudežnih predmetov,<br />
dejanja se ne ponavljajo, ni nenavadnih bitij.<br />
Besedilo, v katerem nam pisatelj pripoveduje o človeku, njegovih dejanjih in usodi,<br />
pravimo pripovedno besedilo.<br />
VREDNOTENJE<br />
Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Povedo, ali se jim je zdelo v pravljici kaj nenavadno.<br />
Je ravnanje vseh junakov pravilno? Pogovor o ravnanju kraljeviča. Zakaj pravimo, da je<br />
ljubezen slepa? Pogovor o izbiri življenjskega partnerja danes.<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Napišejo predzgodbo.<br />
ß Napišejo pozgodbo (nadaljevanje pravljice, kot da jo pripoveduje kraljična).<br />
ß Dramatizacija zgodbe.<br />
ß Učenci v okviru podaljšanega bivanja ali v svojem prostem času obiščejo knjižnico in<br />
se seznanijo z deli Ferija Lainščka.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 243
PRILOGA 1 Dokončaj povedi s čim več idejami. Bodi čim bolj izviren/na.<br />
244 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Če bi postal/a čarovnik/ca, bi<br />
Če bi bil/a dobra vila, bi<br />
Če bi bil/a zlobna vila, bi<br />
Če bi postal/a kraljevič, bi<br />
Če bi postal/a kraljična, bi<br />
Če bi znal/a zelo lepo igrati na gosli, bi<br />
Če bi znal/a zelo lepo plesati, bi<br />
Napiši, katera pravljica ti je najljubša.<br />
Zakaj?<br />
Katero pravljico so ti starši največkrat brali oziroma pripovedovali, ko si bil(a) majhen(na)?
PRILOGA 2 Dopolni povedi s čim več idejami.<br />
Ob besedi SREČA najprej pomislim na<br />
Zame pomeni velika sreča<br />
Najbolj srečen(na) sem, ko<br />
Najbolj me razveseli<br />
Ko sem zelo srečen/na,<br />
Svojo veliko srečo najraje delim z/s<br />
Srečni ljudje so<br />
Opiši dogodek, ko si bil/a zelo srečna.<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 245
160Tematska<br />
analiza besedila<br />
Primer šolske interpretacije je pripravila<br />
Andrejka Žičkar<br />
OŠ GLOBOKO<br />
K O R A K I N A D O B L A K I<br />
246 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI<br />
Tone Pavček<br />
Vesoljec<br />
Pesem kot sklepno besedilo berila Koraki nad oblaki povzema njegovo temo in<br />
se navezuje na naslov učbenika: s hojo otroških korakov je mogoče priti do oblakov.<br />
Na krilih domišljije je torej mogoče vse – leteti do neba, obiskati nenavadne,<br />
svetle svetove in spoznavati samega sebe. In ker je tako potovanje samo<br />
po sebi dogodivščina, je veselje, popotnik, bralec – bogat, tudi če je čisto sam<br />
(in prestrašen). – Ker besedilo sklepa berilo, nima didaktičnega instrumentarija.<br />
Bi bilo to pesem torej smiselno le prebrati in je sploh ne analizirati? Si izmisliti<br />
npr. glasbeno spremljavo zanjo? Jo izvesti kot skupno recitacijo? Jo povedati kar<br />
tako, nekega svetlega dne – kot jutranji pozdrav?<br />
CILJI<br />
Učenci<br />
ß razumejo vsebino pesmi in odkrijejo njeno sporočilo,<br />
ß zaznavajo ritem in rimo,<br />
ß zaznajo metafore (puhasta preja, svetli svetovi),<br />
ß se identificirajo s književno osebo,<br />
ß ustvarjalno nadgrajujejo besedilo.<br />
UVODNA MOTIVACIJA<br />
Jezikovna motivacija<br />
Poskušaj sestaviti čim več novih besedi na zlog VE-.<br />
Izluščimo besedo vesoljec in se pogovorimo, kaj pomeni, učenci iščejo asociacije na besedo vesoljec.<br />
Razmišljajo in pripovedujejo o tem, ali res živijo vesoljci; kje in kako živijo, ali bi jih želeli srečati in<br />
zakaj, kakšni so, kaj počnejo, s čim potujejo, kakšno je vesolje …<br />
NAJAVA BESEDILA<br />
Tone Pavček je napisal pesem z naslovom Vesoljec. Pa prisluhnimo, o kakšnem vesoljcu govori.<br />
PREMOR PRED BRANJEM<br />
Učenci se osredotočijo na Pavčkovo pesem.<br />
INTERPRETATIVNO BRANJE<br />
Učitelj pesem najprej recitira, saj je tako stik z besedilom pristnejši. Pesem Vesoljec še prebere.<br />
ČUSTVENI PREMOR<br />
Čas za premislek o besedilu.<br />
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ<br />
Učenci izražajo vtise ob pesmi.<br />
TIHO BRANJE<br />
Učenci pesem vsak zase tiho preberejo.<br />
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED<br />
Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede,<br />
ki jih uporablja pesnik. Besede poiščejo v SSKJ in razložijo njihov pomen.<br />
Besede: zvonik, puhasta, preja, nese, sinjina, suknja …
VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA<br />
O čem govori pesem?<br />
Kaj je puhasta preja?<br />
Kaj pomeni, da živiš dan in loviš noč za črno suknjo?<br />
Kaj so svetli svetovi? Kje so?<br />
Zakaj je vesoljec velik, čeprav zbeži v mišjo luknjo?<br />
GLASNO BRANJE<br />
Pesem skupaj deklamiramo. Pazimo na ritem in intonacijo.<br />
Kje smo brali hitreje in kje počasneje? Zakaj?<br />
Pesem preberejo štirje učenci – vsak svojo kitico.<br />
VREDNOTENJE<br />
Učenci povedo, kdo bi lahko bil Pavčkov vesoljec. V kaj bi se lahko spremenil zvonik? In kam vse bi<br />
lahko raketa potovala?<br />
Vam je bila pesem všeč? Zakaj?<br />
NOVE NALOGE<br />
ß Otroke razdelimo v skupine ali dvojice:<br />
• Potovanje v vesolje (narišejo in opišejo svojo pot v vesolje)<br />
• Nariši in opiši svojega vesoljca<br />
• Postal sem vesoljec (narišejo in napišejo zgodbico)<br />
• Moje srečanje z vesoljcem (narišejo in opišejo svoje srečanje)<br />
ß Napiši pesmico z akrostihom Vesoljec ali Vesolje. (PRILOGA 1)<br />
ß Učenje pesmi na pamet.<br />
PRILOGA 1<br />
V<br />
E<br />
S<br />
O<br />
L<br />
J<br />
E<br />
C<br />
V<br />
E<br />
S<br />
O<br />
L<br />
J<br />
E<br />
KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 247
© <strong>Založba</strong> IZOLIT, izobraževalna literatura<br />
Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali<br />
kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje ali prepisovanje na<br />
kakršenkoli pomnilniški medij)!<br />
248 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI