Glasilo ob Tednu vseÅ¾ivljenjskega uÄenja - Gimnazija Murska Sobota

PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA, 

OD 13. MAJA DO 17. MAJA 2013

Teden vseživljenjskega učenja 

Gimnazija Murska Sobota, maj 2013 

KAZALO 

UVODNIK ........................................................................................................................... 3 

UREDNIŠKI ODBOR ............................................................................................................. 3 

PROGRAM ......................................................................................................................... 4 

OTVORITVENA PRIREDITEV IN RAZSTAVA PREKMURSKIH SLIKARJEV IN DIJAKOV GIMNAZIJE 

MURSKA SOBOTA »OBOGATIMO SKUPAJ« ........................................................................ 5 

KAKO IN ZAKAJ POSTATI POTAPLJAČ? ............................................................................... 7 

ZAKAJ IN KAKO POSTATI POTAPLJAČ: Intervju z Mihaelom Benkičem ................................ 8 

KAJ NAJ JEM? .................................................................................................................... 10 

MNENJA O DELAVNICI KAJ NAJ JEM? ......................................................................................... 11 

»NARAVNA POT ŽIVLJENJA POTEKA OD KOŠARKE K HOKEJU« .......................................... 13 

KULTURNO POPOLDNE S SOBOŠKIMI GIMNAZIJCI IN SKLEPNA PRIREDITEV ...................... 16 

KAJ TI POMENI VSEŽIVLJENJSKO UČENJE? ......................................................................... 17 

2



UVODNIK 

Pred vami je priložnostno glasilo dijakinj in dijakov novinarske delavnice, ki je 

nastajalo med spremljanjem dogodkov Tedna vseživljenjskega učenja, ki je na 

Gimnaziji Murska Sobota potekal pod sloganom Do zdravja z gibanjem, znanjem in 

umetnostjo. Živimo v času, ko družba ni naklonjena ne znanju in ne umetnosti, naš 

način življenja pa nas sili, da preživimo preveč časa sede, odtujeni v medsebojnih 

odnosih, ker smo »zdigitalizirani« in v svojem virtualnem svetu. 

Dejavnosti tega tedna pa so dokazale, da so med nami posamezniki, ki to želijo preseči. 

In prav je tako! Saj umetnost napolnjuje dušo, človeka notranje bogati, znanje pa nam 

daje moč, da se ne bomo spremenili v novodobne sužnje kapitala. Da pa je zdrav duh le 

v zdravem telesu, so vedeli že stari Rimljani. 

Urednica 

UREDNIŠKI ODBOR 

Doris Horvat, Jelica Pantovič, Iva Drvarič, Nika Uzelac, Diana Radovan, Valentina Ščap, 

Jasmina Andrejč 

Fotografirali: Žiga Barbarič, Jan Jurgec, Žan Knuplež, Doris Horvat, Špela Horvat, mag. 

Glavna urednica: Boža Ivanuša Trajbarič, prof. 

Mentorica: Boža Ivanuša Trajbarič, prof. 

Računalniška priprava in prelom: Dominik Ficko in Matej Horvat 

DO ZDRAVJA Z GIBANJEM, ZNANJEM IN UMETNOSTJO 

Glasilo Gimnazije Murska Sobota, izdano ob zaključku projekta Teden vseživljenjskega 

učenja, 17. maja 2013 

Koordinatorici projekta: Marjetka Maučec, prof, in Romana Vogrinčič, prof. 

3



PROGRAM 

Do zdravja z gibanjem, znanjem in umetnostjo na Gimnaziji Murska Sobota 

Program prireditev: 

Ponedeljek, 13. maja, ob 17.00, predavalnica 056 

Otvoritvena prireditev (Gost mag. Alojz Horvat, dr. med.) 

• Vodja prireditve: Danica Muhič, prof. 

• Obogatimo skupaj 

• Razstava pomurskih slikarjev s spremljajočimi likovnimi deli soboških gimnazijcev 

• Vodja prireditve: Marjan Kulčar, prof. 

• Novinarska delavnica z mag. Špelo Horvat in Božo Ivanuša Trajbarič, prof. 

Torek, 14. maja, ob 17.00, učilnica 035 

Kako in zakaj postati potapljač? 

• Predavanje in pogovor z dr. Mitjo Slavincem in Mihaelom Benkičem 

• Vodja prireditve: Nataša Benkič, prof. 

Sreda, 15. maja, ob 17.00, predavalnica 056 

Kaj naj jem? 

• Okrogla miza 

• Gosti: mag. Branislava Belović, dr. med., Jasmina Papić, univ. dipl. etnologinja in 

kulturna antropologinja, Štefan Sraka, vodja kuhinje in slaščičarne Hotela Diana, 

• Vinci Ferenčak, kmetovalec, Franja Dugar in Natalija Rebrica, dijakinji GMS. 

• Voditelj Marjan Maučec. 

• Vodja prireditve: Marjetka Maučec, prof. 

Če trte k, 16. maja, ob 17.00, telovadnica GMS 

Gibanje je življenje 

• Medgeneracijsko športno srečanje z nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi gimnazijci. 

• Vodja prireditve: Janko Hochstätter, prof., Franc Hauko, prof., in Mitko Nasevski, 

prof. 

Petek, 17. maja, ob 16.00, grajska dvorana 

Kulturno popoldne s soboškimi gimnazijci 

• 16.00 Gledališka delavnica 

• Vodja prireditve: Tomi Bušinoski, prof. 

• 17.00 Gledališka predstava Ves svet je oder 

• Vodja prireditve: Cvetka Jošar Matić, prof. 

• 18.00 Sklepna prireditev 

• Vodja prireditve: mag. Sonja Žilavec Nemec, prof. 

Vse dni zbiramo prostovoljne prispevke za šolski defibrilator. 

4



OTVORITVENA PRIREDITEV IN RAZSTAVA PREKMURSKIH 

SLIKARJEV IN DIJAKOV GIMNAZIJE MURSKA SOBOTA 

»OBOGATIMO SKUPAJ« 

ponedeljek, 13. maja 2013 

Do zdravja z gibanjem, znanjem in umetnostjo 

je bil slogan letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja na Gimnaziji Murska Sobota. Po 

otvoritveni prireditvi v izvedbi dijakov pod mentorskim vodstvom profesorice Danice Muhič 

je magister medicine Alojz Horvat zbrane v zelo živem predavanju opomnil, kaj vse 

potrebujemo za zdravo življenje: gibanje, zmerno in uravnoteženo prehrano ter brez slabih 

razvad. Med prireditvami so se cel teden zbirali prostovoljni prispevki za defibrilator, zato je 

dr. Horvat predaval o njegovi potrebi in pravilni rabi. 

Predstavljajte si anarhično situacijo, dijakov in profesorjev v jedilnici, ko nenadoma nekdo 

izgubi zavest, prišlo je do zastoja srca in dihanja. Po štirih minutah brez oskrbe s kisikom 

možgani odmrejo. 95% teh ljudi umre pred prihodom v bolnišnico. Tako velika umrljivost je 

posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem 

(srce je v zastoju, zato ne funkcionira) ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov 

s prepotrebnim kisikom. Preživetje je tako odvisno od čim hitrejše povrnitve krvnega obtoka. 

Ob takojšnji uporabi defibliratorja po zastoju je verjetnost preživetja 90%. Defibrilator je 

naprava, ki ustavi fibracijo srca. Na prsni koš se namestijo elektrode, ki ustvarijo močen 

električni sunek, ta požene srce in omogoči normalno bitje srca. 

Najpogostejši vzrok za zastoj srca je migetanje prekatov, t.i. prekatna fibrilacija. Zato je 

nujno, da prizadetega začnemo oživljati do prihoda reševalcev. Oživljamo ga lahko z vdihi 

in masažo srca, če pa imamo na voljo defibrilator, poskušamo z njim srce z elektrokonverzijo 

ponovno pognati v normalen ritem. 

5



Po zanimivem predavanju sta prof. Marjan Kulčar in mag. Martina Mihoković odprla 

razstavo prekmurskih slikarjev in dijakov Gimnazije Murska Sobota z naslovom Obogatimo 

skupaj. Na razstavi so sodelovali mnogi znani prekmurski slikarji, kot so: Igor Banfi, Dare 

Birsa, Irena Brunec, Robert Černelč, Sandi Červek, Jože Denko, Marjan Gumilar, Andrej 

Hirci, Lojze Logar, Ignac Meden, Franc Mesarič, Martina Mihokovič, Ditka Petkovič, Vlado 

Sagadin, Aleksander Vukan in Mirko Rajnar. S slednjim smo po razstavi tudi malo 

poklepetali. 

Mirko Rajnar svoje delo opravlja že okoli 35 let. V njegovem poklicu se mu dogajajo 

razburljive stvari, pravi, da se dogaja še in še. Tako dobre, kot tudi slabe stvari, kot v vsakem 

poklicu pa ne manjka niti razočaranj. Ukvarjanje s slikarstvom ga je pritegnilo že v rosnih 

otroških letih. Ukvarja se predvsem s slikanjem, risanjem grafike itd. To željo je nadgrajeval 

med šolanjem na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Tam so ga še dodatno pritegnili ravnanje k 

lepemu, estetika in barva, kar bi z eno besedo lahko rekli barvna poetika. Povprašali smo ga 

po delu, na katero je najbolj ponosen. Pravi, da je to vprašanje, na katerega sploh ni mogoče 

odgovoriti. Sam pravi, da so njegova dela njegovi lastni otroci, eni sicer bolj poredni, drugi pa 

pridni. A do vseh svojih del ima navsezadnje enak odnos. Do zdaj je največ slikal krajino in 

portrete, pravzaprav vse tudi abstraktno, a še vedno je prevladujoč motiv pokrajine. 

Na razstavi smo si lahko ogledali le eno slikarjevo delo z naslovom Marec. Ena slika z veliko 

zgodbami. Na njej se prepletajo rimska številka tri, zelen mesec, dolga zima in hkrati tretji 

mesec, ki mu je uspelo odgnati snežno odejo nad pokrajino. Slika je bila naslikana v 

letošnjem letu in je njegovo najnovejše delo. 

Dotaknili smo se tudi njegovih srednješolskih let, ki jih je preživel na Gimnaziji Murska 

Sobota, tako kot mi. Najbolj se spominja svojega maturantskega izleta, kjer so se dogajale, 

tako kot nam, tudi takrat razburljive stvari. 

Razstavljanje z dijaki mu je bilo v veliko veselje, saj z mladimi rad sodeluje ter jih tudi 

poučuje v svoji likovni delavnici za pripravo na arhitekturo in različne sprejemne izpite. 

Njegovo delavnico obiskuje tudi kar nekaj dijakov iz naše gimnazije. Letos pa že osemnajstič 

vodi likovne delavnice, ki se jih udeležujejo tudi starejši, in tisti, ki jih to zanima. Svoja dela 

bo vedno rad razstavljal z vsemi, tako mladimi kot tudi starejšimi, saj ni važno, kdo so, važno 

je, da so fajn in to delajo z veseljem. 

Valentina Ščap, Jasmina Andrejč 

6



torek, 14. maja 2013 

KAKO IN ZAKAJ POSTATI POTAPLJAČ? 

Zakaj se učimo? Se učenje kdaj neha? Kakor za koga, nekateri bi odgovorili pritrdilno, s 

koncem srednje šole, nekateri oklevali, spet drugi pa bi prišli do spoznanja, da se učimo vse 

življenje. Vsak dan sprejemamo neka nova pravila, pa naj so to samo dogovori med prijatelji. 

Tehnologija nas prehiteva in mi ji sledimo. Ta teden se odvija projekt, ki nosi naslov Teden 

vseživljenjskega učenja. Program Vseživljenjsko učenje je tudi osrednji program EU na 

področju izobraževanja in usposabljanja. Namen programa je prispevati k razvoju družbe z 

vrhunskim znanjem, s trajnostnim gospodarskim razvojem, k večji splošni razgledanosti ter 

podpira izmenjavo znanja, mobilnost in povezavo med različnimi sistemi izobraževanja. V 

okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja so na murskosoboški gimnaziji potekala 

različna predavanja. V torek, 14. 5. ob 17. uri, je bilo v učilnici 035 Gimnazije Murska Sobota 

predavanje z naslovom Kako in zakaj postati potapljač. Vodila sta ga predsednik Slovenske 

potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec, in bivši dijak naše gimnazije, aktiven potapljač ter 

inštruktor potapljanja Mihael Benkič. Predstavila sta opremo, ki jo potrebujemo za varen 

potop (masko, potapljaško obleko suho ali mokro, uteži, jopič oziroma kompenzator 

plovnosti, ki drži jeklenko nad vodo, jeklenko z zrakom, regulator, manometer in plavuti. 

Govorila sta tudi o tečajih potapljanja in pa tudi o vrstah potapljanja. 

Potaplja se lahko vsakdo, če je le zdrav in seveda, če se ne boji vode. Toda potapljanje je 

stvar, ki jo je treba vzeti resno in se držati naučenih pravil. Pri rekreativnem potopu se ne 

potapljamo sami, vedno moramo imeti ob sebi partnerja, ki nam lahko pomaga, če pride do 

pomanjkanja zraka ali kakšne druge težave. Varno se potapljamo, če vsota globine v metrih in 

časa v minutah ne presega 50. Če ta čas prekoračimo, se lahko zgodi globinska pijanost. 

Zaradi nje potapljač postane omotičen, izgubi razsodnost, to pa ga lahko pripelje v stanje, ko 

več ne vemo, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Takrat nam lahko partner pomaga z rezervo zraka v 

svoji jeklenki. Do tragičnih nesreč ne pride zaradi tehničnih okvar opreme, ampak je zanje 

7



vedno kriv človek, ki ne upošteva preventive. Z ustreznim izobraževanjem v priznanih 

potapljaških šolah (CMAS, Padi ) tudi pridobimo znanje za varno potapljanje. 

Predavanje je trajalo približno eno uro in pol, med predavateljema in dijaki ter obiskovalci je 

stekel tudi zanimiv pogovor. Na koncu smo si ogledali kratko predstavitev iz kategorije 

podvodne fotografije, ki je prav tako ena izmed panog v potapljanju. Predstavila jo je 

profesorica Nataša Benkič. 

Zapomnite si, znanje je kot univerzalen ključ do uspeha – nudi priložnosti in odpira vsaka 

vrata. 

Doris Horvat, 2. C 

ZAKAJ IN KAKO POSTATI POTAPLJAČ: Intervju z Mihaelom Benkičem 

V okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja je bilo na Gimnaziji Murska Sobota 

izvedeno tudi predavanje na temo potapljanja, ki je nosilo naslov Zakaj in kako postati 

potapljač?. Predavanje sta vodila predsednik Slovenske potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec 

in bivši dijak, aktiven potapljač Mihael Benkič. S slednjim sem naredila tudi kratek intervju. 

Potapljanje! Kdaj ste se začeli ukvarjati s potapljanjem? 

V potapljanju sem se prvič preizkusil pri 14 letih, ko so na murskosoboški gimnaziji začeli 

izvajati športni progam. Športniki so se odpravljali na potapljanje v Piran, jaz sem bil takrat v 

7. razredu, ampak ker je moja mama profesorica na murskosoboški gimnaziji, sem za to 

8



izvedel preko nje, se seveda odločil, da grem, in tako sem enostavno vzljubil vodo in tisto 

tišino, ki jo ima. 

Kdo vas je navdušil? 

»Sprva me je navdušila mama, ker se je ona tudi potapljala. Mama me je tudi nagovorila, naj 

grem z njo in z gimnazijci v Piran, kjer sem se seveda tudi prvič potapljal. Svoboda, mirnost 

in tišina vode so me prevzeli, vzljubil sem potapljanje, opravil tečaje in še vedno uživam v 

tem!« 

Koliko časa približno traja en potop? 

»Povprečen rekreativen potop traja od 45 - 60 minut. Ko pa grem sam, traja vse skupaj 

približno 50 minut.« 

Kako pa se udejstvujete v tem športu? 

»Sem inštruktor potapljanja, vodim tečaje in pa tudi potope s skupinami.« 

Kako pogosto se potapljate? 

»Na leto opravim okrog 150 potopov. Sezona traja približno pol leta, torej 150 potopov v 

približno pol leta.« 

Kaj vas je najbolj presenetilo pri potapljanju? 

»Kot sem že povedal: svoboda, mirnost in tišina vode. Predvsem ta tišina, ki me je zelo 

navdušila. Obiskal pa sem tudi tropski svet (Maldivi, Egipt), kjer sem se prav tako potapljal, 

tropski podvodni svet pa je odtehtal svoje in me še bolj povezal s potapljanjem. Zelo me je 

zanimala tudi narava, kar je le še ena pozitivna stran potapljanja.« 

Zakaj bi potapljanje priporočili ljudem? 

»Potaplja se lahko vsak, je super stvar, je posebno doživetje, ni nevarno, če se seveda držimo 

določenih pravil, hkrati pa ob tem spoznavamo tudi nove ljudi, ima res dosti pozitivnih 

vibracij.« 

Bili pa ste tudi dijak murskosoboške gimnazije. Kakšni so spomini na srednješolska leta? 

»Res je!Spomini so res lepi, super, odlično! Bil sem v športnem oddelku, dosti smo potovali, 

bili športno aktivni, se zabavali. Hodili smo se seveda tudi potapljat, juhej! Res imam lepe 

spomine na srednješolska leta in na murskosoboško gimnazijo.« 

Hvala za odgovore. Še veliko potopov in tečajnikov vam želim. 

»Predavanje je bilo zabavno, a hkrati poučno. Dijaki, profesorji in drugi gosti smo pridno 

poslušali predavanje in se ob tem tudi veliko novega naučili, nekatere pa je potapljanje zelo 

navdušilo. Mogoče pa se nekega dne le srečamo pod vodo!« 

Doris Horvat, dijakinja 2. c 

9



sreda, 15. maja 2013 

KAJ NAJ JEM? 

V sredo, 15.5. 2013 se je na naši šoli odvijala okrogla miza z naslovom ''Kaj naj jem?''. Gostje 

okrogle mize so bili: mag. dr. med. Branislava Belović, univ. dipl. etnologinja in kulturna 

antropologinja Jasmina Papič, vodja kuhinje in slaščičarne hotela Diana, Štefan Sraka in 

kmetovalec Vinci Ferenčak. Celotno prireditev pa je na humoren način povezoval Marjan 

Maučec. Gostje so razpravljali o biološko pridelanih izdelkih, zdravi in nezdravi prehrani, 

slabostih prekmurske prehrane, koliko hrane naj pojemo in kakšna naj bo ta hrana. 

Kmetovalec Vinci Ferenčak nas je seznanil s svojimi načini kmetovanja in pridelovanja hrane. 

Jasmina Papič, bivša dijakinja murskosoboške gimnazije, nam je povedala nekaj o zgodovini 

naše prehrane. Branislava Belović pa nam je svetovala, da naj jemo pestro hrano v normalnih 

količinah. Opozorila nas je tudi na prekomerno uživanje soli. Še posebej zanimivo se nam je 

zdelo, da mladostniki zaužijemo kar 12 mg soli dnevno, medtem ko je priporočena količina 

soli za odraslega le 5 mg dnevno. Štefan Sraka nas je seznanil s svojimi načini pripravljanja 

hrane, hkrati pa nam je povedal, da pri svojem kuhanju uporablja večinoma lokalno pridelane 

sestavine. Dijakinji Gimnazije Murska Sobota Franja in Natalija pa sta predstavili rezultate 

ankete, ki sta jo opravili na naši šoli. Rezultati so pokazali, da so dijaki dobro ozaveščeni o 

biološko pridelani hrani in da bi v trgovini raje kupili takšno vrsto hrane, če bi bila nekoliko 

cenejša. Vsi gostje so prišli do zaključka, da moramo ohraniti tradicionalne prekmurske jedi, a 

jih ne smemo uživati redno (le ob posebnih priložnostih) ter da naj jemo pestro in čim bolj 

zdravo. Delavnica, ki jo je odlično organizirala profesorica Marjetka Maučec, je bila resnično 

zanimiva in je napolnila predavalnico 056 do zadnjega kotička. 

Povprašali sva tudi sošolce po njihovem mnenju in nekaj misli tudi zapisali. 

10



MNENJA O DELAVNICI KAJ NAJ JEM? 

Včeraj sem se udeležila okrogle mize, na kateri so se gostje pogovarjali o hrani, kaj in koliko 

naj jemo ter da naj ob hrani predvsem uživamo. Zelo poudarjeno je bilo, da naj jemo vse, 

odvisno pa je od kakovosti in količine zaužite hrane, ki bosta vplivali na naše zdravje. Tema 

okrogle mize in sodelovanje med gosti se mi je zdelo zanimivo in poučno. Takih delavnic si 

želim še več. 

Anja Peurača, 3.a 

Ozaveščanje ljudi, kaj je zdrava prehrana in kako bi se naj ljudje prehranjevali, je že zelo 

razširjeno. Vendar pa se nekateri še vedno ne zavedajo, kako zelo pomembno je primerno in 

zdravo prehranjevanje, zato je to predavanje še posebej poudarilo to tematiko in glede na 

veliko število udeleženih je zagotovo marsikdo razmislil o svoji prehrani in kako bi jo lahko 

spremenil, če je ta neprimerna. 

Vanja Beznec, 3. a 

11



Delavnica o zdravi prehrani v obliki okrogle mize mi je bila zelo všeč. Vsi gostje so svoje 

stališče o zdravi prehrani predstavili na zanimiv in preprost način. Ker smo se tekom šolanja o 

zdravi prehrani že veliko naučili, smo s to delavnico znanje le še izpopolnili. 

Sara Mataj, 3.a 

V sredo sem se udeležila okrogle mize o zdravi prehrani. Izvedela sem, da se v naši pokrajini 

prehranjujemo še kar zdravo, vendar se premalo gibamo. Kakorkoli se pogostokrat 

pregrešimo z nezdravo in mastno hrano, je to del naše dediščine, ki smo jo iz redkih 

priložnosti prenesli na vsakodnevno razvado. Pogosto jo pa tudi presolimo. Radi bi kupovali 

zdravo in biološko pridelano hrano, a je predraga. Bilo je zanimivo, vendar bi lahko povedali 

kaj več o prehrani mladostnikov. 

Nuša Kumin, 3.a 

Sredino dogajanje je bilo v sklopu zdrave prehrane. Predvsem je bilo predstavljeno 

prehranjevanje današnjih dni, ki je premastno, preslano in presladko. Doktorica Belović je 

razložila, kaj je zadostna količina hranil. Tukaj je bil tudi kuhar hotela Diana Štefan Sraka, ki 

želi ohraniti pestro prekmursko kuhinjo s kančkom modernih prvin in jo s tem narediti zdravo. 

Za lepše in humorno vzdušje pa sta poskrbela Marjan Maučec in kmetovalec Vinci Ferenčak. 

Nika Uzelac, 3.a 

12



»NARAVNA POT ŽIVLJENJA POTEKA OD KOŠARKE K HOKEJU« 

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA NA GIMNAZIJI MURSKA SOBOTA: GIBANJE 

JE ŽIVLJENJE 

četrtek, 16. 5. 2013 

V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, ko smo se odločili medgeneracijsko sodelovati in na 

praktičen način spoznavati učenje na vseh področjih, je potekalo tudi športno srečanje z 

nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi gimnazijci. Vsi so se združili v telovadnici naše šole in 

se pomerili v igri košarke. 

Oblikovali smo posebno ekipo naših dijakov in kot njihove nasprotnike povabili nekdanje 

dijake, ki so sicer uspešni na raznovrstnih področjih, a je vsem skupna ljubezen do košarke. 

Tako so bili gostje v postavi »veteranov«: Anton Štihec (župan Mestne občine Murska 

Sobota), Jožef Sakovič (zavarovalnica Generali Murska Sobota), Igor Banič (SGP 

Pomgrad), Jure Lukač (Transpak), Andrej Tot (OK Panvita Pomgrad), Jure Horvat 

(odvetnik), Mitja Majc, Rolanda Tušar (GH Holding) in Tadej Bratkovič (ALTA Skladi). 

Ekipo Gimnazije Murska Sobota so sestavljali Č. Šiftar, T. Fafulič, N. Petrovič, Ž. Kalamar, 

G. Kalamar, A. Kumin, N. Bačvič in F. Čontala. Tekma, ki je potekala pod budnim očesom 

sodnika Petra Juteršnika, je bila dinamična in razburljiva, saj so po prvotnem vodstvu 

gimnazijcev, gostje s sodelovalno taktiko z izkušenostjo in vzdržljivostjo zmagali z 49:45. 

Čestitamo! 

Toda športno navdušenje se s tekmo košarke ni končalo. Ravnatelj gimnazije je organiziral 

hokejski spopad dveh moštev, tri na tri. Z dokaj izenačeno in napadalno igro je na koncu 

njegova ekipa prepričljivo zmagala. 

Od bivših in sedanjih dijakov ter profesorjev pa smo želeli izvedeti, kako oni vidijo 

murskosoboško gimnazijo, predvsem z vidika ponujenih športnih vsebin. Vprašali smo jih 

tudi, kaj jim pomeni vseživljenjsko učenje in kako to povezujejo z gibanjem in s športom. 

13



Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota: 

» Soboško gimnazijo sem obiskoval v letih 79 – 83, in sicer smo bili prav mi prva generacija 

v novi stavbi. S šolo smo bili zelo zadovoljni, imeli smo sodobno opremo in odlične pogoje. 

Kar pa me je motilo, je bilo čakanje na hodnikih pred poukom, saj nismo smeli oditi v 

učilnico. Precej nenavadno se mi je zdelo tudi ogromno število dijakov dveh šol v eni stavbi. 

Kar se pa tiče vseživljenjskega učenja, že sama beseda pove, da se učimo vse življenje na 

vseh področjih. Končamo izobraževanje, pridemo na delovno mesto in kaj kmalu spoznamo, 

da se moramo naučiti še veliko stvari. Življenje te vedno pripelje to tega, da sam ugotoviš, da 

se moraš vedno znova učiti in to je tudi mehanizem, ki ohranja našo mentalno kondicijo. 

Seveda je s tem povezano tudi gibanje, česar se sam premalo poslužujem, kot izgovor pa rad 

navedem preveliko obveznosti. Kadar pa se gibljem, se rad sprehajam s psom oziroma se 

odpravim na krajši tek, saj mi zahtevnejše fizične aktivnosti preprečuje poškodba iz mladih 

let, ko smo velikokrat s športom »pretiravali«.« 

Peter Juteršnik, učitelj športne vzgoje: 

»Gimnazijo sem obiskoval še na stari lokaciji in sicer med letoma 76-80. V vsakem primeru 

lahko rečem, da sedaj gimnazija ponuja veliko več, kot je ponujala včasih. Tudi sami 

programi se precej razlikujejo in kolikor jaz poznam stvari, so veliko kvalitetnejši. Verjetno se 

morate tudi več učiti, kot smo se mi včasih! Saj, če malo razmislimo, učimo se vse življenje in 

če želimo v življenju napredovati, se moramo neprestano učiti. Šport, ki je tudi moje 

področje, pa je tako ali tako pomemben sestavni del življenja, pa če to hočemo ali nočemo.« 

Tadeja Pucko, profesorica matematike: 

» Bila sem dijakinja soboške gimnazije in sedaj na njej tudi poučujem matematiko in čeprav 

morda ne poznam podrobnosti glede pouka športne vzgoje, je moje mnenje, da sama šola 

ponuja veliko različnih kvalitetnih aktivnosti, povezanih s športom, vendar dijaki včasih ne 

izkoristijo vsega, kar imajo na voljo. 

Sama se s športom ukvarjam skupaj s svojo družino na prvem mestu zaradi druženja. Z 

vsakim športom spoznaš in se naučiš nekaj novega ter pridobiš nove izkušnje.« 

Štefan Hauko, profesor športne vzgoje: 

»Vloga športa in gibanja v življenju je predvsem povezana s skrbjo za zdravje. Naučiti se 

moramo, da najbolje delujemo, ko telesna pripravljenost, um in duh nastopijo enotno. Pri 

pouku športne vzgoje v srednji šoli poskušamo mladim priučiti navado, da se s športom 

ukvarjajo vse življenje. Pogosto namreč pride do prenehanja gibanja po končanem šolanju, 

kar pa ima seveda posledice za naše zdravje. Ne smemo pozabiti, da je gibanje pomembno za 

vsa življenjska obdobja in da ni nikoli prepozno ponovno začeti.« 

Ana Ambruš, dijakinja 2. Š: 

»Šola ponuja veliko aktivnosti, povezanih s športom, ne samo za športne oddelke, ampak to 

tudi velja za splošne. To vidimo v vsebinah, ki jih lahko izbiramo v projektnem tednu 

drugačnega učenja, ki bo potekal konec junija. Tudi šport je namreč učenje, saj se moraš 

naučiti, kako pri športu igrati in predvsem kako se zabavati.« 

14



Roman Činč, ravnatelj Gimnazije Murska Sobota 

»Naravna pot življenja poteka od košarke k hokeju! Ko si mlad, lahko skačeš in zabijaš, ko pa 

postaneš malo starejši, se veliko lažje »voziš« in pri tem si pomagaš še s palico.« 

V preprostem zaključku lahko povzamemo, da se v življenju lahko učimo na vseh področjih 

na tisoč in en način. Eden izmed teh tisočih načinov je gotovo tudi šport, ki nam lahko da 

mnogo koristnih spoznanj, vse od tega kako igrati in sodelovati, do tega, kako sproščeno 

uživati in pri tem še skrbeti za zdravje. 

Iva Drvarič, 2. a 

15



petek, 17. 5. 2013 

KULTURNO POPOLDNE S SOBOŠKIMI GIMNAZIJCI IN SKLEPNA 

PRIREDITEV 

Petkovo dogajanje je bilo zelo pestro. Dopoldan so dijaki Gimnazije Murska Sobota 

sodelovali na Paradi učenja, kjer so pod budnim mentorskim očesom profesorice Bože 

Ivanuša Trajbarič pripravili gimnazijsko stojnico. Predstavili so se še s plesno točko La 

bomba, ki so jo odplesali dijaki drugega športnega oddelka. Poslušalce pa je navdušila 

glasbena skupina Indirects. Popoldan je potekala gledališka delavnica, ki jo je vodil profesor 

Tomi Bušinoski. Že skoraj »profesionalni« igralci so odigrali igro Ves svet je oder, režiserka 

in avtorica priredb besedila je profesorica Cvetka Jošar Matič. Teden vseživljenjskega učenja 

se je zaključil s sklepno živahno prireditvijo po scenariju mag. Sonje Žilavec Nemec. Dijaki 

so z glasbo in besedo pokazali, kaj so se v tem tednu naučili in predstavili delo v 

posameznih delavnicah. Moderatorka je zbranim povedala, da projekt Tedna vseživljenjskega 

učenja koordinira Unescov inštitut za vseživljenjsko učenje v Hamburgu, Slovenija pa je bila 

leta 1996 kot 6. država na svetu med pionirji tega gibanja. Teden vseživljenjskega učenja je 

v Sloveniji že 18. leto zapored. 

Lahko zaključimo, da je bil ta teden zanimiv in zelo dobro izpeljan, da so se ga udeležili 

predstavniki različnih generacij in obogatili svoje znanje. 

16



KAJ TI POMENI VSEŽIVLJENJSKO UČENJE? 

Teden je naokrog. Zvrstile so se številne zanimive delavnice, predavanja, športne igre, 

zato smo dijake Gimnazije Murska Sobota povprašali, kaj jim pomeni vseživljenjsko 

učenje. 

Mnenja dijakov: 

Diana Radovan in Nika Uzelac, 3. a 

»Zame je vseživljenjsko učenje tisto, ki ga lahko uporabim povsod. Pomagalo bi mi v 

vsakdanjih situacijah, v katerih bi se morala hitro in učinkovito znajti. Z vseživljenjskim 

učenjem si odpiramo nov pogled na svet.« 

Jure Lang in Filip Tratnjek, 3. a 

»To je učenje oziroma znanje, ki ga pridobivamo skozi celo življenje. Nekaterim, npr. 

zdravnikom, odvetnikom se gradivo/literatura cel čas spreminja, se srečujejo tudi z mnogimi 

ljudmi, in s tem večajo svoj obseg znanja.« 

Andreja Antolin in Anamarie Žalik, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje pomeni, da si vse življenje pridobivamo novo znanje in izkušnje. 

Vsak dan se srečujemo z novimi izzivi, ki nam odpirajo nov pogled na svet. Vedno znova se 

soočamo z novimi ovirami ter strahovi, ki jih moramo premagati, da postanemo boljši ljudje.« 

Vanja Beznec, 3. a 

»Glede na dandanašnji hiter tempo razvoja in napredovanja tehnologije bi le s težavo lahko 

sledili vsemu novemu. Mišljenje o tem, da se naše učenje konča po končanem šolanju se mi 

zato zdi zelo napačno, saj se vedno najde nekaj novega, kar bi se morali naučiti. Hiter tempo 

življenja pa to možnost mnogo katerim onemogoča. Zaradi tega se mi zdi Teden 

vseživljenjskega učenja pomemben, saj omogoča, da nekoliko obnovimo svoje znanje in 

izvemo marsikaj novega o področju, ki nas zanima.« 

17



Andreja Tratnjek, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje za mene pomeni učenje skozi življenje. Učimo se skozi izkušnje. Te 

pa nabiramo v vrtcu, v šoli in potem naprej v službi. Uporabljamo jih pa od otroštva in do 

konca življenja.« 

Maja Smodiš, 3. a 

»Znanje uporabljamo vsak dan. Učimo se skozi vse življenje, od rojstva pa vse do smrti.« 

Manja Mlinarič, 3. a 

»Pod pojmom vseživljenjsko učenje si predstavljam učenje skozi celo življenje. Da se 

učimo iz napak in tudi iz izkušenj. Naučimo se novih stvari, tako mladi kot tudi starejši, saj 

nas učenje spremlja skozi celo življenje in nas nauči veliko različnih, novih stvari.« 

Sara Mataj, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje je v današnji družbi zelo pomembno, saj se vsak dan naučimo nekaj 

novega. Z vseživljenjskim učenjem je starostnikom omogočeno vključevanje v moderno 

družbo, ki je tehnološko zelo razvita.« 

Denis Györek, 3. a 

»To je nekaj splošnega, poučnega, nekaj, kar ljudi opremi in informira o življenjskih stvareh. 

Če je tema prava, nas tudi malce pozabava.« 

Nuša Kumin, 3. a 

»Pod pojmom vseživljenjsko učenje razumem, da se učimo vse življenje, za vse življenje, in 

stvari pomembne za življenje. Dandanes ne moreš postati nič, če se ne učiš. Učiš se v šoli, 

učiš se v službi, učiš se živeti in bivati z ostalimi, učiš se svoje vloge v družbi. Učenje je 

najpomembnejše za življenje.« 

18



Eva Poredoš, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje je v današnji družbi že skoraj potreba, saj vsakomur omogoča 

osvojitev novih znanj, ukvarjanje z novimi in nepričakovanimi konjički in odkrivanje lastnih 

zmožnosti in talentov. Poklici, ki jih ljudje opravljajo, niso več edina stvar, v kateri se 

izpopolnjujejo, in mnoge nezapolnjene ambicije postanejo resničnost.« 

Anja Horvat, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje je zame nenehno pridobivanje informacij in razvijanje sposobnosti. 

To izključno poteka v šoli, a je prisotno tudi drugod. Pridobljeno znanje se mi zdi zelo 

koristno in pomembno je, da ga nenehno nadgrajujemo, saj je ravno znanje tisto, ki bo v 

prihodnosti najbolj potrebno.« 

Anja Peurača, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje si predstavljam kot učenje, ki mi bo pomagalo in me usmerjalo na 

življenjski poti. Pomembno je, da že zgodaj izberemo sredinsko pot, ki ni preveč in ne 

premalo zahtevna. Seveda pa je dobro, da imamo izkušnje, po katerih se lahko orientiramo in 

po katerih se vedno znova učimo.« 

Petra Kustec, 3. a 

»Vseživljenjsko učenje je učenje skozi celotno življenje. Vsak dan se nekaj novega naučiš, 

vsak dan si nabiraš nove izkušnje, novo znanje, ki ga potem uporabiš v življenju.« 

Anketo izvedli Nika Uzelac in Diana Radovan 

19



20

Glasilo ob Tednu vseÅ¾ivljenjskega uÄenja - Gimnazija Murska Sobota

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Glasilo ob Tednu vseÅ¾ivljenjskega uÄenja - Gimnazija Murska Sobota