6.2 Poglavja diplomske naloge - Student Info

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
NAVODILO ZA PISANJE
DIPLOMSKE NALOGE
IN OPRAVLJANJE
DIPLOMSKEGA IZPITA
Blaž Mesec
s sodelovanjem Nike Cigoj-Kuzma
etrta, popravljena in dopolnjena izdaja
Ljubljana 2003

PREDGOVOR
S to knjižico želimo zapolniti vrzel, ki so jo že dolgo asa obutili tako študentje kot uitelji
Visoke šole za socialno delo; študentje zato, ker niso dobro vedeli, kako naj se lotijo pisanja
diplomske naloge in kako naj se pripravijo na diplomski izpit, uitelji pa zato, ker so morali
vedno znova razlagati pravila in navade s tem v zvezi, pa kljub temu niso mogli dosei
primerne in enotne oblikovne in slogovne podobe diplomskih nalog.
To navodilo naj bi bilo študentom v pomo pri pisanju diplomske naloge in pri pripravi na
diplomski izpit, uiteljem pa pri zagotavljanju enotnih oblikovnih kriterijev pri diplomskih
nalogah. Navodilo ni obvezen obrazec, razen pri tistih elementih, kjer je to posebej
poudarjeno. Je splošno priporoilo, v okviru katerega lahko mentor prilagaja zahteve naravi
konkretne diplomske naloge.
Navodilo za pisanje diplomske naloge je lahko študentom v pomo tudi pri pisanju
seminarskih nalog, koristilo pa jim bo tudi kot dopolnilna literatura pri študiju predmeta
Metodologija raziskovanja v socialnem delu, predvsem pri poglavju o pisanju raziskovalnega
poroila.
Ljubljana, 1. 2. 1996
B.M.
Ker je prvi natis druge dopolnjene izdaje pošel, študentje pa Navodilo nujno potrebujejo, smo
se odloili za nespremenjen ponatis. Popravili smo le napake in dodali nekaj manjših dopolnil.
Avtor se za koristne pripombe zahvaljuje diplomantom, ki so prironik uporabljali, in vodji
referata za študente gospe Zmagi Predan.
Ljubljana, 1. 12. 1997 B. M.
Tretja izdaja Navodila je bila potrebna, ker je bil medtem spremenjen Pravilnik o diplomski
nalogi in diplomskem izpitu, in zaradi hitrih sprememb na podroju informatike. Spremenjena
in dopolnjena so predvsem poglavja o delu z viri, o prijavi teme in o diplomskem izpitu.
Omenjeni pravilnik doloa v svojem 5. lenu, da mora študentka izdelati diplomsko nalogo v
skladu s temi Navodili.
Ljubljana, 30. 10. 2001 B. M.
etrta izdaja je vsklajena s spremembami Pravilnika o diplomski nalogi in diplomskem izpitu,
ki jih je sprejel senat VŠSD maja 2002.
Ljubljana, 28. 2. 2003 B. M.
3

VSEBINA
PREDGOVOR 3
1 DIPLOMSKA NALOGA: NAMEN, VRSTE 7
1.1 Diplomska naloga kot teoretina razprava na osnovi literature 7
1.2 Diplomska naloga kot empirina raziskava 8
1.2.1 Diplomska naloga kot analiza študentovega praktinega dela 8
1.2.2 Diplomska naloga kot analiza socialne problematike ali kakovosti
življenja razlinih populacij 8
1.2.3 Diplomska naloga kot analiza socialnovarstvene dejavnosti in
socialnega dela 9
1.2.4 Diplomska naloga kot prikaz in analiza zgodovinskega razvoja
socialnovarstvene dejavnosti ali ustanov 9
2 IZBOR TEME ZA DIPLOMSKO NALOGO 10
2.1 Viri idej za teme 10
2.1.1 Študijske vsebine 10
2.1.2 Osebne izkušnje 10
2.1.3 Predlogi une baze 10
2.1.4 Teme, ki jih razpiše šola 10
2.1.5 Pregled dokumentacije 11
2.2 Kriteriji za izbor teme 11
2.2.1 Zanimivost teme 11
2.2.2 Novost in izvirnost teme 11
2.2.3 Pomen za prakso in teorijo 11
2.2.4 Metodološka zahtevnost 12
2.2.5 Praktine možnosti izvedbe raziskave 12
3 PREDLOG DIPLOMSKE NALOGE 13
4 NART IN POTEK RAZISKAVE: SHEMATIEN PREGLED 16
5 DELO Z VIRI (LITERATURO) 17
4

5.1 Pregled in izbor virov (s sodelovanjem Nike Cigoj-Kuzma) 17
5.1.1 Vrste virov 17
5.1.2 Iskanje literature 21
5.1.2.1 Iskanje po raunalniških podatkovnih bazah 21
5.1.2.2 Podatkovne baze na zgošenkah 21
5.1.2.3 Iskanje po tiskanih bibliografijah in abstraktih 22
5.1.2.4 Iskanje po katalogih
23
5.1.2.5 Iskanje po policah 23
5.1.2.6 O iskanju diplomskih nalog 24
5.1.3 Sestavljanje delovne bibliografije 24
5.2 Branje 25
5.3 Izpisovanje iz literature 26
5.4 Urejanje lastne dokumentacije 26
6 PISANJE DIPLOMSKE NALOGE 27
6.1 Diplomska naloga kot besedilo: navodila glede sloga 27
6.2 Poglavja diplomske naloge 28
6.2.1 Pregled poglavij (dispozicija) 28
6.2.2 Zaetni del diplomske naloge 29
6.2.2.1 Povzetek za dokumentacijo (Podatki o diplomski nalogi) 29
6.2.2.2 Naslovna stran 29
6.2.2.3 Posvetilo (po želji) 32
6.2.2.4 Moto (po želji) 32
6.2.2.5 Predgovor 32
6.2.2.6 Kazalo 33
6.2.2.7 Seznam tabel (e so v nalogi) 34
6.2.2.8 Seznam slik (e so v nalogi) 34
6.2.3 Osrednji del diplomske naloge 35
6.2.3.1 Teoretini uvod (pregled problematike) 35
6.2.3.2 Problem 35
6.2.3.3 Metodologija 35
6.2.3.3.1 Vrsta raziskave, model raziskave in
spremenljivke 35
6.2.3.3.2 Merski instrumenti in viri podatkov 36
6.2.3.3.3 Populacija in vzorenje (subjekti) 36
6.2.3.3.4 Zbiranje podatkov 36
6.2.3.3.5 Obdelava in analiza podatkov 36
6.2.3.3.6 Faze raziskave (po potrebi) 36
6.2.3.4 Rezultati 37
6.2.3.5 Razprava 37
6.2.3.6 Sklepi 38
6.2.3.7 Predlogi 38
6.2.4 Sklepni del diplomske naloge 39
6.2.4.1 Opombe 39
6.2.4.2 Navajanje (citiranje) 39
5

6.2.4.3 Uporabljena literatura 40
6.2.4.4 Povzetek 43
6.2.4.5 Dodatek 43
6.2.4.6 Izjava o avtorstvu 43
7 POPRAVLJANJE IN TEHNINA UREDITEV BESEDILA 45
7.1 Vsebinski popravki 45
7.2 Pravopisni, slovnini in slogovni popravki 45
7.3 Osnovni napotki za tehnino ureditev besedila 45
7.4 Urejevalnik besedila 46
7.5 Oblikovanje strani 46
7.6 Štetje in oštevilenje strani 46
7.7 Izbor rk 46
7.8 Oblikovanje poglavij 46
7.9 Oblikovanje tabel 47
7.10 Oblikovanje grafikonov in slik 47
7.11 Obseg naloge 47
7.12 Število izvodov 47
7.13 Vezava in napis na platnicah 48
8 DIPLOMSKI IZPIT 49
8.1 Pogoji za pristop k diplomskemu izpitu 49
8.2 Prijava k diplomskemu izpitu 49
8.3 Pregled in ocena diplomskega dela 50
8.4 Potek diplomskega izpita 50
8.5 Podelitev diplomske listine 50
9 OBJAVLJANJE UGOTOVITEV DIPLOMSKE NALOGE 51
10 LITERATURA 52
DODATEK 53
A. Pravilnik o diplomskem delu in diplomskem izpitu 53
B. Predlog diplomske naloge 53
C. Izjava o avtorstvu 54
D. Izjava mentorja 55
6

1
DIPLOMSKA NALOGA:
NAMEN, VRSTE
Z izdelavo diplomske naloge študent dokaže, da zna uporabiti znanje teorije in metodike
socialnega dela ter metodologije raziskovanja v socialnem delu pri reševanju konkretnega
teoretinega ali praktinega problema s podroja socialnega dela. Uspešno izvedena in
zagovarjana diplomska naloga odloilno vpliva na uspeh diplomskega izpita kot celote. Glede
na vrsto problema, ki ga naloga obravnava, in prevladujoi pristop bomo v okviru tega
navodila delili diplomske naloge na dve vrsti: (1) teoretine razprave na osnovi literature, in
(2) empirine raziskave. Vsaka od teh dveh vrst zahteva drugaen pristop in tudi poroilo je
drugae sestavljeno.
1.1 Diplomska naloga kot teoretina razprava na osnovi
literature
Pri tej vrsti nalog obdelamo doloeno vprašanje, pojav ali podroje prouevanja le na osnovi
literature, ne da bi sami zbirali primarne podatke z opazovanjem in spraševanjem ali znova
analizirali podatke, ki so jih zbrali drugi, in ne da bi ob tem opisovali svoje praktine izkušnje
o tem vprašanju. V okviru takega dela skušamo urediti dosedanja spoznanja, jih
sistematizirati, opozoriti na skladnosti in razlike med ugotovitvami in sodbami razlinih
avtorjev, opozoriti na protislovja v ugotovitvah in razlagah in na nerešene probleme, ob tem
pa ponuditi tudi svoje rešitve, razlage in domneve. Izbor literature mora biti pretehtan, dovolj
širok in reprezentativen za stanje prouevanja v svetu (upoštevati je treba tudi tujo literaturo).
Razviden mora biti študentov samostojni delež pri obdelavi problema. Te vrste naloga je
morda navidez preprostejša od empirine raziskave, saj ne zahteva praktinega terenskega
dela, v resnici pa zahteva precej natannega dela in ustvarjalnega mišljenja, zato tudi ni veliko
študentov, ki bi se odloili zanjo. Primer: Vloga mednarodnih humanitarnih organizacij in
socialno delo z begunci.
Za pisanje teoretinih nalog ni splošne dispozicije, saj vsak problem zahteva drugano
razporeditev snovi; sistematizacija snovi je že del ustvarjalnega posega pisca samega. Študent,
ki se je odloil za teoretino nalogo, bo morda s pridom uporabil predvsem navodila, ki se
nanašajo na izbor teme in na delo z viri.
7

Ostala poglavja pa obravnavajo predvsem zahteve pri poroanju o empirini raziskavi.
1.2 Diplomska naloga kot empirina raziskava
V empirini raziskavi študent s pomojo metod opazovanja, spraševanja in izkorišanja
sekundarnega gradiva zbere in analizira izkustveno gradivo, ki se nanaša na doloen problem
ali podroje. Te raziskave potekajo v skladu z naeli metodologije raziskovanja v socialnem
delu. Pri njih se uporabljajo raziskovalne metode socialnega dela, kot jih študentje spoznajo
pri predmetu Metodologija raziskovanja v socialnem delu. Ker je vprašanju, kako se izvajajo
raziskave v socialnem delu, posveen poseben predmet in se o tem študetje lahko pouijo v
ubenikih in drugi literaturi, tega ne bomo ponavljali. V tem navodilu ne bomo dajali navodil
za nartovanje in izvajanje raziskave, ker predpostavljamo, da študent pozna to snov, ko se
loti izdelave diplomskega dela. Omejili se bomo predvsem na vprašanje, kako napisati
poroilo o izvedeni raziskavi, poroilo, ki ima hkrati znaaj diplomske naloge. Ker pa gre pri
diplomski nalogi vendarle za raziskavo s posebnim namenom, bomo posvetili nekaj
pozornosti tudi izboru teme.
Empirine raziskave na podroju socialnega dela, kot jih izvajajo študentje v okviru
diplomskih nalog, lahko v grobem razdelimo na štiri vrste: (1) raziskave o socialnovarstvenih
ukrepih in pristopih, postopkih, metodah in tehnikah socialnega dela, (2) raziskave o
praktinem socialnem delu študenta samega, (3) raziskave o socialni problematiki in
kakovosti življenja razlinih populacij, (4) zgodovinske raziskave s podroja socialnega dela,
socialnega varstva in socialne politike.
1.2.1 Diplomska naloga kot analiza socialnovarstvene dejavnosti in
socialnega dela
Veda o socialnem delu prouuje procese pomoi v socialnih stiskah in težavah, to je,
neformalne in laine pomoi in postopke strokovnega socialnega dela hkrati z njegovim
širšim družbeno-politinim okvirom. Predmet diplomske naloge so zato predvsem pristopi,
postopki, metode in tehnike socialnega dela kot posebne stroke, kot se dejansko odvijajo v
praksi, pa tudi procesi in postopki neformalne pomoi v razlinih skupinah in skupnostih.
Predmet analize je lahko tudi socialna politika na doloenem stvarnem ali geografskem
podroju ali analiza družbenih dejavnosti, ki so namenjene reševanju socialne problematike,
socialnovarstvenih storitev, ukrepov, dela družbenih služb oziroma ustanov, programov in
projektov socialnega dela. Sem spadajo naloge, kot so: evalvacija delovanja materinskega
doma, delovanje skupine za samopomo ženskam, žrtvam nasilja v družini, evalvacija
razvojnih in preventivnih projektov socialnega dela.
1.2.2 Diplomska naloga kot analiza študentovega praktinega dela
Diplomska naloga je lahko analitino poroilo o praktinem socialnem delu s posameznikom,
skupino ali skupnostjo, ki ga je študent opravljal bodisi v okviru prakse ali terenskih vaj
bodisi posebej kot svoje diplomsko delo, kar je pri nas do sedaj še redko, je pa možno in zelo
8

zaželeno. Te vrste diplomska naloga je prav tako raziskovalno delo in ima zato enako okvirno
strukturo ali dispozicijo kot druge empirine raziskovalne naloge. Svoje praktino delo lahko
študent analizira z razlinih vidikov tako kot kako drugo problemsko podroje.
V te vrste nalogi študent v uvodu povzame osnovna spoznanja, ki predstavljajo teoretino in
metodino osnovo obravnave; nato opredeli cilj ali problem analize. Ta je lahko: evalvirati
delo, razumeti potek dogodkov v klientskem sistemu in lastne odzive ali ravnanje ipd. Nato
opiše vire empirinega gradiva oziroma metode njegovega zbiranja in analize; opiše
okolišine, v katerih se je delo odvijalo (institucionalni okvir, populacijo); opiše, kako je
potekalo delo (opis je lahko kronološki ali sistematski ali kombiniran); analizira potek dela
glede na teoretine pojme, ki jih je opredelil v uvodu, in s pomojo instrumentov za
opazovanje in analizo, ki jih je izdelal; navede, kakšni so bili rezultati obravnave (uinki na
udeležence); navede, kakšne so metodine izkušnje in teoretina spoznanja ali domneve, ki
izhajajo iz opravljenega dela.
1.2.3 Diplomska naloga kot analiza socialne problematike ali kakovosti
življenja razlinih populacij
Diplomske naloge so velikokrat analize socialnih problemov, življenjskih razmer ali
kakovosti življenja razlinih populacij kot tudi družbenih pogojev in posledic doloene
problematike. Take naloge so bile v preteklosti zelo pogoste. Pokazalo pa se je, da so se
stereotipno ponavljale. Tako npr. je vrsta nalog, ki obravnavajo življenjske razmere starejših
ljudi v razlinih krajih. Vse te naloge so si podobne po teoretinih izhodiših, metodologiji in
tudi rezultatih. Še vedno so zaželene naloge, ki bi raziskale bolj omejene in bolj aktualne
probleme, npr. problematiko brezposelnih, življenjske in delovne obremenitve socialnih
delavk ipd.
1.2.4 Diplomska naloga kot prikaz in analiza zgodovinskega razvoja
socialnovarstvene dejavnosti in ustanov
Posebna vrsta raziskovalnih nalog so zgodovinopisne naloge. Te imajo drugano dispozicijo,
kot je ta, ki je predstavljena v tem navodilu. V osrednjem delu naloge je namesto poglavij
"Problem", "Metodologija", "Rezultati in interpretacija" kronološko urejen dokumentiran
prikaz razvoja dejavnosti ali ustanove. Kronološki prikaz je lahko urejen kot enostavna
kronologija, ali kot kronologija po ve sistematskih vidikih (posebej npr. razvoj dejavnosti
javnega sektorja in posebej zasebnega sektorja). Podrobnejša navodila glede zgodovinopisnih
nalog dobijo kandidati pri mentorju, prav pa je, da se prej ali ob delu samem pouijo o metodi
zgodovinopisja.
9

2
IZBOR TEME ZA DIPLOMSKO
NALOGO
2.1 Viri idej za teme
Prvo vprašanje, s katerim se mora spopasti bodoi diplomant, je, kaj naj izbere za temo svoje
diplomske naloge. Da bi se lahko smotrno odloil, je dobro, da si najprej ustvari pregled nad
razlinimi možnimi temami. Viri idej za teme so: (1) dotedanji študij, (2) osebne izkušnje in
interes, (3) predlogi une baze, (4) teme, ki jih razpiše šola ali priporoi mentor, (5) pregled
dokumentacije.
2.1.1 Študijske vsebine
Na osnovi dotedanjega študija študent ve, katera vprašanja in podroja ga zanimajo bolj,
katera manj; ve, katera podroja so bolje prouena, katera slabše. Morda se je ob študiju pri
njem že izoblikoval prav poseben interes za doloen problem ali doloeno temo. Pri vajah se
je seznanil z razlinimi podroji socialnega dela in z njegovimi metodami. Pri ve predmetih
je moral izdelati seminarske naloge, pisne vaje in razlina poroila. Vsako tako delo lahko
vzame za izhodiše svoje diplomske naloge. Napiše naj si seznam tem, ki ga zanimajo.
2.1.2 Osebne izkušnje
Te so zelo pomemben vir idej za teme. To velja tako za osebne izkušnje v vsakdanjem
življenju in pri poklicnem delu kot tudi za izkušnje, ki si jih je pridobil pri vajah, praksi,
prostovoljnem delu, ko se je spoznal s problemi razlinih populacij in z metodami socialnega
dela.
2.1.3 Predlogi une baze
Študent lahko povpraša na uni bazi, e je potreba po kaki raziskavi ali analizi, ki bi
prispevala k razvoju njihovega dela. Ustanove, ki si prizadevajo, da bi svoje delo izboljšale in
razvile nove pristope, same dajejo pobude za raziskave in sta jim diplomantova pomo in
sodelovanje zelo dobrodošla.
2.1.4 Teme, ki jih razpiše šola
Posamezni uitelji na VŠSD vsako leto objavijo teme s podroij, ki jih zanimajo ali na katerih
raziskovalno delajo. Razpis tem je objavljen na oglasni deski v šoli. Tudi uitelji, ki kako leto
ne razpišejo tem, bodo vedeli študentu svetovati glede tem s svojega podroja, zato ni odve,
10

e se kar osebno obrnete nanje. Dobro pa je, e se na tak pogovor pripravite in vnaprej
nakažete, kaj vas zanima.
2.1.5 Pregled dokumentacije
Ne glede na to, kateri vir boste pri svojem izbiranju predvsem upoštevali, je dobro, da nekaj
asa posvetite pregledu dokumentacijskih virov v knjižnici oziroma na medmrežju. Predvsem
je dobro pregledati katalog diplomskih nalog VŠSD. Pomemben vir idej so abstrakti, to so
revije, ki objavljajo izvleke lankov iz velikega števila strokovnih revij in obasno tudi
naslove ali izvleke magistrskih in doktorskih del (v knjižnici VŠSD npr. Abstracts of Social
Work, tudi na zgošenki). Tak vir so tudi bibliografije del s podroja socialnega dela,
socialnega varstva in socialne politike. Pomagamo si lahko s stvarnimi kazali strokovnih
asopisov, zbornikov in knjig. V tujih bazah podatkov najdemo sezname doktorskih disertacij,
ki so lahko vir idej za raziskave tudi na dodiplomskem študiju. Ko smo tako pregledali vire,
sestavimo seznam možnih tem. Uredimo jih po vrsti glede na svoj interes ali verjetnost, da
bomo temo izbrali.
2.2 Kriteriji za izbor teme
Pri presojanju o tem, katero temo naj izberemo, se bomo oprli v prvi vrsti na naslednja merila:
(1) naše zanimanje za temo, (2) novost in originalnost teme, (3) pomen za prakso ali teorijo,
(4) metodološka zahtevnost teme, (5) dostopnost podatkov oziroma praktine možnosti za
izvajanje raziskave.
2.2.1 Zanimivost teme
Prednost bomo dali temi, ki nas bolj zanima. Zanimanje, radovednost, je najpomembnejše
gibalo raziskovalnega dela. e se lotimo teme, ki nas ne zanima, bo delo težje in manj
uspešno.
2.2.2 Novost in izvirnost teme
Bolj zaželene so teme, ki so nove in izvirne, kot teme, ki zgolj v nekoliko spremenjeni obliki
ponavljajo, kar je že bilo raziskano kdaj prej in kje drugje. Vendar pa so sprejemljive tudi
ponovitve (replikacije) študij, e se jih lotimo prav z izrecnim namenom, da bi preverili
ugotovitve kake prejšnje raziskave. e se boste odloili za raziskavo o življenjskih razmerah
starostnikov v kaki obini, sicer ne boste pohvaljeni za izvirnost, a tema tudi ne bo zavrnjena,
saj je verjetno pomembna za tisto obino, eprav se da najbrž vnaprej napovedati, da rezultati
ne bodo dosti drugani kot v sosednji obini, kjer je bila taka analiza že opravljena.
2.2.3 Pomen za prakso in teorijo
Bolj zaželene so teme, ki so pomembne za prakso ali teorijo, kot teme, ki so postranskega
pomena. Prej se bomo odloili za raziskavo, ki naj bi osvetlila kak pere družbeni problem,
kot za raziskavo, ki se loteva problema, ki ni niti pere niti razširjen.
11

2.2.4 Metodološka zahtevnost
Izbor teme moramo prilagoditi svojemu znanju metodologije, metodološkim interesom in
možnostim za izvedbo doloenega metodološkega narta. Nekateri imajo veje nagnjenje do
kvalitativne, drugi do kvantitativne metodologije. Še enkrat naj poudarim, da kvalitativne
raziskave niso "lažje" od kvantitativnih, ampak zahtevajo celo ve sposobnosti za ustvarjalno
mišljenje in abstrahiranje, saj je pri njih manj možnosti, da bi se opirali na vnaprej izdelane
rutinske in raunalniško podprte postopke obdelave in analize gradiva.
2.2.5 Praktine možnosti za izvedbo raziskave
Na koncu moramo pri izboru upoštevati še razline praktine omejitve. Vprašati se moramo,
ali bomo lahko prišli do podatkov, ki jih želimo zbrati; ali bomo raziskavo lahko izvedli v
predvidenem roku; ali ne bo zahtevala od nas preve asa, energije, sredstev.
Primer 2.1 TEME NEKAJ NOVEJŠIH DIPLOMSKIH NALOG
- Kakovost medloveških odnosov v organizaciji
- Izven zakona rojeni otroci: Od enoroditeljske družine do
izvenzakonske skupnosti
- Javna dela: Program pomoi in nege na domu 1994
- Pomo družini na Centru za socialno delo
- Družina - otrokova opora
- Brezposelnost in zaposlovanje v koprski regiji
- Homoseksualec kot enakopraven lan družbe
- Materinski domovi in zavetiša v Sloveniji: Evalvacija triletnega
delovanja zavetiša P. v okviru Centra za socialno delo K.
- Organizacija in izvajanje pomoi na domu v obini K.
- Psihosocialne obremenitve pedagoških delavcev v vrtcu
- Dekanijska Karitas in njena socialno-karitativna dejavnost
- Delovanje skupine za samopomo ženskam, žrtvam nasilja v družini
- Socialno delo z ženskami, katerih otroci so odšli v posvojitev
12

3
PREDLOG DIPLOMSKE
NALOGE
Preden se lotite zbiranja gradiva in pisanja diplomske naloge, ste dolžni prijaviti temo
diplomske naloge tako, da v referatu za študentske zadeve oddate predlog diplomske naloge
na posebnem obrazcu. Na njegovi osnovi si bo tudi mentor lažje ustvaril predstavo o vaših
namerah in vam tako lažje svetoval. Ob pisanju predloga pa se bodo tudi vam zbistrile misli o
tem, kaj pravzaprav želite raziskati in kako. Oblika predloga je predpisana v 4. lenu
Pravilnika o diplomskem delu in diplomskem izpitu (glej Dodatka A in B) in ima naslednje
toke:
1. Ime in primek študenta, naslov, letnik vpisa, nain študija
2. Naslov teme
3. Kratka oznaka praktinih okolišin ali teoretine problematike, ki so pogojevale odloitev
za temo
4. Problem in cilji raziskave
5. Predvidena metodologija
6. Predvideni rok izroitve diplomske naloge
7. Ime in priimek uitelja, ki ga želi študent za mentorja
8. Predlagani mentor se strinja in svoje soglasje potrjuje s podpisom:
V predlogu diplomske naloge navede študent tudi uitelja, ki ga želi za mentorja. Prosi ga, e
bi bil pripravljen prevzeti mentorstvo. e se uitelj s tem strinja, potrdi to s svojim podpisom
na predlogu diplomske naloge. S tem je tema diplomske naloge sprejeta. Mentorji so lahko
samo visokošolski uitelji (od višjega predavatelja navzgor) ne pa tudi visokošolski sodelavci
(asistenti in drugi). Mentorji so lahko vsi uitelji, ne glede na to ali so na VŠSD v rednem
delovnem razmerju s polnim delovni asom ali ne.
Predlog diplomske naloge lahko odda študent kadarkoli. e v roku dveh let po odobritvi teme
diplomskega dela ne predložite diplomske naloge, morate v skladu z doloili 5. lena
Pravilnika o diplomskem delu in diplomskem izpitu zaprositi za podaljšanje roka izdelave
diplomskega dela. Pred tem si morate zagotoviti ponovno soglasje dosedanjega mentorja ali
zaprositi, da študijska komisija doloi novega mentorja.
13

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO V LJUBLJANI
PREDLOG DIPLOMSKE NALOGE
1. Ime in primek študenta, naslov, letnik vpisa, nain študija
Mateja Mlinar, Obrežje 3, Poljane
2001/02
izredni
2. Naslov teme
Organizacija in izvajanje pomoi na domu v obini N.
3. Kratka oznaka praktinih okolišin ali teoretine problematike, ki
so pogojevale odloitev za temo
Kot socialna delavka na CSD v N. sem zadnjih nekaj let sodelovala pri
izvajanju pomoi starejšim ljudem na domu v okviru javnih del. Na
CSD imamo obutek, da smo v tem okviru pomagali mnogim starejšim
ljudem, da so kolikor mogoe dolgo ostali doma in ob naši pomoi
skrbeli sami zase. Razvili smo pristop, ki je v našem okolju nov. Ob
tem pa so se pojavila tudi številna vprašanja, povezana tako z
organizacijo pomoi na domu kot z metodiko socialnega dela, ki v tem
primeru posega v družino, sorodstvo in sosesko. Poleg tega se
pojavlja vprašanje, kako zagotoviti to obliko pomoi tudi v prihodnje,
e
je ne bo mogoe zagotavljati s pomojo delavcev, ki so vkljueni v
javna dela. Zato želim opisati potek te akcije od zaetka do danes in
oceniti njeno ustreznost in uspešnost. Ugotovitve raziskave naj bi
služile razvijanju organizacije in metodike pomoi na domu, poroilo v
celoti pa naj bi tudi prispevalo k uveljavljanju te oblike pomoi v
družbenem okolju.
(nadaljevanje na naslednji strani)
14

4. Problem in cilji raziskave
Ugotoviti, kako uspešno je bilo izvajanje pomoi na domu, to je, v
kolikšni meri smo s to akcijo dosegli zastavljene smotre in kakšen
uinek je imela na uporabnike, izvajalce, center za socialno delo in
družbeno okolje. Raziskava naj bi prispevala k razvijanju pomoi na
domu.
5. Predvidena metodologija
Osnovni pristop v raziskavi bo kvalitativna evalvacija po metodi
"evalvacijske mreže", ki vkljuuje evalvacijo vloženega napora,
procesa, doseganja ciljev in dejanskih uinkov in pri kateri
upoštevamo spremenljivke na organizacijsko- skupnostni, skupinski
in individualni ravni. Osnovni kriteriji uspešnosti so kvaliteta kadrov,
njihovega usposabljanja in vodenja (na ravni vloženega napora),
vzpostavljanje ustreznega odnosa z uporabniki in delavci (procesni
kriterij), kar bomo ocenili na osnovi metodinih norm, kot so podane v
literaturi o socialnem delu), obseg zajetja pomoi potrebnih ljudi,
njihovo zadovoljstvo s storitvami, ter uinki na prejemnike pomoi,
njihovo domae okolje, izvajalce, organizacijo-izvajalko in širše
družbeno okolje.
V tem okviru nameravam zbrati podatke iz dokumentacije CSD,
izvesti intervjuje z delavci na javnih delih, uporabniki in njihovimi svojci
ali sorodniki in strokovnimi delavci na CSD.
Analiza bo pretežno kvalitativna, delno kvantitativna (obdelava
odgovorov uporabnikov na delno strukturiran intervju).
6. Predvideni rok izroitve diplomske naloge:
junij 2001
7. Za mentorja želim:
8. Predlagani mentor se strinja in svoje soglasje potrjuje s podpisom:
Datum:
Podpis:
15

4
NART IN POTEK
RAZISKAVE:
SHEMATIEN PREGLED
O tem, kako se nartuje raziskava, so se študentje seznanili pri predmetu Metodologija
raziskovanja v socialnem delu. Tu naj navedemo le preglednico glavnih faz raziskave kot
diplomske naloge.
PREDHODNA FAZA
PREGLED VIROV IDEJ ZA TEME
PREDLOG DIPLOMSKE NALOGE
NARTOVANJE RAZISKAVE
FORMULIRANJE PROBLEMA
IZBOR IN DEFINIRANJE SPREMENLJIVK
IZBOR VIROV, IZBOR ALI IZDELAVA
MERSKIH INSTRUMENTOV
OPREDELITEV POPULACIJE
IN NART VZORENJA
NART ZBIRANJA PODATKOV
NART OBDELAVE PODATKOV
IZVEDBA
ZBIRANJE PODATKOV
ANALIZA PODATKOV
PISANJE POROILA
16

5
DELO Z VIRI (LITERATURO)
5.1 Pregled in izbor virov (s sodelovanjem Nike Cigoj-Kuzma)
Že pri izbiranju teme smo pregledali razlino literaturo. Delo z viri, študij literature,
izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo izvajanje raziskave v vseh
fazah. Sestavljajo tiho in marljivo študijsko delo, ki poteka vzporedno ob razlinih praktinih
opravilih izvajanja raziskave. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je
pomembno novo, še neznano in neobdelano gradivo.
5.1.1 Vrste virov
Glede na izvirnost lahko vire v grobem razdelimo na primarne, sekundarne in terciarne.
- Primarni viri so izvirna avtorska dela: razprave, raziskave, analize in druga besedila, ki jih
napiše raziskovalec sam na osnovi svojega raziskovanja. Lahko so v obliki objavljenih
lankov, raziskovalnih poroil ali v obliki neobjavljene "sive literature", to so publikacije
internega znaaja, ki krožijo znotraj raziskovalnih in drugih ustanov, širši javnosti pa niso
dostopne. Primarni viri so morda težje dostopni, a se je vredno potruditi do njih.
- Sekundarni viri so knjige, lanki, in druga besedila, nastala na osnovi primarnih virov. To so
razlini prikazi, pregledni lanki, biografije ipd. Pri pisanju diplomske naloge naj bi se v im
veji meri opirali na primarne vire, tj. na originalne raziskave in razprave, in ne zgolj na
sekundarne vire. Le primarni viri so pristno avtorski (avtentini, nepotvorjeni). Med
sekundarne vire štejemo tudi razne strokovne enciklopedije, ubenike in prironike.
- Terciarni viri so zapisi o literaturi na nekem podroju. Sem sodijo bibliografije, recenzije,
kazala, izvleki.
Glede na sredstvo razširjanja besedil delimo vire v tiskane in elektronske. Vasih smo iskali
razline vire v domai knjižnici, zbirali gradivo, izpisovali, danes je zelo pomembno, da
znamo uporabljati internet in da poznamo osnovne pojme informacijske tehnologije. O tem je
na voljo veliko drugih prironikov, zato jih v tem navodilu ne bomo razlagali.
Po obliki pa delimo vire na knjige, asopise in asnike, in druge vire (dokumenti, letaki,
plakati ipd.).
17

5.1.2 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo, imamo v naelu pet možnosti:
1. iskanje po raunalniških bazah podatkov (medmrežje, svetovni splet);
2. iskanje po podatkovnih bazah na CD-ROMih;
3. po tiskanih bibliografijah, publikacijah izvlekov, knjižnih pregledih, ki so objavljeni v
revijah;
4. po listkovnih katalogih v knjižnicah;
5. da išemo neposredno po policah.
5.1.2.1 Iskanje po raunalniških podatkovnih bazah
Ta oblika iskanja je danes najpogostejša in je v veliki meri izpodrinila vse ostale.VŠSD je
prikljuena na univerzitetno raunalniško mrežo METULJ, kar pomeni, da imajo študentje z
raunalnikov na VŠSD (in na drugih lanicah Univerze v Ljubljani) neposreden in prost
(brezplaen) dostop do vsakovrstnih iskalnih orodij, s pomojo katerih lahko pridejo do
domaih in tujih podatkovnih baz. Z raunalnikov, ki jih imajo študentje doma, dostop do
nekaterih baz ni mogo oziroma ni brezplaen.
Prednosti raunalniškega iskanja so: dostop do številnih baz podatkov po vsem svetu, hitrost
in natannost. S pomojo raunalnika lahko išemo po vseh možnih vpisnih poljih (ID –
identifikacijska številka dokumenta, ISSN oz. ISBN, letnica, zbirka, založba, deskriptorji),
lahko tudi na osnovi nepopolnih informacij o viru. Listkovni katalogi so bili obiajno
razvršeni le po Univerzalni decimalni klasifikaciji, naslovih in avtorjih; iskanje na osnovi
nepopolnih informacij pa je bilo zelo zamudno ali nemogoe.
V svet knjižninih baz podatkov lahko vstopite skozi ve vhodov, omenili bomo le tri, s
katerih se vam odpre ve nadaljnih vhodov.
Prvi je kar z domae strani VŠSD: http://www.vssd.uni-lj.si. e kliknete na Knjižnica,
pridete na stran, kjer je poleg podatkov o knjižnici VŠSD tudi naslov Virtualne knjižnice
Slovenije COBISS, na domaem strežniku na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru. Z
domae strani VŠSD pridete s klikanjem tudi do Univerze v Ljubljani in Univerze v
Mariboru, ter do njunih povezav s knjižninimi bazami, ki vas pa tako ali drugae spet
pripeljejo do COBISSa.
Drugi zelo pomembni vhod je preko Inštituta informacijskih znanosti Univerze v Mariboru
(IZUM): http://www.izum.si. Z domae strani tega inštituta pridete do domaih baz podatkov
o knjižninem gradivu COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi –
Virtualna knjižnica Slovenije), COBIB (vzajemna bibliografsko-kataložna baza) in SICRIS
(informacijski sistem, ki vsebuje bibliografije raziskovalcev v Sloveniji in druge podatke o
raziskovalni dejavnosti). Do COBISSa pridete tudi neposredno:
http://www.izumw.izum.si/cobiss/
Z domae strani Univerze v Ljubljani: http://www.uni-lj.si si s klikanjem pomagate naprej do
knjižnic njenih lanic. e hoete priti do njih neposredno, vtipkajte naslov: http://www.unilj.si/clanice/knjiznice.
Lahko boste izbrali med knjižnicami lanic Univerze v Ljubljani ali
med drugimi knjižnicami in povezavami. Ena od knjižnic, ki jo boste gotovo obiskali, je
18

Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goriarja na Fakulteti za družbene vede. Do nje
pridete tudi neposredno, e vtipkate naslov: http://www.odk.fdv.uni-lj.si. Z nje je dostop do
baz, pomembnih za naše podroje (o njih ve spodaj).
etrti vhod je z domae strani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani:
http://www.nuk.si ali http://www.nuk.uni-lj.si. Lahko prebrskate katalog. e kliknete naslov
Informacijski viri in nato Mrežnik, pridete do kažipota po informacijskih virih lahko pa
pogledate skozi okno v svet knjižnic po Evropi in svetu. Iskanje lahko zanete tudi na domai
strani Centralne medicinske knjižnice http://www.mf.uni-lj.si ali Centralne tehniške knjižnice
http://www.ctk.si.
Pomembna prednost iskanja literature s pomojo vstopa v vzajemni katalog COBISS/OPAC
je, da v danem trenutku lahko išemo po katalogih ve knjižnic hkrati, torej vseh, ki so
vkljuene v knjižnino informacijski sistem. e imamo smolo in si je doloeno knjigo
izposodil že kdo pred nami, lahko poišemo knjižnico, ki še ima to knjigo. To knjižnico
zaprosimo za knjigo kar po elektronski pošti z zahtevkom za medknjižnino izposojo. Knjigo
bomo prelistali, prebrali in si naredili izpiske v šolski italnici, saj tako izposojene knjige ne
smemo nesti iz knjižnice.
Iz vsake visokošolske knjižnice pri nas je možen dostop do naslednjih tujih baz podatkov:
IZUM omogoa knjižnicam Univerze v Ljubljani dostop do kataloga OCLC, to je našemu
COBISS/OPACu podoben tuji katalog. Vsebuje bazo Electronic Collection on-line, tako da
imajo uporabniki brezplaen dostop do celotnih besedil lankov iz strokovnih asopisov, na
katere so naroeni v papirnati obliki (471 revij). Poleg tega je na spletni strain IZUMa možen
dostop do dveh servisov Bell & Howell in servisa ProQuest, po katerem on-line pregledujemo
in lahko tiskamo izvleke. Vedno ve je tudi celotnih besedil lankov iz baz ABI/INFORM
global in Social science Plus. Preko ProQuest Digital Dissertations uporabnik lahko naroi
doktorsko disertacijo v elektronski ali tiskani obliki. Od leta 2001 dalje je možen dostop do
baze EIFL Direct, preko katerega so dostopne baze Academic Search, Elite, Bussines Source
Premier, Master File Premier, Newspaper Source, Academic Search International, MEDLINE.
Pomemben je tudi dostop do baze podatkov Web of Science, kjer je na voljo indeks citatov
SSCI (Social Science Citation index, Science Citation Index in Art & Human Citation Index).
Preko strežnika NUK-a lahko pridemo do naslednjih povezav:
Sociological Abstracts je baza, ki služi za iskanje strokovne in znanstvene literature s
podroja sociologije: metodologija; zgodovina in smeri sociologije; sociologija znanosti,
kulture, umetnosti, vzgoje, družine, organizacij, religije, prava, spolov itn.; socialna
psihologija, prostorska sociologija, socialna antropologija, sociolingvistika, penologija,
demografija, viktimologija, socialna geografija, socialna politika itn. Baza obsega
bibliografske podatke z abstrakti o lankih iz 2500 revij, prispevkih s konferenc, knjigah,
poglavjih iz knjig, disertacijah itn. od leta 1963 dalje. Za iskanje po tematiki uporabite
deskriptorje, indeksne fraze ali klasifikacijo.
BUBL Link služi za iskanje znanstvenih in strokovnih virov na internetu. Poudarek je na izbiri
in ovrednotenju virov. Iskanje virov poteka kot pregledovanje podroij, vsebinskih oznak,
19

Deweyjeve klasifikacije, tipa vira itn. Uporabite lahko tudi iskanje po naslovu, abstraktu,
vsebinskih oznakah, vrstilcu, avtorju, tipu itn. Obsega približno 12 000 virov.
NetFirst služi za iskanje virov na internetu. Obsega podatke z abstrakti o preko 100.000 virih.
Za iskanje po tematiki uporabite kljune besede (vsebinske oznake) in Deweyevo
klasifikacijo. Jezik: anglešina. Dopolnjevanje: dnevno.
WWW Virtual Library služi za iskanje znanstvene in strokovne literature na internetu. Iskanje
virov poteka kot pregledovanje hierarhino urejenih tematskih kategorij. Seznami in vodniki
za posamezna podroja so locirani na razlinih spletnih lokacijah. Uporabite lahko tudi
iskalnik.
S spletne strani CTK (kot tudi s spletne strani Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta
Goriarja) je študentom in zaposlenim na ljubljanski Univerzi omogoen brezplaen dostop
do informacijskega servisa ScienceDirect založbe Elsevier. Ta servis omogoa uporabnikom z
Univerze v Ljubljani, ob spoštovanju licennih pogojev, da neposredno (brez gesla) z
delovnega mesta ali iz raunalniške italnice prebirajo in brezplano tiskajo (na svojem
tiskalniku za lastno uporabo) celotna besedila lankov iz okrog 1200 naslovov revij iz 12
razlinih strokovnih podroij za zadnjih pet let. Omogoa iskanje lankov po celotni bazi
Science Direct, ki poleg celotnih lankov Elsevierjevih revij, vkljuuje tudi izvleke lankov
iz mnogih pomembnih zbirk, povezave na citirane lanke in izvleke in na ostala dostopna
celotna besedila. Neposreden dostop: http://www.sciencedirect.com
Spodaj je seznam nekaj tujih knjižninih baz podatkov:
Periodika
Seznami asnikov, magazinov,
novic idr. na internetu
Seznami kazal revij
Seznami lankov
Seznami diskusijskih list
Besedila lankov (elektronske
revije)
Seznami elektronskih revij
Kidon Media-Link,
KIOSKEN
OCLC ContentsFirst
OCLC ArticleFirst,
SwetScan
Directory of Scholarly Electronic Journals and
Academic Discussion Lists
Academic Search Premier,
OCLC Electronic Collections Online,
Social Sciences plus Text
Directory of Scholarly Electronic Journals and
Academic Discussion Lists,
Elektronische Zeitschriftenbibliothek,
NewJour
Revije—bibliometrini podatki
(faktor vplivnosti idr.)
Journal Citation Reports Social Sciences Edition
20

Monografije
Seznami disertacij
Spremljanje novosti
Seznami zbornikov in prispevkov
s konferenc, kongresov,
simpozijev…
Catalogue du Systeme universitaire de documentation,
Deutsche Nationalbibliographie,
Digital Dissertations,
Online-Kataloge des Österreichischen
Bibliothekenverbundes,
Rossijskaja nacional'naja bibliografija
Current Contents - Arts & Humanities (AH),
Current Contents - Social & Behavioral Sciences (SBS)
Index to Social Sciences & Humanities Proceedings
(ISSHP),
OCLC PaperFirst,
OCLC ProceedingsFirst
Drugo
Statistini podatki
UNESCO
Pregled politinih dogodkov
United Nations Statistical Yearbook
UNESCO Databases
Keesing’s record of world events
Naj dodamo še naslednje knjižnine kataloge:
Katalog British Library
HOLLIS Plus Resources By Subject: Library Catalogs at Other Institutions
Hytelnet - On-Line Library Catalogs
Library Catalogs Home Page
NLM Catalog_ Locatorplus Home Page
OPAC 97
The World-Wide Web Virtual Library: Subject Catalogue
Yale University Library Front Door
Zentralbibliothek für Medizin
5.1.2.4 Bibliografski podatki na zgošenkah
Razlini katalogi knjig in lankov kakor tudi drugih podatkov so na voljo tudi v obliki
zgošenk (CD ROM), ki jih distribuirajo založniške hiše, knjižnice in drugi. Veina teh
podatkovnih baz je dostopnih tudi on-line. Toda vasih je bolj praktino in morda tudi ceneje
(e nimamo prostega dostopa do medmrežja), da kupimo ali si izposodimo disketo z bazo
podatkov in jo v miru pregledujemo, ne da bi v mislih šteli telefonske impulze. V knjižnici
VŠSD imamo disk z zelo dragoceno (in drago) bazo podatkov Social Work Abstracts Plus, ki
vsebuje izvleke iz velikega števila strokovnih asopisov, ki izhajajo v anglešini, z vseh
21

podroij socialnega dela do leta 2000. To bazo lahko naroite pri knjižniarki in jo
pregledujete na raunalnikih v knjižnici.
5.1.2.2 Iskanje po tiskanih bibliografijah in referennih revijah
Bibliografije so seznami virov po stvarnih podrojih, avtorjih ali kakem drugem kriteriju
(založba, geografsko podroje). Referenne revije (abstrakti) so revije, ki objavljajo izvleke
lankov in drugih virov z doloenega strokovnega podroja.
Med slovenskimi bibliografijami naj omenimo npr. naslednje:
Biografije in bibliografije uiteljev in sodelavcev Univerze
Slovenska bibliografija - knjige
Slovenska bibliografija - serijske publikacije
Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU
Bibliografija del in spisov delavcev Fakultete za sociologijo, politine vede in novinarstvo
Bibliografija rednih uiteljev Pedagoške fakultete 1977-1987
Bibliografija Pomurske založbe, Cankarjeve založbe, Mladinske knjige in drugih založb.
Biomedicina Slovenica - strokovna bibliografija za biomedicinsko podroje
Med tujimi bibliografijami in referennimi revijami pa velja opozoriti na naslednje:
1. Social Work Abstracts je osnovna referenna revija za socialno delo in vede, ki mejijo
nanj. Izdaja jo ameriška zveza socialnih delavcev (National Association of Social Workers).
Izhaja štirikrat letno in objavlja izvleke (abstrakte) lankov iz številnih strokovnih in
znanstvenih asopisov, vendar samo tistih, ki izhajajo v anglešini. Povpreno je okrog 300
izvlekov lankov v eni številki. Poleg izvlekov ima revija avtorsko in podrobno stvarno
kazalo po podrojih, kar mono olajša iskanje. Podobno imajo tudi stroke, ki mejijo na
socialno delo, svoje "abstrakte", tako npr. Sociological Abstracts in Psychological Abstracts,
ki so dostopni v matinih knjižnicah teh ved. Baza izvlekov Social Work Abstracts je tudi na
CD-ROMu Social Work Abstracts Plus (gl. zgoraj).
2. SCI (Science Citation Index) je mednarodna indeksna bibliografija znanstvene in
tehnine revialne literature. Ta bibliografija obdeluje lanke, poroila s kongresov, tehnina
poroila iz ve kot 2500 znanstvenih revij. Sestoji iz treh loenih, medsebojno povezanih
indeksov: Citation Index (indeks referenc, citatov), Source Index (indeks izvirnih, primarnih,
originalnih lankov) in Permuterm Subject Index (abecedno urejeno predmetno kazalo).
Zbirka vsebuje podatke tehninih in medicinskih ved, SSCI - Social Science Citation Index pa
zajema literaturo družboslovnega in humanistinega podroja. Zbirka obsega lanke,
uvodnike, pisma in notice. Zgrajena je na osnovi teoretinih izhodiš in metodologiji analize
citiranja. Analiza citiranja je najboljša metoda za objektivno, kvantitativno ocenjevanje
odmevnosti posameznega dela v svetovni javnosti. Dostopna je tudi on-line preko IZUM-a:
Web of Science.
3. Current Contents: Behavioral, social and educational sciences. Current Contents je
bibliografska podatkovna zbirka, ki v razlinih izdajah pokriva praktino vsa znanstvena
podroja (poleg omenjene še Life Sciences in Clinical Medicine). Current Contents obdeluje
sistematino vse lanke v izbranih revijah. Poleg lankov pa obdeluje še uvodnike, pisma in
notice. Zbirka izhaja tedensko tudi na disketah. lanke obdeluje ista institucija kot Science
22

Citation Index, tj. Institute for Scientific Documentation v Philadelphiji. Poleg bibliografskih
podatkov nam nudi tudi deskriptorje in izvleke. Nain iskanja, zbiranja in shranjevanja
dobljenih podatkov je podoben kakor pri SCI.
5.1.2.3 Iskanje po katalogih
Danes so listkovne kataloge v knjižnicah izrinili raunalniški katalogi. Predvsem podaki o
starejši literaturi pa ponekod še niso preneseni v raunalniške baze, zato imajo knjižnice tudi
še klasine kataložne omare z listki ali karticami. Predvsem tisti, ki bi se lotil zgodovinopisne
raziskave, in bo brskal po starejši literaturi, bo še uporabljal stare listkovne kataloge, v katerih
so enote gradiva razvršene abecedno po priimkih in imenih avtorjev in po stvarnih podrojih.
Tudi knjižno gradivo nekaterih drugih lanic Univerze v Ljubljani še ni dostopno na
medmrežju.
5.1.2.4 Iskanje po policah
To je gotovo najbolj romantien nain, ki ima eno samo veliko pomanjkljivost: ni uinkovit.
Pri takem iskanju nam mimogrede mine nekaj ur, ko zatopljeno prelistavamo zanimive knjige
in revije, beremo malo tu malo tam, na koncu pa se zavemo, da nismo našli še ni - o svoji
temi. Vendar je od asa do asa prav nujno, da se izvijemo iz raunalniške mreže in si gremo
ogledat kako zaresno knjigo. Takšen nain iskanja literature ima to prednost, da literaturo tudi
neposredno pregledamo in se odloimo, e nam bo prišla prav.
Najbolje je kombinirati naine iskanja knjig: najprej s pomojo raunalnika naredimo
poizvedbo na doloeno temo, potem pa se oglasimo v knjižnici, da gradivo še pregledamo.
Pri pregledovanje literature po tej »pešpoti« je dobro vedeti, da obstajajo knjige in revije.
1. Knjige. Štejemo jih za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretine posplošitve in
so nepogrešljive pri prenosu znanja in skladišenju znanstvenih informacij. Omogoajo
pregled širšega strokovnega podroja in njegove sistematike.
2. Strokovni asopisi (revije). Revije imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so
informacije v njih bolj sveže kot v knjigah in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost
je, da je gradivo, ki ga zberemo iz revij, manj povezano.
Za osnovni pregled o kakem podroju, ki nam je manj znano, bomo zato raje vzeli v roke kak
ubenik ali prironik, skratka knjigo. Podatki v knjigah pa so pogosto zastareli, ker je pri
knjigi pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.
V knjižnici VŠSD so knjige na policah v osrednjem prostoru, revije pa na policah v italnici.
Poglavitni domai strokovni in znanstveni asopisi (revije), relevantni za socialno delo, so:
ANTHROPOS
PRAVNIK
PSIHOLOŠKA OBZORJA
REVIJA ZA KRIMINALISTIKO IN KRIMINOLOGIJO
23

SOCIALNO DELO
SOCIALNI IZZIV
SODOBNA PEDAGOGIKA
TEORIJA IN PRAKSA
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Poglavitne tuje revije s podroja socialnega dela v knjižnici VŠSD so:
BRITISH JOURNAL OF SOCIAL WORK
COMMUNITY CARE
CRITICAL SOCIAL POLICY
EUROPEAN JOURNAL OF SOCIAL WORK
FAMILIES IN SOCIETY
INTERNATIONAL SOCIAL WORK
INTERNATIONAL SOCIAL SECURITY REVIEW
JOURNAL OF GERONTOLOGY (PSYCHOLOGICAL SCIENCES)
JOURNAL OF SOCIAL POLICY
JOURNAL OF GERONTOLOGICAL SOCIAL WORK
JOURNAL OF SOCIAL WELFARE AND FAMILY LAW
JOURNAL OF SOCIAL WORK PRACTICE
JOURNAL OF VOLUNTEER ADMINISTRATION
NONPROFIT AND VOLUNTARY SECTOR QUATERLY
RESEARCH ON SOCIAL WORK PRACTICE
REVIJA ZA SOCIJALNU POLITIKU
SCHOOL SOCIAL WORK JOURNAL
SERVICE SOCIAL DANS LE MONDE
SOCIAL SERVICE REVIEW
SOCIAL WORK
SOCIAL WORK ABSTRACTS
SOCIAL WORK AND SOCIAL SCIENCES REVIEW
SOCIAL WORK IN EUROPE
SOCIAL WORK IN HEALTH CARE
SOCIAL WORK RESEARCH
TRENDS IN SOCIAL SECURITY
YOUTH AND SOCIETY
5.1.2.5 O iskanju diplomskih nalog
Mnoge študente tudi zanima, ali že obstajajo diplomske naloge na temo, ki jih zanima, in
kako se je te problematike pred njimi lotil kdo drug. S pregledovanjem diplomskih nalog
pridejo tudi do idej za svojo nalogo. Starejše diplomske naloge so vnesene v katalog s
pomojo raunalniškega programa EVA, ki je omogoal iskanje po razlinih poljih. Od leta
1998 dalje so tudi diplomske naloge vnesene v vzajemni katalog COBISS/OPAC. Da bi si
nalogo lahko potem neposredno ogledali v knjižnici, si moramo iz raunalniškega kataloga
prepisati njeno zaporedno številko, po kateri je uvršena na polico.
24

Komur se zdi iskanje diplomskih nalog po raunalniku zamudno, lahko prosi knjižniarko za
raunalniški izpis iz baze diplomskih nalog oz. izpis diplomskih nalog po doloenih temah in
za pomo pri nadaljnjem iskanju. Diplomske naloge si raje oglejte v italnici in si jih ne
izposojajte na dom, da bodo lahko ves as dostopne tudi drugim. Arhivski izvod diplomske
naloge mora biti študentom na voljo ves as, ko je knjižnica odprta. e je želeno diplomsko
delo izposojeno, si zabeležite njegovo številko, da bi tako lahko naslednji postopek iskanja
skrajšali.
5.1.3 Sestavljanje delovne bibliografije
Naše brskanje po razlinih virih naj bi vodilo do tega, da na koncu sestavimo delovno
bibliografijo. To je seznam literature, ki jo nameravamo pregledati in upoštevati pri pisanju
naloge. Zato si vse podatke o literaturi, do katerih pridemo pri iskanju po katalogih, zapisujmo
sproti. Najbolje je, e si oblikujemo kartoteko (ali bazo podatkov), tako da si podatke za vsako
enoto literature zapišemo. Te kartice lahko potem poljubno razporejamo. Ta seznam bomo
med študijem literature in izpisovanjem še dopolnjevali. Delovno bibliografijo pokažimo tudi
mentorju, ki nam bo svetoval, katera dela so predvsem pomembna in s katerimi deli naj
delovno bibliografijo še dopolnimo. Kar najdemo na internetu spravljamo v posebno mapo; ne
pozabimo si zabeležiti vse vire tako, kot je navedeno pri poglavju o uporabljeni literaturi.
5.2 Branje
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo že v
samem zaetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda pa to ne pomeni, da bomo
morali prebrati goro knjig. Le pregledali jih bomo. Prebrali in izpisali pa si bomo le tisto, kar
je pomembno za našo temo. In tu je prvo in najvažnejše pravilo: Ne zapiite se v prvo debelo
knjigo z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberite si ve knjig in jih
najprej na hitro preglejte! Ravnajte se po tehle pravilih:
1. Preletite naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova ali
niso podatki morda zastareli?
2. Preletite predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela
in nam tako prihrani branje cele knjige.
3. Preletite kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vaš namen?
4. Prelistajte knjigo in preletite naslove in podnaslove. Oznaite si odstavke, ki pridejo v
poštev.
5. Preglejte slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega za vas.
6. Preletite stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih boste omenjali v
svojem poroilu?
7. Ko ste tako pregledali ve knjig in oznaili poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so
pomembni za vas, vzemite prvo knjigo, se vrnite k oznaenim odstavkom in jih
preštudirajte. Naredite si jasne in natanne izpiske.
8. Ko ste si izpisali, kar ste nameravali, preverite še enkrat, e ste v resnici izrpali vse, kar
ste si prej oznaili, in e so zapiski toni.
25

5.3 Izpisovanje iz literature
Izpiskov iz literature ne pišite v zvezke, ampak na kartice oziroma na loene liste, ki jih nato
lahko poljubno razporejate. Pripravite si sveženj listov ali kartic takega formata, ki vam
ustreza (primeren format je npr. A 5 ali pa format bibliotene kartice). Ob gornjem robu
kartice napišite pojem (geslo), na katerega se nanaša izvleek, zaporedno številko dela (na
seznamu literature, ki jo nameravate upoštevati), in stran. Sledi izvleek ali pa dobeseden
citat. e pišete na raunalnik, lahko tako kartoteko ustvarite v urejevalniku besedila ali v
programu za oblikovanje baz podatkov.
Pri izpisovanju in oblikovanju izvlekov upoštevajte naslednja priporoila:
1. Beležke naj bodo kratke toda popolne in tone. Ni treba pisati celih stavkov.
2. Beležke pišite s svojimi besedami, razen e so dobesedni citati ali e iz kakega drugega
razloga želite imbolj verno ponoviti besede avtorja.
3. Napišite vse podatke, ki jih boste potrebovali in sicer pri prvem izpisovanju. Ne zanašajte
se na to, da boste izpisek kdaj kasneje dopolnili.
4. Pišite itljivo, tako da boste svoje zapiske brez težav brali kdaj kasneje.
5. Lahko uporabljate okrajšave in kratice, toda le, e je gotovo, da jih boste kasneje brez
težav razumeli.
6. Bibliografski in drugi podatki, ki jih nameravate upoštevati, naj bodo popolni, da vam jih
ne bo treba ponovno iskati in dopolnjevati. (Gl. toko 6.2.4)
7. Povzemite glavne misli in ne prepisujte podrobnosti.
8. Od asa do asa preglejte in uredite kartice, da vidite, kaj manjka.
9. Pri izpisovanju literature in povzemanju misli ne pozabite sproti izpisati vseh podatkov, ki
so pomembni za citiranje dela.
e uporabljate raunalniški urejevalnik besedila, lahko izvleke vnašate neposredno pod
ustrezna poglavja dispozicije naloge, jih kopiite in sproti urejate. Lahko pa vnašate izvleke
v bazo podatkov, iz nje pa nato prekopirate v besedilo naloge, kar potrebujete.
5.4 Urejanje svoje dokumentacije
Kartice, ki ste jih nastavili ob pisanju diplomske naloge (lahko pa s tem sistemom zanete že
pri pisanju razlinih seminarskih nalog), so zametek vaše lastne dokumentacije. Zato jih
potem, ko boste uspešno zagovarjali nalogo, ne zavrzite. Pri strokovnem delu boste morali še
vekrat opraviti kako analizo, pripraviti kako poroilo ali lanek, predavanje in podobno.
Svojo kartoteko izpiskov boste lahko dopolnjevali in preurejali ter jo prilagajali vsakokrat
drugemu namenu. Na ta nain si lahko prihranite veliko asa in živcev in izboljšate kvaliteto
svojih poroil.
26

6
PISANJE DIPLOMSKE
NALOGE
6.1 Diplomska naloga kot besedilo: navodila glede sloga
Dobra diplomska naloga je znamenje piševe strokovnosti in usposobljenosti za znanstveno
raziskovanje doloenega podroja. Zato jezik v diplomski nalogi ne sme biti esejistien,
literaren, ampak stvaren, znanstven. To pomeni, da se moramo izražati jasno in razlono
(clare et distincte) in pravilno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. To pa ne
pomeni, da mora biti pisanje suhoparno. Nasprotno: e se izražamo jasno, ter zavzeto sledimo
osrednji misli ali dokazovanju, bo naše pisanje za bralca zanimivo. Lahko pa ga popestrimo
tudi z bolj poetinimi oziroma literarnimi dodatki.
Slog je najbolj oseben izraz pisca in je nanj najtežje vplivati ter ga izboljšati. Nekateri ljudje
se pa lažje in lepše izražajo, drugi pa težje in bolj okorno. Vendar se da s tem, da opozorimo
na napake ter z vajo tudi pri tem marsikaj izboljšati. Opazili smo, da so najpogostejši trije
pojavi, ki kazijo slogovno podobo nalog: (1) izrazna zavrtost, (2) leporeje, (3) okolišenje.
(1) Prva napaka je izrazna zavrtost. Zelo pogosto se zgodi, da študent pri ustnem zagovoru
pove o svojem delu veliko ve, bolj zanimivega in lepše, kot je zapisano v njegovi nalogi. Kot
bi se ljudje, kadar pišejo, bali naravnost povedati, kar mislijo. Kot bi se jim zdelo, da njihova
premišljevanja niso dovolj vzvišena, da bi jih smeli zapisati. Sprostite se, pustite mislim
prosto pot, zapisujte, kar vam pade na pamet; kasneje boste izloili tisto, kar ne sodi v tako
besedilo! Opisujte zanimive podrobnosti, drobna opažanja, doživetja in misli, ki so povezani s
predmetom raziskave. Izredno koristno je, e ves as, ko izvajate raziskavo, pišete
raziskovalni dnevnik. Tako ohranite v spominu zanimiva doživetja in razmišljanja in jih lahko
vkljuite v diplomsko nalogo.
(2) Druga napaka je prikrivanje miselne praznine z leporejem in frazarjenjem, ki ni ne pove.
Kadar so te sestavine v nalogi po nemarnem, se jih da nadomestiti s pomensko bogatejšimi
stavki; v nasprotnem primeru jih je pa treba rtati, pa naj odkrijejo šibko miselnost.
(3) Tretja napaka je okolišenje in nepotrebno zapletanje misli. Beremo na primer: "e svoje
razmišljanje omejim na okvir našega zavoda, ugotavljam, da v zavodu še nismo uspeli
organizirati nainov razvijanja strokovnega dela. Bolje bi bilo: "V našem zavodu se strokovno
delo ne razvija tako, kot bi želeli. Ne vem pa, e to velja tudi za druge ustanove te vrste pri
nas." Povej naravnost, kar misliš! Tudi uradniški in aktivistini jezik kazi podobo naših nalog.
V nadaljevanju bomo natanneje pojasnili, kako pišemo posamezna poglavja naloge. Tu naj
navedemo le nekaj navodil za lažji zaetek. Navadno ni najbolje, e se lotimo pisanja naloge
27

pri predgovoru. Tega bomo napisali prav nazadnje, ko bo pred nami celotno delo. Najbolje je,
da zanemo pisati tisti del naloge, pri katerem nam bo šlo pisanje najlažje od rok.V zaetku se
ne ubadajmo preve z vprašanji razporejanja snovi, ampak pustimo mislim prosto pot. Urejali
bomo kasneje.
Vedeti moramo tudi, da pišemo poroilo za druge ljudi, za bralce, da bi jih obvestili o svojem
raziskovalnem delu. Bralci ne poznajo naših motivov in razlogov, zaradi katerih smo izbrali
doloeno temo; ne vedo, kaj smo premišljevali in doživljali med izvajanjem raziskave; ne
poznajo razlogov za posamezne raziskovalne odloitve; tudi niso podrobneje seznanjeni s
posebnim podrojem problematike, ki smo ga raziskovali. Vse to jim je treba pojasniti.
Pišimo tako, da bo drugim jasno, kaj smo delali in zakaj, kaj smo ugotovili in kaj to pomeni.
6.2 Poglavja diplomske naloge
6.2.1 Pregled poglavij (dispozicija)
Poglavja diplomske naloge razdelimo lahko na tri širše enote: zaetni del naloge, osrednji del
in zakljuni del naloge. (Teh treh delov ne naslavljamo posebej.) Poglavja v osrednjem in
zakljunem delu so oštevilena, tako kot je razvidno spodaj.
ZAETNI DEL:
Podatki o nalogi
Naslovna stan
Predgovor
Kazalo
OSREDNJI DEL:
1 Teoretini uvod
2 Problem
3 Metodologija
4 Rezultati
5 Razprava
6 Sklepi
7 Predlogi
SKLEPNI DEL:
8 Opombe
9 Uporabljena literatura
10 Povzetek
Dodatek (po potrebi)
28

To so poglavja, ki jih mora imeti sleherna diplomska naloga, ki ima znaaj raziskovalnega
poroila. Ta poglavja lahko lenimo na podpoglavja. Razen pri opisu metodologije, kjer
moramo slediti predpisani shemi (ki jo navajamo spodaj), lahko podpoglavja oblikujemo po
svoje. Spodaj bomo podrobneje pojasnili vsakega od teh delov.
6.2.2 Zaetni del diplomske naloge
6.2.2.1 Povzetek za dokumentacijo (Podatki o diplomski nalogi)
Pred naslovno stranjo je obrazec Podatki o diplomski nalogi. Ta obrazec vsebuje osnovne
bibliografske podatke o nalogi in kratek izvleek v slovenšini in anglešini, kot kaže primer
6.1. Dokumentacijski list naj ne obsega ve kot ene strani.
Med drugimi podatki je treba navesti tudi deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno
opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Taka gesla so npr. dobrodelnost, evalvacija,
feministino socialno delo, javna dela, nasilje v družini, odvzem roditeljske pravice,
organizacija Karitas, organizacijski stres, pomo na domu, posvojitev, psihosocialne
obremenitve, samopomo, sistemska teorija, skupine za samopomo ipd.
6.2.2.2 Naslovna stran
Diplomska naloga je dokument, ki pria o strokovni usposobljenosti njenega avtorja in o
vzgojnoizobraževalnem delu in razvoju šole. Naslovna stran je tisti del tega dokumenta, po
katerem ga lahko prepoznamo in razlikujemo od drugih. Naslovna stran vsebuje osnovne
podatke o delu in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim
primerom. Vsebuje: naziv šole, naslov, podnaslov (po potrebi), ime in priimek avtorja, ime in
primek mentorja, kraj (Ljubljana) in leto, ko je bila naloga oddana.
29

Primer 6.1
PRIMER DOKUMENTACIJSKEGA LISTA
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
Ime in priimek: Mateja Mlinar
Naslov naloge: Organizacija in izvajanje pomoi na domu v obini P.
Kraj:
Ljubljana
Leto: 1996
Št. strani: 125 Št.slik: 0 Število tabel: 13
Št. bibl. opomb: 0 Št. prilog: 2
Mentor: izr. prof. dr. Blaž Mesec
Deskriptorji: socialno delo s starejšimi, javna dela, organizacija, pomo na domu,
skupnostno delo, evalvacija
Povzetek:
Naloga prikazuje organizacijo in izvajanje pomoi na domu s strani Centra za socialno delo P.
v okviru javnih del od pobude za akcijo do danes. Temeljni cilj akcije je zagotovitev
neposredne pomoi starejšim, invalidnim ljudem pri zadovoljevanju njihovih vsakdanjih
potreb in jim omogoiti bivanje v domaem okolju. V nalogi je izvedena evalvacija pomoi
na domu na organizacijski, skupnostni, skupinski in individualni ravni. Celotna akcija je na
vseh teh ravneh uspešna. S tem ko je Center za socialno delo prevzel organizacijo in izvajanje
pomoi na domu, se je poveala tudi njegova siceršnja uinkovitost. Dejstvo, da lahko pomoi
potrebnim starejšim ljudem, za katere doslej nismo mogli storiti kaj ve, kot jim omogoiti
oskrbo v domu, sedaj uinkovito pomagamo doma, pomeni delavcem Centra pomembno
potrditev.
Title: Organization and Management of the Program for Home Help for the
Elderly in Municipality of P.
Descriptors: social work with elderly, public works, organization, home-help, community
organization, evaluation
Abstract:
The thesis is a description of the organization and management of a home-help program for
the elderly carried out by the Center for Social Work in municipality of K. from it’s
beginnings until present. The basic aim of the program is to ensure direct help to the elderly,
handicapped persons in satisfying their basic everyday needs, and to enable them to live in
their home environment.The evaluation of the program on the organizational, community,
group and individual levels shows, that the program is successfull, and that at the same time
the overall effectivity of the Center in it’s basic functions improved. For the workers of the
Center the fact, that they are able to effectively help the needy elderly people for whom until
now they couldn’t do much more as offer them institutional care, is an important
aknowledgment.
30

Primer 6.2.
GESLA (DESKRIPTORJI) ZA OSNOVNA PODROJA SOCIALNEGA
DELA, KOT JIH NAVAJAJO
ABSTRACTS OF SOCIAL WORK
Socialno delo kot stroka
splošno
akreditacija, licence, koncesija
izobraževanje in usposabljanje
etika in vrednote
zgodovina
odnosi med SD in drugimi strokami
strokovne organizacije/društva
kadrovske zadeve
odnosi SD z javnostjo/družbo
zagotavljanje kvalitete/normativi in
standardi
financiranje
Teorija in praksa
splošno
uprava/menedžment v SD
upravljanje primera
delo s posameznikom/svetovanje*
skupnostno delo/razvoj skupnosti
SD z družino in zakonci/družinska terapija
konzultacija/supervizija
skupinsko delo/skupinska terapija
metodologija raziskovanja
teorija/pojmovni okviri
Podroja SD
splošno
starost in staranje
varstvo otrok in družine
prestopništvo/pravosodje
duševna in telesna prizadetost
vzgoja in izobraževanje
duševno zdravje
SD v podjetjih/industriji
SD in odvisnosti
Socialni problemi
splošno
loveške in državljanske pravice
gospodarstvo/revšina
zaposlovanje/afirmativne akcije
zakonodaja/lobiranje
mirovna gibanja
problemi mesta in podeželja
socialna politika/družbena akcija
posebne populacije
31

Primer 6.3.
NEKAJ GESEL (DESKRIPTORJEV) ZNOTRAJ OSNOVNIH PODROIJ
SOCIALNEGA DELA, KOT JIH NAVAJAJO ABSTRACTS OF SOCIAL
WORK
aids
akceptiranje
alkoholizem
Alzheimerjeva bolez.
begunci
bolnice
brezdomci
bulimija
deinstitucionalizacija
delavci
dementnost
demografija
depresija
dobrodelnost
droge
družbena gibanja
družbene organizacije
družine
ekosistem
evalvacija
homoseksualni
identiteta
integracija
intervencija
intervju
javni zavodi
klienti
komuniciranje
konflikti
kriza
krizni telefon
kultura
kvaliteta življenja
lezbijke
loitev
manjšine
mladostnice-matere
mreže
nasilje
navezanost
neformalna pomo
negovalni domovi
neprofitne organiz.
nosenost
obremenitve stres
oetje
odloanje
odrasli otroci
odvisnost
oporne mreže
organizacije
posvojitve
preventiva
prostitucija
prostovoljci
rak
razveze
razvoj
rejništvo
samohranilke
samomor
skrbništvo
skupnosti
skupnostni programi
smrt
socialna opora
socialne službe
sorodstvo
sosedje
splav
spol
spolni prestopki
spoprijemanje
starejši ljudje
strožji nadzor
svetovanje
študenti
študija primera
terapija
transfer
trpinene ženske
uinkovitost
uni uspeh
uveljavljanje
veljavnost
zanemarjanje otrok
zapori
zavarovanje
zavetiša
zdravstvo
zloraba
žalovanje
ženske
29

Primer 6.4. Naslovna stran diplomske naloge
UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO V LJUBLJANI
D I P L O M S K A N A L O G A
ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE POMOI NA DOMU
V OBINI POLJANE
Mentor: izr. prof. dr. Blaž Mesec
Mateja Mlinar
Ljubljana 2001
31

6.2.2.3 Posvetilo
Posvetila pri diplomskih nalogah niso v navadi. e se mu ne morete odrei, naj bo kratko;
pomislite, da boste zaradi ene same besede morali dodati cel list papirja, kajti navada je, da se
posvetilo napiše na posebno stran, takoj za naslovno stranjo, desno zgoraj.
Primer 6.5:
Prvi primer:
Drugi primer:
Janezu
Vsem, ki posveajo svoje proste ure
otrokom, ki ne bodo nikoli odrasli
6.2.2.4 Moto (po želji)
Tudi moto ni nujna sestavina diplomske naloge, a se ne pojavlja tako redko in je lahko prav
primerno dopolnilo naloge, kadar jedrnato ali metaforino izraža osnovno misel ali osnovni
problem naloge. Za moto obiajno izberemo misel ali verz kake znane osebnosti ali kak
pregovor ali rek. Moto naj bo v vsebinski zvezi s temo naloge. Ne pišemo ga v narekovajih;
ne pozabimo navesti imena avtorja. Tudi moto pišemo na posebno stran in pomaknjeno k
desnemu robu. Ne pišemo naslova "Moto".
Primer 6.6:
Kako je vendar mogoe, da bi del razumel celoto.
Blaise Pascal
6.2.2.5. Predgovor
Predgovor naj bralca poui o naravi našega dela in ga usmeri, da ne bo v delu iskal tistega,
esar v njem ni, in esar tudi nismo nameravali obravnavati. V predgovoru, ki naj bo kratek
(do ene strani), opišemo okolišine ali razloge, v katerih smo se odloili za obravnavanje
doloene teme ali za izbiro doloenega zornega kota ali ravni obdelave; na kratko napovemo
vsebino poroila; pojasnimo namen raziskave; omenimo pomembne omejitve pri
posploševanju ugotovitev ali njihovi uporabi. Navada je, da na koncu predgovora omenimo
osebe, ki so nam omogoile izvajanje dela in pri njem pomagale, in se jim zahvalimo.
32

6.2.2.6 Kazalo
Predgovoru sledi kazalo poglavij in podpoglavij. Kazalo sestavimo isto na koncu pisanja
poroila, ko je že natipkan istopis. Šele tedaj namre lahko ob naslovih poglavij in
podpoglavij navedemo tudi strani. Dokler pa delamo na konceptu, imamo na mestu kazala
napisano dispozicijo, ki nas usmerja pri pisanju in razporejanju gradiva. Zaradi enotnega
videza diplomskih nalog naj bodo posamezna poglavja in podpoglavja oštevilena po istem
sistemu, po katerem so oštevilena poglavja tega navodila.
Primer 6.7.
KAZALO DIPLOMSKE NALOGE
ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE POMOI NA DOMU V OBINI P.
PREDGOVOR
KAZALO
1 Teoretini uvod ............................................................................................................ 9
1.1 Staranje in starost .................................................................................................. 9
1.2 Težave in stiske starih ........................................................................................... 15
1.3 Skrb za stare ljudi ................................................................................................. 23
1.3.1 Stari ljudje v domaem okolju ...................................................................... 23
1.3.2 Center za socialno delo ................................................................................ 24
1.3.3 Zavodsko varstvo ......................................................................................... 26
1.3.4 Centri za dnevno bivanje alternativne oblike bivanja .................................. .. 27
1.3.5 Skupine za samopomo ................................................................................ 28
1.3.6 Zdravstveno varstvo ..................................................................................... 29
1.3.7 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje .......................................................... 30
1.3.8 Pomo na domu ....................................................................................... ... 31
2 PROBLEM ........................................................................................................... ...... 36
3 METODOLOGIJA ............................................................................................. ........ 37
3.1 Vrsta raziskave ..................................................................................................... 37
3.2 Ravni evalvacije .................................................................................................... 37
3.3 Populacija ............................................................................................................. 38
3.4 Viri empirinih podatkov ...................................................................................... 38
3.5 Analiza ................................................................................................................. 38
4 REZULTATI IN RAZPRAVA .................................................................................... 39
4.1 Okvirni oris organizacije in izvajanja pomoi na domu .......................................... 39
4.2 Evalvacija akcije na skupnostno-organizacijski ravni ............................................. 53
4.3 Evalvacija dela z izvajalci ...................................................................................... 65
4.4 Evalvacija dela z uporabniki .................................................................................. 80
4.5 Povzetek ugotovitev evalvacije ............................................................................. 98
5 SKLEPI .............................................................................................................. ......... 117
7 PREDLOGI ............................................................................................................……119
8 OPOMBE ................................................................................................................. ...120
9 LITERATURA ..........................................................................................................….121
10 POVZETEK ..............................................................................................................…122
33

6.2.2.7 Seznam tabel (e so v nalogi)
V seznamu tabel navedemo zaporedne številke in naslove tabel. Zaporedne številke tabel
oblikujemo tako, da je na prvem mestu zaporedna številka poglavja, v katerem se nahaja
tabela, na drugem pa zaporedna številka tabele znotraj tega poglavja. Prvo tabelo v etrtem
poglavju bomo torej oznaili s številko 4.1.
Primer 6.8:
Tabela 4.1 Struktura populacije glede na spol ...........................………………............….. 42
6.2.2.8 Seznam slik (e so v nalogi)
Tudi slike, sheme, diagrame in grafikone oznaimo z zaporednimi številkami po istem naelu
kot tabele.
Primer 6.9.
Slika 5.3 Struktura populacije glede na izobrazbo ..........................………………............ 51
6.2.3 Osrednji del diplomske naloge
6.2.3.1 Teoretini uvod (pregled problematike)
V tem delu podamo jedrnat povzetek dosedanjih spoznanj o problemu, ki ga naloga obravnava
na osnovi obstojee domae in tuje literature. Ta pregled naj bo kolikor mogoe stvaren; v
njem navedemo dejstva, ugotovitve, razlage in teorije, do katerih so prišli ali ki jih zastopajo
drugi avtorji. V tem pregledu navajamo druge avtorje bodisi tako, da povzemamo njihove
misli, bodisi tako, da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo
seveda držati pravil o citiranju (glej spodaj). Te dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in
naj jih ne bo preve. Izbor literature, iz katere navajamo, mora biti dovolj širok. Iz
teoretinega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vkljuuje v dosedanje
raziskovanje tega vprašanja, kaj naj bi prinesla novega.
Obiajno je smotrno razleniti teoretini uvod na podpoglavja. Na podroju socialnega dela
obravnavamo vsako problemsko podroje z dveh vidikov: na eni strani nas zanimajo
znailnosti pojavne oblike in vzroki doloenega družbenega problema, na drugi pa družbeno
34

avnanje, ki naj bi to problematiko prepreilo, olajšalo ali odpravilo. To dvojno zanimanje naj
se odrazi v teoretinem uvodu. Povzemimo najprej spoznanja o naravi doloene socialne
problematike, nato pa spoznanja o pristopih socialnega dela do teh vprašanj. e obravnavamo
alkoholizem, bomo najprej povzeli spoznanja o pojavnih oblikah in vzrokih tega pojava, nato
pa spoznanja o nainih prepreevanja in urejanja te odvisnosti. Ko povzemamo spoznanja o
doloeni problematiki, je priporoljivo upoštevati vidike razlinih ved: sociologije,
psihologije, ekonomije ipd. Problem raziskave je navadno povezan z naravo doloene
ustanove ali okolja (podjetja, ustanove, skupnosti), zato na koncu teoretinega uvoda opišemo
znailnosti okolja, v katerem smo izvajali raziskavo.
Na vsak nain se moramo pri pisanju teoretinega uvoda izogniti nekaterim kar razširjenim
slabim navadam: (1) Ni zaželeno, da bi povzeli le enega avtorja ali celo le eno njegovo delo.
To bi pomenilo, da se nismo seznanili z literaturo o podroju, ki ga obravnavamo. (2)
Teoretini uvod ni sentimentalni prosti spis, v katerem bi lahko svobodno izlivali svoja
ustva, ni "lepa književnost" in svobodno meditiranje o doloeni temi. Svojo prizadetost
soutje in skrb izrazimo raje tako, da skušajmo im bolje ugotoviti, kaj vesta znanost in stroka
o pojavnih oblikah, vzrokih in nainih lajšanja tiste vrste loveških težav, ki jo obravnavamo
v nalogi. Preglejmo strokovno literaturo! (3) Pregleda ni treba zaeti ne s prazgodovino ne z
Aristotelom. Ko povzemamo in navajamo misli drugih avtorjev, se moramo ravnati po
pravilih, ki so opisana v odstavku o navajanju in pisanju opomb.
6.2.3.2 Problem
Opis problema raziskave ima dva dela. (1) V prvem opišemo okolišine, v katerih je prišlo do
pobude za raziskavo. To velja posebno za tiste raziskave, ki so zanje dale pobude une baze
ali kjer so rezultati zanimivi za uno bazo. V takem primeru opišemo, kako to, da je prišlo do
take pobude; s kakšnimi težavami se sreuje una baza in kako jih je doslej skušala rešiti.
Opišemo, kako nameravajo s pomojo raziskave rešiti te težave in emu naj bi ugotovitve
raziskave služile. e se problem ne nanaša na doloeno uno bazo (organizacijo, ustanovo),
so pa ugotovitve po našem potencialno uporabne za doloeno vrsto organizacij, skušamo
utemeljiti to svoje mnenje. e je problem teoretine narave, se šteje, da smo te okolišine
opisali v teoretinem uvodu in ta del opustimo. (2) V drugem delu navedemo vprašanja, na
katera smo skušali z raziskavo odgovoriti, in hipoteze, ki smo jih želeli preveriti. Pri tem se
ravnamo po metodoloških smernicah, ki smo jih dobili pri predmetu Metodologija
raziskovanja v socialnem delu.
6.2.3.3 Metodologija
To poglavje je razlenjeno na ve tok. To sistematiko je dobro upoštevati. Le e se izkaže, da
za dano nalogo ni ustrezna, lahko metodologijo opišemo po svoje. V veini primerov pa se
velja potruditi in opisati potek raziskave po teh tokah, saj nas ta shema navaja k metodološko
discipliniranemu mišljenju.
6.2.3.3.1 Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke
Opredelimo vrsto raziskave (npr. deskriptivna, komparativna, eksplanativna, eksperimentalna,
kvalitativna, kvantitativna ipd.) in tako svojo opredelitev utemeljimo. Veliko raziskav, ki se
izvajajo za diplomsko nalogo, je deskriptivnih. To pomeni, da skušajo opisati doloeno
znailnost (npr. kvaliteto življenja), ali ugotoviti stanje na eni ali ve spremenljivkah pri
35

doloeni populaciji. Nimajo namena pojasnjevati in preverjati vzronih odnosov. Pogoste so
tudi komparativne raziskave, v katerih primerjamo dve ali ve skupin ali populacij glede
doloenih znailnosti. e raziskava prouuje odnose med dvema ali ve spremenljivkami,
navedemo osnovne spremenljivke ali skupine spremenljivk in domnevne odnose med njimi
navadno v obliki risbe, kjer so ti odnosi ponazorjeni s pušicami med liki, ki ponazarjajo
posamezne variable. To je model raziskave.
V vsakem primeru, naj bo raziskava zgolj deskriptivna ali pa komparativna, naštejemo v
raziskavi upoštevane spremenljivke, jih definiramo oziroma razlenimo in navedemo domeno
vsake spremenljivke, tj. njene modalitete ali razpon vrednosti (npr. "zakonski stan:, samski,
poroen, razvezan, vdovel", "uni uspeh: zd, db, pd, odl", "prisotnost na sestankih: 1 - 13").
6.2.3.3.2 Merski instrumenti in viri podatkov
e smo v raziskavi zbirali primarne podatke (z opazovanjem ali spraševanjem), opišemo
merski instrument, ki smo ga sestavili ali uporabili. Merski instrument je lahko opazovalna
lista, ocenjevalna lestvica, test, vprašalnik ipd. Opišemo, kako smo ga sestavili, kakšen, je
(npr. koliko postavk obsega, kako so postavke grupirane) in kakšne so njegove metrine
karakteristike, e so seveda znane. e smo uporabili kak znan standardiziran merski
instrument (test, lestvico), ne opisujmo, kako so ga sestavljali, ampak samo opišemo njegove
znailnosti, metrine karakteristike in na kratko povzamemo z njim povezano metodološko
problematiko, kolikor je prouena. e je merski instrument obsežen, ga v celoti priložimo v
Dodatku (npr. vprašalnik), sicer pa ga navedemo v tem odstavku. e smo v raziskavi uporabili
sekundarne podatke, npr. podatke iz dokumentacije centra za socialno delo, šole, kadrovske
službe ipd., natanno navedemo podatke o virih in opišemo postopek prenašanja sekundarnih
podatkov v obrazce, prilagojene našemu raziskovalnemu postopku.
6.2.3.3.3 Populacija in vzorenje (subjekti)
Opredelimo populacijo tako, da navedemo stvarne, krajevne in asovne opredeljujoe pogoje.
Navedemo, ali smo popisali celotno populacijo, ali pa smo vzorili in navedemo razloge za
tako odloitev. Natanno opišemo postopek vzorenja. Posebno natanno moramo opisati
osip, e je do njega prišlo, in izraziti domneve o vzrokih osipa ter posledice za posplošljivost
in interpretacijo rezultatov. e v raziskavi nismo prouevali statistine populacije ampak kako
družbeno entiteto (skupino, skupnost, organizacijo) v obliki študije primera, opišemo njene
osnovne znailnosti in znailnosti njenega okolja. e gre za eksperimentalno ali komparativno
raziskavo, opišemo izbor subjektov oziroma sestav in znailnosti primerjanih skupin.
6.2.3.3.4 Zbiranje podatkov
Opišemo, kako je potekalo zbiranje podatkov, npr. kako je potekalo opazovanje, intervjuvanje
ali anketiranje. Navedemo, kdaj je potekalo zbiranje podatkov, kje je potekalo, kdo ga je
izvajal in pri njem sodeloval, kakšne so bile reakcije opazovanih ali anketiranih. Opišemo vse
okolišine, ki bi lahko vplivale na presojo o zanesljivosti podatkov.
6.2.3.3.5 Obdelava in analiza podatkov
Navedemo (1) ali smo zbrane podatke obdelali kvalitativno ali kvantitativno oziroma
kvalitativno in kvantitativno; (2) e smo podatke obdelali in analizirali kvalitativno, opišemo,
kako je potekala ta obdelava in analiza. (3) e smo jih obdelali in analizirali kvantitativno,
navedemo, ali je bila obdelava rona ali raunalniška. Navedemo naziv raunalniškega
36

programa. (4) Navedemo, katere statistine mere smo izraunali in po kakšnih postopkih. Za
manj znane mere navedemo formule in opišemo postopke. Dokumentacijo o obdelavi
priložimo v Dodatku.
6.2.3.3.6 Faze raziskave (po potrebi)
To toko opišemo po presoji. e je potek raziskave dobro razviden že iz dosedanjih tok, ga
ne opisujemo ponovno. Pri nekaterih raziskavah pa si iz gornjih tok ne moremo ustvariti
jasne predstave, kako je raziskava asovno potekala, zato to na tem mestu jasno opišemo.
6.2.3.4 Rezultati
Poglavju o metodologiji sledi poglavje o rezultatih. (To poglavje lahko vasih tudi združimo z
naslednjim v skupno poglavje z naslovom Rezultati in razprava.) V tem poglavju navedemo
rezultate raziskave. e smo gradivo obdelali kvantitativno, posredujemo na primer tabele, ki
prikazujejo številne porazdelitve odgovorov na anketo, grafine prikaze, tabele z
izraunanimi statistinimi kazalci ipd. e smo gradivo obdelali kvalitativno, navedemo
razline vrste kvalitativnih prikazov (razpredelnic, matrik ipd.). V obeh primerih dodamo tem
prikazom besedilo, v katerem navedemo osnovne ugotovitve, kot so sicer razvidne iz
prikazov. V tem poglavju navedemo samo najpomembnejše konne rezultate obdelave in
analize, ne pa celotnega postopka in vseh vmesnih rezultatov. Vse tako gradivo priložimo v
Dodatku. Tudi poglavje z rezultati mora biti pregledno in bralno. e smo na primer izvedli
intervjuje, bomo obširne zapise intervjujev navedli v Dodatku, v poglavju Rezultati pa le
rezultate kvalitativne in kvantitativne obdelave teh intervjujev. Tudi podrobne izraune
statistinih kazalcev navedemo v Dodatku, v poglavju o rezultatih pa le konne izide teh
izraunov. Na koncu tega poglavja jasno in nedvoumno odgovorimo na vprašanja, ki smo jih
navedli v formulaciji problema oziroma potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze.
6.2.3.5 Razprava
V tem poglavju najprej še enkrat povzamemo osnovne ugotovitve iz prejšnjega poglavja, nato
pa odgovorimo na naslednja vprašanja: (1) Kaj te ugotovitve pomenijo oziroma kakšni sklepi
sledijo iz njih glede teorije in prakse; v prid katerim razlagam ali postopkom govorijo. (2)
Kakšne so omejitve dobljenih ugotovitev glede na uporabljeno metodologijo; kritino
ocenimo metodologijo in izvedemo iz te kritike ustrezne sklepe glede veljavnosti in
posplošljivosti ugotovitev.
6.2.3.6 Sklepi
V tem poglavju, ki naj bo kratko (navadno manj kot eno stran dolgo), strnemo vse dosedanje
ugotovitve in razpravo v nekaj osnovnih ugotovitev ali sklepov (zakljukov), ki jih navedemo
kar po tokah ali alinejah.
6.2.3.7 Predlogi
Iz ugotovitev in sklepov slede predlogi, ki so treh vrst: (1) predlogi za praktino delovanje, (2)
predlogi glede teorije (pojasnjevanja) obravnavanih pojavov in glede metode socialnega dela,
(3) predlogi glede nadaljnjega raziskovanja. Tudi to poglavje naj bo kratko. Predlogi naj
sledijo iz ugotovitev; naj ne bodo prepisani iz kake splošne "resolucije". e smo v diplomski
nalogi ugotovili na primer, da nezgode pri delu niso posledica obstojeih delovnih pogojev
ampak recimo alkoholizma delavcev, potem iz te ugotovitve ne sledi predlog, da je treba
37

izboljšati delovne pogoje, ampak predlog, da je treba nekaj ukreniti glede alkoholizma. Kljub
temu, da je to oitno, bomo našli analize, ki obravnavajo vprašanje odvisnosti nezgod od
delovnih pogojev in ki se konajo s frazo, da je treba izboljšati delovne pogoje, ne da bi
upoštevale dobljeni rezultat, iz katerega morda tak zakljuek sploh ne sledi; strinjamo pa se,
da je izboljševanje delovnih pogojev hvalevredno samo po sebi.
6.2.4 Sklepni del diplomske naloge
6.2.4.1 Opombe
V tem navodilu razlikujemo navajanje (citiranje) in pisanje opomb. Navajanje je vkljuevanje
misli drugih avtorjev v naše besedilo. Vsak navedek pospremimo z navedbo vira, katerega
podrobne bibliografske podatke navedemo v poglavju Uporabljena literatura. (O navajanju
govorimo v odstavku 6.2.4.2) V opombah pa dodamo besedilu pojasnila ali komentarje, ki
niso tako pomembni, da bi jih vkljuili v glavno besedilo (da ne bi bilo preve razvleeno in
prepodrobno). Ti komentarji se lahko nanašajo na besedilo samo ali pa na vire, ki jih
navajamo. e želimo npr. podrobneje pojasniti, kako smo prišli do kakega vira, ali kaj
menimo o njegovi verodostojnosti, bomo to storili v opombi. Opombe pišemo na koncu
besedila v poglavju 8. Opombe. e pa želimo samo navesti bibliografske podatke vira, jih
bomo napisali v poglavju 9. Uporabljena literatura.
Primer 6.10:
Besedilo se glasi:
V okviru te raziskave so bili anketirani tudi specializanti socialnega dela. 5
V poglavju z naslovom 8. Opombe pa k gornjemu besedilu pod isto zaporedno številko
zapišemo opombo:
5. Skupino specializantov so sestavljali pretežno tisti, ki so se specializirali za delo z družino
in za delo v zdravstvu.
Opombe lahko pišemo tudi pod rto na tisti strani, kjer je zapisana misel, ki jo želimo
podrobneje pojasniti ali komentirati. Priporoamo pa, da jih pišete na koncu besedila pod
naslovom 8. Opombe. V urejevalniku besedila torej izberite raje funkcijo "opombe na koncu"
(endnotes) kot funkcijo "opombe pod rto" (footnotes).
38

6.2.4.2 Navajanje (citiranje)
Navajanje je, kot reeno, vkljuevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli
vkljuujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo doloeno smer razmišljanja; da
poznamo literaturo; da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali; ali ker
razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno od pomembnih nael znanstvene etike je: Ne
prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja
drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomski nalogi štejemo v dobro, e je iz
nje razvidno, da je študent pregledal veliko relevantne literature. Zato je prav, da so v nalogi
povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so
tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda ni svojega. Zato je pomembno vedeti, kako
navajamo dela drugih avtorjev.
Navedbe so lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno navajamo posebno
pomembne ali posebno dobro (pregnantno) izražene misli drugih piscev. Teh navedb naj bo
im manj in naj bodo im krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek, ve stavkov, odstavek)
damo v narekovaje. Za narekovajem pa sledi navedba vira, katerega bibliografski podatki so
nato v celoti izpisani v poglavju 9. Uporabljena literatura.
Primer dobesedne navedbe (citata):
Znana je Allportova opredelitev osebnosti: "Osebnost je dinamina organizacija tistih
psihofizinih sistemov pri posamezniku, ki doloajo znailne oblike njegovega prilagojevanja
okolju." (Allport 1959: 23)
Na koncu citata navedemo v oklepaju avtorjev priimek, letnico izida dela, od koder smo
citirali in stran, na kateri je zapisana navedena misel oziroma razpon strani, e povzemamo
daljšo misel. V seznam uporabljene literature na koncu besedila vnesemo bibliografske
podatke tega vira takole:
Allport, Gordon W.1959. Personality: A psychological interpretation. New York: Harper,
Row and Winston.
Seznam uporabljene literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev. Stran, od koder
smo vzeli navedbo, je navedena ob navedbi ne pri bibliografskih podatkih o viru. V zadnjem
asu se vse bolj uveljavlja pisanje imena v celoti, ne le zaetnic. Kjer je navedenih ve imen
(poleg krstnega še oetovo), izpišemo le prvo, drugo pa krajšamo, kot v gornjem primeru.
V glavnem bomo misli drugih navajali v povzetkih. V takem primeru ne uporabljamo
narekovajev, za imenom avtorja ali ob koncu povzetka tuje misli pa obvezno navedemo vir, ki
ga nato podrobneje opišemo v seznamu uporabljene literature.
Primer:
Foucault (1984: 135-227) poudarja pomen discipliniranja telesa v totalnih ustanovah, kot so
zapori, psihiatrine bolnišnice itd. Mehanizem totalnih ustanov je v veliki meri uperjen v to,
da izdela natanen kodeks sankcij, ki sledijo tistemu, ki prekrši doloen disciplinski red.
V seznam uporabljene literature zapišemo:
39

Foucault, Michel.1984. Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana: Delavska enotnost.
Primer:
Ve avtorjev (Wolf 1974; Levine et al. 1978; Smith 1985) je opisalo tako imenovani
razsodbeni model evalvacije.
V seznam uporabljene literature navedemo podrobne podatke o omenjenih delih.
(Ve o tem v naslednjem odstavku.) Naj poudarimo še enkrat: ni kaj se ne izkaže tisti, ki
prepiše cele odstavke ali celo poglavja iz ene same knjige, tudi e pri tem navede avtorja.
Posredno navajanje. Kadar navajate misel kakega avtorja, ki ste jo našli v delu drugega
avtorja, morate navesti oba avtorja, saj sicer ustvarjate lažen vtis, da ste imeli v rokah
originalno delo:
Interpretacija je neizogibna, saj so vse pripovedi reprezentacije (McCall,1989; po Urek,
2001).
V seznamu uporabljene literature navedete podatke za obe deli, delo avtorja, ki ga navajate in
delo avtorja, po katerem navajate.
6.2.4.3 Uporabljena literatura
V tem poglavju navedemo osnovne podatke o literaturi (virih), ki smo jo uporabili pri pisanju
naloge, tako tisto, ki smo iz nje citirali, kot ostalo, ki smo jo pregledali, etudi nismo iz nje
citirali. Pri vsakem delu moramo navesti vse zahtevane podatke, tako kot je razvidno iz
naslednjih primerov. To je potrebno zato, da bi bralec lahko sam poiskal navedena dela. V
neki diplomski nalogi najdemo v seznamu literature tudi takole postavko:
- lanki v Otroku in družini
To je pomanjkljivo, saj ne vemo, igavi lanki, o em in v kateri številki navedenega asopisa.
Pri pisanju bibliografskih podatkov o uporabljenih delih upoštevamo naslednja osnovna
pravila:
- podatki morajo omogoiti tono identifikacijo vira (dokumenta, publikacije), ki
smo ga uporabili
- pri vseh elementih opisa, vkljuno z loili, moramo biti dosledni
- podatki se vedno jemljejo z naslovne strani citiranega vira.
- upoštevati moramo pravila slovenskega pravopisa
Literatura naj bo razvršena po abecednem redu priimkov avtorjev oz. urednikov; e avtor ali
urednik ni naveden, pa po abecednem redu naslovov. Vse bolj se tudi uveljavlja naelo, da se
izpisujejo tudi imena avtorjev in avtoric, ne le priimki. e ima avtor ali avtorica ve imen, kar
40

je pogosto v ameriški literaturi, se srednje ime krajša (npr. Hoffman, Kay S.). Kako pišemo
podatke o posameznih vrstah virov, navajamo spodaj.
Knjige (monografije). Posamezni podatki si sledijo takole (dvojne poševnice
oznaujejo presledke): Priimek avtorja/vejica//ime avtorja /pika//letnica izdaje dela/pika//
naslov knjige s podnaslovom – ki ju lahko pišemo ležee/pika//kraj izdaje/dvopije//naziv
založbe/pika/. Bodite pozorni na pravilno rabo loil.
Primeri:
Košiek, Marijan.1989. Moški v škripcih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zaviršek, Darja. 2000. Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: *cf.
Berger, Peter L., Thomas Luckmann.1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
lanki v revijah. Navedemo: Priimek avtorja/vejica//ime avtorja//letnica izida/
pika//naslov lanka/pika//naslov revije ali asopisa (ležee)/vejica//letnik/vejica//številka
/dvopije//strani/pika/
Primeri:
ainovi Vogrini, Gabi. 1993. Družina: pravica do lastne stvarnosti. Socialno delo 32, 1-2:
54-60.
Flaker, Vito. 1999. Družbena konstrukcija kariere uživalca drog. Socialno delo 38, 4-6: 211-
240.
lanki v zbornikih ali poglavja v knjigah. Navedemo: Priimek avtorja /vejica//ime
avtorja/pika//letnica izdaje dela/pika//naslov prispevka v zborniku/pika//V://ime in priimek
urednika //oklepaj/ ured./zaklepaj/vejica//naslov zbornika/pika//kraj
izdaje/dvopije//založba/pika/
Primeri:
Brejc, Tone. 1984. O smotrnosti prostovoljnega socialnega dela za prizadete. V: Blaž Mesec
(ured.), Prostovoljno delo na podroju socialnih dejavnosti: zbornik strokovnih razprav.
Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
Stritih, Bernard. 2000. Prostovoljno delo – staro vino v novih sodih. V: Tomo Martelanc,
Tatjana Samec (ured.), Prostovoljno delo veraj, danes in jutri. Ljubljana: Slovenska
filantropija.
Pravni predpisi. Predpise, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
navajamo tako, kot je predvideno v Registru pravnih predpisov. Navedemo: naslov
predpisa/pika//okrajšan naslov vira-uradnega lista/vejica//št.//številka
vira/vezaj/stran/poševnica/zadnji dve številki letnice/pika/
Primer:
Zakon o socialnem varstvu. Ur. l. RS, št. 80-2899/94.
41

e pa navajamo tudi predpise iz drugih virov (uradni listi drugih držav), je bolje, da se držimo
bolj razvidnega kalupa: naslov predpisa/pika//naslov vira-uradnega lista/vejica//
let./letnica/vejica//št.//številka/pika//kraj izhajanja vira/pika/
Primer:
Zakon o socialnem varstvu. Uradni list RS (ali: Republike Slovenije), let. 1992, št. 54.
Ljubljana.
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) - EPA 561 - II - tretja
obravnava. Poroevalec št. 76, 1999. Ljubljana: Skupšina R Slovenije.
Statistini viri. Navedemo: /naslov periodine statistine publikacije/pika//letnica
izida/pika//kraj izdajanja/dvopije/izdajatelj/pika/
Statistini letopis Republike Slovenije 1999. 1999. Ljubljana: Statistini urad Republike
Slovenije. (Republike Slovenije lahko krajšamo v RS)
Meseni statistini pregled 1/1998. 1998. Ljubljana: Statistini urad RS.
Letna poroila. Že pri zapisovanju podatkov o statistinih virih smo letnico letopisa
zapisali dvakrat. Prvi smo jo zapisali kot del naslova (Statistini letopis /za leto/ 1999),
drugi pa kot letnico izida letopisa. Letno poroilo za doloeno leto namre lahko izide
naslednje leto.
Primeri:
Letno poroilo VŠSD za leto 2000. 2001. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Poroilo o delu Slovenske filantropije za leto 1999 in Predlog programa dela za leto 2000.
2000. Ljubljana: Slovenska filantropija.
Druge neavtorske publikacije. Naslov publikacije/pika//letnica izida/pika//Kraj
izdajatelja/ dvopije//Izdajatelj/pika/
Primeri:
Strateški razvojni program organizirane skrbi za starejše Skupnosti socialnih zavodov
Slovenije. 1999. Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Leksikon Cankarjeve založbe (1993). 3. izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1987. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Elektronski viri. e je le mogoe, navajamo samo podpisane dokumente. Avtorji,
osebe ali zavodi so najvekrat navedeni na zaetku ali na koncu dokumenta. Informacije v
nepodpisanih virih so lahko nezanesljive. Elektronski viri lahko v asu izginejo ali se
spremenijo. e poleg elektronske verzije obstaja tudi tiskana, navedemo vir tiskane verzije po
42

navodilih za tiskane vire. Z URL-naslovom pa opozorimo bralce, da je dokument dostopen na
internetu.
Pri dokumentih, dostopnih samo prek interneta, so elementi navedbe:
Priimek avtorja/vejica/ime avtorja//pika/letnica/pika//naslov dokumenta/pika//naslov
asopisa/vejica//številka/ ali organizacija/pika//datum, ko smo dokument
prebrali)/vejica//URL naslov/pika/
Primer:
Allen, Jodi R., & St. George, Sally. A. 2001. What couples say works in domestic violence
therapy. The Qualitative Report, 6 (3). Retrieved [Oct 29], from
http://www.nova.edu/ssss/QR/QR6-3/allen.html.
Pri tiskanih dokumentih, dostopnih prek interneta, navedemo: Priimek avtorja/vejica// ime
avtorja/pika//leto/pika.//naslov dokumenta/pika//naslov vira tiskane verzije/pika// //URL
naslov/datum (dan, ko smo dokument prebrali)
Primer:
Gewirth, Alan. 2001. Confidentiality in Child-Welfare Practice. Social Service Review
(September 2001).
http://www.journals.uchicago.edu/SSR/journal/issues/v75n3/750306/750306.html
Poleg opisanega sistema pisanja citatov, opomb in bibliografskih podatkov so še drugi. Vsak
sistem ima svoje prednosti in pomanjkljivosti; velja tudi, da so nekateri sistemi bolj prikladni
za eno vrsto besedil, drugi pa za drugo. Ker želimo s tem navodilom poenotiti obliko
diplomskih nalog, priporoamo opisani sistem. e pa bi ugotovili, da je za vaše besedilo kak
drug sistem bolj primeren, ga uporabite. Ne uporabljajte pa ve sistemov v istem besedilu.
6.2.4.4 Povzetek
isto na koncu oziroma pred Dodatkom povzamemo vsebino celotne naloge od pregleda
problematike, problema metodologije do rezultatov, interpretacije, sklepnih ugotovitev in
predlogov. Ta povzetek naj bo dolg od ene do dveh strani. V njem naj bodo vse bistvene
informacije o nalogi.
6.3.3 Dodatek (priloge)
Naloga naj bo berljiva. To pomeni, da moramo bralcu kolikor mogoe olajšati prebijanje skozi
besedilo; zato besedila ne smemo obremenjevati s preštevilnimi tabelami, obrazci ipd. Vse to
sodi v Dodatek. V Dodatek spada npr. primerek vprašalnika, opazovalne liste, kartotene
kartice, obrazci; obdelovalne in druge tabele, ki so bodisi preobširne bodisi premalo povedne,
da bi jih vkljuili med besedilo; obširnejši zapisi intervjujev; zapisniki sestankov; skratka vse
tisto gradivo, ki sicer dokumentira trditve v osrednjem delu naloge, ki pa je bodisi preobširno
bodisi premalo povedno, da bi ga lahko smiselno uvrstili med samo besedilo.
POZOR: Pri nalogah, ki vkljuujejo statistino obdelavo kvantitativnih podatkov (npr.
obdelavo podatkov ankete), naj bo v Dodatku obvezno navedena osnovna tabela, ki
43

vsebuje številne šifre odgovorov vsake osebe na vsa vprašanja oz. šifre vrednosti ali
modalitet vseh variabel (Tabela VARIABLE x OSEBE). Z dodatkom te tabele omogoite
drugim raziskovalcem, da vaše podatke ponovno obdelajo in tako preverijo pravilnost vaših
izraunov ter da podatke dodatno obdelajo z drugimi tehnikami in jih tako kolikor mogoe
izkoristijo.
6.2.4.6 Izjava o avtorstvu
isto na koncu za vsebino Dodatka uvežite Izjavo o avtorstvu (glej Dodatek C).
44

7
POPRAVLJANJE IN TEHNINA
UREDITEV BESEDILA
7.1 Vsebinski popravki
To so popravki, s katerimi dopolnimo, skrajšamo ali spremenimo vsebino posameznih
poglavij poroila. Po izkušnjah sode je najpogosteje potrebno dopolniti teoretini uvod, ker
je kandidat upošteval preskromen izbor literature, ali ker ni upošteval, naj bo teoretini uvod
pregled dosedanjih spoznanj o problemu, ki ga obravnava. Pogosto je treba dopolniti opis
metodologije, ker ni opisana izrpno in natanno, pa tudi interpretacijo (razpravo o rezultatih),
ker je v njej premalo samostojnega razmišljanja ob rezultatih. Zgodi se, da sklepi niso jasni in
nedvoumni in da so predlogi presplošni, in ne izhajajo iz ugotovitev naloge, ampak so
prepisani iz kakih socialnopolitinih deklaracij. eprav je sistematika naloge v glavnem
doloena s tem navodilom, je razporeditev snovi znotraj posameznih poglavij prepušena
piscem. Vasih je zato treba kaj prerazporediti, da si posamezni vsebinski deli slede v
smiselnem zaporedju.
7.2 Pravopisni slovnini in slogovni popravki
Diplomska naloga naj bo napisana v istem in pravilnem slovenskem knjižnem jeziku v
skladu s pravili skladnje in pravopisa. Najbolje je, e jo pregleda in popravi lektor. Lektor bo
tudi vedel svetovati glede slogovnih popravkov, eprav je slab slog pa zelo težko popraviti.
Slab jezik, slovnine in pravopisne pa tudi tipkarske napake, so lahko razlog za
zavrnitev naloge. Diplomska naloga ni manj pomemben spis za rabo v zaprtem krogu ampak
knjižna enota v javni visokošolski strokovni knjižnici.
7.3 Osnovni napotki za tehnino ureditev besedila
Oblika diplomske naloge naj se ravna po tehnini ureditvi strokovnih knjig. Oblika je stroga,
poudarjena je jasna lenitev besedila. Naloga naj bo urejena podobno kot to navodilo. Razni
okraski in eksperimentiranje z obliko rk, razporeditvijo besedila ipd. niso primerni.
Ta navodila podajajo splošne usmeritve in priporoila, ki naj bi jih upoštevali z razumnimi
odstopanji.
45

7.4 Urejevalnik besedila
Besedilo naj bo napisano na raunalniku s pomojo urejevalnika besedila, kakršni so pa
danes v rabi. Najbrž bo to kaka verzija Microsoftovega programa Word for Windows.
Hkrati z vezano nalogo boste oddali besedilo tudi na disketi. Diskete niso namenjene
izposoji. Shranjene bodo v zavarovanem prostoru, posneto besedilo in podatki pa bodo na
voljo samo za raziskovalno delo uiteljev, sodelavcev in raziskovalcev šole s posebnim
dovoljenjem dekana na predlog mentorja. (Glej tudi poglavje 9.)
7.5 Oblikovanje strani
Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji od roba papirja do roba besedila
3,0 cm (do številke strani 2 cm). Presledek med vrsticami naj bo 1,5. (Presledek med
vrsticami tega besedila je samo 1.) e se držimo teh mer, bo polna stran imela 33 vrstic.
Manjša odstopanja od tega priporoila so dovoljena. List popišemo samo na eni strani
7.6 Štetje in oštevilenje strani
Strani zanemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke
ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran. Na drugi strani se zane Predgovor (e smo se
odpovedali posvetilu in motu). Te strani tudi ne številimo, ker je na njej naslov poglavja, jo
pa štejemo. e sega Predgovor še na tretjo stran, to stran oštevilimo s 3 itd. Številke strani
pišemo na vsaki strani (razen zgoraj omenjenih) v sredini spodaj.
7.7 Izbor rk
Uporabljajte rke kot v strokovnih knjigah. Primeren rkopis je Times New Roman CE. Ne
uporabljajte nenavadnih okrasnih rk (comic, script, matura, playbill ipd.). Ne pišite vse z
velikimi rkami, ne vse ležee, krepko ali podrtano. Te naine prihranite za naslove in
poudarke v besedilu.Velikost rk besedila, ne naslovov, naj bo 12 (tako kot v tem besedilu). V
naslovih naj bodo rke veje.
7.8 Oblikovanje poglavij
Poglavja, ki so oštevilena z eno številko (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9), zanite na novi strani (glej
toko 6.2.1). Obsežnejša poglavja so bolje berljiva, e jih razlenimo na podpoglavja.
Podpoglavij (1.1 ... 9.3) ne zaenjamo na novi strani.
46

7.9 Oblikovanje tabel
Tabele naj bodo natipkane. e so izjemoma izrisane, naj bodo vpisi v tehnini pisavi. rte
uporabite le za razmejitev glavnih razdelkov (glave, ela, vrst in stolpcev za vsote), ne pa za
razmejitev vsake vrste in stolpca. Zadostuje poravnavanje s pomojo ustreznih ukazov v
urejevalniku besedila. Veje tabele lahko obrnete po dolžini lista; v takem primeru je pri
vezavi naslov tabele na notranji (levi) strani lista. Kazalu dodate tudi seznam tabel.
7.10 Oblikovanje grafikonov in slik
Grafini prikazi popestrijo nalogo. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafikonov,
oštevileni in naslovljeni. Kazalu dodate seznam grafikonov.
7.11 Obseg naloge
Obseg diplomske naloge ni predpisan in je odvisen od vsebine. Naloga je lahko kratka, a
vsebuje pomembne in originalne misli, ki so utemeljene z iznajdljivo zbranimi in obdelanimi
podatki, ki slede neoporeni logiki. Lahko pa je obsežna a razdrobljena, brez osrednje misli,
logino nedosledna in neiznajdljiva. Bistveno je torej, da je v nalogi logino dosledno
izpeljana osnovna misel, da ima naloga "rdeo nit". Ker pa nam omejitev obsega pomaga, da
se discipliniramo in bolje uredimo gradivo, naj vendarle povemo, kako obsežna naj bi bila
naloga. Naj obsega okrog 50-100 strani, oblikovanih v skladu s temi navodili.
7.12 Število izvodov
Ko se prijavite k diplomskemu izpitu, oddate tri vezane izvode diplomske naloge; za vsakega
lana diplomske komisije enega. Kasneje dobi dva izvoda knjižnica (enega za arhiv, drugega
za izposojo), enega mentor. e ima študent poleg mentorja tudi somentorja, naj predloži štiri
vezane izvode diplomske naloge.
7.13 Vezava in napis na platnicah
Naloga naj bo trdo vezana (platno, plastika ipd.) ne le speta v prozoren plastien ovitek. Barva
platnic je poljubna vendar v mejah obiajnega. Napis na platnicah je razviden iz primera na
naslednji strani.
47

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
DIPLOMSKA NALOGA
(NASLOV)
(IME IN PRIIMEK ŠTUDENTA)
LJUBLJANA 2001
48

8
DIPLOMSKI IZPIT
8.1 Pogoji za pristop k diplomskemu izpitu
Študent lahko odda diplomsko nalogo in se prijavi k diplomskemu izpitu, e je opravil vse
študijske obveznosti, poravnal vse finanne obveznosti do šole in vrnil vse v knjižnici VŠSD
izposojene knjige.
8.2 Prijava k diplomskemu izpitu
Ob prijavi odda študent tri vezane izvode diplomske naloge, praviloma pa tudi kopijo naloge
v elektronski obliki (na disketi). V diplomsko nalogo povsem na koncu uveže pisno izjavo, da
je njen avtor.
Diplomski izpiti potekajo v rednih izpitnih obdobjih, ki jih doloa letni delovni nart šole, tj.
praviloma
septembra (prijave oddati od 15. do 30. junija)
novembra (prijave oddati od 1. do 15. oktobra)
januarja (prijave oddati od 1. do 15. decembra)
aprila (prijave oddati od 1. do 15. marca)
junija (prijave oddati od 1. do 15. maja)
Študent je o datumu in uri zagovora obvešen po pošti praviloma teden dni pred zagovorom.
8.3 Pregled in ocena diplomskega dela
Prodekan za študijske zadeve imenuje izmed visokošolskih uiteljev šole komisijo za oceno
diplomske naloge in izvedbo diplomskega izpita, ki jo sestavljajo predsednik, mentor in lan.
Komisija pregleda diplomsko delo, ga oceni ter izvede in oceni diplomski izpit. Ocena
diplomskega izpita je odvisna od ocene diplomske naloge in ocene zagovora ter odgovorov na
vprašanja komisije. Komisija se pri ocenjevanju diplomskega dela ravna po kriterijih, ki jih je
priporoila študijska komisija senata VŠSD.
49

8.4 Potek diplomskega izpita
Diplomski izpit je javen in poteka pred komisijo. Predsednik diplomske komisije ugotovi, ali
kandidat izpolnjuje vse pogoje za pristop k diplomskemu izpitu in mu v primeru, e jih
izpolnjuje, dovoli opravljanje izpita. e kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev, npr. e je
komisija negativno ocenila njegovo nalogo, predsednik študentu ne dovoli opravljati
diplomskega izpita. e je kandidat dobil dovoljenje za zagovor, najprej na kratko poroa o
svojem delu. Priporoljivo je, da govori prosto. Svojemu poroilu lahko doda predstavitev
(uporabi prosojnice, video, pripravi poster, razstavo, demonstracijo). V poroilu povzame
osnovne ugotovitve in kritino oceni svoje delo. Nato poda opisno oceno njegovega dela
mentor. Sledijo vprašanja lanov komisije v zvezi s tematiko, ki jo obravnava naloga. Po
zaprtem posvetu komisije, na katerem komisija sprejme oceno, predsednik komisije javno
razglasi oceno diplomskega izpita.
8.5 Podelitev diplomske listine
Takoj po opravljenem diplomskem izpitu dobi diplomant v referatu za študentske zadeve
potrdilo, s katerim lahko uveljavlja pravice, ki sodijo k njegovemu novemu statusu.
Diplomske listine se podeljujejo na svean nain enkrat ali dvakrat na leto. Diplomanti so
osebno in pisno vabljeni na podelitev diplom.
50

9
OBJAVLJANJE UGOTOVITEV
DIPLOMSKE NALOGE
Študent lahko objavi diplomsko nalogo v celoti ali po delih pod svojim imenom. Pri tem je
dolžan na vidnem mestu navesti poln naslov diplomske naloge, tj. vse besedilo notranje
naslovne strani z omembo šole in mentorja.
Diplomska naloga je samostojno študentovo delo, izvedeno pod mentorstvom uitelja. V
bibliografski bazi COBISS so diplomske naloge študentov navedene kot sekundarna avtorska
dela mentorja. Mentorjevi nasveti so lahko odloilni za plodno vsebinsko in metodološko
usmeritev naloge; neredko je študentova naloga del kake širše raziskave, za katero so
konceptualni okvir, morda tudi merske instrumente in druge sestavine narta raziskave
izdelali drugi. Študentu so morda svetovali tudi drugi uitelji in sodelavci šole poleg mentorja,
s posredovanjem šole je prišel v stik z uno bazo, kjer je opravljal prakso ali zbiral podatke, s
priporoilom šole in mentorja je zbiral podatke na terenu, uporabil je storitve šolske knjižnice
in dokumentacije in druge tehnine možnosti šole. Zato se spodobi, da se o nameravani objavi
posvetuje z mentorjem, vsekakor pa v objavi na vidnem mestu navede naziv šole in ime
mentorja, poleg njega pa še vse druge, ki so mu pri nalogi svetovali in pomagali.
Diplomska naloga ali deli naloge se lahko uporabljajo v študijskem procesu na Visoki šoli za
socialno delo brez posebnega dovoljenja študenta-avtorja vendar z navedbo njegovega imena
in imena mentorja. Diplomska naloga je raziskovalno delo, ki mora biti dostopno drugim
kompetentnim raziskovalcem, da lahko na originalnem gradivu preverijo njene ugotovitve ali
zbrano gradivo dodatno analizirajo. Zato si je diplomske naloge možno izposoditi v šolski
knjižnici. Podatke na disketi pa je možno s posebnim dovoljenjem dodatno analizirati ali
prirediti za objavo (glej odstavek 7.4). Za objavo tako dobljenih ugotovitev naj raziskovalec
pridobi soglasje avtorja diplomske naloge, mentorja in šole, navede diplomsko nalogo kot
avtorsko delo in spoštuje druge avtorske pravice.
51

10
LITERATURA
Južni, S. 1992. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti.
Makarovi, J. 1984. Misel in sporoilo: Kako uspešno študirati, raziskovati in predstaviti
svoje ideje. Ljubljana: DDU Univerzum.
Powers, G. T. T. M. Meenaghan, B. G. Toomey. 1985. Practice Focused Research.
Englewood Cliffs: Prentice-Hall, Inc.
Royse, D. 1992. Research Methods in Social Work. Chicago: Nelson-Hall Publishers.
Rubin, A., E. Babbie 1993. Research Methods for Social Work. Pacific Grove: Brooks/Cole
Smith, P. 1996. How to write an Assignment: Improving your research and presentation skills.
Plymouth: How to Books.
Swetnam, D. 1995. How to write your dissertation: A practical survival guide for students.
Plymouth: How to Books.
Toporiši, Jože idr. (ured.). 1990. Slovenski pravopis, I Pravila. Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije.
Turabian, K. L. 1976. Student's Guide for Writing College Papers. Third Edition. Chicago:
The Univ. of Chicago Press.
Turabian, K. L. 1987. A Manual for Writers of Term Papers, Theses, and Dissertations. Fifth
Edition. Chicago: The Univ. of Chicago Press.
52

DODATEK
A. PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU IN DIPLOMSKEM IZPITU
B. PREDLOG DIPLOMSKE NALOGE
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO V LJUBLJANI
PREDLOG DIPLOMSKE NALOGE
1. Ime in primek študenta: _____________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________
Letnik vpisa: _______________
2. Naslov teme
_________________________________________________________________________
3. Kratka oznaka praktinih okolišin ali teoretine problematike, ki so pogojevale odloitev
za temo
4. Problem raziskave
5. Predvidena metodologija
6. Predvideni rok izroitve diplomske naloge:
7. Za mentorja želim:
8. Mentor se strinja in to potrjuje s podpisom:
Datum:
Podpis:
53

C. IZJAVA O AVTORSTVU
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani __________________________________________________________________
vpisan na Visoko šolo za socialno delo v štud. letu ______________ kot redni/izredni študent
izjavljam, da sem diplomsko delo z naslovom ______________________________________
___________________________________________________________________________
napisal samostojno s korektnim navajanjem virov in ob pomoi mentorja ________________
___________________________________________________________________________
.
Datum:
Podpis:
54

D. IZJAVA MENTORJA
I Z J A V A M E N T O R J A
Potrjujem, da je po moji oceni diplomska naloga študenta/ študentke
__________________
vsebinsko, jezikovno in strokovno ustrezna.
Mentor/mentorica:
Dne:
55

Navodilo za pisanje diplomske naloge in opravljanje diplomskega izpita
Blaž Mesec
Sodelavka
Nika Cigoj-Kuzma
etrta, dopolnjena in popravljena izdaja
Izdala in založila Visoka šola za socialno delo v Ljubljani
Ljubljana, februarja 2003
Urednik Bogdan Lešnik
Tisk in vezava
Natisnjeno 300 izvodov
Vse pravice pridržane, še posebej pravica do razmnoževanja in kopiranja.
NAVODILO ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
56