Julij 2013 - Občina Trzin

Glasilo občine Trzin
Skrb za okolje
dnih rastlin pripravili drugo akcijo. Tokrat pa so za pomoč prosili
tudi pripadnike Slovenske vojske, saj je treba nekatere od najbolj
trdovratnih invazivk tudi odkopati s koreninami vred, nekatere
pa je treba tudi posekati. Predstavniki Slovenske vojske so bili
pripravljeni sodelovati v akciji, in so tistega torka v Trzin poslali
15 vojakov 132. gorskega polka iz vojašnice Boštjana Kekca v
Bohinjski Beli. Višja vodnica Lea Ferjan, ki je vodila skupino, je
povedala, da se jim zdi pomembno, da tudi vojaki sodelujejo pri
ohranjanju slovenske narave in da se kar pogosto in radi odzovejo
povabilom na podobne akcije, še zlasti čistilne.
Na zbirno mesto je prišlo tudi kar precej Trzincev, tako da je v akciji
sodelovalo kakih 30 udeležencev. Med njimi je bil nekaj časa
tudi župan Občine Trzin g. Anton Peršak, ki je najprej pozdravil
vse, ki so se odzvali povabilu. Maja Brozovič pa je udeležencem
akcije pojasnjevala, kako naj se lotijo dela in zakaj je odstranjevanje
potrebno. Povedala je, da imamo na obronkih gozda res
pestro zasedbo invazivnih rastlin. Nekatere je tja zaneslo, ko so
gradili novo naselje Mlake in OIC in so na gradbišča dovažali tudi
zemljo in druge podobne materiale od drugod. Zelo veliko invazivnih
rastlin je na tisto območje zašlo, ko so gradili obvoznico in
so za nasipavanje tudi dovažali gradbeni material od drugod, tretji
izvor invazivk v našem gozdu pa so vrtovi v naselju, saj so številne
invazivne rastline marsikje imeli kot okrasne vrtne rastline,
vendar so s pomočjo semen pa tudi na druge načine počasi zašle
tudi v okoliško naravo. »Zdaj imamo tu pravo biotsko pestrost
invazivk,« je ocenila Maja, ob tem pa opozorila, da na to niti ne
moremo biti ponosni, saj invazivne rastline izpodrivajo domače
vrste. Nekatere od invazivnih rastlin so neverjetno odporne in se
zelo hitro razraščajo ter odžirajo prostor in sonce domačim, manj
agresivnim rastlinam. Ena takih, najbolj nezaželenih, je japonski
dresnik, saj je izjemno trdoživ. »Ta rastlina se gosto zaraste v okolico,
vendar ima pod zemljo razraščene tudi korenine, ki segajo
petkrat dlje, kot zeleni deli rastline na površini. Je pa tudi izjemno
odporen, saj se širi tudi vegetativno. Tako rekoč iz vsakega delca
rastline, iz delov korenin, stebel, listov, ki padejo na plodna
tla, lahko hitro zraste nova rastlina. Poskušali so ga odstranjevati
na najrazličnejše načine, vendar je edino zanesljivo le to, da vse
podzemne dele rastline izkopljemo in prav vse, tudi vse nadzemne
dele, zažgemo. Rastlina je prava pionirska vrsta in se marsikje
že silovito razrašča.«
Maja je tudi povedala, da so nekatere od invazivnih rastlin lahko
škodljive tudi za zdravje ljudi. Najbolj nevarni sta ambrozija in
orjaški deženj, vendar ju k sreči v Trzinu še niso opazili. Na našem
območju pa je še zlasti veliko enoletnih suholetnic, zlate rozge
in žlezave nedotike, sorazmerno pogosto pa lahko naletimo
tudi na neprave akacije ali robinije ter na amorfe.
Ker je pomembno, da invazivnim rastlinam ne dopustimo, da bi
se širile naprej s semeni ali z deli rastlin, so udeleženci akcije
invazivne rastline, ki so jih odstranili, tlačili v polivinilaste vreče
ali pa na za to pripravljene polivinilaste ponjave. Gasilci so se
obvezali, da bodo po končani akciji zbrane invazivne rastline
zažgali.
Tudi tokrat so udeleženci akcije odstranili kar dosti invazivnih
rastlin. Še zlasti je treba pohvaliti vojake, ki so res odločno in
zavzeto odkopali ali požagali precej najbolj trdovratnih tujkov
med rastlinami, ob koncu akcije pa je bilo vsem vseeno jasno, da
na tem področju vse čaka še zelo veliko dela. Predlagali so, da
bi takšne akcije postale tradicionalne, eni pa so v šali celo predlagali,
da bi lahko pripravili tudi tekmovanja, kdo bo odstranil
več invazivnih rastlin. O tem bodo pobudniki akcije razmislili,
za udeležence pa se je akcija končala s prijetnim druženjem v
gostišču Bor pri trgovini Merkator.
Miro Štebe
odsev 17