Julij 2013 - Občina Trzin

Glasilo občine Trzin
organizatorji tekmovalcu dodelijo maksimalen možen čas etape
in še časovni pribitek za nedokončanje etape, kar lahko znaša
okoli 8 ur, in s tem gre po zlu dobra končna uvrstitev. Najbolj
pomembna je seveda navigacija, ker lahko zaideš iz začrtane
proge in izgubiš ogromno časa. Zelo je treba biti pozoren na
okolico. Osredotočen moraš biti na vožnjo in na pot s pomočjo
zemljevida. Običajno imamo na dan po dve specialni etapi.
Startamo lahko tudi pred 7. uro zjutraj. Na dan prevozimo
tudi več kot 400 km; na koncu dneva si zelo utrujen. Potem je
potrebno poskrbeti za higieno, kaj pojesti, odpraviti okvare in
pomankljivosti na moji mački; vozim ATV ARCTIC CAT 1000
4x4. Zvečer imamo vedno informativni sestanek, kjer nam organizatorji
predstavijo traso naslednjega dne, objavijo rezultate
dneva in nam razdelijo »roadbooke«, katere je potrebno naviti v
napravo na štirikolesniku. Vse to vzame čas, tako da se pogosto
zgodi, da pred polnočjo ne vidim postelje.
Koliko voznikov je v vaši kategoriji, je huda konkurenca?
Na reliju Albanija nas je bilo prijavljenih 16 voznikov Quadov
in Atv-jev, preko 100 motoristov in 25 avtomobilov. Na tekmovanju
v Albaniji je bil zelo hiter Nizozemec Alex Brusselers, ki
je nastopil tudi na najbolj prestižnem Dakar Rallyju. Tu je še
legenda med nežnejšim spolom Zorica Todorova iz Bolgarije in
Martin Plechaty ter ostali. Vsi so hitri. Umetnost je voziti hitro
in navigirati. Ni lahko. Poglejte na primer Mirana Stanovnika,
koliko časa se že vozi med elito in kako težko je priti do odmevnega
rezultata. Med vsemi motorji in quadi pa sem zasedel
odlično 7. mesto.
Vožnja po razgibanem terenu je lahko nevarna. Imate kako slabo
izkušnjo?
Precej je nevarno. Dve leti nazaj sem na treningu v Ajdovščini
hudo padel. Napačno sem pristopil k enemu izmed mnogih skokov.
Napačno sem pristal. Zadnji del motorja je moč sile prevrnila
naprej in me poslala preko krmila (balance). Pristal sem na trdih
tleh in se hotel odmakniti Atv-ju, a mi ni uspelo, in je pristal na
meni. Zlomil sem si štiri rebra in ključnico. Okrevanje je bilo kar
dolgo, a zdaj sem zdrav.
Ste prejeli kakšno nagrado za izjemno uvrstitev?
Intervju z Eddyem Jerakom
Nagrad žal ni, četudi si med prvimi na tekmovanju. Lahko bi bile,
a za zdaj jih ni. Dobimo pokal. Celotno pot in tekmovanje si tudi
sam financiram. Zame je nagrada užitek, ko prevoziš vse etape, in
teden dni odklopa od vsakodnevnega življenja.
Kako pa se pripravljate na reli? Ali je v Sloveniji dobro poskrbljeno
za ta adrenalinski motošport, je veliko prog?
Priprav praktično nimam, saj se vozim samo takrat, kadar je v
Sloveniji tekma ali pa na reliju. Enostavno ni časa. V soboto (29.
6. ; op. a.) imamo 4. tekmo Crosscountry, ki jo moram žal izpustiti
zaradi službenih obveznosti. V Sloveniji ni veliko prog, kjer
bi lahko trenirali, morda bo bolje v prihodnosti. Ko imam čas,
tečem. Oktobra se redno udeležujem Ljubljanskega maratona.
Včasih kakega štirikolesnika srečamo tudi v trzinskem gozdu. Mislite,
da vožnja po gozdu s štirikolesnikom škoduje okolju oz. naravi?
Tisti, ki se vozijo po gozdu, so žal brez kulture in mečejo slabo
luč na vse nas, ki imamo takšna vozila. Atv je zelo primeren za
delo v gozdu, sam vedno pomagam na smučišču v Dolgi dolini,
ko imamo čistilne akcije ali pripravljamo drva za zimo. Sicer so
vozila registrirana in namenjena za vožnjo po cesti, kot ostala
vozila v prometu.
Sodelujete tudi s Smučarskim društvom Trzin. Kako ste jim pomagali?
Res je, pomagam. V smučarskem društvu sem delovni član. Med
drugim sem društvu dal v uporabo otroško vlečnico na elektriko.
Tako je poskrbljeno za večjo varnost, predvsem pa ni več zoprnega
hrupa dvotaktnega motorja, ki se je pred tem uporabljal.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Predvsem ostati zdrav in se še naprej udeleževati dirk in relijev.
Hvala vsem, ki zame navijate in ste z mislimi z menoj, medtem
ko se na reliju poganjam po brezpotjih.
Iztok Plevelj
S kolesom po Balkanu
Tomaž Švagan: Nad prijaznostjo in gostoljubnostjo sva
bila presenečena
Za osnovnošolce, dijake ter nekatere študente so se počitnice že
začele, o dopustu pa verjetno razmišljajo, če ga še niso izkoristili
ali niso prav zdaj že kje na počitnicah, tudi vsi drugi, ki si to lahko
privoščijo. Nekateri se odločajo za morje, drugi za gore, nekateri si
privoščijo križarjenja itd. Med tistimi, ki so pohiteli, je bil tudi moj
sogovornik Tomaž Švagan, ki ima za sabo že prav zanimivo potovanje.
S kolesom je namreč prevozil pot od Bosne, natančneje iz
Sarajeva, vse do Ohrida, ki leži na jugozahodu Makedonije, tik ob
albanski oziroma grški meji. Ker je kolesarstvo pa tudi popotništvo
na kolesih tudi med Trzinci vse bolj priljubljeno, smo ga poprosili
za pogovor.
Pred kratkim ste se vrnili z zanimivega kolesarskega potepanja.
Bi lahko povedali kaj več o podvigu (katero pot ste izbrali, koliko
časa ste kolesarili ...)?
odsev 21