Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kultura<br />
Primož Trubar in protestantska duhovna glasba<br />
»No puite, puite v∫i ludye, V∫elei ∫e<br />
ue∫elyte …«<br />
Cerkveno petje je v drugi polovici 6.<br />
stoletja reformiral papež Gregor Veliki.<br />
Pri liturgiji je zapovedal enoglasno vokalno<br />
glasbo v latinskem jeziku in z liturgično<br />
oziroma duhovno vsebino. Nastal<br />
je »gregorijanski koral«, ki se pri liturgičnem<br />
delu bogoslužja uporablja še<br />
danes. Ta oblika petja se je bolj ali manj<br />
obdržala vse do renesanse, ko je začelo<br />
v bogoslužje vstopati tudi večglasno<br />
petje. Vsekakor je ljudstvo gojilo tudi<br />
svojo ljudsko duhovno oziroma nabožno<br />
pesem, v kateri je opisovalo svetopisemske<br />
prizore, povezane z njihovim<br />
vsakdanjim življenjem. Na Slovenskem<br />
se je prvi zapis ljudske cerkvene pesmi<br />
ohranil v Stiškem rokopisu (ok. 1440).<br />
Gre za velikonočno pesem Naš Gospud<br />
je od smrti vstal.<br />
S prodiranjem in uveljavljanjem protestantske<br />
miselnosti pa smo Slovenci<br />
po zaslugi Primoža Trubarja dobili tudi<br />
prve pesmarice z duhovnimi pesmimi.<br />
Protestantizem je želel v čim večji meri<br />
vključiti množice v vse oblike cerkvenih<br />
in izvencerkvenih pobožnosti. Tako<br />
je tudi petje dobilo v okviru vsega verskega<br />
življenja izredno veljavo. Primož<br />
Trubar, ki je bil glasbeno izobražen, saj<br />
je pel v deškem zboru tako med šolanjem<br />
v Salzburgu (1521–1524) kot tudi<br />
med bivanjem na dvoru tržaškega škofa<br />
Petra Bonoma (1524–1527). Osnova<br />
njegovega skladanja je bila v tem,<br />
da je temeljne verske nauke prelival v<br />
pesemske oblike in jih v pesemski obliki<br />
nadalje tudi razlagal. Kot primer<br />
naj navedemo Islaga teh zapovedi, – te<br />
vere, – tega Očenaša. Znanstveniki so<br />
ugotovili, da je mnogo pesmi izvirnih<br />
tako v besedilu kot v melodiji, zato lahko<br />
Trubarja označimo tudi kot našega<br />
prvega pesnika in skladatelja. Trubar je<br />
izdal kar pet knjig duhovnih pesmi, od<br />
katerih je bila večina tudi notiranih za<br />
enoglasno petje v tako imenovani menzuralni<br />
notaciji (predhodni način sodobne<br />
notacije). Prvo svojo izvirno pesem<br />
je objavil že v svoji prvi knjigi – Katekizmu<br />
–, katere prva dva verza sta navedena<br />
v naslovu tega sestavka in nas<br />
pozivata k petju. Poleg lastnih besedil<br />
so Trubar in njegovi nasledniki besedila<br />
za pesmi tudi prevajali iz nemškega in<br />
latinskega jezika.<br />
Trubarjev pogled na glasbo in še posebej<br />
na petje samo nam je dobro poznan<br />
iz uvoda »Pričovanje …«, ki ga<br />
je napisal k zbirki duhovnih pesmi Eni<br />
psalmi (1574). V njem želi povedati,<br />
»de tu petje v Cerkvi, kedar se zastopnu<br />
iz srca poje, Bogu dopade inu je pridnu<br />
tim mladim ludem«. To trditev utemeljuje<br />
na podlagi dejanj svetopisemskih<br />
mož: Mojzesa, ki je, na primer, zapisal<br />
pesem ob prehodu čez Rdeče morje;<br />
Davida, ki v 78. psalmu pravi, »de<br />
on take pejsni le zavolo otruk zlaga«.<br />
Omenja sv. Ciprijana, ki pravi, da Bog<br />
»nej en poslušavec te štime, temuč tiga<br />
srca«. Ob tem da tudi navodila, kako<br />
naj bi peli, da bo Bog to molitev slišal.<br />
Posebej opozori, da »nekar le na štimo<br />
gledati inu mrmrati, temuč kaj te besede<br />
v sebi drže, kam kažejo, od česa govore,<br />
za kaj prosimo oli hvalimo Boga«.<br />
V drugem delu pa jasno tudi zapiše<br />
glavni vzrok za izdajo pesmarice: »de<br />
ti mladi, preprosti se tejm ležej mogo<br />
tiga katehisma navučiti inu zastopiti in<br />
de vejdo, za čes volo je Kristus človik<br />
ratal, umrl, od smrti vstal, v nebesa šel,<br />
sujga s. duha k nom poslal inu te ene<br />
psalme«. Torej, da bi na nek drugačen<br />
način, skozi petje pesmi, spoznali glavne<br />
verske resnice. Ob tem lahko dodamo<br />
opazko, da je bil verjetno Trubar<br />
tudi naš prvi didaktik, saj je iskal nove<br />
učne metode, preko katerih bi mladina<br />
hitreje oziroma raje in bolje osvojila<br />
krščanski nauk. Za konec nagovori tudi<br />
učitelje: »Vi šulmojstri, pujte s časom v<br />
ti viži, koker je notiranu.«<br />
Vsekakor lahko zaključimo, da je Primož<br />
Trubar odigral pomembno vlogo<br />
tudi z vidika glasbene umetnosti. Pisal<br />
je lastna rimana besedila, jih uglasbil in<br />
tiskal, da bi bila na voljo vsem ljudem.<br />
Ni mu bilo vseeno, kako se poje, zato je<br />
vzgajal k lepemu in pravilnemu petju.<br />
25<br />
Njegove pesmi (in pesmi drugih protestantskih<br />
avtorjev) so zlasti v 19. in 20.<br />
stoletju postale zanimive za katoliške<br />
skladatelje, ki so enoglasne napeve prirejali<br />
oziroma obdelovali. S tem je protestantska<br />
pesem prišla tudi v katoliško<br />
bogoslužje. Najbolj znani in peti sta dve<br />
božični pesmi: Ta stara božična pejsen<br />
(priredil Janez Močnik) in Eno je Dete<br />
rojeno (priredil Matija Tomc).<br />
Skozi svojo zapuščino nas Trubar<br />
tako nagovarja tudi danes: No, pojte,<br />
pojte vsi ljudje, vselej se veselite!<br />
Iztok Petrič
Change language