Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

skofljica.si

Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

PredvorcemLisič ježž ivahnokotž edolgone


Dogodkivbarvah1.obč inskotekmovanjekoscevingrabljic14.pohodpoSvarunovipotiNovogasilskovoziloPGDPijavaGorica


Kazalo - UvodnikKazaloNovice iz občinske hiše........................................................................4Županovo voščilo...................................................................................4Z županom o naših največjih projektih....................................................51. občinsko tekmovanje koscev in grabljic – rezultati .............................6Analize kažejo, da drugo leto dvoizmenski pouk ne bo potreben..............7Iz krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti............................................11Izgradnja nove šole na Lavrici..............................................................11Odstopil predsednik sveta KS Lavrica Janez Gačnik..............................13Vrh nad Želimljami ima novo balinišče .................................................13Aktualno.............................................................................................13Protiustavnost in nezakonitost pravilnikov o sprejemu otrok v vrtec.......13Začela so se predvolilna opravila..........................................................14Občina, kako naprej?...........................................................................15Občinske volitve 2010. Zdaj! »In res je vredno premisleka!«.................16Fotografija sprašuje – revizija...............................................................17Kultura oglaševanja..............................................................................18Hofer (tudi) na Lavrici..........................................................................19Politične stranke.................................................................................20Iz dela naših društev..........................................................................23Dvorec Lisičje zaživel v polnem sijaju...................................................23Karitas – mladi prostovoljci..................................................................25Slovesnost v nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj................25Nov spomenik ženskim demonstracijam leta 1943 v Ljubljani...............2614. pohod po Svarunovi poti................................................................26Dr. Tine Velikonja (1929–2010) ...........................................................27Piknik pod kozolcem............................................................................28Nov zagon z novim vozilom na Pijavi Gorici..........................................29Kultura................................................................................................30Nadangel Mihael kot varuh umrlih........................................................30Knjižnica sporoča...............................................................................32Novo na knjižnih policah......................................................................32Kaj berejo knjižničarji?.........................................................................33Gospodarstvo in turizem.....................................................................35Kmečka tržnica....................................................................................35Z recikliranjem odpadnih nagrobnih sveč do čistejšega okolja ..............37Kenija, Tanzanija..................................................................................38Šport in rekreacija..............................................................................41Raft na Kolpi........................................................................................41EUROFEST 2010 – ekipa ŠD Škofljica na rokometnem turnirju v Izoli....41Ekipa ŠD Škofljice začela priprave........................................................42Nasveti...............................................................................................43Motovilec in jesenske težave solatnic...................................................43Zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia..........................................43Obvestila............................................................................................44Odšli so..............................................................................................45Razvedrilo..........................................................................................46UvodnikKje smo, se v teh dneh zagotovo sprašujejo vsi, ki se pripravljajona bližajoče se lokalne volitve. Odgovor naj bi jim prinesel idejeza odgovor na naslednje vprašanje – kam bomo šli? Ob tem bi bilozanimivo vedeti tudi, ali si zastavljajo na primer vprašanje – kolikosem sam pripomogel, da smo tukaj, in ali bomo zaradi tega lahkošli naprej? Je koga morda obšla celo slaba vest in se bo zaradi tegaumaknil iz lokalne politike? Glede na to, da sem spremljal večinosej občinskega sveta, bi zlahka napravil karakteristiko vsakegasvetnika oziroma svetnice posebej. Pa naj z mirno vestjo zapišemzgolj to, da bi osebno v nov občinski svet postavil zgolj tretjinosedanjih svetnikov. Ta številka prinaša osebno refleksijo svetnika,razmišljanje nekdanjega župana, nekaj pa so zapisale tudi strankena zanje odmerjenem mestu. Naj vse to pripomore k temeljitemurazmisleku o prihodnosti naše občine.Župana Boštjana Riglerja smo povabili, da prek Glasnika nagovoriobčane ob občinskem prazniku, hkrati pa mu zastavilinekaj vprašanj o naših največjih projektih, da bi občanom lahkoposredovali nekaj svežih informacij o tem, kako stvari stojijo. Zaprihodnjo številko pa je napovedal prispevek, v katerem bo podalpregled štiriletnega županovanja.Veliko boste izvedeli iz intervjuja z Romanom Brunškom, profesorjemin novim ravnateljem Javnega zavoda Osnovna šola invrtec Škofljica. Med drugim smo mu zastavili nekaj konkretnihvprašanj o morebitnem dvoizmenskem pouku, gradnji nove šolein vrtca, pa tudi o govoricah, ki burijo duhove. Tudi zavrnitev 155otrok, za katere ni prostora v občinskem vrtcu, se še ni polegla.Občan je poslal ostro pismo, v katerem pojasnjuje, da je pravilnikza sprejem otrok v vrtec protiustaven in da ga bo, potem ko so vsidrugi organi dvignili roke, poslal v preverbo na ustavno sodišče.Kaj to pomeni za občino, bomo videli, če bo občan napoved uresničil.Pričakujemo, da se bo na njegovo pisanje odzval župan aliobčinska uprava, morda celo občinski svet, ki je pravilnik potrdil.Ko bo pričujoča številka prišla v vaše nabiralnike, se bo začelpouk, ceste bodo nagnetene z vozili, nevarno bo zlasti na Lavrici,saj se je začelo urejanje križišča s Kamnikarjevo ulico, sledilo pabo še križišče z Jagrovo. Potrebovali bomo mnogo potrpežljivostiin pozornosti. Upoštevajte signalizacijo in bodite strpni, odstopiteprednost vozilu, ki se želi vključiti v promet, mnogim boste polepšalidan, saj jim ne bo treba izsiljevati. Naj te besede nadomestijotiste, ki bi jih pričakovali od občinskega sveta za varnost v cestnemprometu.Vsem bralkam in bralcem želim prijeten začetek novega šolskegaleta. Naj nam bo vsem v izziv!Iztok Petrič,odgovorni urednikIzhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno.Naklada: 2800 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj:Občina Škofljica; glavni in odgovorni urednik: Iztok Petrič (GSM: 041 868 180);odgovorna oseba izdajatelja: B. Rigler, župan; člani uredniškega odbora: NatašaKovačič, Maja Novak, Bojan Pirnat, Andrej Pogačnik, produkcija: AMSET, d. o.o., Grosuplje, tel.: 01 7865 795, e-mail: amset@siol.net; lektoriranje: Jan Grabnar(razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk:Partner graf, d. o. o.; distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK,Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: 01 360 16 00,e-mail: glasnik.skofljica@gmail.com, www.skofljica.si.Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevkeprimerno priredi za tisk tako po obsegu kot poizraz. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo bitiopremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva,politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeniz žigom odgovorne osebe.Prispevke za prihodnjo številko, zbiramo dovključno 15. septembra.3


Novice iz občinske hišeSpoštovani občanke in občani!Lanski prispevek ob občinskem praznikusem začel z besedami: »Leto je hitronaokoli …« Letos pa se ob občinskemprazniku poraja misel, da tudi štiri letahitro minejo. V naravi je vse dogajanjevezano na utečene in v milijonih let preizkušenecikle. Menjavata se noč in dan,menjavajo se letni časi, podnebne dobe.Nekaj podobnega je zaznati tudi v življenjuposameznika, družbe in tudi lokalneskupnosti.Z letošnjimi dogodki v počastitev praznikanaše občine se zaključuje štiriletnimandat ekipe, ki ste ji volivci zaupali vodenjeobčine na zadnjih lokalnih volitvah.Zato bo letošnje praznovanje – pa naj nambo to všeč ali ne – tudi pod vtisom skorajšnjihvolitev. V naslednjih tednih se bodoše bolj intenzivno kresala mnenja o tem,kaj je bilo v zadnjem mandatu prav in kajnarobe, kdo je zaslužen za uspehe in krivza zamujene priložnosti, soočali se bodorazlični pogledi na prihodnost … Kljubvročičnemu septembrskemu obdobju paSLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETAOBČINE ŠKOFLJICAsreda, 1. septembra 2010, ob 19. uriv kulturni dvorani v ŠkofljiciODKRITJE SPOMENIKA JOŽETU PRIVŠKUpetek, 17. septembra 2010, ob 18. uripred zgradbo občine ŠkofljicaOSREDNJA PRIREDITEV S SLOVESNOPODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ INKONCERTOM ALENKE GODECpetek, 17. septembra 2010, ob 19. uriv večnamenski športni dvorani v Škofljicine pustimo, da bi predvolilna dogajanjaizničila bistvo praznovanja.Občina Škofljica je nastala ob reformilokalne samouprave leta 1995 in je letosv petnajstem letu svojega delovanja.Dovolj, da je vzpostavila vzvode normalnegadelovanja, a premalo, da bi uspelauresničiti vse projekte, s katerimi bi nadomestilazaostanek na ključnih področjih.Premalo tudi za vzpostavitev močneidentitete vseh območij in občanov z našolokalno skupnostjo. Prav zato so praznikipomembni, saj nas združujejo in namodpirajo jasnejše poglede v prihodnost.Naš praznik je močno povezan z vzgojo,izobraževanjem, učenjem, spoznavanjem,inovativnostjo, odličnostjo, poštenostjo.Vse to so pojmi, ki jih lahko in moramopovezovati s kakovostnim izobraževalnimprocesom in jih je prav gotovo močnocenil tudi Fran Saleški Finžgar, začetnikorganiziranega izvajanja šolske vzgoje vnaših krajih. Te vrednote skušamo živetitudi kot posamezniki in družba, pravRAZIGRANO OTROŠKO DOPOLDNEsobota, 18. septembra 2010, od 9. do 13. urena igrišču OŠ Škofljica»Tisoč besed ne pusti tako globokega vtisakakor eno samo dejanje,« je zapisal H. Ibsen, zatovljudno vabljeni na prireditve ob prazniku Občine Škofljica.Župan, uprava in občinski svet Občine Škofljicagotovo pa so jih v dosedanjem življenjuin delu udejanjali dobitniki občinskih nagrad.Ob letošnjem praznovanju bomo šeposebej počastili spomin na našega občana,cenjenega slovenskega skladateljaJožeta Privška, ki je s svojim talentom indelom globoko zaznamoval razvoj slovenskeglasbene ustvarjalnosti.Praznovanja so torej lepa priložnost, dase poveselimo lepše plati življenja. Društvain posamezniki so tudi letos skupajz Občino Škofljica pripravili pester nabornajrazličnejših prireditev, ki se bodo zvrstileseptembra. Vabim vas, da se jih skupajudeležimo in proslavimo naš praznik.Iskrene čestitke.Boštjan Rigler,županVoščiloSo trenutki, ko začenjamo in upamo,so dnevi, ko zaključujemoin vrednotimo,so dnevi, ko se veselimoin praznujemo,zato vam, spoštovani občanke inobčani, iskreno čestitam ob praznikuObčine Škofljica, ki ga praznujemo1. septembra v spomin na začetkešolstva, vendar pa se bodo prireditveodvijale še ves mesec. Povabim vas,da se jih udeležite, saj nas to povezujein bogati, nam vliva nov optimizem innas utrjuje v pripadnosti lokalni skupnosti.Boštjan Rigleržupan4


Novice iz občinske hišeZ županom o naših največjih projektihPred začetkom novega šolskega leta inob koncu štiriletnega mandata, smo nažupana Boštjana Riglerja naslovili nekajvprašanj, ki so se nanašala na trenutnostanje naših največjih projektov.Za novo osnovno šolo, ki naj bi poprvotnih načrtih v tem času že sprejelaučence, smo do sedaj opravili sledeče:kupili zemljišče, izdelali projektno dokumentacijoin vložili popolno vlogoza gradbeno dovoljenje. Ker je bila vprvi polovici avgusta že izvedena javnaobravnava, župan v kratkem pričakuje izdajogradbenega dovoljenja. V zaključnifazi je tudi izvedba projektov za izgradnjoin razpis. Ko bodo končani, bo znanaprojektantska vrednost projekta. Razpisza izvedbo predobremenilnih nasipovje bil objavljen, izvedba naj bi sledila vzačetku jeseni. Za vse navedeno je biloporabljeno približno 1,3 milijone evrov,sam objekt pa je trenutno ocenjen na približno6 milijonov. Glede sofinanciranjaMinistrstva za šolstvo in šport še ni ničznanega, saj le-to še vedno ni objavilonovega razpisa, kar naj bi sicer storilo žeaprila letos.Še vedno čakamo na začetek gradnjeDoma starejših občanov (DSO). Po županovihpodatkih, koncesija investitorju(še) ni bila odvzeta, sicer pa so avgustapridobili še zadnja soglasja na projektnodokumentacijo. Zatika se pri izvedbi protipoplavnihukrepov, saj kljub veliki angažiranostiobčine lastniki dveh zemljiščne odstopijo od svojih pogojev, ki so zaobčino nesprejemljivi tako s finančnegakot zakonskega vidika. Župan pravi, dase bodo kljub vsemu še naprej trudili dosečidogovor, če pa to ne bo mogoče, »sebo občina poslužila instrumenta razlastitve,ko bodo za to izpolnjeni pogoji, t.j.sprejet nov občinski prostorski načrt. Navprašanje, kaj bo občina storila z lastništvomzemljišča, ki ga je sama vložila vprojekt DSO, če investitor zaradi vseh zapletovod gradnje odstopi, župan ni odgovoril.Zemljišče je po nekaterih podatkihvredno 600.000 EUR.Neznanka je že omenjeni občinskiprostorski načrt (OPN), katerega osnutekpozna le ozek krog snovalcev, mnogiobčani, tudi svetniki, pa se sprašujejo,kakšen je ta osnutek. Le-ta je bil poslannosilcem urejanja prostora, da podajosvoje smernice. Da so vsi nosilci podalisvoje mnenje, je trajalo kar devet mesecev.Sedaj izdelujejo dopolnjen osnutek,okoljsko poročilo in elaborate posegovna kmetijsko zemljišče. Po županovihbesedah bodo sledila še pogajanja s posameznimiministrstvi za pomembnejšeposege na zemljišča, pri katerih so imeliizdajatelji smernic pomisleke. Javnorazgrnitev načrtujejo za konec letošnjegaleta.Na Lavrici se je začela gradnja križiščas Kamniakrjevo ulico in z Dolenjskocesto, katero bo v celoti financiralo podjetjeiPerojekt. Glede križišča z Jagrovopa potekajo še dogovori z DRSC, da biprevzel kompletno investicijo. Če pogovorine bodo uspešni, bo investicijo skupajz občino prevzel iProjekt. V tem časubodo nastajali zastoji, zato prosimo vsevoznike, da upoštevajo cestno signalizacijo.Ker je s prvim avgustom odstopilpredsednik KS Lavrica Janez Gačnik,smo župana prosili za komentar. Kot razlogodstopa je Gačnik navedel, da je KSpovsem brez pristojnosti in da njenegamnenja občina oziroma občinski svet neupoštevata. Županu se zdi nenavadno,da se je odstop zgodil tik pred koncemmandata, v argumentaciji odstopa pa vidiželjo po večjih pristojnostih ožjih lokalnihskupnosti. O tem je občinski svet žezačel razpravo, ki jo bo verjetno zaključilv novem mandatu. Argumentacije pa nesprejema, saj je bilo v tem mandatu pravna Lavrico, ki se pospešeno infrastrukturnoureja, vložene ogromno energije insredstev.Podrobnejša ocena iztekajočega mandatasledi v prihodnji številki.Iztok PetričVabimo vas v zobno ordinacijoPreNaDENT v Dragi na Igu,kjer hitro in kvalitetno poskrbimoza zdravje vašega zobovjain vam zagotovimo lep nasmeh.Ponujamo estetske plombe, protetičnooskrbo, zdravljenja zobin dlesni, beljenja, implantate.Novo!BREZBOLEČINSKO DELOz uporabo najnovejšegalaserskega sistema.PreNaDENTNaročanje po telefonu040 934 0005


Novice iz občinske hiše1. občinsko tekmovanje koscev in grabljic – rezultatiV petek, 25. junija, ob 15.30 smo članiTD Škofljica in TD Lavrica izpeljali 1.občinsko tekmovanje v košnji in grabljenjuLISIČJE 2010.Zbralo se je devet koscev in devet grabljic,ki so našli dovolj poguma za tekmovanje.Večinoma so bili že stari znanci, kiso sodelovali na medobčinskih tekmovanjih,dva pa sta bila povsem nova in prvičudeležena na tovrstnem tekmovanju.Glede na pozno popoldansko uro je bilokosišče izredno težko za košnjo, saj jebila otava zelo gosta in nekoliko uvela odvročine. Kljub temu so kosci pogumno inz veliko vnemo pokosili vsak svoje kosišče(20 m x 3 m), nekateri hitreje, drugipočasneje in natančneje, tako kot pačkdo zmore. Izkazalo se je namreč, da jebila zelo pomembna dobra priprava kose,kar je marsikoga veljalo boljše uvrstitve.Delo grabljic je bilo precej odvisno odtega, za katerim je katera grabila, saj jelepo pokošeno parcelo veliko lažje pograbitikot slabo, kjer grablje ne stečejo in sezatikajo. Sicer pa je bilo najpomembnejesodelovati. Tekmovalce so spodbujaligledalci in navijači, kakšnih 100 se jihje zbralo, med njimi tudi župan BoštjanRigler, ki nas je nagovoril in na koncu podelilpriznanja in pohvale, ter podžupanIvan Jordan.Tekmovalci kosci: JOŽE ŠKRABEC,SLAVKO ŠKULJ, JOŽE LENIČ, MATEJACCETTO, MARJAN ČUČKIN, JA-NEZ URBAR, IVAN GORŠIČ, BORUTJENKO IN ANDREJ CIBER1. MESTO: JOŽE ŠKRABEC2. MESTO: JOŽE LENIČ3. MESTO: IVAN GORŠIČTekmovalke grabljice: ANA POTO-KAR, MARIJA TOMŠIČ, JELKA MO-DIC, OLGA LENIČ, MARIJA GORŠIČ,DRAGICA NEBEC, JANA DOLŠINA,MINKA SKUBIC, SLAVKA KREGAR.1. MESTO: JELKA MODIC2. MESTO: DRAGICA NEBEC3. MESTO: SLAVKA KREGAROb zaključku tekmovanja sta nam AnicaPotokar in Marija Tomšič pokazali, datudi ženske znajo kositi, in to zelo dobro.Upam, da bomo uspeli v prihodnjih letihše naprej organizirati tovrstna tekmovanja,da ohranimo stare šege in navade.Zahvaljujemo se Gostilni Petkovšek,Gostilni Strah in Gostilni Čot, ki so prispevalenagrade za najboljše!Jože Dolšina,predsednik TD Škofljica6


Novice iz občinske hišeRoman Brunšek, prof. in ravnatelj Javnega zavoda Osnovna šola in vrtec ŠkofljicaAnalize kažejo, da drugo letodvoizmenski pouk ne bo potrebenRoman Brunšek – profesor slovenskega jezika in zgodovine, učitelj na OŠ Škofljica in nato v Gimnaziji Želimlje, izvajalec naštudijskih skupinah, lektor v Poletni šoli slovenskega jezika, recenzent učbenikov, vodja različnih projektov, scenarist, režiser inpovezovalec mnogih občinskih prireditev, svetnik in podžupan za družbene dejavnosti – je postal ravnatelj Javnega zavoda Osnovnašola in vrtec Škofljica.Junija vas je za ravnatelja ZavodaOŠ in vrtec Škofljica poleg sveta Zavodain občinskega sveta potrdil tudi minister.Ste pričakovali, da boste ravnovi izbrani izmed deseterice kandidatov?Zakaj?Vsaka kandidatura naj bi bila premišljena,vpeta v realnost dogajanja, pospremljenas sprejemanjem posledic,prepletena z odgovornostjo in vizijo prihodnosti.Dobro pa je, če zaupaš vase insi prežet s kančkom optimizma. Ker semdobro poznal razmere v zavodu, me jebilo prihodnosti do določene mere strah,saj ni povezana z udobjem in brezskrbnostjo,ampak z reševanjem težke prostorskestiske. Vendar sem izziv zavestno sprejelpo oceni, da imam v samem postopkuprecej možnosti za uspeh. Gospa JadvigaAvsenak, prejšnja ravnateljica, mi jenamreč dovolj zgodaj zaupala, da zaradiupokojitve po mnogih letih zapušča ustanovo.To je bila odločujoča spodbuda, sajnisem nameraval kandidirati proti kolegici,ki je vse svoje življenje posvetila OŠŠkofljica, vodila zavod v težkih časih izmenein gradnje ter dvignila raven organiziranostizavoda na zavidljivo stopnjo, zakar ji lahko izrečem samo vse priznanjein iskreno zahvalo. Naslednja spodbudaje prišla tudi s strani zaposlenih. V OŠŠkofljica sem bil precej let zaposlen, zatoso se mnogi sodelavci že srečali z mojimipogledi na pedagoško delo in z mojimiravnanji. Upal sem, da jih bom lahkos svojim programom dovolj prepričljivonagovoril in dobil zadostno podporo. Vobčinskem svetu so poznali moje poznavanjepodročja in so to z glasovanjem tudiizrazili. Priznam pa, da me je neverjetnopozitivno presenetila izredno visoka podporav svetu staršev, ki pa jo sedaj razumempredvsem kot odgovornost, da svojedelo kar najbolje opravljam in upravičimnjihovo zaupanje. Gotovo bo na začetkutežko, saj je zavod prava gora, z različnimipotmi in stranpotmi, na katerih semoraš gibati previdno, da z neprevidnimkorakom ne sprožiš kamna, ki lahko povzročirazdiralni plaz. A obenem se morašozirati k vrhu, da ga čim prej dosežeš inuživaš v razgledu.Kdaj v vašem življenju oziroma kajje bilo prelomno, da ste se odločili:»Učitelj bom!«?Oktobra 1991 sem kot študent 3. letnikaFF prvič prišel v Škofljico, da bi za dobermesec nadomeščal takratnega učiteljazgodovine. Spomnim se ravnatelja JanezaVeršnjaka, ko mi je predal učbenikein mi povedal, kje je kolega prenehal ssnovjo. Nisem imel ničesar – ne izkušenj,ne priprav, ne letnega delovnega načrta,ne računalnika. V ponedeljek sem stopilpred učence in začel učiti. Ni bilo lahko.Začelo se je zbiranje gradiva, iskanje informacij,pisanje priprav, oblikovanjeprosojnic, nabiranje pedagoških izkušenj.Vse sem zmogel s tiho mislijo, da je nadomeščanjesamo začasno in se bom kmaluvrnil v študentsko brezskrbnost. Potem jeprišel božič, prvo poletje in konec šolskegaleta. Ostal sem in poskusil še naslednjeleto. Verjetno je bilo to prelomno, saj smotakrat začeli s projektom Soška fronta, kosmo plezali po kavernah, se povzpeli na7Rombon, snemali po Vršiču, fotografiraliin pisali. Bilo je nepozabno. Občutil sem,da več daš otrokom, veš dobiš. Nikoline bom pozabi voženj s kombijem, koso tako prepevali in pripovedovali šale,da sem moral ustaviti, saj zaradi smehanisem mogel več voziti. V razredu, medučenci, na ekskurzijah sem začel uživati.Prevzela me je neka energija, ki te obkrožiin zasvoji, če delaš z mladimi. Težkoje to ubesediti, to moraš občutiti. Zato mije bilo junijsko slovo z gimnazije grenko,pogled megleno zastrt; vem, da bom pogrešalvalovanje mladosti, da bom lačennagajivih pogledov, da bom hrepenel poodkritih, nagajivih epigramih … a ljudjesmo pogosto podobni Jonatanu LivingstonuGalebu. Hočemo leteti. Prav zatosi dela ravnatelja ne predstavljam samo vpisarni, ampak v središču življenja: medučenci na hodnikih, med kolegi v zbornici,pri urah zemljepisa, na športnem turnirju,na ekskurziji v rimski nekropoli vŠempetru, v šoli v naravi ...Kdo je po vašem mnenju dober učitelj?Verjamem, da se vsak trudi, da bi dobro


Novice iz občinske hišeopravljal poklic, ki je zahteven in odgovoren,povezan s poznavanjem različnihznanj. Vsi se srečamo s šolskim sistemomin mnogi se še danes spomnijo svojih učiteljev,njihovih besed, pedagoških prijemov,celo tega, kako je vstopil v razred inrazdelil kontrolne naloge, zato je izrednopomembna celota – učitelj kot celostnaosebnost. Učenci nas ocenjujejo in pritem so otroško odkriti, čeprav je sevedaobjektivnost večkrat odvisna od trenutka– ob dobrih ocenah je učitelj vedno najboljši.In prav zaradi tega vrednotenja binaj bil učitelj popoln; strokovno močan,materinsko prijazen, poletno občutljiv infiligransko pošten. Težka naloga, kajne?Verjetno je temelj v tem, da ima učiteljsvoje delo rad, da z veseljem vstopa medučence in s prepričljivostjo prenaša znanje.Ne strinjam se s tem, da se s stranioblasti ob finančnem vrednotenju našegapoklica vedno računa na neko poslanstvo.Res pa je, da če želiš biti uspešen in zadovoljenučitelj, v razredu ne moreš bitisamo v službi. Moraš živeti, se odzivati,sprejemati in vračati iskrive domislice,obenem moraš vzdrževati primerno disciplino,saj drugače ne dosežeš osnovnegacilja – poučevanje. Prav je, da se otrocidobro počutijo v šoli, da so sproščeni, dase imajo lepo, vendar ne na račun pridobivanjaveščin, spretnosti in znanja. Učiteljje moderator, ki naj učence pripelje doustreznega znanja, jih pripravlja za nadaljevanješolanja, za sprejemanje določeneodgovornosti in opravljanje obveznosti.In to se od njega tudi upravičeno pričakuje.Čeprav smo osebnostno različni, jedobro, če se znamo otrokom približati,če si pridobimo njihovo zaupanje in spoštovanje.Ne z grožnjami, z avtoriteto, kiti jo daje samo delovno mesto, ampak zzgledom, z delom, z besedo, z odnosom.Seveda pa učitelji tudi vzgajamo. In topovsod, ne samo v razredu. Ne moremopo hodniku mimo učenca, ki joče, ne dabi ga opazili in povprašali po vzroku.Prav tako ne moremo dovoliti, da nekdo všolski jedilnici razmetava s hrano. Nekjesem prebral, da ni tako hudo narobe, čeučitelj nima priprave, da le v razred vstopis srcem in očmi. In jaz verjamem, da so vnašem zavodu dobre učiteljice in učiteljiter seveda tudi vzgojiteljice, saj je delo napodročju predšolske vzgoje še kako pomembnoin občutljivo.Ste profesor zgodovine in slovenskegajezika. Kateremu predmetu ste boljnaklonjeni, slovenščini, zgodovini, zgodovinislovenskega jezika ali slovenskizgodovini?Ob odločanju za študij sem razmišljal,da bom študiral slovenščino zaradi kruha,saj je bilo lažje za zaposlitev, zgodovinopa za dušo. Potem sem imel srečo, da semnajprej poučeval zgodovino, nato kombinacijo,končal pa sem pri slovenščini, kermi je ravnatelj svetoval, da naj bom takozahteven oz. strog raje pri slovenščini, kerjim bolj koristi. No, strogost je že zdavnajminila, slovenščina pa ostala. Vedno rajesem jo učil. Potrditev sem našel pri pesnikuPavčku: »Jezik je dom. Opredeljujenas, zamejuje in povzdiguje iz nemosti v8govorljivost. Je bit, bistvo, bitje in žitjenašega naroda.« In prav zaradi zadnjegasem pouk slovenskega jezika in književnostivedno tesno povezoval s slovenskozgodovino, saj gorje narodu, čigar mladinane pozna svojih korenin.Danes je vloga ravnatelja zelo široka.Ni več le pedagoški vodja, pač patudi menedžer ustanove, ki pomeni zanašo občino dejansko največji strošek.Kakšen je vaš pedagoško-menedžerskinačrt oziroma kateri bodo vaši pedagoško-menedžerskiipoudarki pri vodenjuZavoda?V okviru Zavoda govorimo o dveh ravneh.Prva je šola, v kateri je 111 zaposlenihin okrog 850 otrok. Tukaj so sredstvatesno povezana z Ministrstvom za šolstvoRS, ki pokriva večino stroškov delovanjaZavoda. Tukaj je sistemizacija, so pripravljeniprogrami, so določeni pogoji.V okviru tega so pogosto objavljeni tudirazpisi, za računalniško opremo na primer,ki jih bomo budno spremljali in senanje tudi prijavljali, da se obdrži ravenopremljenosti na matični šoli in še okrepina podružnicah. Vsekakor računam naustanovitelja, da nam bo s sredstvi omogočalkakovostno vzdrževanje stavb inokolice, torej tudi igrišč. Ker smo v vsehvečjih nakupih podvrženi javnim razpisom,bomo iskali najugodnejše ponudnike,vendar ne na račun kakovosti. Razmišljampa tudi o pridobivanju donatorskihsredstev, saj opažam, da nekaterih idejne bomo mogli uresničiti samo s čakanjemna sredstva od občine, ker jih ne bo.Drugo področje je predšolska vzgoja (38zaposlenih in približno 220 otrok), kjerso sedaj vrtci odvisni samo od sredstevustanovitelja oz. staršev. Mnogo organizacijskihpotreb – od osebnih dohodkovzaposlenih, jubilejnih nagrad, prispevkov(kar predstavlja skoraj 75 % cene) doprehrane, čistil in drugega materiala – sekrije iz cene oskrbnin. Ta se določa pometodologiji, predpisani s strani države,ki pa se po Sloveniji različno udejanja, sajceno na koncu potrdi občinski svet. Želimobdržati raven plačila vrtca, saj je žezdaj med najvišjimi, kar pomeni, da bomoše vedno varčevali, skrbno izbirali ponudnike,optimizirali porabo stroškov, ampakob tem še vedno nudili kar najboljševarstvo otrok. Vesel bi bil, če bi se tudifinanciranje predšolske vzgoje urediloprimerljivo s šolskim sistemom, da bi setako postopoma odpravile razlike. Obnova,vzdrževanje, naložbe – to pa je tudi


Novice iz občinske hišepri vrtcih strošek ustanovitelja. Naš zavodse ne more tržno obnašati, razen mogočev primeru oddaje učilnic za potreberazličnih zunanjih ponudnikov, pa še teso mnoge uporabljene za GŠ Grosuplje,zato bom poskušal uspešno krmariti znotrajdanih možnosti. Povedano drugače, zmajhnimi sredstvi dobiti kar največ.Vračate se v ustanovo, v kateri stezačeli svojo pedagoško kariero. Je toprednost ali slabost?Mislim, da je predvsem prednost, sajsem dobro poznal ustanovo kot učitelj terjo doživljal, videl, soustvarjal oz. lahkovplival na njeno spreminjanje kot podžupan.Na povsem osebni ravni pa sem takošolo kot vrtec opazoval tudi kot oče. Nekateriso me spraševali, kako bom lahkoprestopil nekdanje povezave, prijateljstvas kolegi in sedaj uspešno usmerjal delo kotprvi med enakimi. Mislim, da mora vsakizpolniti svoj del obveznosti in sprejematiodgovornost. Ve se, kakšen so zahteve,kakšni so pričakovani rezultati, kakšni sozakonski predpisi, kakšna je delitev odgovornosti.Veselim se sodelovanja s sodelavciin pričakujem pester, ustvarjalenin učinkovit pedagoški proces, v katerembo vsak kar najbolje izpolnil svoj del, dabomo sestavili všečen mozaik. Kot ravnateljjih bom k temu na različne načinespodbujal, vendar tudi natančno spremljalizvedbo.Ali drži, da je bilo že vse dogovorjenoza najem zemljišča, na katerem bipostavili nov vrtec, pa je nato občina(župan) dogovor iz neznanega razlogaodpovedala?Moje informacije niso takšne. Bil semzraven pri začetnih pogovorih o zemljišču9za vrtec na Lavrici. Prvi pogovori so šli vsmer najema zemljišča in stavbne pravice.Govorili smo o možnosti postavitve mobilnihenot za 8 skupin. V nadaljevanju sopravno urejali podrobnosti. Moje osnovnovprašanje za župana je bilo vednoenako: Ali smo se dogovorili za najemzemljišča? Sproti mi je podajal zahtevaneinformacije, me obveščal o pravnih zapletihin različnih pravnih dilemah. Presenečensem bil, ko se je vse skupaj zavrtelov smer prodaje zemljišča. Najbolje bo, dato vprašanje zastavite g. županu oz. lastnicama.Osebno pa sem zadovoljen, da smona zadnji seji potrdili sredstva za nakuptega zemljišča in da smo za potrebe vrtcaže odmerili oz. zakoličili meje in bomoparcelo lahko povezali z zemljiščem, pridobljenims pogajanji z Iprojektom, saj setako na Lavrici ob novem naselju, ki jelepo urejeno, nakazuje, sicer zelo počasi,tudi nujno potreben družbeni center.Glede na to, da se tako šola kot vrtecsrečujeta z gromozansko prostorskostisko in da se letošnji dopoldanskipouk rešuje z nekakšnim pregrajevanjemprostorov v matični šoli, me zanima,kako boste reševali prostorskostisko v prihodnje? Šole, kot kaže, šenekaj let ne bo.Šola, ne kot kaže, ampak kot vsi vemo,bo morala biti kmalu. Ves čas to govorim,si za to prizadevam, pomagam po svojihmočeh, zato sem sodeloval v natečajnikomisiji, zato sem večino kolegijev začenjalz vprašanjem o šoli, zato podpiral inposkušal pospešiti vse postopke. Preprostosem verjel, da bomo naredili več. Očitnosem bil don Kihot, zato je razočaranjeprecejšnje. Ko smo začeli mandat, razenpolitičnih obljub nismo imeli ničesar.Sedaj imamo pridobljeno zemljišče, speljanevse postopke, narejen PGD in PZIprojekt, pridobljeno gradbeno dovoljenje.(Na zadnji razpravi 11. avgusta namreč nibilo pripomb, zato verjamem, da bo obljuba,da bo gradbeno dovoljenje izdano do1. septembra, obveljala.) Pripravljen jerazpis za nasutje, ki se bo takoj potem izvedlo.Nekako nočem sprejeti dejstva, dasmo ves čas zidali šolo v oblakih, da nidenarja, da ni prihodkov občine, da … Odleta 1995 smo se v občini povečali s 5400prebivalcev na 9200, obnovljeni so biliprostori POŠ Želimlje, leta 2004 se je dogradilprizidek k OŠ Škofljica, zgrajena jebila večnamenska športna dvorana, ki jepokrila potrebe po normalnem izvajanjutelesne vzgoje, na matični šoli smo zapolnilivse prazne prostore, da smo pridobiliše nekaj učilnic iz trim kabineta in ob knjižnici.Tudi letos ni bilo »nekega pregrajevanja«,ampak premišljena preureditevna račun predimenzioniranih kabinetovin dveh učilnic ter večnamenskega prostoranad pisarnami. Tako imamo še dveučilnici več. Ves čas pa je v ozadju ostajalPŠ na Lavrici, saj je bilo splošno sprejetomnenje, da tukaj potrebujemo novo šoloin ne nekega preurejanja. Če bi uresničilinaše zamisli z začetka mandata in bi šolaleta 2010 stala, bi z njo uspešneje reševalistisko predšolske vzgoje in dokončnouredili osnovnošolsko izobraževanje vkorist vseh občank in občanov. Naslednjeleto upamo, vsaj tako kažejo analize, dabomo zmogli organizirati še pouk v okvirurazpoložljivih prostorov. Še vedno namostaja tudi pokrivanje prostora s polnozapolnitvijo šole v Želimljah, kjer je letossamo devet otrok. Imamo pa še tudieno možnost v okviru matične šole, ki seje nakazovala že letos, a naj raje ostanezgolj kot izhod v sili. Rešitev prihodnostije šola na Lavrici.Govori se, da si osebno želite dvoizmenskegapouka, ker bi tako lahkomnogo lažje organizirali delo. Komentar.To je laž. Marsikaj se govori, a do resniceje pogosto samo korak ali telefonskiklic. Ugledni slovenski strokovnjak jeizjavil, da svoje teze v tujini raje ne bopreveril, ker se boji, da potem ne bo večdržala. A mu nismo večkrat podobni? Nikolinisem zagovarjal dvoizmenskega poukain ga ne bom. Sprejel ga bom samokot zadnje, neizbežno dejstvo. Pred tembom poiskal vse druge možnosti in jihobčini tudi predlagal. Ne vem, za koga bidvoizmenski pouk pomenil olajšavo. Zaučitelje, ki bi imeli popolnoma razpršeneurnike, za ravnatelja, ki bi moral bitives čas v službi, če bi želel uspešno voditišolo.Zakaj je dvoizmenski pouk nekajtako slabega, da povzroča tako velikodpor? Osebno sem ga imel v 3. in 4.razredu, torej med 9. in 11. letom starosti.O tem bi verjetno lahko napisala daljšorazpravo, zato bom izpostavil samo nekajsvojih pogledov na učence, medtem kobom druge udeležence učnega procesa zanemaril.Najprej se odpira dilema, kateriučenci naj bodo v izmeni. Najmlajši morajov šolo prihajati v spremstvu odraslih.Kdo jih bo pripeljal ob 11. uri? Bodo od 8.


Novice iz občinske hišeure čakali v jutranjem varstvu? Potem sez odraščanjem začnejo dodatne dejavnostiotrok. Nekateri starši vpišejo svoje otrokemed 2. in 4. razredom v glasbeno šolo,v plesne šole, v jezikovne tečaje, drugiotroci obiskujejo verouk, razne športnetreninge. Kdo se bo prilagajal samo otrokomOŠ Škofljica? Kar pa je zame odločujočegapomena, je družinsko življenje.Danes so zaradi poklicnih obveznostistaršev otroci veliko sami, prepuščeni babicamin dedkom, ulici ali računalniku.Pošteno si priznajmo, da imamo odraslitoliko obveznosti, da smo odločno premalos svojimi otroki. Čeprav bi to želelispremeniti, nam služba in z njo povezanaeksistenca tega preprosto ne dovolita.Bomo torej poslali v izmeno otroke od 5.do 7. razreda, ki postajajo pubertetniškiuporniki, ki so strašno dovzetni za idejeprijateljev, vedno manj pa za nasvete staršev.Samo zamislite si jih, kako spočiti,dobre volje, voljni za razgovor bodo prišliiz šole pozno popoldne. Bodo nato res znavdušenjem ugasnili Facebook in se pogovarjalis starši? Kdaj bodo zjutraj vstaliin naredili naloge? Kakšen dolg delovnikpa lahko obesimo učencem zadnje triade,ki imajo notranjo diferenciacijo, izbirnepredmete …Pod vaš resor sodi poleg šole tudi vrtec.Za obe ustanovi občina načrtujenovogradnjo. Kateremu objektu bostedali prednost? Zakaj?Ali bi vprašali očeta, katerega otrokaima raje? V tem letu smo imeli 155 odklonjenihotrok. Naslednje leto jih ne bomanj, ampak več, če ne bomo ničesar storili.Vrtec potrebujemo. Govoril sem žeo pridobljenem zemljišču. Sedaj imamodovolj zemljišča, da se na njem postavimodularni vrtec za osem skupin. Mislim,da je ta oblika vrtca optimalna, saj nevemo, kako se bo razvijala slika otrok vnaslednjih letih, poleg tega mislim, da jenajhitreje izvedljiva in še vedno cenovnonajugodnejša. Občinske službe so pripraviledovolj odprt razpis. Če se na ta načinreši 120 otrok, da se plačuje najemnina,da vstopimo v javno-zasebno partnerstvo,potem glavnina sredstev ostane za gradnjošole. Tukaj se bo gotovo potrebnozadolžiti. Bojim se, da prave odrešitvetudi od Ministrstva za šolstvo RS v tehkriznih časih, ko se sredstva vsem ministrstvomklestijo, ni pričakovati. Kaže, dase tudi ta rešilna bilka suši. Dejstvo pa je,da je zdaj ugoden čas za samo gradnjo,saj razmere v gradbeništvu silijo izvajalce10v sprejemanje manj ugodnih plačilnih pogojev,in to bi bilo treba izkoristiti. Razmišljanja,da bi takoj zgradili šolo, v njejodprli oddelke vrtca in razmislili o smotrniuporabi stare šole na Lavrici za namenepredšolske vzgoje, so tudi še vedno aktualna.Odločitev bo padla v kratkem, sajnaj bi bil razpis ministrstva v septembru,videl se bo odziv na razpise in končno semora narediti jasna finančna konstrukcija.Boste še naprej aktivni v lokalni politikiali pa se nameravate posvetiti zgoljin samo ravnateljevanju?Kot svetnik in kot podžupan sem imeldoločena pooblastila. Na različne načine,skozi različne dejavnosti, ki jih ni bilomalo, sem poskušal uresničevati svojeideje oz. izpolniti določene naloge. Marsikajje uspelo, še vedno pa je kljub prizadevanjemostalo preveč nerealiziranihprojektov, med njimi dva ključna – vrtecin šola. Če hočeš biti ozaveščen svetnik,ni dovolj, da enkrat na mesec prideš nasejo in dviguješ roko po hipnem navdihu.Treba se je pripraviti, si pridobiti potrebneinformacije, razmisliti o posledicah in seodločati. Zato pa potrebuješ čas, energijoin voljo. Samo en podatek: ker sem bilodgovoren tudi za sodelovanje z društvi,sem se poskušal udeleževati njihovih dejavnosti,prireditev, občnih zborov – v občinipa imamo blizu 40 različnih društev.Veliko prireditev, veliko prijetnih doživetij,koristnih druženj, izmenjav mnenj;srečal sem precej ljudi, ki hočejo spremenitipodobo občine, ki jim ni vseeno zadogajanja pred domačim pragom, a vendarje to tudi toliko in toliko mojih večerov.Prepričan sem, da je vodenje takšnegazavoda, kot je naš, tako zahtevno, da semu moram v celoti posvetiti. Obenem pasem nad politiko tudi razočaran, saj se vseodvija prepočasi, povsod je polno nekihovir, kar naprej se nekaj ne more, vednočakaš neka soglasja, pa dovoljenja, pa postopke,pa dokumentacijo. Samo poglejteobvoznico, trojko, vrtec Lanovo, šolo,dom starejših občanov ... Če parafraziramdr. Matjaža Kmecla, ki je zapisal, da kjerkoli okrog Ptuja udariš z motiko, izkoplješarheološke ostanke, imam občutek,da kar koli smo hoteli narediti, smo našliPandorino skrinjico, ki je nismo znali alinismo mogli dovolj hitro zapreti. Če nikonkretnih rezultatov, je bolje, da se umaknešin daš priložnost drugim.Pred nami so lokalne volitve, dobilibomo novega župana. Glede na velikeprojekte znotraj družbenih dejavnostime zanima, kakšnega sogovornika siželite?Veste, kako je v času volitev. Mnogiiščejo v izjavah različne podtone, obračajobesede po svoje, berejo, kar hočejo bratiidr., zato naj o prihodnjem županu svojepovedo volivci. Vem pa, da kdor koli božupan, bo moral nadaljevati osrednja projektadružbenih dejavnosti – vrtec in šolo– in da ga pri tem ne bom pustil pri miru.Pogovarjal se je Iztok Petrič


Iz krajevnih, četrtnih in vaških skupnostiLavricaIzgradnja nove šole na LavriciPoglejmo, kaj vse smo krajani Lavricein občani Škofljice na račun nove šole naLavrici poslušali od leta 2003 pa do danes.Temu lahko rečete tudi laži, zavajanja,sprenevedanja ali slabo delo občinskeuprave, županov in svetnikov. Domačiniso podobno doživljali že pred nami.Svojo hčer smo leta 2003 vpisali vprvi razred na POŠ na Lavrici, kjer stase formirala dva oddelka (24 in 18 otrok,saj jih več kot toliko manjša učilnica našoli tudi ni mogla in po pravilniku tudine more sprejeti). Takrat sta bila sinovapo srečnem naključju sprejeta v vrtec naLavrici. Tudi zaradi dejstva, da se je tistoleto zaradi hkratnega vpisa v devetletko inosemletko v vrtcu sprostila ena cela skupina.Ob tem smo tedanjega župana staršiopozorili, da je kljub temu preveč otrokzavrnjenih in da je šola na Lavrici premajhna,da učilnice niso dovolj prostorne.Merila za velikost razreda, ki zadostujejopredpisom, vključujejo bruto površino razreda,ravno tako za igralnice v vrtcu, vsipa vemo, da so v razredu in igralnici tudiinventar, omare, kateder, po katerih seotroci pač ne morejo gibati in igrati. Vrtecje od takrat naprej vsako leto premajhenza 60 pa do 150 otrok, ki so zato zavrnjeni.Res je, da varstvo lahko staršem velikokratpokrpajo babice ali pa tete, lahkonajamete študentko … po drugi strani pav prvi razred svojega otroka ne moremovpisati k babici ali študentki. Zato sevedaše kako potrebujemo šolo.Šola na Lavrici stoji že dobrih 80 let,čas jo je prehitel, normativi jo bodo obprvi naravni nesreči pokopali. Še pomislitisi ne upam, kaj bi se zgodilo s šolo inučenci ob potresu. Šola stoji ob prometnicesti, zato je že do šole priti težko, še težjeodpeljati. Križišče pred šolo ni urejeno,parkirišča za starše, ki bi ustavili aliparkirali svoje vozilo, ni. Priti peš v šolona Lavrici, je velikokrat že za odraslegasmrtno nevarno, saj vozniki vozijo po Dolenjskicesti tudi čez rdečo na semaforju,kaj šele za otroka, ki se privaja kot soudeleženecv cestnem prometu. Razredovse zaradi hrupa, ki prihaja s ceste, medpoukom ne da ustrezno prezračiti. Šolapa zaradi starosti seveda nima ustreznegaprezračevalnega sistema.Septembra, ko se začne pouk, starši učiteljemin vodstvu vsakokrat zastavljamoStara šola ni le premajhna, je tudi nevarnavprašanje, kje bodo učenci imeli pouktelovadbe in kako bodo potekale popoldanskeaktivnosti; podaljšano bivanje,interesne dejavnosti, krožki. Učiteljice inknjižničarke ljubezen do branja privzgajajov prostoru, ki obsega s policami inmizo vred približno 5 m 2 . Saj je komajdaprostora za knjižničarko in enega otroka.Potrebe po računalniški učilnici pa takone bom omenjal, saj bi samo misel nakaj takega bila preveč predrzna. Lavriškiučenci so morali peš po dežju ali pasnežni brozgi (večkrat mokri do kolen) poDolenjki hoditi k pouku telesne vzgoje vkrajevno kulturno dvorano na Lavrici, kije seveda neprimerna za tako dejavnost.Potem ko smo starši opazili, da tam nigarderobe, da ni primerne telovadne opreme,da je dvorana umazana, neogrevana,večkrat poplavljena z vodo ali s fekalijami,smo zahtevali, da se zadeve uredijodrugače. Tako so učitelji v šolskem letu2006/07 začeli pouk telesne vzgoje izvajativ telovadnici v Želimljah, na matičnišoli v Škofljici ter kasneje v športni dvoraniv Škofljici, kamor so učence vozili zavtobusom. Vsaj nekaj pozitivnega, smosi olajšano rekli. Opozarjali smo na neprimernokuhinjo oziroma razdeljevanjehrane po učilnicah, ki ne ustreza nobenimpredpisom, ter na stranišča in greznico, izkatere zaudarja in poplavlja ob vsakemvečjem deževju. Nazadnje so morali šolarji,učiteljice in starši prenašati neznosensmrad fekalij v letošnji zimi mesecajanuarja in februarja.Konec šolskega leta 2007 smo staršidočakali prvo krizno situacijo; na šoli nibilo dovolj prostora za dopoldanski poukvseh štirih razredov POŠ Lavrica. Vodstvoje prostorsko stisko urejalo tako, daso pričeli prevažati takratni tretji razredz avtobusom k pouku na matično šolo vŠkofljico, kjer so imeli pouk in dopoldanskomalico. Takoj po zaključku poukapa so jih vrnili nazaj na Lavrico, kjer soimeli pozno kosilo in podaljšano bivanje.Takratni župan je pripombe vzel na znanjein na argumentirane in ponavljajočese vsakokratne pritiske staršev javno večkratna sestankih in zborih krajanov ter poobčinskem glasilu obljubljal, da se bodostvari uredile z izgradnjo nove šole na Lavrici.11


Iz krajevnih, četrtnih in vaških skupnostiPred štirimi leti so se zgodile nove volitveza župana in občinski svet. KrajaniLavrice smo po tiho upali na to, da sebodo z novo politično strukturo in novimelanom zadeve morda začele hitreje odvijativ prid vseh nas občanov. Namernosem napisal občanov in ne samo krajanovLavrice. In res, obljube so kar deževale;novoizvoljeni župan je v zadnjih treh letihin pol kar nekajkrat obljubil, da šola bo,tudi občinski svetniki so temu pritrjevali.Zadnji obljubljeni datum izgradnje šole jebil začrtan za september leta 2010 ali vsajpred koncem leta 2010. Torej bi moralita trenutek v novi šoli na Lavrici že sestavljatipohištvo. Pa temu ni tako. Staršismo se bili zaradi dolgoletnega zavajanjao izgradnji šole na Lavrici prisiljeni zbratina protestnem shodu 8. junija 2010, tokratkar pred občinsko stavbo, ter svetnike inžupana vprašati, kdaj nameravajo začeti zizgradnjo nove šole na Lavrici. Občinskisvet je prekinil sejo in nas zbral v dvorani.Tisti, ki je tam bil, je lahko videl, da so nassvetniki in svetnice v glavnem samo grdogledali. Odgovore nam je podal župan. Tiso bili, priznam, drugačni kot v preteklosti,saj niso izpovedovali novih laži, da bošola stala, recimo, ob letu osorej. So pa tiodgovori postavili vse, izrečeno do sedaj,na laž.Dejstva, ki govorijo v korist izgradnjišole na Lavrici, so naslednja: z novo šolobi pridobili vsi občani Škofljice, saj seže nekaj let kaže tudi prostorska stiskaučencev na OŠ Škofljica, ki že kar pokapo šivih. Tako bodo naslednje leto prostorza en razred »naredili« kar v knjižnici,vsaj tako nam je ravnateljica povedala nasestanku sveta staršev. In kje bo šolskaknjižnica? Saj kdo pa danes še potrebujeprostorno knjižnico.Evidentno je, da bi se z izgradnjo matičnašola v trenutku razbremenila. Ševeč, vrtec na Lavrici bi lahko imel zaotroke najstarejše starostne skupine, dodatneoddelke kar v prostorih nove šole,vsaj za nekaj let. In na to možnost so nasv preteklosti opozorili sam podžupan insvetniki. Kot tudi to, da naj bi vsaj dva oddelkavrtca bivala v stari šoli na Lavrici.Čeprav sam menim, da je slednji prostorneustrezen.Starši smo ravnateljico in ustanoviteljaspraševali, zakaj plačujemo tako drag vrtecza svoje otroke, najdražji daleč naokoli.Odgovor je bil, da imajo naši otrocito srečo, da obiskujejo vrtec z nadstandardnimprogramom. Z vso kritiko in pravicolahko povem, da otroci v vrtcu na Lavricine občutijo nobenega nadstandarda, ne vprehrani, ne v igralnicah, ne v dodatnihdejavnostih.Problem, ki ga na občini nočejo videtioz. ga ne rešujejo, pa so generacije mladih,torej tistih, ki hodijo v srednjo šolo alina fakulteto. Le-ti se zbirajo po gostilnahin bifejih, ki jih je samo na Lavrici večkot preveč. Ali pa se zbirajo na šolskemigrišču, kjer zaradi splošnega brezdelja innezainteresiranosti uničujejo igrala, ki sonamenjena najmlajšim. Tudi tukaj bi se(tudi že na predlog nas staršev) lahko obizgradnji nove šole stara šola preuredilav mladinsko ali kulturno središče na Lavrici.Starši smo za rešitev sprotnih problemovimeli vsakič trdne argumente z željopo tem, da bi stvari izboljšali, popraviliali jih racionalizirali. Pripravljeni smo bilipočakati, potrpeti, svoje otroke smo vpisovaliv vrtce vsepovsod, v bližnji in daljniokolici naše občine. Dopustili smo vsezgoraj navedeno, ker smo upajoč verjelibesedam in zagotovilom župana in svetnikov,da bo nova šola na Lavrici stalanajkasneje v letu 2010.Zato se sprašujem, kdo je tukaj odgovorenali, bolje rečeno, nesposoben …Župan ali morda svetniki, ki smo jih izvolili,ali je to občinska uprava? Kdo zaviraprioritetne projekte, kdo ne zna pogledatipet ali deset let v prihodnost? Kdo nezna narediti finančne konstrukcije, kdo nezna predvideti demografske slike? Kdone zna izračunati prihodkov in odhodkovza prihodnjih deset let, kdo ni pravočasnosprejel investicijskega načrta za gradnjonove šole, kdo ni sprejel ureditvenega načrtaza šolo, ki sta potrebna, da Ministrstvoza šolstvo RS primakne nepovratnasredstva? Kdo na občinski upravi ne znapridobiti evropskih sredstev za šolo?Če bi se namensko zbirala denarnasredstva samo v deležu 10 % od vrednostiproračuna na letni ravni, bi danes nebil problem z gotovino, saj bi se nabralood leta 2003 dalje v grobem za 4 do5 milijonov evrov. In občinski svetniki bis sklepom seveda lahko potrdili zbiranjenamenskih sredstev za šolo.Nezaslišano je tudi, da obstoječi avtobusniprevozniki občini grozijo s tožbo,ker so z mestnim LPP avtobusom 3B doživelikonkurenco, da so bili pravzapravoni tisti krivci na DRSC-ju, ki so zaviralivzpostavitev kakovostnejšega in cenejšegaprevoza do prestolnice za nas občane12Škofljice, za dijake in študente, za upokojence,ne nazadnje za osnovnošolce, ki sevozijo v Škofljico ali pa popoldan k različnimdejavnostim.Če kdo ima moč, da bi zadeve uredil,so to tisti, ki smo jih izvolili za županain svetnike, in če ne ravno ti, ki sem jihnaštel – kdo potem? Ali moramo v tretjemtisočletju in pri naši visoki stopnji demokratičnostiobčani res protestirati? Pravzapravproti samim sebi.Dejstvo je, da šola ni narejena, in dejstvoje, kot opozarjajo nekateri svetniki,da je še vsaj pet let ne bo. In obstaja dejstvo– tudi zaradi vse večjega priseljevanjadružin v občino Škofljico in na Lavrico,zaradi že zastavljenih projektov zagradnjo novih stanovanjskih objektov, torejzaradi vse večjega vpisa novih šolarjev–, da bo na OŠ Škofljica treba uvesti dvoizmenskipouk. Slednje je nedopustno innesprejemljivo za današnji čas, saj se bokakovost družinskega življenja drastičnozmanjšala. Ne pozabimo, da je bil investitornaselja pripravljen narediti šolo, pa sobili zavrnjeni iz različnih vzrokov. Glavnije bil menda tisti, da bi bila njihova šolapredraga. Mar res? Morda bi danes šolaže stala, samo v tem primeru posameznikine bi prejeli provizij iz posla, ki je sicervreden vsaj pet milijonov evrov.Upam lahko samo, da na prihodnjihobčinskih in državnih praznovanjih občinskiupravi in sebi župan ne bo podeljevalzaslug za odprtje novega vodovoda,kot se je to že zgodilo v preteklosti. Saj jeza marsikaterega občana, še posebno pažupana, to lahko v današnjem času kvečjemusramota!Erik UdovičPopravekV prejšnji številki Glasnika 6/2010smo v prispevku S skupnimi močmi seveliko naredi, str. 9, na koncu drugegaodstavka zapisali: »Članice TD Lavricaso že od 7.30 dalje pričele prinašatisladke domače dobrote.« Z več stranismo bili prijazno opomnjeni, da so specivom na 3. dnevu Lavrice obilnosodelovale tudi članice DU Lavrica,ki jih nismo navedli. Hvaležni smo zaopozorilo, prizadetim pa se iskrenoopravičujemo.Uredništvo


Iz krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti - AktualnoOdstopil predsednik svetaKS Lavrica Janez GačnikS 1. avgustom 2010 je nepreklicno odstopil predsednik svetaKS Lavrica Janez Gačnik. V utemeljitev je zapisal, da zato,»ker Svet KS Lavrica nima nikakršnega vpliva na razvoj krajain ker se o naših predlogih, zapisnikih sej na nivoju občine (občinskihsejah) ne razpravlja«. Zaradi tega meni, da »je Svet KSLavrica nepotreben in sam sebi namen«.O odstopu je razpravljala komisija občinskega sveta KVIAZ,ki je njegov odstop sprejela. Namestnika oziroma vršilca dolžnostini imenovala, ker bodo čez mesec dni volitve.Iztok PetričVrh nad ŽelimljamiVrh nad Želimljami ima novo baliniščeGasilci z Vrha in Balinarji iz Gradiščaso s skupnimi močmi zgradili balinarskoigrišče na Vrhu nad Želimljami. Za finančnopomoč so zaprosili Občino Škofljica,ki jim je sredstva tudi namenila. Igriščeje sodobno in lepo opremljeno. Baliniščeima dve stezi z vso potrebno opremo. Vneposredni bližini so nova otroška igralain površine za nogomet. S slike lahko vidite,kako jim je uspelo združiti generacijsko-športno-rekreacijskosredišče.Otvoritev balinišča bo v okviru občinskegapraznika, in sicer 11. septembra,ob 9. uri zjutraj, ko se bo začel prvi balinarskiturnir »Varžet«. Tekmovanje invsesplošno rajanje bo čez cel dan. Za hranoin pijačo bo poskrbljeno, zato vljudnovabljeni. Za pokal se bodo potegovali balinarji:Škofljica, Ivančna Gorica, Grosuplje,Mravljica – Šmarje - Sap, Blagajana– Polhov Gradec, Jama – Vnanje Gorice,Gradišče in Varžet (donator iz Gradišča).Torej vidimo se 11. 9. 2010 ob 9. uri nanovem balinišču na Vrhu nad Želimljami.Vljudno vabljeni!Besedilo in fotografiji, Maja NovakNovo sodobno baliniščeAktualnoProtiustavnost in nezakonitost pravilnikovo sprejemu otrok v vrtecNe morem si kaj, da se na temo sprejemaotrok v vrtec za šolsko leto 2010/2011ne oglasim še sam. Sem oče dveh predšolskihotrok (tretji je na poti), od katerihsin, rojen leta 2009, ni bil sprejet v vrtec,katerega ustanoviteljica je Občina Škofljica,za šolsko leto 2010/2011. Žal deliPoleg balinišča so tudi otroška igrala in nogometno igriščeusodo še s 154 zavrnjenimi otroki, kar mine more biti v tolažbo, saj bom zanj moralpoiskati zasebno varstvo, in za to storitev,ki bi jo morala zagotoviti občina, tudikrepko plačati, čeprav bi imel predšolskovarstvo zanj na podlagi Zakona o vrtcihbrezplačno, saj stroške za drugega otroka13krije država, kar pomeni, da se mi zaradipasivnosti občine družinski proračun naletni ravni skrči za nekaj tisoč evrov (cenemesečnega varstva se na trgu gibljejo med400 in 600 EUR).Še toliko bolj me moti dejstvo, da jeObčinski svet Občine Škofljica dne 2. 3.


Aktualnokandidatov iz stranke v stranko oziromav neodvisne liste, da bi si morda le zagotoviliizvolitev, ni nič novega. Nekaterimenjajo celo levi in desni politični pol.Je svetovni nazor res nekaj takega, karlahko menjaš za potrebe volitev, ki načelomapotekajo vsaka štiri leta?Zanimiv bi bil tudi odgovor na vprašanje,ali naša občina sploh premorepravega voditelja, torej osebo, ob kateriobčinstvu v pričakovanju njegovih besedzastane celo dih. Če se ozremo v zgodovino,je nekaj podobnega zagotovo bilžupan in poslanec v kranjskem deželnemzboru Vinko Ogorelec s Klanca v Škofljici,potem Ivan Ogrin z Lavrice, ki jenekakšno rehabilitacijo doživel dobrih50 let po smrti, s tem ko smo po njempoimenovali novo ulico naselja Ob potoku.Osebno pa se še kot otrok spominjamnastopa Lavričana Karla Pirmana, ko jedvorana popolnoma utihnila v pričakovanjunjegovih besed.Naj bo to nekakšen uvod v dvoje razmišljanjo lokalnih volitvah, ki sta jupripravila nekdanji župan Jože Jurkovičin svetnik Jožef Žlahtič. Menimo, da staprispevka vredna razmisleka.Iztok PetričObčina, kako naprej?Če želiš vsaj nekoliko vplivati na svojvsakdan, na tek svojega življenja, se žedanes odločaš, kaj boš počel jutri. Človeknačrtuje, pa še se marsikaj nato obrne. Čene načrtuješ, gre vse po svoje, a tudi nekakogre. Tudi z našim občinskim življenjemje zelo podobno in dobivam vtis, da gre ženekaj časa samo po sebi. Pričakoval sem,da bo kdo od odgovornih vsaj skušal podrobnejepojasniti »gospodarjenje«, ki jepripeljalo do velikega nazadovanja našeskupnosti na praktično vseh področjih inpo vseh merilih. Žal se ni odzval nihče intudi to pove, koliko odgovornosti do občanovimajo vodilni!Čez mesec dni nas čaka izbor nove občinskeekipe. Svet bo spet sestavljen delnostrankarsko, delno iz neodvisnih list. Alibo tudi nova zasedba podpirala nadaljnjenaraščanje stroškov ali se bo našel kdo, kibo povzdignil glas? Veliko je odvisno odprvega občinskega moža, ki naj bi bil predvsemboljši gospodar!Prvi človek občine bo moral imeti močnohrbtenico, da bo prevzel vodenje (!) …odločal in vztrajal pri gospodarnem ravnanjuz občinskim denarjem. Novi županbo moral predvsem ukrepati na naslednjihključnih področjih …Takoj prekiniti naraščanje občinskihstroškov in nato postopno le-te zmanjševati.S tem bo v času, ko se prihodki občinebistveno ne povečujejo, zagotovil čim večdenarja za naložbe in nadaljnji razvoj.Župan se bo moral aktivno vključiti vpridobivanje potrebne dokumentacije zadom starejših, četudi nekatere dejavnostiniso v pristojnosti občine. Če župan osebnoposreduje na kritičnih mestih, kjer sepostopki zatikajo, izkazuje s tem celovitinteres občine (občanov!) in investitorja.Birokratske poti so tako hitreje premagljive.A treba je včasih pripogniti koleno!Nedvomno bo treba večkrat pritisniti nakljuko šolskega in drugih ministrstev zapridobivanje državnih sredstev za nadaljnjirazvoj osnovnega šolstva. Šola na Lavrici jebila obljubljena za leto 2010, sedaj pa se, kotsmo brali pred meseci, projekt »optimira«.Le kdaj bomo slišali za kakšne rezultate?Gradnjo obvoznice v Škofljici sta namžupan in njegov predsednik obljubljala zaleto 2008! Po zadnjih dogajanjih lahko sklepamo,da smo do obvoznice skoraj nekolikodlje kot leta 2006. Tudi na tem projektubo moral prvi občinski mož odigrati jasnein odločne poteze, ne pa megliti situacij inustanavljati civilne iniciative ter se skrivatiza urgentnimi pismi ministru in čakanjemna odgovor, sosednje občine pa organizirajozapore cest! Znano je, kje je prometno,okoljsko in finančno ministrstvo!Občinsko dogajanje naj se ne odvija zazaprtimi občinskimi vrati in na štiri oči!Tudi za to bo moral poskrbeti novi župan,ne glede na to, če stanje ne bo vedno najboljše!Glede na vse pogostejše besede o strankarskihobčinskih svetnikih, ki se v štirihletih mandata oglasijo dvakrat do štirikrat,bo treba predlagati spremembo volilnegasistema, da bi omogočili posameznim delomobčine, da dobijo svojega predstavnikav občinskem odločanju. Prepričan sem,da ti ne bodo samo hodili na seje! To jetudi osnovni smisel lokalne samouprave!Ko smo pred kratkim v ožji družbi govorilio stanju v občini, strankarski in nestrankarskipolitiki, je eden prisotnih innekdanji podjetni svetnik odkrito povedal:»Moja stranka je denar!« Kaže, da je bilov iztekajočem se obdobju večina svetnikovtega mnenja!Odločno bo treba ukreniti vse, da se vsajzačasno umiri priseljevanje ali pa bo trebaza to plačati realno ceno! Sicer bo družbenistandard vedno bolj zaostajal za potrebami,razmere pa so že zdaj kritične!Občani bomo pri izbiri župana postavljenipred veliko dilemo. Na voljo bomoimeli povsem nove obraze z bogatimi priporočilistrank, z uspešnimi osebnimi karieramiitd. Žal bomo ugotovili, da so novincimed ljudmi komaj poznani, da tudi onikomaj koga poznajo, kaj šele, da bi poznalidejanske probleme. Minilo bo pol mandataali cel, da pridejo do pravih izkušenj. Kerdober glas seže v deveto vas, je torej zelopomembno, kako bodo oblikovalci javnegamnenja širili pravo resnico o posameznihkandidatih! Na drugi strani bo boljšaponudba med »starimi znanci«, ki so vendarleže naredili kakšen korak za občino,delali v krajevnih in vaških skupnostih, vdruštvih in nekateri obenem postorili šekaj zase! Potreben bo resen razmislek!Naslednja štiri leta vsekakor ni pričakovatiobilja uspehov. Če uspemo rešiti največjeprobleme, bomo lahko veseli. Globalnakriza menda pojenjuje, lokalna se je šelezačela razkrivati!Jože JurkovičVABILOna delavnicoIZDELOVANJARENESANČNIHVZORCEVV SOBOTO, 11. SEPTEMBRA2010 OD 9. DO 13. UREv gasilskem domu na Pijavi Goricipod vodstvom ge. Olge MargučVes svet je teater. W Shakespeare15


AktualnoObčinske volitve 2010. Zdaj!»In res je vredno premisleka!«Ali premislek o aktualnih občinskih volitvah 2010 v Občini ŠkofljicaVolitve, kot pravi slovenska Ustava, sodejanje demokracije, svobode in predvsemmožnosti odločanja slovenskegadržavljana in občana, ženske in moškega,mladega in starejšega – splošno: vselej razumnegačloveka.Volitve so tudi izraz volje, zadovoljstvain nezadovoljenosti posameznika in družbenihsocialnih skupin. Volitve predstavljajo,kot se s političnim in novinarskimjezikom pogosto pove, praznik demokracije.In volitve predstavljajo slehernemusvobodo izbora njegovih predstavnikovter treznost presoje slehernega posameznegavolivca in izbor med ponujenimimožnostmi, danimi v izbor in izbranimi zanadaljnje odločanje o usodi in perspektivinaselja, kraja, občine ali lokalne skupine,torej vseh ljudi, njihovih interesov in željater ciljev, ki jih imajo kot posamezniki alidružbena celota. Volitve je razumeti kotposameznikovo opredelitev za programposameznika in skupnosti.Kar pa se treznosti presoje in izbora tiče,je ta pogosto vidna znova šele po štirih letih.Načeloma dolgo obdobje, mar ne?Pa poglejmo, kaj lahko izberemo instorimo na volitvah? Pretežno je izbor vezanna kandidate strank in na kandidatena hitro zbranih skupin – krajevnih list,vezanih na delne potrebe lokalnega značajain skupine ozko izraženih interesnihvsebin ter ozkega značaja, nemalokrattudi osebnega značaja in morda celo zasebnegainteresa. Te skupine se oblikujejokot liste za kraj, za naselje ipd. Načelomaso politične stranke znane in predstavljajov slovenskem prostoru jasno, deloma žeoblikovano, znano skupino levih in desnihpogledov. V zadnjem obdobju pa jepopularno razmišljati o ozkih, predvsemlokalnih skupinah in v njih je modernooblikovati tudi interesne krajevne ali lokalneliste. Tako ene kot druge so interesne,vendar se interes od skrajno lokalnegain individualiziranega interesa raztezana interes širšega ali na raven splošnejšega– občinskega značaja. In v tem je bistvolokalnih volitev. S tem se kaže bistvolokalnih interesov, odločanje ozkih skupinin oblikovanje lokalnih ciljev, ki jihlokalne skupine pogosto izražajo, včasihkar brez konca. Še več, tu se strankarskiinteresi in interesi neodvisnih list začnoin najpogosteje končajo, tj. v proračunskihin zakonskih ter računovodskih predpisih,kjer nemalokrat zatonejo.To preprosto pomeni, da zakoni ščitijotemeljne interese družbe (kot so: šola inšolanje ter vzgoja in vrtci), družbene dejavnostiin njihovo delovanje, zdravstvoin socialo in vsebine splošnega družbenegapomena ter komunalne investicije invzdrževanje občinske infrastrukture. Tuso še možni drobni posegi ipd. Od vsegafinančnega poslovanja pa se investicijskopričakuje najpogosteje velike naložbe invložke ter preobilne investicije.Vrnimo se od predvolilnih pričakovanjk volitvam.Vse na volitvah odločujoče skupine aliposamezniki se želijo izkazati z vladanjem,zato se praviloma volitev aktivnoudeležijo in v njih sodelujejo kot skupineali posamezniki. To je neizpodbitna injasna težnja udeleženih, za katero stojinačeloma majhen in oseben, redkeje širšidružbeni interes. Pogosto pa te skupinekot prevzem oblasti razumejo le cilj: 1.vidijo in zasledujejo vladanje, 2. s tem sepoistovetijo stranke kot zlasti strankarskiposamezniki in 3. vladati želijo z zadostitvijolastnih – osebnih ter tako imenovanihskupnih interesov.Vladanje si razlagajo kot splošno videnjeindividualnega, četudi lokalnega izobiljater vzpostavitev »razkošja« in s temželijo pokazati moč v odločanju in celopostavitvi pravičnosti, ki je pogosto vidnakot izpostavljanje ter zadovoljevanjeozkih, morda celo preveč lokalnih lastnihinteresov in prakse.Pa se vprašajmo dalje: katera odstrank in list je uspela izdelati splošenprogram občine in katera stranka ali listaga je v zadnjih letih uspela predstavitikot vizijo razvoja občine Škofljica?In zastavimo si v premislek vprašanje:kaj vse je bilo obljubljenega v preteklihvolilnih postopkih in volilnih kampanjah?In da smo v razmisleku še skrajnejši, sevprašajmo: kako kandidate stranke izbirajoin nabirajo? Pa si postavimo ševprašanje: kdo v tej občini od kandidatovje postavil jasno vizijo razvoja občine?Jasna vizija razvoja občine pa seveda še16ne pomeni, da je ta dogovorjena, niti če jeta na občinskem svetu bila sprejeta. Odgovorovzaradi nesugestibilnosti bralcemčlanka ne bom ponujal.Vseeno razmišljam dalje.Volitve kot formalen postopek imajozakonska pravila. Te velja spoštovati.Razmislimo o tem, kako je bilo v občinigospodarjeno? Kako so župani delovali,kakšna je bila njihova neposredna navzočnostmed krajani, kako so delovalistrankarski aparati in volilna telesa tekomvolitev, in potem si lahko preprosto odgovarjajmo.Razumljivo in razumno je, da vsega,kar so v občini izkazane potrebe, nimožno uresničiti. Nerazumno pa je, daje enakovreden in razpršen t. i. policentričnirazvoj občine županom in mnogimsvetnikom ni bil prioriteta. In tudi nerazumnoje, da so župani obljubili, da bododelovali profesionalno ves mandat, pa sose kmalu v mandatu odločili še za kakšnodrugo funkcijo in … potem odšli po političniliniji dalje v slovensko, kot se temureče: biznismensko prihodnost.Potem pa je Občina Škofljica ostajalavedno bolj na obrobju delovanja. Z navedenimni možno reči, da seje svetov nisopotekale, da niso bili angažirani svetniki,komisije in občinski aparat, toda ne greza obljubo, gre za skrb in delotvornostobčine. S tem malomarnim obnašanjempa niso pogojeni le delovanje in aktivnostter zaznavanje problemov, kajti vsi občaniobčine smo v tem prostoru, tudi sam kotsvetnik, nekaj izgubili. V tem primeru grepredvsem za zaupanje glasovalcev do zaupanjafunkcije in za zaupanje upravljanjaizvršne oblasti. Preprosto bi temu rekli vjeziku enega od pomembnih sotvorcevevropske demokracije, da so se pooblaščencizaupanemu pooblastilu izneverili.Vsled vsega navedenega in posebej zatovelja razmišljati v pričakovanju novih volitevtudi v tej smeri. In ta premislek veljanameniti izboru prihodnjega župana.Morda takšnega, ki je zaupanja vreden, kini od nekje kar pripeljan, ki ni že izkazankot nezaupanja vredna oseba in ki ima polegposlovne vsebine tudi etično, ki kažedostojen odnos do volilnega telesa – ljudstva,pa tudi do premoženja in sebe.


AktualnoŠe nekaj o zborih krajanovNekaj malega jih je v preteklostih resbilo, kot se reče »vsake kvatre enkrat«(zagotovo mnogo manj kot v času samoupravljanja).Pa ne gre za to, da bi semorali ti kar naprej odvijati in da bi seljudje kot ljudstvo morali kar naprej tudiformalno srečevati. Predvsem je trebavedeti, da sta pomembna preverjanje inizmenjava mnenj, stališč in izkazanih starihali novih družbenih potreb. Predvsempa je nujno preverjati tiste potrebe, ki sekažejo kot materialna dejstva, predvsemdejstva materialno-finančne narave, ki soprepoznana kot takšna, da jih nekdo kotposameznik, npr. župan, ali kot občinskisvet oziroma organ ne more zaznati aliopraviti, marveč so soodgovorni zanjevsi, tako občani kot (iz)voljeni. In to seimenuje družbeno zavedanje, ustvarjanjein življenje kraja in občine ter ljudi. V temsmislu je nujno oživiti tudi krajevne in vaškeskupnosti.Občani bi se morali na volitvah zavedati,da občina sama po sebi ni župan, dažupan ni občina in da on kot voljeni občanle usklajuje ter zakonsko in predstavniškoureja ter realizira potrebe občanov, občinein tudi države. Tako bi bilo treba izvolititakega župana, ki bi se zavedal, da denarobčine ni njegov in da on ni njegov edini– ekskluzivni razpolagalec.Naša občina je, kot je verjetno znano,pred obilnimi drobnimi in velikimiprojekti – zalogaji (le nekaj navedb zapredvolilni okus: šola, vrtci, ceste, strukturiranjekrajevnih središč, ekokomunalniin zdravstvenimi projekti, gradnja cest,energetski, zemljiški problemi in projektisplošno družbenih dejavnosti ter razvojgospodarstva, kmetijstva ipd.). Vse navedenoje v obsežnem potencialnem ali vpredrazvojnem razmahu. Zato pa vsebinain čas terjata, da je predvolilni premislekin izrazitev volilne volje posameznikovin skupin še toliko bolj tehtno in dejanjeposameznika v volilnem opredeljevanjuz odločitvami še bolj domišljeno. In pravsedaj je čas, da se potencialni županskikandidati vseh sredin in kandidirajočihbarv in strank ter list jasno zavedajo splošneodgovornosti v poznavanju najširšihvsebin in ne zgubljajo energije le v drobnihter posamičnih vsebinah.Biti župan Občine Škofljica ali svetnikte sredine v naslednjem mandatu ne smein ne more biti šala in ne političen ali listnihec.In kaj storiti?1. Razmisliti o ustreznem kandidatu intimu, ki sta mu vsebina in stanje občinejasna.2. Nujno je treba premisliti o viziji inrealnih možnostih razvoja občine.3. O človeku in timu z dolgotrajnimi inznanimi izkušnjami.4. O zaupanju prenosa in prevzemaoblasti.5. O spoštovanju občinskega in s temjavnega premoženja.Vsaj to so dejstva, ki ne bi smela bitiizpuščena.Kdor koli bo izvoljen, prihodnje obdobjebo zahtevno, morda neprijetno.Morda je za prispodobo modro navestinaslednji primer. Močvirski tulipan (Fritillariameleagris) je zaščiten. Le čemubi pri nas iskali drugih rož, ko pa imamosvojo, ki se na naš teren spozna, tudi najboljšoin najlepšo.Jože ŽlahtičFotografija sprašuje – revizijaV preteklem letu in pol smo na podlagifotografij – izvedeli smo, da so rubrikonekateri poimenovali »žgečkljive fotografije«– izpostavili kar nekaj konkretnihproblemov in vprašanj. Na nekatera sopristojni sproti odgovarjali, za to številkopa smo odšli na teren in preveri, ali se jekaj tudi konkretno spremenilo. Naj spregovorijofotografije. Nekaj sprememb jebilo, morda tudi na podlagi naših vzpodbud.1. Ograja pred vajo Sela je bila popravljena,sedaj je poškodovana ograja nadrugi strani ceste.2. Občina je uredila dostop za invalidev občinsko stavbo malo pred lokalnimivolitvami.3. Dostop do POC preko Žagarske ulicesedaj ni možen, ulica pa je dobila povsemnovo podobo. Zamenjani so bili vsi komunalnivodi, urejen pločnik in položennov asfalt.4. Igrišče pred osnovno šolo na Škofljicije dobilo nova igrala17


Aktualno5. Nelegalno odloženi odpadki in njihovilastniki so zastali nekje v mlinih birokracije.6. Ekološki otok je bil z Jagrove ulice,kjer je stal sredi gozda, premaknjen vsredišče Sel. Sedaj je okoli njega snažno,odpadki so v zabojnikih. Neformalni nadzorvaščanov je očitno še vedno velikegapomena.7. Občino smo spraševali, kakšen jekratkoročen akcijski načrt za reševanjeprometne problematike. Kot vidimo, sepraktično ni zgodilo nič, kljub temu, da jebil ustanovljen Prometni svet.8. Policijo smo spraševali o legalnostiparkiranja na odstavnih pasovih naDolenjski cesti. Parkiranje pri »Malči«ni več tako pereče, kot je bilo. Je pa ponovem pločnik – kljub zagotovljenemuparkirišču, redno zaparkiran pred lokalomCavallino.9. TD Škofljica smo vprašali, ali nameravajoobnoviti informacijske table naSvarunovi poti. Izpostavili smo tisto, kistoji pod Pijavo Gorico na poti v Želimlje.Zamenjan je zemljevid, tabla pa je še vednopolomljena.10. O našem opozorilu glede plakatiranjapo kulturni dediščini, nismo prejelinobenega odgovora, stanje pa se tudi ninič spremenilo.11. Opozarjali smo na problematikopasjih iztrebkov. Občina ustreznega odloka(še) ni sprejela. Zaenkrat le opozarjajo!12. Ko smo spraševali o zapuščenih avtomobilih,smo dobili odgovor, da je zanjedolžan poskrbeti lastnik zemljišča. NaMijavčevi še vedno stoji rdeči avto.13. V letošnji junijski številki smo opozorilina nova divja odlagališča z gradbenimmaterialom. Ko smo avgusta preverjalilokacijo, se je gradbeni material tamše vedno nahajal.S tem pregledom zaenkrat končujemo sto stalno rubriko. Vse občane pa prosimo,da nas opozarjate na nepravilnosti, ki jihopažate v naši občini. Z veseljem bomoopozorili nanje.Iztok PetričKultura oglaševanjaV prejšnji številki Glasnika je predsednikTD Škofljica g. Jože Dolšina zapisal,da je PGD Želimlje za oglaševanjesvoje veselice odstranilo njihove plakateoziroma da jih je prelepilo s svojimi. Tazadeva me je močno prizadela, ker je bilasituacija popolnoma drugačna, kot pa joje opisal g. Dolšina. Ker sem celotno zadevookoli oglaševanja prireditve v PGDŽelimlje osebno prevzel v svoje roke, morampojasniti naslednje. S tem dopisomnimam namena kakor koli polemiziratiokoli oglaševalske kulture, vendar moramzapisati naslednje pojasnilo, da bi ohranilugled gasilcev v občini Škofljica.Dne 20. 6. 2010 v popoldanskih urah sočlani PGD Želimlje razobesili plakate zaprireditev v organizaciji PGD Želimlje, kinaj bi bila dne 26. 6. 2010. Plakatiranjeso izvedli isti člani na običajnih plakatnihmestih kot že vrsto let doslej. Z gotovostjotrdim, da so se držali kulture oglaševanjain niso prelepili oziroma odstranili plakatov,ki so še bili aktualni. To pa trdim zato,ker mi je dne 21. 6. 2010 ob 8:55 ObčinaIg poslala na zasebno elektronsko poštoopozorilo, da ima Občina Ig z odlokomiz leta 2000 prepovedano plakatiranje podo sedaj običajnih mestih in da je plakatiranjedovoljeno le na dveh oglasnihpanojih v lasti občine, kjer po plačiluoglaševalske pristojbine plakat izobesinjihov uslužbenec. Z istim obvestilom jebilo sporočeno, da so naše plakate že samiodstranili in da je za kršenje tega odlokapredvidena kazen 420 EUR. Na omenjeno18


Aktualnopošto sem takoj odgovoril in se opravičil,ker za omenjeni odlok res nismo vedeli.Naj povem, da odlok prepoveduje plakatiranjepo ograjah, drevesih, nadstrešnicahavtobusnih postajališč, starejših hišah, razenna za to namenjenih mestih. Naslednjidan se je oglasila uprava Občine Škofljicain predsedniku PGD telefonsko sporočila,da ima tudi Občina Škofljica enak odlok(medobčinski inšpektorat deluje) in daimamo 24 ur časa da odstranimo plakate,v nasprotnem primeru nas bo doletelaenaka kazen 420 EUR. Tako sem še istidan odšel skupaj s člani, ki so izvajaliplakatiranje, na teren in poskrbel, da sose odstranili vsi plakati, ki niso bili postavljeniv skladu z Odlokom o plakatiranju.To pa je pomenilo odstranitev 95 % vsehplakatov v Občini Škofljica. Pri tem pasem se čudil, da smo odstranjevali plakatez mest, kjer so se bohotili plakati drugihdruštev in organizacij, naše občine in drugihokoliških občin, za katere pa menim,da ta odlok najbrž ne velja. Mi smo svojeodstranili, vendar pod nobenim nisemzasledil plakata TD Škofljica. Je pa karnekaj plakatov, naših in drugih, bilo delnoali popolnoma razcefranih, kar pa ni bilodelo vandalov ali česa podobnega, kot trdig. Dolšina, ampak delo močnejših sunkovvetra, ki je pihal v tistih dneh. Tako menim,da se je dogajalo tudi s plakati TDŠkofljica. Zato, g. Dolšina, ne obtožujtenas nečesa, česar niste videli na lastne oči.Naslednji dan smo dobili ustno obvestilo,da kljub opozorilu še vedno nismoodstranili plakatov v Občini Ig, kar me jenemalo začudilo, saj sem dobil pisno obvestilo,da so jih odstranili delavci ObčineIg. Tako sem se z isto skupino podal 23. 6.2010 še na področje Občine Ig, kjer smoodstranili VSE plakate, ki so pozivali nanašo prireditev. Plakati drugih društev inorganizacij so tudi tu veselo viseli še naprej,saj tudi tu zanje »ne velja« Odlok oplakatiranju.Vse dogajanje in samo odstranitev plakatovsmo ustrezno dokumentirali, takoda če kdo želi fotodokumentacijo omenjenegadogajanja, jo lahko dobi na sedežuPGD Želimlje.Nekomu so želimeljski gasilci očitnotrn v peti, vendar ne bojte se, ne bomo sepredali malodušju in zaključili s svojimdelom. Še naprej bomo nesebično izvajalisvoje humano poslanstvo, pa čepravbomo morali sredstva za to, da bomo lahkopomagali drugim v nesreči, dajati izsvojih lastnih žepov. (Saj to delamo takoali tako že sedaj). To smo pač mi, gasilci.To je naše življenje in naše poslanstvo inse ne oziramo na politično prepričanje, nena barvo kože, ne na versko usmerjenost,ne na kar koli drugega. Za nas so vsi enaki,bogati in revni, tisti, ki nas spoštujejoali pa zaničujejo, mi bomo pomagali vnesreči vsakomur, pa četudi pri tem velikokratpostavljamo na kocko svoje zdravje,pa tudi življenje. Vedno gremo tja, odkoder drugi bežijo.Na koncu pa bi se rad zahvalil vsem, kiso prišli na prireditev in nas s tem podprlipri našem delu v službi ljudstva.NA POMOČ!Peter Giovani,poveljnik PGD ŽelimljeHofer (tudi) na LavriciNa Lavrici je preko poletja zrasla trgovinaHofer. To je za kraj zagotovo pridobitevtako v ponudbi kot videzu. Alipomeni prihod Hoferja spodbudo tudidrugim trgovcem, da v kraju zaradi konkurenčnostizgradijo primerno trgovino zmešanim blagom, ali pa jih bo to še boljoddaljilo od Lavrice, je težko napovedati.Vsekakor nam bo odgovor dal čas.Kaj pomeni Hofer za obe vaški trgovinici,ki – sicer po »konkurenčnih« cenah– še vedno vztrajata in sta velikegapomena zlasti za tiste krajane, ki nimajoavtomobila, oziroma za starejše, ki se težkoodpravljajo daleč od doma, bomo ugotovilikmalu po odprtju. Nekateri menijo,da ne bomo imeli več svežih žemljic zanedeljski zajtrk.Ob tem smo se spomnili na pismo mladegaskejterja, ki smo ga objavili že predčasom, v katerem je tožil, da nimajo primernegaprostora za svoj šport. Morda gabodo našli na novem parkirišču. Kolikobo parkirišče namenjeno občanom, botudi pokazal čas. Torej, dajmo si čas, vsajglede Hoferja si ga zagotovo lahko.Točnega datuma odprtja trgovine namše niso vedeli povedati, obljubili pa soobilne popuste ob odprtju.Andrej Pogačnik in Iztok Petrič19


Politične strankeO K R O G L A M I Z AKDAJ OBVOZNICA V ŠKOFLJICIIN KAKO DOTLEJGOST: MINISTER ZA LOKALNO SAMOUPRAVO RS SLOVENIJE DR. HENRIK GJERKEŠV PONEDELJEK, 13. 9., OB 17. URI V KULTURNI DVORANI OBČINE ŠKOFLJICAŽivljenjski problem vseh občanov škofljiške, pa tudi ribniške in kočevske občine je prevoz na delo in nazaj. Preveč časavzame, preveč nevarnosti preži na »Kočevki«.Čas, ki ga preživljamo v kolonah, je stresen in neproduktiven. Na delovnem mestu manj energije za delo, doma manj zadružinsko življenje.Kakovost življenja je bistveno nižja kot pred 20 leti. Novih delovnih mest na podeželju ni.Zavedamo se, da obvoznice ne bo vsaj 10 let. Kako preživeti do takrat? Imamo nekaj predlogov – želimo jih predstaviti slovenskijavnosti, saj mora »Kočevka« postati slovenski problem!POLOŽAJ PRIMESTNIH OBČIN – sodelovanje in usklajevanje z mestno občino (šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, varstvostarejših …).KRAJEVNA SKUPNOST KOT PRAVNA OSEBA – prednosti in slabosti.EVROPSKI PROJEKTI – dostopnost do sredstev za izgradnjo nujnih komunalnih vodov.Vljudno vabljeni vsi, ki vas tematika zanima in ste pripravljeni prispevati svoje predloge, pobude in zamisli.SE VIDIMO V PONEDELJEK, 13. 9., OB 17. URI.10 let Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke4. avgusta je Nova Slovenija praznovala deseto obletnico delovanja v političnemprostoru. Ob tej priložnosti je pripravila novinarsko konferenco in enomesečnopraznovanje po vseh koncih Slovenije.»Slovenija potrebuje stranko, ki si prizadeva v politiki uveljavljati vrednotekrščanske demokracije, ki so nujno potrebne za obstoj družbe,« je na novinarskikonferenci ob desetletnici NSi dejala predsednica stranke Ljudmila Novak. Novakovaje dejala, da je stranka v svoji zgodovini doživljala vzpone in tudi padce.Med največje vzpone stranke je uvrstila sodelovanje v prejšnji desni vladi in zmagona prvih volitvah v Evropski parlament, med najtežje prelomnice pa izpad izparlamenta. Vendar pa jo je lani opogumil rezultat evropskih volitev, ko je zopetdobila evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Letos je stranka veliko pozornostinamenila Zboru za vrednote, pripravlja pa se tudi na lokalne volitve. Novakova je pojasnila, da bo NSi v mestne oz. občinskesvete kandidiral v večini slovenskih občin, županske kandidate pa bo imel v približno tretjini občin. Po mnenju podpredsednikaNSi Antona Kokalja so bile skupni imenovalec stranke v letih njenega delovanja »trajne vrednote«. »Nekdo mora biti idealist.Če je vse zgolj pragmatično, potem politika izgubi humus, izgubi človeško noto,« je poudaril. Predsednica sveta stranke MojcaKucler Dolinar pa je NSi med drugim ocenila kot socialno, nacionalno in podjetno stranko, ki pa zavrača vsakršne skrajnosti.NSi želi biti dober sogovornik posameznikom in skupinam, zato je Kucler Dolinarjeva prepričana, da se bo vse več Slovencevprepoznalo v njihovem delu.Vsem članicam in članom, simpatizerjem in prijateljem čestitamo ob 10. obletnici Nove Slovenije in se veselimo sodelovanjav prihodnje.Slavka Kregar,predsednica OO NSi Škofljica20


Politične strankeObčinski odbor Socialnih demokratov Škofljica ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestita.Vsem Vam želimo obilo prijetnih trenutkov ob udeležbi na prireditvah, ki jih organizirajo prizadevni člani raznih društevv vseh delih naše občine. Z udeležbo bomo pokazali spoštovanje do njihovega truda, saj je zadovoljstvo obiskovalcevedino poplačilo, ki ga prejmejo za svoje požrtvovalno delo. Vsem, ki ste ali boste pripravili prireditve ob občinskemprazniku ali med letom, se OO SD Škofljica iskreno zahvaljuje.Na redni seji občinskega odbora smo seveda največ časa namenili bližajočim se lokalnim volitvam. O našem programuin predlogih za enakomeren razvoj občine boste obveščeni v posebni volilni številki Glasnika in preko drugih medijev.Delo OO v preteklem mandatu ocenjujemo kot uspešno, saj smo aktivno sodelovali pri nekaterih projektih, ki so zanašo občino zelo koristni in dobrodošli: sodelovali smo pri reševanju prometne problematike v občini. Ne gre samo zaobvoznico, ki je resnici na ljubo bližje, kot je bila kdaj koli v preteklosti, ampak gre za reševanje težav na celotnem območjuobčine. Naši predlogi in zahteve so na državnem nivoju padli na plodna tla:- uresničila se je dolgoletna želja po podaljšanju trase mestnega potniškega prometa,- Ministrstvo za šolstvo in šport RS bo v sredini septembra objavilo razpis za sofinanciranje gradnje šol. Tudi tu smo biliv zadnjih dveh letih zelo aktivni s stalnim seznanjanjem ministrstva z našimi težavami na področju šolske in predšolskevzgoje,- z OO SD obljubljanskih občin smo pripravili skupno akcijo v zvezi z nameravano ukinitvijo subvencij za dijake in študente,ki niso prebivalci Mestne občine Ljubljana. Ta namera je za nas diskriminatorna in nikakor ni v skladu s politikoSocialnih demokratov.Ob vseh teh aktivnostih pa ne smemo pozabiti na naše šolarje, katerim želimo uspešno šolsko leto, veliko novegaznanja in predvsem varno pot v šolo in domov.Damjan Pangerc,predsednik OO SD ŠkofljicaObčinski odbor SDS Škofljicaob občinskem prazniku iskrenočestita vsem občankam in občanomin jim želi veselo ter prijetno praznovanje.Bodimo veseli in ponosni na svojo lokalno skupnost, varujmosvoje vrednote in dediščino, vsi skupaj pa si prizadevajmoza še hitrejši razvoj naših krajev.OO SDS ŠkofljicaDONACIJA BIVALNI ENOTI DOM BARJE V ŠKOFLJICIVodstvo Občinskega odbora SDS Škofljica in kandidat zažupana Občine Škofljica Boris Zupančič sta v sredo, 18. 8.2010, obiskala bivalno enoto Centra Dolfke Boštjančič DomBarje v Škofljici, ki je namenjena odraslim osebam z motnjo vduševnem razvoju. Direktorica centra in vodja enote sta nas prijaznosprejela in razkazala lepo opremljen in vzdrževan objektter nas seznanila z aktivnostmi, ki potekajo v domu.OO SDS Škofljica je ob tej priložnosti Domu Barje podarildonacijo v vrednosti 500 EUR, ki jo bodo po besedah vodjedoma koristno uporabili za nakup prepotrebne opreme.OO SDS tako nadaljuje s tradicijo vsakoletnih donacij ustanovamin združenjem, ki nudijo pomoč osebam z najrazličnejšimitežavami.Za letošnjo donacijo smo namenili del sredstev, ki bi jih sicernamenili predvolilni kampanji in delovanju odbora.OO SDS Škofljica21


Politične strankeNaj nas vodijo nove vrednoteOb prihajajočem občinskem prazniku želimo vsem občankam in občanom veliko zdravjain dobrega počutja, saj bomo le tako lahko sodelovali pri razcvetu našega koščka Slovenije.Predvolilni čas daje možnost za temeljito analizo strateških ciljev Občine Škofljica, predvsemz vidika splošnega razvojnega preboja s poudarkoma na spodbujanju trajnostnegarazvoja in reševanju odprtih problemov na področju izobraževanja, sociale in zdravstvenihstoritev. Prizadevali si bomo, da v strpnem dialogu pridejo v ospredje najpomembnejše prioritetevečine občank in občanov.V občinskem odboru Zares – nova politika Škofljica – smo zavezani vrednotam nove politike,ki naj presegajo blokovske delitve in temeljijo na odprtosti, odgovornosti, samoomejevanju,sodelovanju, povezovanju, etičnosti, kulturi dialoga in spodbujanju javne razprave.Občinski odbor Zares – nova politikaSVOJO KANDIDATURO NAPOVEDALNEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANAOBČINE ŠKOFLJICA BOJAN BOŽIČBojan Božičobčinski svetnik,član sveta KS Lavrica in vodjaNeodvisne liste Naša Lavrica, želi s svojo kandidaturo zagotoviti enakopravnoobravnavo vsem 18. naseljem v občini in dvig kakovosti življenja v njej.Kot župan namerava delovati povezovalno in enakovredno upoštevati potrebein interese vseh generacij. Napoveduje odločno vodenje občine in prelomnespremembe. Med prednostnimi nalogami izpostavlja gradnjo osnovnešole na Lavrici in postavitvi vrtca, posebno pozornost pa bo namenil projektom,ki bodo financirani z evropskimi sredstvi. Obljublja tudi revidiranjevseh občinskih pogodb in strožji nadzor nad porabo javnih financ. Svojoprednost vidi predvsem v svoji neodvisnosti in nepolitičnosti.Neodvisna lista Naša LavricaNeodvisna Lista Naša Lavrica želi vsem občanom vse najboljše obobčinskem prazniku, ki naj ga ob raznovrstnih dogodkih doživljajokot lep spomin na začetek šolstva v naši občini in nujen opomin, dabo potrebno na tem področju še veliko postoriti!22


Politične stranke - Iz dela naših društevSpoštovani občani!Neodvisna lista Moja občinaMinila so štiri leta in pred vrati imamo spet občinske volitve. Marsikdo mednami bo globoko vzdihnil in se upravičeno vprašal, koga naj voli, komu lahkozaupa … So bile izpolnjene vse tiste obljube izpred štirih let ali so poniknileneznano kam?S podobnimi vprašanji smo se srečali tudi mi, naključni prijatelji in znanci,ki so nas pogosto povezovali isti krajevni problemi. Odkrito povedano, namje kar nekoliko prekipelo in smo najprej vso strankarsko politiko s političnimizdrahami dali v koš. Na mizo smo položili našo občino z vsemi njenimi prednostmiin težavami ter se odločili, da je za nas najpomembnejši občan. Občans problemi in stiskami: kam bo dal svojega otroka v vrtec, šolo, kje bo lahkoživel na starost, kako bo lahko varno in hitro prišel v službo ali bo imel kakovostnozdravstveno oskrbo in ali bo lahko tudi vstopil v kakšno večjo trgovino.Mislili smo na občana, ki bo dobrodošel pri uradnikih in se mu bo pomagalo.Da, pomembna sta občan in njegova družina, ne to, kje nekdo biva – v Škofljici,na Lavrici, Orlah, Selah, v Glinku, Pijavi Gorici, Blatu, Želimljah, Gradišču,Smrjanu, Brezovici, na Vrhu …Zavedamo se, da je treba veliko postoriti in iz nekajletnega spanca prebuditi našo lepo Občino Škofljica, da ne bosamo na papirju, ampak tudi v dejanjih postala občina vsakega občana, torej MOJA OBČINA. Zato je Janez Marinčičs skupino volivcev oblikoval neodvisno listo MOJA OBČINA. Veseli nas, da se je gospod Ivan Jordan odločilza kandidaturo za župana.Janez MarinčičIz dela naših društevDvorec Lisičje zaživel v polnem sijajuV soboto, 31. julija, so nas razveseliličlani KUD Škofljica z odlično zasnovanoter izpeljano prireditvijo na delno obnovljenemdvorišču dvorca Lisičje.V baročnem slogu sta nas na vhodupozdravila lastnik dvora s soprogo (vlogista oba, Miha Brkinjač in Maruša Fakin,odigrala dovršeno in prepričljivo). Predstavilasta nam zgodovino dvorca in sprejeladva imenitna gosta – barona JanezaVajkarda Valvasorja (odigral ga je MirkoAnželj) ter grajskega pisarja. Pogovor23


Iz dela naših društevje tekel o botaničnem vrtu dvorca Lisičje,znanem daleč naokoli. Grajski pisar(Stane Osolnik) pa je stopil iz časovnegaokvirja igre in nam predstavil pisanje napergament, s čimer se še danes ukvarjakot eden redkih strokovnjakov za rokopise.Dogajanje so obogatili trije izvrstnimladi glasbeniki: Kristina Martinc s kljunastoflavto ter Tomo Hodžič Černe inGašper Primožič s harmoniko. Odigraneskladbe so pričarale vzdušje baročnegaobdobja, bil je prijeten svež večer, sonceje oblikovalo grajsko poslopje, zunaj jestala kočija s konji, ki je pripeljala goste.Ves čas pa so se širile vonjave, saj jegrajski kuhar Marjan Baričič pripravljalza vse nas cesarski praženec. Zgoraj, napolicah obokov so kraljevale ročno poslikanevaze pesnice in lončarke IfigenijeSimonovič.Skratka, popolno – vse čestitke igralcem,scenaristki in organizatorki tega večeraMariji Gregorič.Čeprav barocco pomeni izkrivljen biseroziroma preobilje oblik, je bila prireditevravno prav dolga, druženje po njej pa zaradistrežbe Darinke Golobič prijetno insproščujoče. Otroke pa je kočijaž LadoŽefran prevažal s kočijo.Skrajni čas je bil, da se delno prenovljeniobjekt odpre širši javnosti in uporabi –sicer do mere, do katere se ga da uporabitiv sedanjem stanju.Prizadevnim in domiselnim članomKUD Škofljica je tokrat nedvomno touspelo.Peter Pal24


Iz dela naših društevKaritas – mladi prostovoljciV letu krščanske dobrodelnosti in solidarnostiKdor podarja, veliko prejemaJa, in kdo si ne želi prejemati? Todakdo si želi tudi podarjati?V Stranjah pri Kamniku je skupina mladihprostovoljcev, ki počne prav to.Veliko podarjajo in zato tudi veliko prejemajo.V petek, 10. septembra 2010, ob 18.uri pridejo k nam v dvorano v Škofljicos svojo mentorico, dipl. socialno delavkoin predmetno učiteljico, go. Martino Ozimek.Mentorici skupine mladih prostovoljcevMartini Ozimek je predsednik RSosebno podelil priznanje za naj prostovoljniprojekt 2009.Kje mladi danes lahko odkrivajo inrazvijajo svoje talente, kje oblikujejo inv praksi poosebijo svet vrednot? Kje sebodo naučili, kako pristopiti k starejšemučloveku, bolnemu, osamljenemu, mlademuna vozičku? Vse to in še marsikajdrugega spoznavajo mladi prostovoljci izStranj v skupini in pri prostovoljnem delu.Dejstvo je, da je delež mladih pri Karitasumajhen. Drugo dejstvo je, da mladipogosto preživljajo svoj prosti čas predtelevizijo in računalnikom. Vsak staršsvojemu otroku želi, da bi bil srečen. Kajpa pomeni biti srečen? Sreča, pravijo, je vsrečevanju.Mladi iz Stranj nam bodo spregovoriliprav o tem: kako se pogovarjajo o svojihproblemih, se smejejo, se učijo medsebojnegazaupanja, spoznavajo nove in novestvari, gredo skupaj na plavanje, na pico,obiščejo ostarele po domovih, pečejo piškoteskupaj z mladimi s posebnimi potrebami…Dajati. Prejemati. Ti mladi nam bodopovedali, da vedno več prejmejo, kot dajo.Zato ste vabljeni mladi, osnovnošolci,dijaki, študenti, starši in stari starši.Če bomo prišli in jim prisluhnili in potemznali navdušiti in spodbuditi naše mlade,bodo lahko tudi v župniji naše občinezaživele skupine mladih prostovoljcev.Slovesnost v nekdanjem koncentracijskemtaborišču LjubeljRadoživih mladih. Veselih mladih. Insrečnih mladih! To je to!Nada MarinčičČastna straža in položeni venci mednarodnih delegacijPozdrav zastavonoš v spomin taboriščnikomDogodek, ki je tokrat potekal 12. junija2010, pomeni vsako leto v tem času spominin opomin na trpljenje taboriščnikoviz Francije, Čehoslovaške, Rusije, Slovenijein Italije, ki so kot zajeti partizani,ilegalci in drugi odporniki proti nacizmuv nečloveških razmerah od junija 1943dalje pod nacističnimi SS stražarji gradiliLjubeljski predor.Prisotne so na slovesnosti pozdravilipredsednik ZB za vrednote NOB SlovenijeJanez Stanovnik, predsednik francoskegataboriščnega komiteja Jean Simons,predstavnik italijanskih partizanov25ter avstrijski in češki veleposlanik.Ali kdaj postojite pred spomenikom,sestavljenim iz visokih kamnitih stebrovz osrednjo silhueto taboriščnika, ki so gapostavili arhitekta Kobe in Kopač ter mojsterBertoncelj?Janez Ogrinc


Iz dela naših društevNov spomenikženskimdemonstracijamleta 1943v LjubljaniNapis na novem spomeniku na Pogačarjevemtrgu v Ljubljani, ker so prejšnjegaodstranili in odnesli v muzej:»Vztrajnim in pogumnim ženskam, kiso v množičnih demonstracijah 21. junija1943 zahtevale osvoboditev tisočih interniranceviz fašističnih taborišč.«Janez Ogrinc14. pohod po Svarunovi potiLetošnji 14. pohod po Svarunovi potismo skušali v turističnem društvu Škofljicamalce popestriti z nekaj spremembami.Start smo prestavili pod Ruskov kozolec,pa tudi startnine ni bilo, bili pa so prostovoljniprispevki, kar se je izkazalo za pozitivnopotezo. Na poti smo dodali nekajnovih tabel in zamenjali nekaj zemljevidovna informativnih tablah, nekaj dela panas še čaka.Kmalu po šesti uri zjutraj, se je, kot žemnogo let, prvi na startu pojavil g. Podržajz družino, verjetno edini, ki ni izpustilnobenega pohoda doslej. Kmalu za njimso začeli prihajati tudi ostali, med drugimtudi župan g. Rigler in podžupan g.Jordan. Zadnji pohodniki so krenili malopred osmo, pa jim je bilo verjetno kasneježal, saj je sonce po enajsti uri že močnopripekalo. Letos smo imeli z vremenomsrečo, kar se je izkazalo po rekordnemštevilu pohodnikov v zadnjih sedmihletih, kljub temu da je bil to petek in ježe marsikdo odšel na dopust. Kot vsakoleto smo tudi letos poskrbeli, da pohodnikiniso bili žejni in lačni med potjo. NaGradišču je Likovno društvo 2002 pripravilorazstavo za popestritev pohoda.V zadnjih letih organizatorji opažamo,da se veliko pohodnikov odloči prehoditicelotno pot, kar se mi zdi prav, pa tudi miimamo manj dela. Ob zaključku pohodasmo v počastitev dneva državnosti skupajzapeli slovensko himno, sledil je nagovorin pozdrav g. župana, predsednica KUD-aUdeleženci odkritja spomenika ženskim demonstracijam leta 1943 v Ljubljani, v ozadjuženski pevski zbor KombinatŽelimljeNa Gradišču26


Iz dela naših društevPostaja na Rogoviliga. Marija Gregorič pa nam je ponovnoobudila idejo o nastanku našega pohoda.Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki sokakor koli sodelovali pri pripravi in iz-Sv. pot Želimljevedbi pohoda, še posebej pa: ge. Novak izSmrjen, ge. Grm iz Gradišča, ge. Apovnikz ekipo, ge. Tončki z ekipo, g. Čučkinu,pekarni Pečjak, Žitu iz Ljubljane in vsemudeležencem, ki ste pripomogli,da je bilto lep praznik.Jože Dolšina,predsednik TD ŠkofljicaIn memoriamDr. Tine Velikonja (1929–2010)11. julija, v noči na nedeljo, je na goriPrisank nad Vršičem umrl ugledni kirurgin dolgoletni predsednik Nove slovenskezaveze dr. Tine Velikonja. V soboto stase z zetom po zelo zahtevni Kopiščarjevipoti skozi zadnje okno odpravila na vrhPrisanka, med sestopom je Velikonjo obšlaslabost, zato je zet odšel po pomoč.Ponoči so ga reševalci iskali in zjutraj izhelikopterja našli v grapi pod Slovenskopotjo, kamor je verjetno zdrsnil. Velikonjaje bil specialist abdominalne kirurgijein je 25 let vodil oddelek za proktologijo,ki je bil prvi tovrstni oddelek v državi, vbolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani. Izpopolnjevalse je v bolnišnici sv. Markav Londonu, enem od vodilnih središč testroke na svetu. Na višji šoli za zdravstvenedelavce je predaval 25 let in je soavtoručbenikov za interno medicino in kirurgijo.Zakaj je Tinetov spomin pomembentudi za naš kraj? V prvi vrsti, ker je kotmladi zdravnik nekaj let delal v ambulantiv Škofljici, je pa tudi avtor dveh knjig,v katerih so zbrane skoraj vse doslej postavljenefarne spominske plošče, tudi tiste,ki so na področju naše občine. Bil jetudi večletni predsednik glavnega odboraNSZ, katerega občinski odbor že več kotdeset let deluje tudi v naši občini. Torej jeTine resnično tudi naš!Dr. Tine Velikonja, zdravnik na Škofljici 1957 – 1962, 25. 6. 2010 ves dan z nami naromanju h Konfinu, starejši se ga gotovo spominjatePogreb iz mrliške vežice sv. Antona naŽalah z mašo, ki jo je z več duhovnikidaroval župnik Anton Kokalj v cerkvi sv.Križa, je bil v četrtek, 15. 7. 2010.Smrt pokojnega se me je globoko dotaknila,saj sem bil dva tedna pred temves dan z njim, ko smo poromali k breznuKonfin in še nekaj moriščem v okolici.Na zadnji zemeljski poti do groba smose s profesorjem Justinom Stanovnikom27spraševali, kdo je bil človek, ki je bil znami nekaj let na tej strani, zdaj pa odhajadrugam. Ko smo v tišini šli za pokojnim,se je pred nas postavilo vprašanje:Kaj je življenje ubogega pastirja? Na tovprašanje se ni dalo odgovoriti brez vprašanja:Kdo je bil Narte Velikonja, Tinetovoče? Dva ključna prizora je posredovalanjegova hči Meta. Eden je 10. maja leta1945, torej na drugi dan svobode, kot je


Iz dela naših društevbilo rečeno, ko je očeta Narteja aretiralaOZNA. Drugič pa 25. junija 1945, ko jemama hčerama Meti in Lenki pred stolnicopovedala usodni stavek: »Sedajle bodoustrelili našega papana, potem smo odšlev stolnico, klečale pred razpelom nasprotistranskega oltarja in jokale, jokale.«Narte se je boljševikom zameril z odločnoobrambo tradicionalne kulture, kijo je zagovarjal v radijskih prispevkih obkoncu leta 1943 in začetku 1944, ki sopozneje bili objavljeni v brošuri pod naslovomMalikovanje zločina. Eden od nagovorovse končuje: »Slovesno izjavljam:Take svobode ne maram. Zame bi bilo nekajnedopovedljivo groznega, gledati, daso tisti na oblasti, ki so priklicali nad našnarod tako nesrečo, da je ne bodo moglapopraviti tri pokolenja.«Pokojni sin Tine se je z bratom Janetom8. avgusta 1945, zunanje oslabljenod teharskega režima in tifusa, komaj živ,pojavil na domačem pragu, v notranjostipoln zrnja velikih in neuničljivih spoznanj.Na zunaj enak kolegom v gimnazijiin na fakulteti, v notranjosti pa zelodrugačen, zaradi česar je postal samotniraziskovalec Kočevskega roga in brezenTrnovskega gozda.Leta 1990 je bil v skupini, ki je pripravilaprvo roško slovesnost. Naslednjeleto je bil med ustanovnimi člani društvaNSZ in postal njen predsednik. Odločilnoje bilo, da je nadaljeval očetovo delov boju proti malikovanju zločina. In protikoncu naj še rečem, kakšna je razlikamed očetom Nartejem in sinom TinetomVelikonjo: Oče Narte je bojeval boj z malikovanjemzločina sam, Tine pa v nekemdrugem času, organizirano s somišljeniki.Obema pa je skupno, da sta se v kritičnemčasu Evrope odločila za civilizacijo. Velikopremalo je takih sorodnikov mučencevs farnih plošč, kot je bil Tine Velikonja.V več preteklih desetletjih in še zdaj sena veliko delijo nagrade. Tine Velikonjakljub zares velikemu delu na področjuzdravstva ni prejemal nagrad. Tudi napogrebu ni bilo zdravstvenega ministra,zdravniške zbornice ali sindikata ali stanovskihkolegov različnih stanov, temvečrealističen prijateljski nagovor duhovnika,tudi sotrpina, Antona Kokalja, prijateljaJustina Stanovnika in najbližjega zdravstvenegasodelavca in prijatelja ter zapolno cerkev sotrpinov zadnjih desetletijnjegovega življenja. Poslovili smo se še:»Bog ti daj dobro, Tine! Bog ti daj dobro!Anton MušičDU LavricaPiknik pod kozolcemLeto je naokrog in spet smo pod Žgajnarjevimkozolcem na Selih v začetkuavgusta organizirali piknik. S cvetjemokrašena prireditveni prostor in predvsemkozolec sta prijazno vabila na poletnosrečanje. Ob prihodu so nam skrbne upokojenkepostregle z belokranjsko pogačoin aperitivom. Pozdravni govor je imel g.Jože Sebanec, nato pa nam je moški zborzapel nekaj pesmi. Domači ansambel jeurezal Avsenikovo Golico in vedeli smo,da bo zabavno. Po obilni večerji z mesnimidobrotami, ki jih je pripravilo MesarstvoBlatnik, se je žur lavriških upokojencevzačel. Z lepo pogrnjenih miz so vabilesladke dobrote naših gospodinj.S skromnim darilom smo se za gostoljubnostna izletu v Varaždin zahvalilizakoncema Frančič in tudi ge. ZdenkiGačnik, ki skrbi za naše izlete in obiskegledaliških predstav.Prvič smo na pikniku pripravili tudišportne dejavnosti, ki so pritegnile tekmovalcein navijače. Metanje v koš in balinanjesta bila dolgo zabavna, a vlečenjevrvi je bilo že po prvem tekmovanju končano,saj so ženske premočno premagalemoško ekipo. Veliko zabave je bilo obocenjevanju teže krače, ki jo je med ljudmi,obešeno na drogu, nosil član društva.Nasmeh nam je privabila tudi šaljiva pesemv zagorskem narečju, ki jo je prebralg. Gabrijel Frančič. Ko se je zabava prevesilav drugo polovico, nas je obiskala»teta Mica«, ki je s svojimi štorijami vsespravila v smeh.Zabavali smo se pozno v noč.Zahvaljujemo se za gostoljubnost g.Žgajnarju, ansamblu Klas, pridnim gospodinjamin vsem, ki ste pomagali, danam je piknik tako lepo uspel.Marija Rogič,organizatorica družabnihsrečanj DU Lavrica28


Iz dela naših društevNov zagon z novim vozilom na Pijavi Gorici29Gasilci na Pijavi Gorici so uradno prevzelinovo vozilo na gasilski svečanosti24. 7. 2010 ob pozdravnih nagovorihpredstavnikov GD iz občinske zveze,podžupana Ivana Jordana ter z blagoslovomžupnika Jožeta Pozderca.Odločitev za nakup in značilnosti novegavozila je podal predsednik PGD PijavaGorica Andrej Pirc:»Odločitev o nakupu novega kombijaje padla na lanskem občnem zboru. Starikombi ni več zagotavljal sodobnega trendavarne vožnje. Glede na to, da je našokoliš predvsem hribovit, smo z modrolučjo naredili predvsem kolono na glavnicesti.Imeli smo privarčevana sredstva, kiso se namensko zbirala na računu že večlet. Veliko časa smo porabili za oglede inzbiranje ponudb za novo vozilo. Po tehtnemrazmisleku smo se skupaj odločiliza nakup mercedesa-benza sprinterja 180pri podjetju Autocommerce. Novo vozilosmo izbrali glede na motorne zmogljivostiin zunanje mere, saj nimamo dovoljvelikih garaž. Po prevzemu vozila smo gatakoj opremili s signalnimi lučmi in ustreznoopremo pri podjetju IVL v Brestu, zakar se gospodu Ladu Lenarčiču še posebejzahvaljujemo. Dokončni videz je avtomobildobil v mesecu maju letošnjega leta,ko so ga v Ilirski Bistrici, v podjetju EuroGV, dodelali v današnjo podobo. Kombinam bo služil za prevoz moštva na intervencijein prevoz ekip na tekmovanja. Vnjem je prostor za sesalne in tlačne cevi,ročnike, spojke, svetlobne naprave ter šenekaj drobnega pribora. Pripravljen jetudi prostor za motorno brizgalno. Z novimvozilom bomo hitrejši in varnejši.Zahvaljujemo se Gasilski zvezi Škofljicain Občini Škofljica za sofinanciranjenakupa vozila.Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki sonakazali kakršna koli sredstva za nakupvozila. S sodobno tehniko bomo vsi skupajvarnejši.Naša nova pridobitev bo dala praznovanjuposeben pečat.«Zaradi muhastega vremena – s to sobotose je začelo enotedensko deževno ob-


Kulturadobje – je bila udeležba manjša, vendar jebilo vzdušje kljub temu odlično. Veseljeje bilo videti toliko članic in članov podmladka,ki so prizadevno pomagali na veselici– pri strežbi, pripravljanju, pospravljanju.Kot del prireditvenega prostoraso bili uporabljeni tudi prostori občinskihstavb v središču kraja, ki za zdaj še nimajosvoje namembnosti.Pijavški gasilci se zahvaljujemo vsemkrajanom in gostom na prireditvi, da soprišli kljub slabemu vremenu in tako podprlidejavnost društva.Peter PalNadangel Mihael kot varuh umrlih29. septembra godujejo trije nadangeli– Rafael, Gabrijel in Mihael. V likovniumetnosti najpogosteje srečujemo slednjega,saj je bil kot zavetnik katoliškecerkve vedno zelo čaščen, ljudje pa sose k njemu zatekali tudi s prošnjami zasrečno smrt, saj velja za zaščitnika umrlih,posledično pa ima patronat tudi nadpokopališči.Kot varuha vernih duš ga v umetnostiLuca Giordano, sv. Mihael, foto: http://www.allthingsbeautiful.comvidevamo z atributom tehtnice, saj so zanjverjeli, da s tehtanjem duš določa, katerasi zasluži večno srečo in katera pogubljenje.Takšno verovanje so poznali že stariEgipčani, pri katerih je Anubis, bog umrlih,prav tako s tehtnico preverjal (tehtal jenamreč pokojnikovo srce), katera duša bodeležna srečnega posmrtnega življenja.Svetega Mihaela pa niso upodabljali les tehtnico, temveč tudi kot bojevnika shudičem (v nekaterih primerih z zmajem).V 19. stoletju se je na Slovenskem razširilpredvsem tip upodabljanja nadangela Mihaela,ki ima vzor v italijanski renesansi.Gre za podobo, ki jo je prvi naslikal RafaelSanti. Njegovo delo je nastalo leta 1518(danes ga hrani muzej Louvre v Parizu) inprikazuje nadangela, kako s sulico napadahudiča, ki mu leži pod nogami. Kasnejšievropski umetniki so Rafaelov motiv nekolikospremenili, a reminiscence na njegovosliko ostajajo jasne in so jih usvojilicelo slovenski umetniki. Italijanski slikarLuca Giordano je leta 1666 izdelal sliko,na kateri je nadangel, ki prav tako kotpri Rafaelu stoji na hudiču in se bojuje znjim. Giordano je Rafaelov osnovni motivnekoliko predelal, saj je sulico nadomestilz mečem, namesto enega hudičaje naslikal celo množico peklenščkov,zgoraj v oblake pa posadil angelce. Giordanovodelo je bilo zgled slovenskimumetnikom 19. stoletja, ki so množičnoposegali po tujih predlogah. Podobar Šte-Iska vas, foto: Nataša Kovačič30


Kulturafan Šubic (bolj znana sta njegova sinovaslikarja Janez in Jurij Šubic) je za cerkevv Kočevski Reki naslikal delo, ki je pokompoziciji povsem identično GiordanovemuMihaelu. Podobne prizore lahkonajdemo še v drugih cerkvah po Sloveniji,na fasadah kmečkih hiš, en primerek posnemanjaže uveljavljenega vzorca pa senahaja na kapelici v Iški vasi. Podpisaniumetnik, čigar signatura se danes zaradislabega stanja ohranjenosti ne more razbrati,je osnovni motiv podkrepil še z uveljavljenimatributom tehtnice. Na ta načinje skušal sliko še bolj približati občinstvuter posredovati idejo o zglednem krščanskemživljenju, ki posameznika privede vnebesa. Dodana tehtnica povsem ustrezamiselnosti 19. stoletja, saj je takrat Cerkevimela precej močan vpliv na dogajanje naumetniškem področju, ko se je zavzetoborila za upodabljanje, ki bi spodbujalokrščansko miselnost, umetnostni plati pani dajala velikega pomena. Vse to se odražatudi na slikariji kapelice v Iški vasi,Program:saj je kompozicija zreducirana na bistvenoin ne vključuje kakšnih zahtevnejšihelementov, poleg tega je Mihaelova figuraizdelana v napačnih proporcih, največja»napaka« pa se kaže v izbiri tehnike (zaposlikavo, izpostavljeno vremenskim razmeram,je slikar izbral tehniko slikanja nasuh omet (secco) in ne na mokrega (fresco),kar bi bila vsekakor boljša izbira, sajbi bila slika v freskotehniki obstojnejša).Podobam svetega Mihaela, ki se bojujes hudičem, bi lahko kot paralelo postavililik svetega Jurija. Mihael in Jurij sta božjifiguri in tako predstavnika dobrega, njimanasproti pa sta satan in zmaj, s katerimase svetnika borita. Sicer sta zgodbi enegain drugega vojščaka različni, skupna pa jeideja o uporu proti zlu in sporočilo, ki govori,da dobro vedno zmaga. Tako sta svetiMihael in Jurij le dva motiva, s katerimiso umetniki in preko njih tudi katoliškacerkev želeli povedati, da je treba živetipo božjih naukih, če želimo priti v raj.Nataša KovačičČe bi radi izvedeli, kaj imata skupnega obdobje renesanse in sladoled***,če radi poslušate glasbo, če radi sami zapojete, če radi poskušatedobre jedi,vas vabimo na renesančni večerv sredo, 15. septembra, ob 18.30v Gostilni »Čot«, Pijava GoricaPredstavitev obdobja renesanse v:renesančnih vzorcih na tekstilu, tapetah – Olga Marguč, izdelovalka historičnihoblačilglasbi - Eva Pal, Viktorija Šuštaršič Smrekar, violini- Trio Hymnia, dve kljunasti flavti in kitara,besedi - Jožef Žlahtič, filozofkemiji - dr. Ivan Leban, kemikkulinariki - Dragica in Franci Bolha, Gostilna “Čot” -pokušino jedi (po ceni 10 EUR),prosimo rezervirajte po telefonu 01 366 12 02.povezovanje - Peter Pal, slovenist,skupno petje za zabavo - Čotovi pevci***V prvi polovici 17. stoletja je angleški kralj Karel I. (1600 – 1649) priredilveličasten banket za svoje prijatelje in družino. Večerja je bila sestavljena iz najimenitnejšihjedi, vendar je največje presenečenje prišlo na koncu. Francoski chef jepo dolgem prizadevanju ustvaril novo jed. Bila je mrzla in je spominjala na svežezapadli sneg, le da je bila bolj kremasta in bolj sladka kot katerikoli drug desert …konec zgodbe boste zvedeli na renesančnem večeru.Ves svet je teater. W ShakespeareOdtujenostKo včasih sem okrog hodila,sem večkrat tujca ogovorila,z njim poklepetala,novice od drugod spoznala.Človeški rod se je z leti spremenil,drugačne nazore pridobil.Ni nam treba klepetati,NOVICE nas čakajo pred vrati.Na gumb pritisnem – si ogledam svet,nikamor več ni treba na klepet.Posameznik v samoto se zapira,svoje težave sam reciklira.Kronično manjka mu denarja,premalo, pravijo, ustvarja.Preveč ljudi samo sedi,v papirje gleda, nič ne naredi.Vendar prišel bo čas,ko nas problemi bodo združili,z življenjsko močjo ljudstva prepojili.Ko človek človeka bo znova vesel,ko bo tujca ob sebi radostno objel,z njim pokramljal,novice od drugod spoznal.Marija ApovnikMlinPritoki močne vode iz potokanoč in danmlinska ženejo kolesa.So stope žitno zrnje od plev ločile,težki mlinski kamnizrnje v moko so zdrobili.Se v loku mehka mokaskozi sita v bele vreče stresa,pridne roke kruh so umesile,hvala zanj so ustnice molile.Je tisoč poti …Je na tisoče potiv visoki travi med bilkami,ki so ujete s koreninami,k zemlji pripete.Ko v njih veter hrepenenje prebudi,se druga k drugi sklanjajo,ljubeče nagibajo in tiho sanjajo.Med bilkami je na tisoče potiin med ljudmi.Tončka Podlogar31


Knjižnica sporočaNovo na knjižnih policahODDELEK ZA ODRASLE0 Splošno, računalništvoBRANJE za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanjedružinske pismenostiRATHBONE, Andy: Windows 7 za telebane1 Filozofija, okultizem, psihologija, moralaŽIŽEK, Slavoj: Začeti od začetka: čitankaBRADEN, Gregg: Fraktalni čas: vizija človeštva pred in poletu 2012FERRUCCI, Piero: Lepota in duša: kako doživetje lepegaspreminja naše življenjeRUIZ, Miguel: Peti dogovor: tolteške modrosti: praktični vodnikna poti k obvladovanju samega sebeATKINSON, William Walker: Sugestija in avtosugestijaMANDELJ, Simon: Človek za nove časeBORYSENKO, Joan: Saj ni konec sveta: razvijanje prožnostiv času spremembELLEGAARD, Anette: Superženska je v tebi: priročnik zaženske, ki želijo vseRUBIN, Gretchen Craft: Načrt za srečo: zakaj sem se leto dnitrudila z jutranjim petjem, pospravljanjem omar, pravičnim prepiranjem,branjem Aristotela in uživanjem na splošnoGURWITCH, Annabella: Ti praviš paradižnik, jaz pravim paradajz:ljubezenska zgodba2 VerstvoMITCHELL, Stephen: Druga knjiga TaaNUZZI, Gianluigi: Vatikan, d. d.: iz skrivnega arhiva: resnicao finančnih in političnih škandalih CerkveBAIGENT, Michael: Sodni dan: tri velike religije in njihovezarote o koncu sveta3 Sociologija, vojaške vede, vzgoja, etnologijaLUYENDIJK, Joris: Je res ali ste videli na televiziji?: resnicein neresnice o Bližnjem vzhoduKLADNIK, Tomaž: Slovenska vojska v službi domovineKOŠMRLJ, Mojca: Ekologija v predšolskem obdobjuPAKIŽ, Alenka: »Ribnčan smo se lpu nosil!«: oblačenje vRibniški dolini od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne6 Medicina, tehnika, kuharske knjige, prometVSE o negi dojenčka in malčkaGONZALEZ, Carlos: Moj otrok noče jestiNARAVNA zdravilaGRILC, Mirjam: Zelišča z goreBRIZENDINE, Louann: Moški možganiSTARC, Radovan: Bolezni zaradi stresa 1, Od utrujenosti, pešanjaspomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti,razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenjSTARC, Radovan: Bolezni zaradi stresa 2, Od bolečin v križu,ledvičnih kamnov, neplodnosti in impotence do človeškega dejavnika,prezgodnjega staranja in obvladovanja stresaMOYNIHAN, Ray: Krošnjarji z boleznijo: kako farmacevtskevelikanke delajo iz nas bolnikeDUKAN, Pierre: Ne znam shujšatiGORENC Jazbec, Špela: Pravilno ravnanje z dojenčkom (babyhandling) ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkovPAVLIČ, Emilija: Za otroke kuhajmo zdravo: za majhne invelikeBRIGHT, Spencer: Biobran: pot do močnega imunskega sistema:imunomodulacija in njene koristi za bolnike z rakomZGODOVINA strojništva in tehniške kulture na SlovenskemDOLENC, Iva: Uživajmo solateSITAR, Sandi: 100 let avtomobilizma na SlovenskemDOBER voznik bom: priročnik7 Umetnost, arhitektura, ročne spretnosti, fotografija,alpinizemPEČJAK, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnostiHRAUSKY, Andrej: Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, TrstSAPAČ, Igor. Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. ObmočjeNove Gorice in GoriceCROMPTON, Claire: Velika knjiga o pletenjuGOBLE, Fiona: Izdelajmo pošast: več kot 15 preprostih igračiz flisa, ki jih boste z veseljem izdelali samiRački, Tone: Veščina risanja: majhne skrivnosti velikih mojstrovSTELE, France: Alpske prisojeJUSTIN, Jelena: Pozdravljene, goreMESSNER, Reinhold: Jeti: resničnost in legenda80/82 Jezikoslovje, literarna teorijaŠPACAPAN, Adrijana: Esej na maturi 2011ŠINK, Jure: Ločil bom peno od valov, Feri Lainšček: priročnikza spoznavanje književnih delŠINK, Jure: Gospa Bovary, Auguste Flaubert: priročnik zaspoznavanje književnih delBRADEŠKO, Marjan: Povejte z veseljem: priročnik za odličengovorniški nastopVOJNOVIĆ, Goran: Ko Jimmy Choo sreča Fidela CastraVSE najboljše: 400 voščil, izrekov in citatov za vsako priložnost821 – 1 PoezijaPOLIČ, Andraž: Čarodejni palčki rastlinVSAKA ljubezen je pesem: najlepše slovenske ljubezenskepesmi po izboru slovenskih pesnikov821-311.2 Družabni romanROBERTS, Nora: Sanje o beli porokiNU'AYMI, Salwa al: Medeni dokaz: drzna in čutna izpovedsodobne ŠeherezadeTHOMAS, Sherry: Načrtovana ljubezenTHOMAS, Sherry: SlastSHAFFER, Mary Ann: Guerneysko društvo za književnost inpito iz krompirjevih olupkovAHERN, Cecelia: Knjiga jutrišnjega dnePARKS, Adele: Večje kot življenje: ženski romanNIFFOI, Salvatore: Vrnitev v BarauleGIER, Kerstin. Nevesta je žal rekla neMENENDEZ, Ana: Ljubljeni CheACIMAN, Andre: Pokliči me po svojem imenuHEMON, Aleksander: Projekt LazarUGREŠIČ, Dubravka: Štefica Cvek v krempljih življenjaGIER, Kerstin: Moški in ostale katastrofeMUSSO, Guillaume: Ne zapusti mePHILLIPS, Susan Elizabeth: Reci daDIAZ, Junot: Kratko, čudovito življenje Oscarja WaaSTEEL, Danielle: Dar ljubezniAHERN, Cecelia: Na koncu mavrice: bi za resnično ljubezentvegali vseATWOOD, Margaret Eleanor: Slepi morilec32


Knjižnica sporočaFLANAGAN, Richard: Plosk ene dlaniLECCA, Nicola: Hotel BorgASHER, Bridget: Vse ljubice mojega možaMULLER, Herta: Zaziban dahSLOVENSKI AVTORJI:FRANČIČ, Franjo: Je zima v krilu poletjaBEVČIČ, Alenka: Jutro na obzorjuRAUE, Barbara: December Moon: ljubezensko-erotični romanHOČEVAR, Darja: Ranjeno srce: ljubezenski romanPREGELJ, Sebastijan:821-311.6 Zgodovinski romanJONES, Sherry: Meč iz MedineDIAMANT, Anita: Rdeči šotorGALLOWAY, Steven: Sarajevski čelist821-312.6, 929 Biografski roman, biografijeMANDELA, Nelson: Dolga pot do svobodeMORTENSON, Greg: Tri skodelice čaja: poslanstvo enegačloveka za širjenje miru: … ena šola naenkrat821-7 HumorMOORE, Christopher: Jagnje: evangelij po Focnu, Kristusovemprijatelju iz otroštva821-32 Kratka prozaPAHOR, Boris: Zalivi: čitankaMAKAROVIČ, Svetlana: Deseta hči: čitankaBUKOWSKI, Charles: Južno od juga: zgodbe o pokopanemživljenju821-94 SpominiMIKIČ, Neira: Nedosegljive sanje: v sistemu rejništva in ustanovMERŠOL, Mitja: Beseda – svet821-312.4 KriminalkeGERRITSEN, Tess: TežnostMARGOLIN, Phillip: Pogrebnikova vdovaKaj berejo knjižničarji?Jesper Juul: KOMPETENTNI OTROK: družinana poti k novim temeljnim vrednotamPriznani danski avtor Jesper Juul v knjigi Kompetentni otrokpojasnjuje razloge za nove vzgojne smernice, primerja načinevzgoje iz različnih delov sveta in vzgojne vzorce iz preteklosti zdanašnjimi. Nekdanje destruktivne vrednote, kot so poslušnost,psihično in telesno nasilje in konformizem, ki so vladali v tradicionalnihierarhični patriarhalni družini, so se spremenile. Odgovornanje je bila demokratična vzgoja, ki pa tudi ni prineslapričakovanih sprememb.Jesper Juul zato ponuja premislek o novih vrednotah in poudarja,da je vzgoja dinamični dvosmerni proces, v katerem serazvijajo oboji, starši in otroci. Dvosmernost obstaja zato, kerso otroci kompetentni, in sicer od vsega začetka, od rojstvanaprej imajo svojo osebnost in so zato po človeški in socialniplati kompetentni partnerji staršev. Seveda to ne pomeni, da nepotrebujejo vodstva! Odrasli se morajo naučiti, da tudi v motečemotrokovem obnašanju najdejo njegovo sporočilo. Otrocistaršem dajejo povratne informacije, ki jim omogočijo, da ponovnovzpostavijo lastno kompetentnost in zavržejo nekoristne,neljubeče in samouničujoče vedenjske vzorce. Za to, da se lahkoHEINICHEN, Veit: Mrtveci s Krasa: komisar Laurenti in grozljivumor na KrasuGREENWOOD, Kerry: Zemeljski užitkiHARRIS, Joanne: Modrooki dečekCHRISTIE, Agatha: Umor na golfiščuGLUVIĆ, Goran: Kočevje ekspresLE CARRE, John: Najbolj iskani človekCOX, Greg: CSI: Na kraju zločina, Lovec na glave: po uspešnitelevizijski seriji CBSCOX, Greg: CSI: Na kraju zločina, Nevada Rose: po uspešnitelevizijski seriji CBSHARRIS, Robert: SencaVARGAS, Fred: V Neptunovem vetru821-311.3 Pustolovski romanGIBBINS, David J. L.: Bojni tiger821-312.9 Znanstvena fantastikaHARRIS, Charlaine: Mrtvi do mrakaMARTIN, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Knj. 3, VihramečevMEYER, Stephenie: Duša9 Geografija, turistični vodiči, potopisi, zgodovinaPREGELJ, Sebastijan: Literarne poti LjubljaneFRATER, Alexander: Na lovu za monsunom: sodobno romanjepo IndijiO'Hanlon, Redmond: V osrčju Bornea: opis potovanja na pogorjeBatu Tiban, opravljenega leta 1983 z Jamesom FentonomPESEK, Rosvita: Osamosvojitev SlovenijePripravila Alma Vidmar MederalKNJIŽNICA ŠKOFLJICA objavlja KNJIŽNE NOVOSTItudi na internetni strani:www.skofljica.si in www.lavrica.euna ta način učijo od otrok, je potrebno veliko več kot to, da z njimispregovorijo na demokratičen način. Razviti morajo osebnidialog, ki temelji na enakovrednosti. Tako obliko dialoga mnogiodrasli niso zmožni vzpostaviti niti z drugimi odraslimi.Enakovrednost dostojanstva, zahteva odprtost in spoštovanjerazličnosti, pri vzgoji pa to pomeni, da starši skupaj z otroki rišejozemljevid osebnih in družbenih odnosov. SAMOSPOŠTO-VANJE je tista vrednota, h kateri naj dobra vzgoja otroka stremi.Občutek samospoštovanja je torej po Juulu temeljna vrednota, kijo postavlja daleč spredaj pred samozavestjo.Bernarda ŠčetinecMarjana Moškrič: STVARStvar je mladinski roman pisateljice Marjane Moškrič. Glavnijunak je deček Dani, ki živi sam z mamo, očeta ne pozna. Jesamotarski in brez pravih prijateljev. Nekega dne pa ga pritegnečisto, vsaj na prvi pogled, običajen kamen. Dani v njem vidinekaj več. Pobere ga in odnese domov. Kamen poimenuje Stvar.Izkaže se, da kamen res ni navadna stvar, ampak pravi vesoljček,ki se spreminja, raste in živi. Dečku in ljudem, ki so z njim povezani,pa obrne življenje na glavo …33


Knjižnica sporočaZgodba se vrti okrog tega, koliko ljubeznije na Zemlji in zakaj je svet okoli naslepši, kot se zdi.Odličen roman, ki pusti nekaj lepega.Predvsem nas spomni na »stvari«, na katereprevečkrat pozabimo.Katja PinterDragi otrociVabimo vasna ustvarjalno srečanje'Ustvarjamo med knjigamiv knjižnici',ki bo v sredo, 22. septembra 2010,ob 17.30 v Knjižnici Škofljica.Ljubo Sirc: DOLGO ŽIVLJE-NJE PO SMRTNI OBSODBILjubo Sirc je Slovencem poznan z večvidikov. Kot študent prava je sodeloval vStari pravdi, predvojni skupini intelektualcev,ki je bila tudi ustanovna skupinaProtiimperialistične fronte, kasneje preimenovanev Osvobodilno fronto (OF).Ker se niso strinjali s prepovedjo bojaproti okupatorju zunaj OF, so bili iz OFizključeni. Kljub temu je po vrnitvi izŠvice vstopil med partizane, po vojni paje dobil službo v Tiskovnem uradu noveljudske vlade. Ker je v okviru Nagodetoveskupine skladno z dogovorom Tito-Šubašićlegalno razmišljal o organizacije političneopozicije, je bil leta 1947, ko je bilstar 27 let, kot domnevni britanski vohunna t. i. Nagodetovem procesu obsojen nasmrt. Kasneje so sodbo spremenili v 20let prisilnega dela, v zaporu pa je dejanskopreživel sedem let in pol, od tega kardve leti v samici. Leta 1955 je pobegnilv Veliko Britanijo, kjer je začel novo življenje.Tam je s podiplomskim študijemekonomije napovedal propad komunističnegagospodarstva in tudi političnega sistema.Ves čas je bil velik domoljub, karje pokazal tudi z naivno kandidaturo napredsedniških volitvah leta 1992, ko je bils strani svojih predlagateljev grdo izigran.Knjiga spominov, ki je izšla ob njegovi90-letnici življenja, na podlagi individualneusode predstavlja pomembnopričevanje o »dosežkih« komunističnerevolucije na Slovenskem. Zanimiv je zapispogovora z mladim partizanom: »Najpomembnejšastvar,« je rekel, »da nismole osvobodilna vojska, ampak političnavojska.« Prevedeno v normalen jezik jeto pomenilo, da se bojujejo za partijo inne za domovino. (str. 95) Zelo zanimiviso zapisi o tem, kako so potekala številnanočna zaslišanja in nato dnevi brez spanja.Verjetno bo za marsikoga novo, da jepesnik Oton Župančič po fašistično pozdravilna gledališkem odru in sprejemalkavo od fašističnega visokega komisarjaza ljubljansko pokrajino. Josip Vidmar jepred vojno branil svobodno umetnost, potempa, ko je bil postavljen za predsednikaprezidija Ljudske skupščine, strastnozagovarjal socialistični realizem. Podrobnoje predstavljen t. i. Nagodetov proces,prek katerega lahko jasno spoznamo sistemstalinističnih montiranih sodnih procesov.Zanimivi so zapisi o prestajanjuzaporne kazni. Zaporniki ali sovražnikiljudstva, kot so jih imenovali, so poučevalisvoje rablje srednješolske predmete,zlasti matematiko in tuje jezike, saj jih jevelika večina bila brez formalne šolskeizobrazbe. Za potrebe OZNE in države soprevajali tujo strokovno literaturo in časopisnečlanke. Kaj pomenijo oprani možgani,priča zapis o mladem komunistu,ki ni mogel skriti navdušenja nad tem, daje začela odmirati država, in sicer tako, danima več vlade, ker se je le-ta preimenovalav izvršni svet, ministri pa so postalisekretarji. Ko se ob prebiranju človekvčasih do srca nasmeje, se hkrati tudi čudina eni strani neverjetnemu piščevemuupanju in pogumu, zaslepljenosti nekaterihvladanih, hkrati pa vasezaverovanostivladajočih.Knjiga je obsežna, a se lepo, tekočebere. Dodano ji je tudi zgodovinsko gradivoin fotografije. Priporočam.Na srečanju bomo (besedno in likovno) ustvarjali nove, zanimive zgodbepod mentorstvom prof. lik. ped. in spec. lik. terapije Jožice Rade.(Delavnice so primerne za otroke, stare od 5 do 11 let.)S knjigami in domišljijo je svet lepši!MKL Društvo za spodbujanje projekt delnoživljenja – Radost bivanjasofinancira MOLIztok PetričOtroci se pri tem:• na igriv način urijo v reševanju problemov• bogatijo besedni zaklad• učijo preko faz ustvarjalnega procesa izpeljati ideje do konca, podaljševati koncentracijo in si pridobivati nove izkušnje• krepijo si svoje pozitivne sposobnosti in potenciale34


Gospodarstvo in turizemVabimo vas na KNJIŽNI KLUB,ki bo potekal v sredo, 29. septembra,ob 19. uri v Knjižnici Škofljica.Tokrat se bomo pogovarjalio knjigi Velme WallisŽENICI.(aljaška legenda o izdajstvu,pogumu in preživetju)Literarni večer bo vodila pisateljicaSonja Pirman!Gospodarstvo in turizemKmečka tržnicaKdor se je letos udeležil Svarunovegapohoda, je imel priliko spoznati lepo obnovljenRuskov kozolec – tako na startukot na cilju.Kdor je ljubitelj zdrave, lokalno pridelanezelenjave, sadja in drugih tovrstnihproizvodov, se je srečal s kozolcem žeprej, ob sobotah, ko je bila tam prva inedina ekološka tržnica v naši občini.Pobudnika za obnovo kozolca in vsebinopod njim sta Marjan Čučkin in njegovažena Mateja Petrič.G. Čučkina poznamo kot človeka, kiskuša z novimi pristopi obogatiti turističnoponudbo našega okolja. Najdemo gamed začetniki občinske salamijade, prvije predstavil someljerstvo, je ustanovničlan oldtajmer kluba, njegovo trenutnoposlanstvo pa je ekološko kmetovanje.Zato je prav, da slednje predstavimo javnosti.Najprej o obnovi kozolca.Med letoma 2002 in 2003 so v sodelovanjuz etnološko stroko obnavljalizgradbo v prejšnjem obsegu in enakemvidezu, tudi zaključki na notranjih legahso enaki kot prej – pobarvani so s karminrdečo barvo kot na stari hiši. Prof. dr. VitoHazler, oče projekta Slovenski kozoleckot del krajine, je prispeval nekatere odločilnenasvete, da so obdržali »zlati rez«na kozolcu in druge avtentične detajle.Izvajalec je bil ljubitelj kozolcev, hkratipa tudi specialist za tovrstno gradnjo.Pomembni so bili izbira lesa, pravilen čassečnje, medenje lesa. Leta 2004 so po hudizimi šli v gozd, ki je banka kmeta – bankoso precej izpraznili že prej –, po 150 m³smreke in 60 m³ hrasta, nekaj so ga celomorali dokupiti, ker toliko debelih hrastovsami niso imeli za podporne stebre.Leta 2006 so ves les zložili in obtežili, dase je posušil na licu mesta. Po dobrih dveh35mesecih so ga postavili in sproti snemalivse dogodke v zvezi z gradnjo. Dali sokovati celo žeblje. Prvi trije štanti so biligrajeni l. 1736, kar so zasledili v vojaškihdokumentih generalštaba avstro-ogrskegacesarstva, zato so uporabili kovane žeblje.Kaj nudi prostor pod kozolcemdanes?Prostor trenutno poleg arhitektonskegaužitka nudi možnosti družabnih srečanj:


Gospodarstvo in turizemkmečka tržnica, srečanje članov programa Leader-Las, srečanježupanov, ki so vključeni v ta program, dekliščin, praznovanjrojstnih dni, možno je pripraviti razstave, predstave,predstavitve društev, ki ohranjajo našo dediščino, letneigre v povezavi s šolo, izobraževanje, oglede za druge šole,možnost enodnevnih delavnic … je izhodišče Svarunove inučne gozdne poti.Kmečka tržnica kot del širšega dogajanja.Seveda ima kozolec povezavo s preostalim delom kmetije,ki jo bodo skušali prenoviti v tradicionalnem slogu. Vtem sklopu bi sčasoma zaživela kmečka tržnica – treba jepripeljati in zadržati uveljavljene proizvajalce s certifikati,z mnogimi ima stike preko predstavitve vin.Izkušnja s tržnico, ki deluje v času večjih dogodkov, jepozitivna – tako kot Ivankina tržnica v Ivančni Gorici invelikolaška tržnica, medtem ko je grosupeljska tedenska.Ob primerjavi produktov iz integrirane in ekološke pridelaveje bilo razvidno, da večji ekonomski učinek dosežejoše vedno integrirani pridelki. Pridelovalci so zadovoljnis tržnico, saj imajo eno lokacijo več za prodajo. Kupci pavedno lahko nekaj najdejo zase: rumeno korenje, kolerabo,repo, stročji fižol, jabolka, jabolčni sok, kruh iz kmečkepeči, piškote, kravji in kozji sir, domače mesnine, sadikesadnega drevja, med in izdelke iz medu, razne čaje in sevedasrečajo lahko ljudi, ki jih že dolgo niso videli.Podpora lokalne skupnostiRuskova kmetija je trenutno v fazi pridobivanja certifikatov,pred tem so bila vlaganja v kmetijo manjša, vmes sobile bolezni; trenutno je ekološka kmetija za oba, za Matejoin Marjana, priložnost, usmeritev in šola hkrati.Tudi izobraževanja so sestavni del ekološkega kmetovanja,kot npr. cilji in vizije pri razvoju kmetijstva, kakopostati poslovno uspešen na podeželju itd.Potrebno je sodelovanje z organiziranimi oblikami, kotje program Lider Las, kjer Marjan Čučkin aktivno sodelujekot član uprave iz naše občine. Na splošno bi želel večjopodporo lokalne skupnosti na področju zelenjadarstva(posebno višji predeli), pri sadjarstvu pa je potrebna aktivnapomoč. Ko se prebijaš preko projektne dokumentacije,opaziš, da ne razumeš izrazoslovja, ki je preneseno izevropskih dokumentov. To predstavlja velik napor, ker obkmetovanju ni časa za poglabljanje v papirje. Tovrstno znanje bi bilotreba bolj prenašati na kmetijske proizvajalce.Poudarjati bi morali lokalni izvor pridelkov – včasih, ko so imeliljudje skrinje, so lahko shranili pol teleta, pomembno je bilo, da jeod tega in tega kmeta. To velja še danes, ljudje radi kupujejo lokalnepridelke. Pred več kot 20 leti je kot gostinec pokupil od mamic zelenjavoin jo čez dve uri postregel svojim gostom.Mi lahko na tem področju računamo na enodnevne goste. Tem jetreba ponuditi športno-rekreativne možnosti v okviru naravnega območjabarja, imamo enega največjih klubov starodobnikov, balonarskodruštvo in še kaj.V tem razširjenem kontekstu bi kmečka tržnica v Ruskovem kozolcuše bolj zaživela. Načrtujejo Miklavževo oz. božično-novoletnotržnico …Cilj je približati se temu, kar imaš na svojem vrtu. Veliko ročnegadela, okopavanja z motiko, sonaravnega pridelovanja pridelkov,upoštevanja biodinamičnih principov pri času setve, sajenja, pobiranjapridelkov. Seveda računajo na spremembo prehranskih navadv smeri sezonskega prehranjevanja – kar zraste v določenem času, vdoločenem okolju. Sveže borovnice sredi zime sem ne sodijo. Namestotega krhlji, jabolčni sok, jabolčni kis – odločitev je v rokahuporabnika.Zato računajo na ozaveščanje in tudi lokalno prebivalstvo, ki zjutrajodhaja v službo in se proti večeru vrača.Leto je za njima, prvi krog, sledili bodo naslednji – če ne prej, 18.septembra v sklopu občinskega praznika. Skratka, vredno je obiskatiin si ogledati Ruskovo kmetijo ter kmečko tržnico.Peter Pal36


Gospodarstvo in turizemZ recikliranjem odpadnih nagrobnih svečdo čistejšega okoljaOdpadki, ki nastanejo zaradi neustreznegaravnanja z nagrobnimi svečami,močno obremenjuje okolje. Zato je napodlagi državne uredbe o ravnanju z odpadniminagrobnimi svečami družba zaravnanje z odpadno embalažo Interseroh,d. o. o., letos vzpostavila sistem ločenegazbiranja in recikliranja sveč. Zato je pomembno,da odpadne nagrobne sveče odlagamona pokopališčih v posebne zabojnikeza sveče. Tako odložene sveče bodovključene v tehnološko izpopolnjen inokolju prijazen postopek predelave sveč.Zavedanje o pomenu recikliranja odpadkovin odpadnih materialov, ki obneprimernem ravnanju močno obremenjujejookolje, postaja vedno močnejše. Vletošnjem letu je zaživel tudi sistem reciklažeodpadnih nagrobnih sveč, saj je bilv juniju na Jesenicah odprt prvi obrat zareciklažo sveč v Sloveniji. S tem so bilikončno vzpostavljeni pogoji za okoljskosprejemljivo ravnanje z odpadnimi svečami.Kako in kje lahko uporabimo materiale, ki jih dobimo po reciklaži sveč?MaterialZmletine plastičnih mas (PVC, PP, PE in PET)ParafinKovine (železo in aluminij)Druge kovine (mangan, cink, nikelj in baker)UporabaIzdelava manj zahtevnih plastičnih izdelkov (cevi; polizdelki, namenjeniuporabi v gradbeništvu)Ponovna uporaba v proizvodnji nagrobnih svečIzdelava kovinskih izdelkov in polizdelkovUporaba v industrijiPredelava sveč bo zagotovila naslednje stopnje reciklaže (predvidena materialna bilanca odpadnih nagrobnihsveč)Material Izhodna frakcija Stopnja reciklažePlastika (PVC, PP, PE in PET) 33 % 90 %Parafin 49 % 90 %Kovine 1 % 100 %Baterije 1 % 60 %Nečistoče in drugi materiali 16 % 0 %Koliko odpadkov nastane zaradi neustreznega ravnanja z nagrobnimi svečami?V Sloveniji je letno v prometu okoli 9000 ton nagrobnih sveč, v katerih je v povprečju 70 odstotkov parafina, ostalo maso nagrobnesveče pa predstavljajo ohišje iz plastike, pokrov, ki je običajno iz kovine, ter baterije in drugi materiali. Ker do sedaj za recikliranjenagrobnih sveč ni bilo poskrbljeno, je pri uporabi sveč vsako leto nastalo okoli 3000 ton odpadkov.Recikliranje nagrobnih sveč v številkahZ vzpostavitvijo sistema recikliranja bo mogoče 75,4 odstotka sestavnih materialov v sveči ponovno uporabiti. Tako z recikliranjemene tone odpadnih nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij. Reciklirane materialeje mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugistrani pa ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in160 kilogrami nečistoč in drugih materialov.Kako bo potekalo recikliranje odpadnih nagrobnih sveč?Na pokopališčih bodo nameščeni posebni zabojniki, namenjeni odpadnim nagrobnim svečam, v katere bo treba sveče po uporabiodložiti, in sicer ločeno od zelenega odreza in ostalih komunalnih odpadkov. Tako ločeno zbrane sveče bodo zagotovo vključene vnadaljnji tehnološko izpopolnjen postopek reciklaže.Predelava pravilno odloženih in zbranih odpadnih sveč bo potekala v obratu za reciklažo podjetja Plastkom na Jesenicah, ki jebilo za reciklažo izbrano, ker je njihova tehnologija predelave odgovorna do okolja. Proces predelave namreč ne onesnažuje zrakain vode, s tem pa ne povzroča negativnih vplivov na lokalno okolje.Uroš Černuta, Interseroh, d. o. o.,vodja razvoja novih produktov37


Gospodarstvo in turizemS kolesarske poti po Afriki – 1. delKenija, TanzanijaS kolesom na jugV začetku aprila sem poletel v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer sem začel kolesarsko pot po Afriki. Prek Tanzanije, Malavija,Mozambika, Zimbabveja in Bocvane sem jo zaključil v Južni Afriki, kjer sem si ogledal vse tri tekme naše reprezentancena svetovnem prvenstvu v nogometu. Skupaj sem prekolesaril 6117 km in se konec junija v domovino vrnil z letalom.Že velikokrat sem kolesaril kam protijugu … Ampak tako veliko, s severa protijugu, kot letos nisem kolesaril še nikoli.Že leta 2004, ko so Južnoafriško republikoizbrali za gostiteljico svetovnega prvenstvav nogometu, sem začel razmišljati, dabi kolesaril na jug črne celine. Leta 2008sem o tej poti razmišljal že konkretneje inse skoraj dokončno odločil, ne glede na to,ali bi se naši nogometaši uvrstili tja ali ne.Ko pa jim je to novembra lani uspelo, otem ni bilo več dvoma. Največji dvom paje bil, od kje kreniti na pot. Sam sem sinajbolj želel, da bi pot začel iz Izraela aliEgipta, vendar so mi to nekateri popotniškikolegi iz Slovenije odsvetovali, zlastizaradi slabih cest v Sudanu in Etiopiji.Kot sem izvedel kasneje na poti po Afriki,so ceste tam dobre in marsikje nove. Zaraditega mi je bilo žal, da poti nisem začelseverneje, a bilo je prepozno. Tako sem seodločil, da jo bom začel v Nairobiju v začetkuaprila in jo v celoti na kolesu zaključilsredi junija v Johannesburgu. Porajal seje nov dvom, katero pot naj izberem. Prviin zadnji del poti oziroma prvih in zadnjihtisoč km ni bilo spornih. Srednji del potisem želel voziti ob vzhodnoafriški obali,a mi je večina popotniških kolegov zopetzaradi slabih cest, tokrat menda upravičeno,to odsvetovala. Zato sem izbral potbolj po notranjosti oziroma zahodneje odprvotnega načrta. Seveda je bilo zopet trebapridobiti pokrovitelje, kar ni bilo lahko.Kar zadeva vizumov, je bilo lažje kot preddvema letoma, ko sem kolesaril po Aziji.Za JAR in Zimbabve sem ju pridobil žepred odhodom na veleposlaništvih na Dunaju.Tudi v službi so mi šli na roke, sajsmo se nekako le dogovorili za prekinitevdelovnega razmerja. Na splošno sem seorganizacijsko na pot bolje pripravil kotdve leti prej za Peking. Žal pa je huda indolga zima onemogočila popolno kondicijskopripravo; pred odhodom sem kolesarilmanj, kot bi želel.Let sem imel iz Milana, ker je bila ugodnacena, a že na letališču me je čakaloneprijetno presenečenje, saj sem moral zatransport kolesa plačati 150 evrov, čepravso mi na turistični agenciji zagotavljali,da je usluga brezplačna. V sredo, sedmegaaprila, sem malo pred četrto uro zjutrajstopil na kenijska tla; prvič na afriškatla, pa nekaj ur prej na kratko že v Kairu.Ta dan sem kolesaril le od letališča, kjersem dobil vizo v nekaj minutah, do prestolniceNairobi in malce po mestu ter siogledal nekaj znamenitosti. Takrat se je vNairobiju, ki je tudi največje kenijsko mestos približno 3,5 milijona prebivalcev,38začela konferenca vzhodnoafriških držav– AMFI. Ob tej priliki sta prišla na obiskšpanski kralj in kraljica. V sklopu konferenceje potekala razstava masajske kulture,kjer sem bil tudi sam.Učitelj plavanja v KenijiV četrtek, osmega aprila, sem dejanskozačel kolesarsko pot po Afriki in zapustilNairobi, ki je bil ustanovljen leta 1899.Videl sem nekaj žiraf ob cesti in naslednjidan tudi antilope in zebre. Vse te živalisem kasneje videl še nekajkrat, tako daobiska dragega safarija sploh nisem potreboval.Na začetku in kasneje še v Tanzanijisem nekajkrat ob cesti videl tudi Masajev značilnih oblačilih, prvotne prebivalcetistega območja. Prvo noč, ko sem zapustilNairobi, sem spal v vasi z zanimivimimenom – Salama. Še zanimivejša je bilacena v skromnem hotelu – tri in pol evre.Žal se ta cena kasneje ni več ponovila, razenko sem bil povabljen in je bila nočitevbrezplačna. To se je prvič zgodilo že naslednjidan, ko sem spal pri nekem domačinu,šefu bencinske črpalke. V mestu Voisem doživel neslaven rekord, saj sem navečerjo, natančneje na špagete, čakal kardve uri in četrt. Med čakanjem v hotelski


Gospodarstvo in turizemrestavraciji sem spoznal Celestine iz mestaMalindi, ki je bila ravno tako v tistemhotelu. Dan zatem sem prikolesaril doobale Indijskega oceana in hkrati do drugeganajvečjega kenijskega mesta Mombasa,ki šteje skoraj milijon prebivalcev.V ponedeljek nisem kolesaril in z avtobusomme je obiskala Celestine. Šla sva naplažo za nekaj ur, kjer sem jo učil plavati;kljub temu da je živela v mestu ob Indijskemoceanu, tega ni znala. Voda je bilaizredno topla, saj je imela gotovo več kot30 stopinj. Naslednji dan sem Mombasozapustil, a sem si jo še prej ogledal, zlastinjen stari del, kjer je nekaj znamenitosti,denimo utrdba Fort Jesus. Kolesaril semnaprej proti jugu in v kraju Ukunda srečaltri mladenke iz Nairobija, ki so začasnoživele v Ukundi in tudi niso znale plavati.Še njih sem kako uro učil plavati v toplemoceanu. V zahvalo so me povabile v svojestanovanje, kjer sem prenočil.Blatna dobrodošlica v TanzanijiDeveti dan na poti sem Kenijo zapustilin tanzanijsko vizo dobil na meji v četrture. V vasi Mtadikeni, takoj za mejo, semprenočil v skromnem hotelu. Zjutraj je šefhotela in natakar obenem hodil po vasi iniskal jajca za moj zajtrk. Vrnil se je praznihrok in za zajtrk sem imel le kruh inmaslo. To pa ni bilo največje razočaranjetistega dne, saj me je takoj, ko sem zapustilvas, čakalo 60 km izredno slabe ceste.Vedel sem, da ni asfalta, ampak da bo takozanič, si nisem mislil. Ni bilo niti makadama.Prejšnjo noč je deževalo in bilo jesamo blato. Težko sem kolesaril, povprečnohitrost sem imel 10 km na uro. Vmessem srečal geodete, ki so merili cesto. »Prvegamaja bomo začeli z obnovo in v dvehletih naj bi bil asfalt položen,« so dejali.»Oh, kako lepo. Ali se niste mogli tegadomisliti že prej?« sem pripomnil. Protikoncu se je cesta vse bolj sušila ob sončnipripeki in bilo je za odtenek bolje, saj jebila podlaga trdnejša – vozil sem po zemlji.Sicer so bile ceste večinoma po vsejAfriki v dobrem stanju in nad tem sem bilprijetno presenečen. Malo pred mestomTanga sem pripeljal na asfalt in odleglomi je. Kolo je bilo povsem blatno, tudisam sem bil pošteno umazan, nič bolje nibilo niti s torbami. V Tangi mi je počitek vhladu restavracije prišel še kako prav. Nesamo zaradi slabe ceste, pač pa tudi zaradivremena, kajti temperature so se tiste dnigibale od 35 do 38 stopinj. Zaradi bližineekvatorja je bilo v zraku veliko vlage. Polegtega je v tistem delu Afrike moč soncazelo velika, sončno sevanje je močnejšekot v Evropi ali drugje po svetu. Zaradivsega tega je kolesarjenje po Afriki zelonaporno in je napornejše kot po drugih celinah.Zapeljal sem se ob obali Indijskegaoceana med lepimi in velikimi hišami, kiso večinoma v lasti tam živečih belcev.Mesto je bilo nekoč nemška kolonija inle-ti imajo v lasti tudi kopališče, kjer jevstopnina dokaj zasoljena in kamor zahajajovečinoma belci. Eden od nemškihgostiteljev me je brezplačno povabil nazasebno plažo.Vso soboto sem preživel v Tangi in sivzel dan počitka. Del dneva sem zopetpreživel na kopališču, tokrat proti plačilu.Naslednji dan sem obiskal cerkev sv.Matije in bil kratek čas pri maši. V Tanzanijije slaba polovica prebivalstva kristjanov,dobra tretjina je muslimanov. Bentilsem, ker je v tistem delu mesta dopoldnezmanjkalo elektrike in si zato nisem mogelogledati dirke formule 1. Sicer se je v Kenijiin Tanzaniji v odročnih vaseh večkratzgodilo, da je električnega toka zmanjkaloza več dni skupaj. Sredi dne sem Tangozapustil in se zvečer ustavil v vasi Kabukupri policijski postaji, kjer so imeli tudikontrolo na cesti. Prosil sem jih, če bi lahkoprenočil v njihovih prostorih. Prišel jenjihov vodja – policijski inšpektor, in menajprej povabil v skromno vaško gostilnona večerjo ter mi kasneje odstopil še svojopisarno, kjer sem prespal. Zjutraj sem zgodajzapustil policijsko postajo, čakala meje težka etapa s številnimi klanci. Po približno50 km sem ponovno naletel na policijskokontrolo in ena izmed policistk jebila tudi simpatična Elisabeth, ki je bila nadolžnosti že prejšnji večer v vasi Kabuku.Popoldne sem v neki vasi srečal osnovnošolskegaučitelja Adama in zapletla sva sev prijeten pogovor. Domačini so me povsodlepo sprejemali in se čudili moji dolgipoti. Motilo pa me je, ko so, zlasti otroci,za menoj vpili »muzungu«, kar v jezikusvahili, ki ga govorijo tudi v Keniji, pomenibelec. Še huje je bilo, ko so za menojkričali »daj denar« v angleškem jeziku.V Tanzaniji se mi je to pogosto dogajalo,včasih celo vsakih nekaj minut, v Keniji39pa se mi to skorajda ni zgodilo. Tam semvečkrat slišal le »jumbo«, kar v jezikusvahili pomeni živijo.Krave na plaži in Miss UniverseŠtirinajsti dan na poti sem prikolesarilv največje tanzanijsko mesto Dar es Salaam,ki ima slabe tri milijone prebivalcev.Malce pred mestom sem srečal dva domačina,ki sta ravno začenjala kolesarsko potv Nairobi, torej sta kolesarila v nasprotnismeri kot jaz, a sta imela krajšo pot,saj sta se izognila Tangi in Mombasi. Varabskem jeziku Dar es Salaam pomeni»hiša miru«. V tistem delu Tanzanije obIndijskem oceanu je veliko priseljencev,največ je ravno Arabcev, veliko je tudiIndijcev. Nekoč je bilo to glavno mesto,zdaj pa je prestolnica Dodoma. Naslednjidan sem na malavijskem veleposlaništvudobil vizo v dobri uri, se malo kopal namestni plaži in si ogledal središče mesta.Dan zatem sem se s turistično ladjo zapeljalna znameniti otok Zanzibar, saj bi bilskoraj greh, če bi ga izpustil, ko sem biltako blizu. Zanzibar je bil nekoč samostojnadržava, 26. aprila leta 1964 pa se jezdružil s takratno Tanganjiko in nastala jenova država Tanzanija. Ta dan je tudi dandržavnosti; otok sem obiskal le štiri dniprej. Nastanil sem se v ne ravno pocenihotelu ob Indijskem oceanu. V restavracijiob plaži pri zajtrku pa nisem mogel verjetisvojim očem. Domačini so kak ducat kravpripeljali na plažo in do pasu v vodo, kjerso jih potem umivali. »Kaj za vraga počnokrave na plaži?« sem se spraševal. Razložiliso mi, da jih sperejo z morsko vodo, dajih razkužijo vseh bacilov. Kasneje sem sezalučal v vodo, a ne tam, kjer so bile krave.Popoldne sem se vrnil v Dar es Salaamin se za kar nekaj časa poslovil od Indijskegaoceana. Zvečer je bil v mestu finalniizbor za Miss Universe Tanzanije, kamorsem se napotil še sam. Z novinarsko izkaznicoradia Zeleni val mi je nekako uspelopriti na prireditev. Po koncu sem se prebildo odra in se fotografiral z zmagovalko.Zaključna zabava je bila v 10 km oddaljenemhotelu, kjer sem že prej pustil kolo.Odločil sem se, da grem tja kar z avtobu-


Gospodarstvo in turizemsom, ki je prevažal misice, in dovolile somi, da grem lahko z njimi. A na avtobusje še pred odhodom prišel glavni organizator,me pogledal in dejal: »Edini moškipoleg voznika na tem avtobusu sem jaz.«Moral sem se zadovoljiti z enim od avtov,ki je prevažal spremljevalce in novinarje.Na zabavi sem potem plesal in se družilz nekaterimi udeleženkami tekmovanja.Bil sem vesel, da sem misice videl tako odblizu. Kako bi šele bil, če bi njih videl naplaži namesto krav.Velemesto sem nekoliko nerad zapustilin kolesaril proti notranjosti in jugu Tanzanije.Na začetku je bila dobrih 100 kmpot enaka kot pred dnevi, ko sem se bližalDar es Salaamu. Vmes sem spet srečalAdama, tokrat v drugi vasi kot prvič; bil jena obisku pri prijatelju. Zvečer je prišel zavtobusom do hotela, kjer sem bil nastanjen,in hotel nekaj denarja, a mu ga nisemdal. No, s pivom sem ga le pogostil. Vponedeljek, 26. aprila, na največji državnipraznik, sem kolesaril skozi nacionalnipark Mikumi in prvič na poti po črni celinividel slone. Srečanje ni bilo ravno prijetno,kajti slonica z mladičem je prečkalacesto in se napadalno napotila proti meni.Na srečo je naproti pripeljal avto in slonasta se umaknila, jaz pa sem mirno odkolesarilnaprej. Naslednjih nekaj dni me ječakalo veliko klancev in občasno nekolikoslabše ceste, ki so jih s pomočjo evropskihpodjetij prenavljali. Tudi vreme se je poslabšalo,bilo je veliko oblačnosti in vetra,sem in tja je deževalo in temperature sose drastično spustile, včasih je bilo le 17ali 18 stopinj. V četrtek so me domačini vvasi Ugimbano lepo sprejeli in vaški poglavarmi je organiziral prenočišče kar vbifeju na kavču.Petek, zadnji aprilski dan, je bil zamenesrečen, saj sem imel hudo okvaro kolesa.Potem ko se je dopoldansko deževjeumirilo in se je pot z visoke planote počasispuščala, se mi je zgodaj popoldne zlomilnosilec zadnjega menjalnika in tudi verigaje popustila. Nisem se mogel peljati nitimetra, zato sem približno pet kilometrovpešačil do najbližje vasi, kjer je bila policijskakontrola. Ženska, ki je skrbela zahrano policistov, me je povabila na kosilo,rekoč: »Ne skrbi, policisti bodo vse uredili.«Hiša je bila nekakšna cestarska bajta,kakršne so bile nekoč tudi pri nas. Komajsem dobro pojedel, so policisti ustavilitovornjak in voznik Paul s še dvema sopotnikomame je odpeljal do najbližjegamesta Mbeya 140 km daleč. Že v mraku jeustavil v predmestju in bil tako prijazen,da je šel z menoj poiskat kolesarski servisin hotel. Potreboval sem le nastavek zamenjalnik, verigo sem imel na zalogi. Biloje že pozno in nastavka niso imeli, zatosem se z Denisom, nekim drugim serviserjem,ki je imel svojo obrt na ulici, dogovoril,da greva zjutraj v središče mesta. SPaulom sva se prisrčno poslovila in odpeljalse je naprej v Zambijo. Z Denisom svase zjutraj z avtobusom odpeljala v središčeMbeye, kjer je bilo nekaj kolesarskih trgovinin servisov – vse skupaj je bilo na nižjemnivoju kot pri nas in pravega nastavkani bilo nikjer. Menjalnikov je sicer bilo nekaj,a vsi so bili daleč od idealnega oziromatakega, kot sem ga imel sam. Vzel semnajboljšega od tistih, ki so bili na voljo,pa še ta je bil bolj slab. Menjalnik je bilpoceni, a vseeno sem ga preplačal, polegtega sem tudi Denisu za pomoč in servisodštel precej denarja. Takoj ko smo uredilizadevo, sem se odpeljal naprej in čakal meje dolg in zahteven klanec do nadmorskevišine 2300 m, kar je bila najvišja točka napoti. Pripeljal sem do mesta Tukuyu blizumeje z Malavijem in se nastanil v katoliškemmladinskem centru proti majhnemuplačilu. V centru je bilo veliko mladine izvse Tanzanije, ker so imeli tisti konec tednasrečanje. Na gospodov dan sem se vbližnji cerkvi udeležil maše, ki jo je vodilškof iz Mbeye in je bila namenjena tanzanijskimladini. Zaradi tega je maša trajalakar štiri ure, a imel sem čas, kajti vzel semsi prost dan. Poleg tega je bilo vreme klavrno,z meglo in rahlim dežjem. Zamenjalsem le lokacijo nastanitve in se preselil vbližnji hotel …POKROVITELJI: TAO, KMETIJASLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS,NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPAR-STVO KOZLEVČAR, CANON, AD-DACOM, PROCOND, BTS COMPANY,RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZA-JEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJAARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK,GOSTILNA STRAH, HOTEL GRAND-VID, EMONSKA KLET, FASADER-STVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FSALENKA, RADIO ORF – SLOVENSKISPORED, RADIO ZELENI VALAleš JuvancČe bi se radi sprostili, poskrbeli za svoje telo in svoj um se udeležiteJOGE NA PIJAVI GORICIob torkih ob 19. in ob četrtkih ob 20. uri. Začnemo v torek, 14. septembra.Odločite se lahko za obiskovanje enkrat ali dvakrat tedensko po eno uro. Potrebujete blazinoin udobna oblačila. Vadbo vodi priznana vaditeljica z dolgoletno prakso.Informacije po telefonu 041 611 009 (Tončka).Joga je vadba za krepko in zdravo telo ter bister um. Gibe se dela v povezavi z dihanjem, gibzlahka naredimo, če pravilno dihamo, ravno tako lahko osvojimo asane to je položaje telesa,ki nam najbolj ustrezajo. Razgibavanje in sproščanje s pomočjo pravilnega dihanja nam pomaga doseči notranji mir in zadovoljstvoter umiriti in obvladovati misli in čustva.Mnenje udeleženke: Če bi prej poskusila jogo, bi jo zagotovo začela vaditi že prej. Zato je potrebno poskusiti in se odločiti.40


Šport in rekreacijaŠRD KosecRaft na KolpiLani, ko je bil organiziran prvi raft članovŠRD Kosec po Kolpi, je bilo kar nekajdvomov o ustreznosti takega početja.Dobra udeležba, prijetno vreme in veseljepo končanem spustu so potrdili organizatorju,da je bil spust primerna novost naseznamu dejavnosti. Razumljivo, že lanije bila sprejeta odločitev za spust v letu2010.Letošnji spust po Kolpi je privabil 15udeležencev, novinci med njimi so radovednoopazovali izkušene pri izbiri opreme,shranjevanju obleke in drugih potrebščinv neprodušno zaprte sode, izbiripartnerjev v raftu ipd. No, naša Janja jevešče sestavila posadke in že smo odbrzelis kombijem in dodatnim vozilom protistartu. Lepo jutro in prelestna Kolpa stanas prepričala, da izberemo start nekolikovišje kot lansko leto. Na Žagi smo dopolnilirafte z zrakom, preverili rešilne jopiče,zapeli čelade in se z velikim veseljemin pričakovanji podali na pot.Na mirnem delu so trije trojčki in našpeterček pluli drug ob drugem, roke paso bolj ali manj vešče pomakala vesla vvodo. No, nekateri so uglašeno veslali.Nasvetov soveslačem seveda ni manjkalo:pomoči veslo globlje, veslo mora potovatiob čolnu, ne pomakaj ga kot žlicov juho, le kako držiš veslo … Mirnemutoku reke smo lahko kljubovali in se privajalidrug drugemu. Pred nami so se pojaviliprvi jezovi in brzice, kar je pomenilo,da je treba poprijeti za veslo. Prekobrzic je treba pohiteti, saj jih z večjo hitrostjorafta lažje premagamo. No Janja nasje pravilno usmerjala, nas na mirnem deluzaustavila in pogostila z doma pripravljenimpecivom. Tudi drugi člani so odprlineprodušno zaprte sode in pripravljeneslaščice so vsem teknile.Kolpa nam je ponudila svoje lepote vvsej raznolikosti. Mirna gladina je omogočilazrcaljenje okoliških hribov, poraščenihz drevesi in posutih s skalami.Ob bregu smo videli kar nekaj osamelihdreves, ki jim je voda olupila lubje in časvtisnil patino. Grčavi deli ohranjajo svojoobliko, mehkejši deli pa zaobljeni čakajojesen in z njo višji vodostaj. Prijetnobožanje vode jih bo obrusilo in jim dalonovo obliko. Na nekaterih predelih Kolpapokaže svoja rebra, velike skale, kljubdežju v preteklih dneh pogumno gledajoiz vode in opozarjajo mimoidoče na čas,ki teče in se tako kot Kolpa ne vrača. NaEUROFEST 2010 – ekipa ŠD Škofljica narokometnem turnirju v IzoliKot že nekaj let zaporedoma so se tudiletošnje leto rokometaši Športnega društvaŠkofljica udeležili tradicionalnegamednarodnega rokometnega festivalav Izoli – EUROFEST 2010. Letošnjegarokometnega festivala se je udeležilorekordno število udeležencev (več kot3000), saj je sodelovalo kar 174 ekip izcelega sveta. Izvedenih je bilo približno400 tekem. Gre za rokometni turnir, kjernastopajo klubske in šolske ekipe, selekcijeregij in mest oziroma reprezentanceposameznih držav.Naša ekipa starejši dečki B (Nejc Demšar,Luka Janežič, Krištof Kovačič, AljažLešek, Jaka Centa, Jan Pislevič, Jan Žnidaršič,Žiga Kokolj, Rok Gradišar, FilipMarkovič, Matic Pangerc, Anže Kacijanin Žan Garvas) se je v soboto popoldanskupaj z drugimi športniki prvič srečala priizolskem svetilniku, kjer so se ekipe, razvrščenepo državah, skupaj sprehodile docentralnega igrišča. Mimohod so popestriliz razvedrilnimi točkami, plesom, folkloro... Sledila je tekma »slovenskih zvezd«proti »primorskim zvezdam«. Zmagaleso slovenske zvezde, ki so jih predstavljališportniki, med njimi tudi naš trener,41brzicah in prehodu preko jezov smo pozornostusmerili na varen prehod, tu namje najverjetneje marsikatera podrobnostušla. Ves čas spusta smo radovedno opazovalibreg na slovenski strani in poskušaliugotoviti, kje se nahajamo.Pot se je nadaljevala uspešno, saj smosi poleg izkušenj nabrali tudi nekaj moči.Proti cilju smo nekoliko tekmovali in razumljivoje zmagal najboljši. Verjetno jeprav osvežilno špricanje z vesli nekaj članovprepričalo, da so zaplavali v Kolpi.Ko smo pospravili opremo in se preoblekli,je sledilo zasluženo kosilo, ki ga v Lazihpri Predgradu res dobro pripravijo. Dabi nas na poti proti domu ne premagalautrujenost, je poskrbela dišeča kava. Obodhodu smo si obljubili ob letu osorej.Franc Jurkovič,ŠRD KosecAndrej Topolovec, ter Kastelic, Jovičič,Backovič, Simonovič, Pajovič, Flajs, Kotnik,Bregar in Lapajne. Na drugi strani paso stali primorski vrhunski športniki, kotso: Vončina, Kevič, Hrvatin, Božič, Čosič,Vukovič, Jurič, Čermelj, Žgavec, Nadoh,Cunjac, Radojković, Jereb, Bečirovič inTul. Tekma se je končala v športnem duhuz zadovoljstvom obeh strani.V nedeljo, 4. julija, se je rokometnotekmovanje začelo zares. Že ob 8. uri zjutrajso se začele odvijati prve tekme navseh prizoriščih: Riviera (centralno igrišče),OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc, Kraška


Šport in rekreacijaEkipa ŠD Škofljice začela pripraveV ponedeljek, 9. 8. 2010, je članskarokometna ekipa ŠD Škofljica začela pripravena novo tekmovalno sezono. Polanskem osvojenem 2. mestu v 2. DRL sose neposredno uvrstili v 1. B DRL, zato sov ekipi že kar zgodaj zavihali rokave, sajse zavedajo, da je narejen preskok v višjikakovostni razred in se bo za vsako točkotreba pošteno potruditi.Ker je dosedanji trener Anton Bašič zaključils trenerskim delom, je mesto prvegatrenerja ekipe prevzel Boštjan Ficko,njegov pomočnik ostaja Gregor Rot, zavratarje pa skrbi Damir Kamenica. V klubuje prišlo do nekaterih okrepitev tudi vigralskem kadru, vendar se ta še formirain seznam igralcev še ni dokončen.Ekipa trenira doma, odigrala pa je žedve pripravljalni tekmi, in sicer v gostehv Železnikih in doma s Slovenj Gradcem.Obe tekmi sta se končali z zmago škofljiškihrokometašev, kar je zelo spodbudenrezultat za nadaljnje delo in priprave. Sevedase zavedamo, da so vse ekipe šelena začetku priprav in rezultati niso pravikazalnik moči posameznega moštva, vseenopa so potrditev pravilnega treninga inzavzetega pristopa. V tem tednu sta načrtovaniše dve trening tekmi, nato pa greekipa na 4-dnevne priprave na Dolenjsko.Prva uradna tekma v novi sezoni bo1/16 finala slovenskega pokalnega tekmovanja,in sicer 15. 9., liga pa se pričenja42dvorana, OŠ Danteja Alighierija v Izoliter OŠ Dušana Bordona v Kopru. Našaekipa se je prvi dan na igrišču v Koprupomerila z ekipo Li-Shan (Tajvan), ki paso pokazali odlično rokometno znanje, sajso našo ekipo premagali kar z 28 : 6. Vnaslednjih vročih dneh pa se naši mladirokometaši niso vdali, saj so ostale tekmeodigrali odlično: RK Croatia B : ŠDŠkofljica – 8 : 12, RK Trsat Rijeka : ŠDŠkofljica – 20 : 7, ŠD Škofljica : UKSSparta Ostrow (Poljska) – 12 : 6, RK SlovenjGradec : ŠD Škofljica – 9 : 9. Zadnjidan so odigrali še zadnjo tekmo z ekipoRK Cimos Koper, kjer pa so ves čas tekmeigrali zelo izenačeno, na koncu pa jeekipa Cimos Koper le stežka premagalanašo ekipo za dva gola, tako da je bil nakoncu rezultat 16 : 14.Vsak dan so do večernih ur potekalapredtekmovanja, zadnji dan pa so seodvile še finalne tekme ter zaključnaslovesnost s podelitvijo nagrad. Namenprireditve ni zgolj športno udejstvovanje,temveč tudi priložnost za druženje intkanje prijateljstev med mladimi iz različnihdržav, saj organizatorji udeležencemob prostem času zagotavljajo tudi pesterizbor družabnih dogodkov − od izletovdo večernih zabav. Tako so za popestritevvečernega dela prireditve poskrbeli zraznimi tržnicami, kjer so se predstaviledržave s svojimi običaji, najzanimivejšiin najbolj pričakovani dogodek pa je bilseveda izbor Miss in Mistra Eurofesta2010. Miss Eurofesta je postala slovenskarokometašica Romina, mister pa srbskirokometaš Aljoša.Polni vtisov iz Izole in rokometnega festivalaso se naši mladi rokometaši v četrtekpozno popoldan vrnili domov. Drugerezultate in nekaj fotografij dogajanja vIzoli si lahko ogledate na spodnji povezavi:http://eurofest.si/eurofest/info/p/ho.Za ŠD Škofljica zapisala Darja Centazadnji vikend v septembru. V prvem koluse bo ekipa ŠD Škofljice 25. 9. ob 19. uriv svoji dvorani pomerila z ekipo RK Ajdovščine.Janez Rigler,vodja članske ekipeŠportno društvo SLAVKO DUŠČAKšola košarkevabi k vpisuučence in učenke, ki bi radi spoznavali košarkarske spretnostiin uživali v igranju košarke.Vadba, s katero pričnemo drugi teden v septembru, bo potekala2x tedensko po 60 minut.Dodatne informacije in prijave na telefonih:041 677 007, Slavko Duščak031 543 541, Igor Thaler


NasvetiMotovilec in jesenske težave solatnicMotovilec je prav gotovo najpomembnejšasolatnica na jedilniku Slovencev.Brez njega si ne znamo predstavljatikosila ali večerje. Šele ko sepoletje preveša v drugo polovico, sespomnimo tudi na setev. V tem časubodimo pozorni tudi na poznopoletnetežave solatnic.Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsiSlovenci, nekoliko manj pa je poznanadrugje po svetu. Ker prenaša nizke temperaturein preživi zimo, je nadvse dobrodošlarastlina – spomladi je med prvimi, kiobogati naš pusti zimski jedilnik s svežimokusom narave. Septembra so najboljšipredposevek motovilca rastline za zelenognojenje, če smo jih le sejali dovolj zgodaj,da jih že lahko pokopljemo. V temprimeru nam grede za jesensko setev motovilcani treba posebej pognojiti. Enakovelja tudi, če motovilec sejemo na gredice,na katerih so predhodno rasli kapusnicein krompir, njihove ostanke pa smo3. avgusta 2010 je bila v Uradnemlistu Republike Slovenije objavljenaodredba o ukrepih za zatiranje škodljivihrastlin iz rodu Ambrosia spp.Ker so rastline iz rodu Ambrosiazelo škodljive za zdravje ljudi, ssvojim cvetim pelodom povzročajomočne alergije oz. seneni nahod pozno poleti, jih je treba uničitipred cvetenjem.Zelenolistna ambrozija je rastlina, ki ima do 80.000 semen letno.Semena kalijo sukcesivno in so kaljiva do 20 let. To pomeni,da bodo semena rastlin, ki bodo letos semenile, lahko kalila šeleta 2030, zato je treba semenenje teh rastlin preprečiti.Trenutno je največ ambrozije na nekmetijskih zemljiščih naobrobju cest in drugih javnih površinah, zato vas prosimo, daustrezno ukrepate in čim več rastlin populite – sama košnja namrečni dovolj uspešna.V pomoč vam prilagamo povezave na spletne strani Fitosanitarneuprave RS, Uradnega lista RS, različnih lekarn:http://www.uradni-list.si/1/content?id=97576http://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ur/u2010063.pdfzakopali v zemljo. Spomladi, ko zemljaodmrzne in se dnevi pričnejo daljšati,prezimljen motovilec najprej okopljemo.S tem prezračimo tla in korenine spodbudimok hitrejši rasti. Za še bolj zdrav inbogat pridelek nato rastlino še rahlo dognojimos tekočim organskim gnojilomBio Plantella Vrt.Zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia43Poznopoletne težave solatnicČe smo naredili na vrtu vse prav, v temčasu s solatnicami ne bi smeli imeti težav.Žal pa so naši vrtovi pogosto preobilnozaloženi s hranili. V tem primeru sta predvsemendivija in radič žrtvi koreninskihuši. Pomagamo jim tako, da rastline vsajtrikrat zalijemo v razmiku tri do pet dniz ekološkim pripravkom na osnovi naravnegapiretrina Bio Plantella KenyatoxVerde, nato pa tla med vrstami še večkratprerahljamo. V naslednjih letih gnojenjez organskimi gnojili zmanjšamo vsaj zatretjino. Endivija in radič rada v vlažnihpogojih tudi gnijeta. Temu se lahko vsajdelno izognemo s pravočasnim redčenjemrastlin – primerna razdalja med vrstamije štirideset centimetrov, med rastlinamiv vrsti pa trideset do štirideset centimetrov.Rastline lahko tudi večkrat zalijemoz močnejšim žajbljevim čajem.Na endiviji se rade pojavljajo črne lise,ki se pozneje združijo in listje zgnije. Toje posledica črne listne pegavosti endivije.Da bi se ji izognili, pazimo, da se rastlinene tiščijo preveč skupaj, redno pajih tudi krepimo z naravnim pripravkomna osnovi sojinega lecitina Bio PlantellaSuper-f. Rastline s pripravkom dobroomočimo, škropljenje pa ponovimo povsakem večjem dežju.Na radiču in včasih tudi motovilcu sev tem času pojavi pepelasta plesen. Prvebele lise lahko odstranimo z močnejšimicurki vode, če pa smo prepozni, pomagaredna uporaba pripravka na osnovi njivskepreslice Bio Plantella Natur-f. Ker jepepelasta plesen nevarna samo v suhem intoplem vremenu, lahko z varstvom rastlins prihodom jesenskih deževij prenehamo.Davor Špehar, strokovnjak Kluba GaiaČe niste prepričani, kakšna nevšečnostnapada vaše solatnice in druge rastline,za nasvet povprašajte na brezplačni telefonskištevilki Kluba Gaia 080 81 22 alikliknite na www.klubgaia.com.http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asphttp://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1459http://narava.mojforum.si/narava-about192.htmlZlatko Krasnič,Kmetijski svetovalec


ObvestilaUstanovitev pobude za ureditevproblematike varstva predšolskihotrok v občini ŠkofljicaCilji pobude za ureditev varstva predšolskih otrok v občiniŠkofljica so:• konstruktivno pomagati sedanjemu in bodočemu županupri ureditvi mobilnih ali grajenih enot za zagotavljanjevarstva večjemu številu otrok kot v preteklih letih• s stalno prisotnostjo opozarjati na perečo problematikozaposlenih staršev• obveščanje javnosti o aktivnostih reševanja problematike• odprava kriterijev za sprejem otrok, živečih v občinaŠkofljica, v vrtec• predlog uvedbe subvencije za organizacijo privatnegavarstva, kot imajo to urejeno v občini Kamnik in BrezovicaČe se nam želite pridružiti, nam pišite na naslovotroci.skofljica@gmail.com. Vse pridružene člane bomoobveščali o objavah na spletni straniwww.pobuda-skofljica.si tudi preko elektronske pošte.Vabi vse občanke in občanena jesenski večerv okviru občinskega praznikaS KONCERTOM IN PREDAVANJEM.Večer bo potekal v kulturni dvoraniObčine Škofljica na Šmarski cesti 3v petek, 10. septembra 2010, ob 18. uri.Gostja večera bo gospa Marta Ozimek,učiteljica in dipl. soc. del.,s predavanjem na temoMladi, prostovoljno delo in usmerjanje k pozitivnimvrednotam.V nadaljevanju bomo v kulturnem programu prisluhnilipetju umetniško uveljavljenega Okteta Gallus.Sledilo bo družabno srečanje s pogostitvijo.Vljudno vabljeni!Člani pobudeGlasba je zvonka radost.(nemški pregovor)Če bi radi preživeli večerbrez televizije,VAS VABIMONA SREDE PETJA ZA ZABAVO.VSAKO SREDO OD 18. URE NAPREJV GOSTILNI ČOT, PIJAVA GORICAPrideš, ko moreš, ostaneš, kolikor moreš, poješ,kolikor ti da srce.Pridi in pomagaj ustvariti en lep večer.Da bi umiril misli, poj – in sprostil se boš.(Sri Sri Ravi Shankar)Informacije 041 611 009 (Tončka)Vabilo na javno tribunoV četrtek, 16. 10. 2010, ob 18. uri bov kulturni dvorani Občine Škofljica javna tribuna natemo Prometna varnost v Občini Škofljica.Organizator je podžupan Ivan Jordan. Gost večera bo gospodmagister Janez Blaž iz DRSC in drugi zanimivi gosti.Javna tribuna bo vsebovala naslednje vsebine:- obvoznica Škofljica- avtobusna linija 3B- druga prometna problematikaVljudno vabljeni!VABINA ZANIMIVO IN ZABAVNO PRIREDITEVVEČER PODKOZOLCEMv NEDELJO,19. SEPTEMBRA, ob 18. uriPICERIJA ONA, ŠKOFLJICAPod Javornikovim kozolcem bomo spoznali nekaj domačihobrti. Izvedeli bomo tudi, da so domače obrti na tradicijo alidediščino opirajoča se dela in izdelki. S skeči, tekmovanjemin glasbo bomo poskrbeli za vedro razpoloženje nedeljskegavečera!PRIJAZNO VABLJENI!44


Odšli soVsi, ki jih imamo,nikdar ne umro,le v nas se preselijoin naprej, naprej živijo,so in tu ostanejo.ZAHVALAZ bolečino v srcih smo se poslovili odANE MENARD(roj. 4. 8. 1914)iz Drenika 2.Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljemin znancem, ki so jo pospremili na njeni poti k večnemu počitkuin izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.Posebno se zahvaljujemo dr. Tatjani Jezerc - Križanič,sestri Miči, patronažni sestri Majdi Zalar, kaplanu JanezuŽerovniku z Iga, gospe Silvi Dolinšek in gospodu AntonuVrhovcu za pogrebni obred.Hvala vsem in vsakemu posebej.Vsi njeniZAHVALAGloboko pretreseni smo sev Želimljah poslovili od dedka,pradedka in prijateljaRADA PODLOGARJA13. 5. 1926–5. 8. 2010Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje ter darovanocvetje in sveče.Posebej se zahvaljujemo Jožetu Rojcu, ki se je od pokojnegaposlovil v imenu KO ZB NOB Škofljica in DU Škofljica,Alojzu Intiharju za poslovitev v imenu PGD Želimljein Francu Zupančiču v imenu mladostnih prijateljev.Zahvala tudi številnim prisotnim praporščakom in vsem,ki so Rada spremili na njegovi zadnji poti. Vsi ga bomoohranili v najlepšem spominu.Žalujoči vnuk Andrej z družino,prijateljica Marija in ostalo sorodstvoZAHVALAZ veliko bolečnino v srcu smo se v sredo 23. junija 2010 poslovili od svoje drage sestre in teteANE MAVSAR29. 5. 1948–17. 6. 2010 Iz LaniščNajlepša hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje.Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, Amalijini molitveni skupini, kureškimprijateljem in znancem za vse maše in molitve, s katerimi ste jo spremljali v času njene hude bolezniin na njeni zadnji poti.Hvala za darovane sveče, cvetje in maše.Iskrena hvala vsem zdravnikom, medicinskim sestram in drugemu osebju C-oddelka Onkološkega inštituta. Hvala bolniškemuduhovniku Miru Šlibarju za obisk. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomincu in somaševalcu Antonu Koširju – upravitelju cerkveKraljice miru na Kureščku za darovano mašo, za lepo opravljen pogrebni obred, za tolažilne besede in zahvalo. Hvala pevcemcerkvenega zbora sv. Cirila in Metoda za zapete pesmi in trobentaču za pesem slovesa.Hvala vsem in vsakemu posebej!Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.V imenu sorodstva sestra Jožica Jančar45


Šport in rekreacijaSUDOKUS pomočjo že vpisanih številk zapolnite like tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpičnikolono in v vsakem kvadratku vpisane VSE številke od 1 do 9. To pomeni, da se v omenjenihsektorjih nobena številka ne ponovi.Glavnik"Uf, kako sem besen!" potoži Gorenc svojemusosedu. "Ja kuga pa je blo?" ga začuden vprašasosed. "Na glavniku se mi je odlomil en zob,"mu odgovori. "Zaradi enega zoba boš kupovalnovega glavnika?" se mu smeji sosed. "Moram,bil je zadnji!"Vojaške vajeVojaki bodo uporabljali pravo municijo.Poročnik je opozoril topničarje: "Boditeprevidni! Pri prejšnji vojaški vaji je pritopu izgubilo življenje sedem vojakov!""Nam se ni potrebno bati!" se je oglasileden od vojakov. "In zakaj ne?" "Ker nas jesamo pet!"46


DogodkivbarvahPiknikDULavricaSkolesompoAfriki


PROGRAMPRIREDITEVOBOBČ INSKEMPRAZNIKU2010SREDA, 1. SEPTEMBER 2010SREDA, 1. SEPTEMBER 2010SLAVNOSTNA SEJA OBÈINSKEGA SVETA OBÈINE ŠKOFLJICAob 19. uri v kulturni dvorani v Škofljiciorganizator: Obèina ŠkofljicaNEDELJA, 5. 5. SEPTEMBER 2010 2010TURNIR TROJK V KOŠARKIod 11. ure naprej na igrišèu pred OŠ Škofljicaorganizator: Športni klub Pijava GoricaÈETRTEK, 9. SEPTEMBER 2010SLADKORNA BOLEZEN Z MERJENJEM OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIHFUNKCIJ(predavanje patronažne sestre Marije Zalar)ob 9. uri v gasilskem domu na Pijavi Goriciorganizator: DU ŠkofljicaSREÈANJE ÈLANOV KO ZB NOB ŠKOFLJICA, KRAJANOV TERDOMICILNE ENOTE 1. SPUB TONETA TOMŠIÈA OB SPOMENIKUPRI GROBNICI PADLIH BORCEVpohod ob 14. uri izpred gasilskega doma na Pijavi Goricisreèanje ob 15. uri v Brezju nad Pijavo Goricoorganizator: KO ZB NOB ŠkofljicaPETEK, 10. SEPTEMBER 2010MLADI, PROSTOVOLJNO DELO IN USMERJANJE K POZITIVNIMVREDNOTAM(predavanje Martine Ozimek, uèiteljice in diplomirane socialne delavke)OKTET GALUSob 18. uri v kulturni dvorani v Škofljiciorganizator: ŽUPNIJSKA KARITAS ŠKOFLJICASOBOTA, 11. SEPTEMBER 2010BALINARSKI TURNIRob 9. uri na balinišèu Vrh nad Želimljamiorganizator: BK GradišèeDELAVNICA IZDELOVANJA RENESANÈNIH VZORCEV(pod vodstvom Olge Marguè)od 9. do 13. ure v gasilskem domu na Pijavi Goriciorganizator: TD ŠkofljicaTURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKIod 11. ure naprej na igrišèu RC ROYAL CLUB v Smrjenahorganizator: Športno-turistièno društvo Club RoyalTOREK, 14. SEPTEMBER 2010ALI SLOVENSKI ÈLOVEK ZNA MISLITI O SVOJEM PROSTORU INÈASU?(prireditev bo vodilo veè intelektualcev, urednikov revije Tretji dan)ob 20. uri v kulturni dvorani v Škofljiciorganizator: OO NSZ ŠkofljicaSREDA, 15. SEPTEMBER 2010RENESANÈNI VEÈER NA PIJAVI GORICIob 18.30 v Gostilni Èotorganizator: TD ŠkofljicaÈETRTEK, 16. SEPTEMBER 2010JAVNA TRIBUNA NA TEMO PROMETNE VARNOSTI V OBÈINIŠKOFLJICAob 18. uri v kulturni dvorani v Škofljiciorganizator: civilna iniciativa, Ivan Jordan, predsednikTEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA(predavatelj: izr. prof. dr. Marjan Zaletelj)ob 19.30 v kulturni dvorani v Škofljiciorganizator: Ivan Jordan, podžupan, in DU ŠkofljicaPETEK, 17. SEPTEMBER 2010ODPRTJE SPOMENIKA JOŽETU PRIVŠKUob 18. uri pred obèinsko stavbo v Škofljiciorganizator: Obèina ŠkofljicaOSREDNJA PRIREDITEV S SLOVESNO PODELITVIJO OBÈINSKIHPRIZNANJ IN KONCERTOM ALENKE GODECob 19. uri v veènamenski športni dvorani v Škofljiciorganizator: Obèina ŠkofljicaSOBOTA,SOBOTA,18.18.SEPTEMBERSEPTEMBER20102010OTROŠKO DOPOLDNEod 9. do 13. ure v telovadnici ali na igrišèu pri OŠ Škofljicaorganizator: Obèina ŠkofljicaPOUÈNO IN ZABAVNO Z GASILCIod 9. do 17. ure na igrišèu pri OŠ Škofljicaorganizator: GZ ŠkofljicaTRŽNICA POD RUSKOVIM KOZOLCEMod 8. do 13. ure pod Ruskovim kozolcem pri OŠ Škofljicaorganizatorji: Marjan Èuèkin in Mateja Petriè Èuèkin v sodelovanju zObèino ŠkofljicaBALINARSKI TURNIRob 9. uri na balinišèu pri Piceriji Onaorganizator: BŠK Balinèek ŠkofljicaTENIŠKI TURNIR DVOJICod 11. ure naprej na igrišèu RC ROYAL CLUB v Smrjenahorganizator: Športno-turistièno društvo Club RoyalSLOVESNO ODPRTJE RAZSTAVE STARODOBNIKOVob 11. uri zaèetek jesenske klubske vožnje pri Avtocentru Žgajnarob 12. uri slovesno odprtje razstave na Gospodarskem razstavišèu vLjubljaniorganizator in sodelujoèi: OTC ŠKOFLJICASLOVESNA PRIREDITEV OB 15-LETNICI DELOVANJA OLD TIMERCLUBAob 15. uri na Gospodarskem razstavišèu v Ljubljaniorganizator: OTC ŠKOFLJICANEDELJA, NEDELJA, 19. 19. SEPTEMBER SEPTEMBER 2010 2010VEÈER POD KOZOLCEM(Domaèe obrti v Škofljici)ob 18. uri pod Javornikovim kozolcem (Picerija Ona)organizator: KUD ŠkofljicaPONEDELJEK,PONEDELJEK,20.20.SEPTEMBERSEPTEMBER20102010KOLESARSKI IZLET PO OBÈINIzbirališèe ob 17. uri pred kulturno dvorano v Škofljiciorganizator: Športno-rekreacijsko društvo KosecÈETRTEK, 23. SEPTEMBER 2010TURNIR V ODBOJKIob 17. uri v telovadnici Zavoda sv. Franèiška Saleškega v Želimljahorganizator: Športno-rekreacijsko društvo KosecSOBOTA,SOBOTA,25.25.SEPTEMBERSEPTEMBER20102010DAN KOŠARKE IN NOGOMETA V ŠKOFLJICIod 9. ure naprej na igrišèu in v veènamenski športni dvorani v Škofljiciorganizator: Športno društvo Korenine

More magazines by this user
Similar magazines