Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...
12.05.2015 • Views
Share Embed Flag

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
mcmedvode.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

<strong>Brezplačen</strong> <strong>mladinski</strong> <strong>časopis</strong> <strong>za</strong> <strong>vse</strong> <strong>generacije</strong>...<br />

01/2 011

str. 2 str. 3<br />

Naklada<br />

1000 prezplačnih izvodov<br />

Izdaja<br />

leto 2011, 1. številka<br />

Tisk<br />

Tiskarna Floksi in Tiskarna List<br />

Ka<strong>za</strong>lo<br />

Uvodnik<br />

Vec kot pozdrav<br />

Razpisi<br />

Grafična podoba in prelom<br />

Emina Djukić<br />

Bivak<br />

Recenzije<br />

Napovednik<br />

Galerija<br />

Vadnica<br />

Klepet<br />

Kolumna<br />

Kolumna<br />

Proste klamfe<br />

Rubrika <strong>za</strong> posrat<br />

Tehnonjuz<br />

MoDa-Ne<br />

Leva Eva<br />

Iz knjiznih polic<br />

Sportisimo<br />

Za mlade Mamice<br />

Sexoskop<br />

Recikl<br />

Mmmmmmnjam!<br />

Padalci<br />

Lektorica<br />

Neja Šmid<br />

1<br />

2<br />

3<br />

4<br />

6<br />

8<br />

Pa če želiš...<br />

Več kot predstavitev<br />

MCM vabi +++ Medvode imajo talent<br />

Uvod v Bivak // Srčkov ples<br />

Recikliri in <strong>za</strong>špili!<br />

12 Galerija v Jedru / Biberčiči<br />

13 Vadnica + studio = underconstruction<br />

14 Urban Eržen, novi v.d. direktor MCM<br />

16 Drek v vrečki<br />

18 Prihodnost skupnosti ali ali ves(d)elo po medvoško<br />

19 Anarhija?! In več...<br />

20 ArTornado News<br />

22 Včeraj in danes<br />

23 Bolje dlake na jeziku, kot dlake na khkm?!<br />

24 Turneja kratkih neodvisnih, “no budget” filmov mladih slovenskih ustvarjalcev<br />

25 Kiss kiss<br />

26 Raziskovalno-pohodniška sekcija MCM vabi<br />

28 Pridejo tudi taki dnevi ...<br />

29 Zaživite življenje v popolni fantaziji<br />

30 Recikl v duhu D.I.Y<br />

31 Grdodobra antidepresivna torta<br />

32 Pravljičnost počitniških delavnic v MCM<br />

Ustvarjalna ekipa<br />

Sabrina Železnik<br />

Polona Ogrinc<br />

Arnela Odobašić<br />

Blanka Slana<br />

Tina Kusar<br />

Marjeta Bi<strong>za</strong>j<br />

Miha Popovič<br />

Jernej Tome<br />

Katja Škorič<br />

Nataša Borojević<br />

Peter Gaber<br />

Nejc Smole<br />

Emina Djukić<br />

Urban Eržen<br />

Urška Djukič<br />

Zoran Lesjak<br />

Tilen Pribela<br />

Gregor Nartnik<br />

Uredniški odbor<br />

Urban Eržen<br />

Sabrina Železnik<br />

Emina Djukić<br />

Odgovorna urednica<br />

Urška Djukić<br />

Izdajatelj<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

<strong>Mladinski</strong> <strong>center</strong> Medvode<br />

C. ob Sori 13, 1215 Medvode<br />

dlakenajeziku@gmail.com<br />

01<br />

2011<br />

0<br />

£¥$€<br />

Delovanje Javnega <strong>za</strong>voda <strong>Mladinski</strong> <strong>center</strong> Medvode omogočajo:<br />

Občina Medvode, Javni sklad RS <strong>za</strong> kuturne dejavnosti, Ministrstvo <strong>za</strong> šolstvo in šort / Urad <strong>za</strong> mladino, Ministrstvo <strong>za</strong> kulturo. Medijski pokrovitelj: Gorenjski glas, TV Medvode<br />

Stališča avtorjev prispevkov ne odražajo nujno mnenja Mladinskega centra Medvode.<br />

Naslovnica<br />

Emina Djukić in Jaka Kramberger<br />

Dlake na jeziku<br />

<strong>Mladinski</strong> <strong>časopis</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>vse</strong> <strong>generacije</strong><br />

Urška Djukić<br />

Dlake na jeziku<br />

je naš novi<br />

<strong>mladinski</strong><br />

<strong>časopis</strong>, ki<br />

bo odštekan,<br />

<strong>za</strong>baven<br />

in piker, v<br />

katerem bomo<br />

imeli mladi<br />

možnost<br />

izražanja, in<br />

v katerem ne<br />

bo nepotrebne<br />

cenzure :). Vsi,<br />

ki imate kaj <strong>za</strong><br />

povedat in bi<br />

radi objavili<br />

kak svoj članek,<br />

pesem ali<br />

strip, ste toplo<br />

dobrodošli!<br />

“pa če<br />

želiš priti<br />

samo na kafe<br />

ali pa kej napisati<br />

<strong>za</strong> naš nov<br />

<strong>mladinski</strong> <strong>časopis</strong>,<br />

si vedno<br />

dobrodošel”<br />

Spomnim se, ko sem pri petnajstih letih<br />

prvič vstopila v <strong>mladinski</strong> <strong>center</strong>. Takrat se<br />

je <strong>vse</strong> dogajalo s svetlobno hitrostjo in to v<br />

„kevdru“, kakor se je reklo. Žive barve, žurke,<br />

koncerti, razstave, delavnice ... »Odličen plac<br />

<strong>za</strong> iskanje svojih potencialov,« sem si mislila,<br />

čeprav je na prvi pogled scena delovala nekoliko<br />

<strong>za</strong>prto, a verjetno navzven vsak kolektiv<br />

deluje podobno. Iz propadle zgodbe KMŠ-ja<br />

sem se tako hitro, polna idej znašla v MC-ju,<br />

kjer je bilo <strong>vse</strong> mogoče. »Ja nared,« je rekel<br />

Zoki, »ni panike«.<br />

Že od nekdaj sem si želela ustvarjati filme in<br />

animacije, a se mi je to takrat zdelo nemogoče,<br />

saj nisem nikogar poznala, ki bi delal karkoli<br />

v smeri multimedijske umetnosti. Vsa zmedena,<br />

iz Šentviške gimnazije, nisem vedela kam<br />

sama s sabo, <strong>za</strong>to sem šla študirat sinologijo<br />

(kitajski jezik in kultura), kar se je kmalu<br />

izka<strong>za</strong>lo kot »brca v temo«. Takrat mi je <strong>mladinski</strong><br />

<strong>center</strong> dal nova orodja, me opogumil,<br />

da zmorem tudi tisto, kar je nemogoče, ter me<br />

porinil v svet. In danes sem diplomantka digitalnih<br />

medijev, s kopico izkušenj, festivalov<br />

in javnih projekcij <strong>za</strong> seboj. V »MC-ju« sem<br />

našla frende, ustvarjalno <strong>za</strong>bavo in orodje <strong>za</strong><br />

izražanje svoje kreativnosti. Če tega ne bi bilo,<br />

bi verjetno že zdavnaj pobegnila v Ljubljano.<br />

Uvodnik<br />

In tudi <strong>za</strong> vas je <strong>mladinski</strong> <strong>center</strong> tu - če si<br />

le želite premagati ustaljene vzorce <strong>za</strong>čaranih<br />

krogov in se naučiti kaj novega, <strong>za</strong>nimivega,<br />

ali pa samo želite <strong>za</strong>menjati družbo in okolje<br />

<strong>za</strong> kak dan.<br />

V tem mladinske glasniku vam bomo na<br />

prijazen in <strong>za</strong>baven način prinašali novice o<br />

mladinskem, umetniškem in tudi političnem<br />

dogajanju v Medvodah. Radi bomo posegli še<br />

izven okvirov lokalnega okolja in se spoprijeli<br />

z globalnimi temami. Razveselili vas bomo z<br />

<strong>za</strong>bavnimi ilustracijami in stripi, objavljali<br />

bomo najbolj smešno fotko meseca in tudi<br />

kritično razmislili o pomembnih temah. Prva<br />

številka je ekološko obarvana, saj je EKO ART<br />

letos naš najpomembnejši projekt, s katerim<br />

želimo približati <strong>za</strong>bavno recikliranje okolju<br />

in opomniti mlade, da imajo možnosti v evropskem<br />

prostoru. Več si preberete na naslednjih<br />

straneh.<br />

Pišite na dlakenajeziku@gmail.com. Z veseljem<br />

grem na kavo z vsakim, ki bi se rad izrazil in<br />

kaj doprinesel našim ljubim Medvodam.<br />

Za konec pa, kot je rekel velik mislec Sokrat:<br />

„To find yourself, think for yourself.“ //

Vec kot pozdrav<br />

str. 4<br />

Urban Eržen<br />

javni pozivi<br />

Razpisi<br />

str. 5<br />

Še enkrat en prav najlepši pozdrav <strong>vse</strong>m. Verjetno<br />

ste me zdaj že vsi prav dobro spoznali. Zadnje čase se<br />

namreč redno pojavljam v <strong>vse</strong>h oblikah širšega-vesoljnolokalnega<br />

obveščanja.<br />

Sotočje, TV Medvode, Radio Sora, Gorenjski glas in poleg<br />

te kolumne še en intervju v našem novem mladinskem<br />

<strong>časopis</strong>u Dlake na jeziku, vsi v en glas: ‘’He’s that new<br />

face in town. A ste ga vidl, fanta?’’<br />

Brez leporečenja vam povem, da mi to nič ne godi,<br />

da nisem super frajer, in da je to samo še ena oblika<br />

mojega dela. Slavo in pozornost vam takoj prodam <strong>za</strong> par<br />

tisočakov evrov in zraven gratis dodam še strelovodno<br />

funkcijo javnega delavca, ki ima na svoji uniformi dve<br />

desetarski črtici, kar pomeni, ne dovolj <strong>za</strong> une zgoraj in<br />

čisto preveč <strong>za</strong> une spodaj.<br />

Zdaj pa brez heca, zelo sem vesel, da sem tu, in rad<br />

delam to, kar delam zdaj. Minila sta dobra dva meseca<br />

od nastopa moje funkcije, kar je dovolj <strong>za</strong> uvid v<br />

stanje, v katerem se nahaja Javni <strong>za</strong>vod <strong>Mladinski</strong><br />

<strong>center</strong> Medvode. Plan je bil tak, da prvi mesec zgolj in<br />

pred<strong>vse</strong>m opazujem. Drugi mesec skupaj naredimo <strong>vse</strong><br />

delčke programa. Tako smo videli, kako funkcioniramo<br />

skupaj. Tako pridobim znanje o MC-ju in tako spoznam<br />

okolje, širše in bližnje.<br />

Zdaj prihaja čas <strong>za</strong> dokončni premislek videnega in<br />

sistematično vzpostavitev nekega zdravega trdnega<br />

sistema, ki bo oplajal nas osebno, MCM, Medvode,<br />

Slovenijo, Evropo in tako naprej. Še enkrat poudarjam;<br />

<strong>Mladinski</strong> <strong>center</strong> Medvode ima normalno in zdravo rast<br />

nepridobitne organi<strong>za</strong>cije, ki si je prek dobrega dela<br />

društva <strong>za</strong>gotovila redno javno financiranje in trdno<br />

obliko organiziranja javnega <strong>za</strong>voda. Vse to v korist<br />

mladih Medvod.<br />

Da bi videli celo sliko, je potrebno videti dolgoletni<br />

proces, se odtrgati od pikolovskih osebnih <strong>za</strong>mer,<br />

baziranih na trenutnih delovnih problemih. Zanima me,<br />

kje bo MCM čez par let, če bo šlo tako dobro tudi naprej.<br />

Ko hodim po prostorih MC-ja, se vidijo niti pozitivnega<br />

pristopa, ki so jih vsa ta leta spletli vsi vpleteni.<br />

Prevelika škoda bi se delala ljudem <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j in nemogoče<br />

bo delat naprej, če se bomo kot Indijanci in kavbojci en<br />

<strong>za</strong> drugim pojali gor in dol po lokalnem peskovniku, kdo<br />

je kriv <strong>za</strong> nekaj, kar sploh ni narobe, ampak je stvar<br />

vsakega normalnega razvoja organi<strong>za</strong>cije. Otroka, ki<br />

preraste hlače, ne boš našeškal po riti, ker mu hlače niso<br />

več prav. Kupiš mu pač nove hlače. Take organi<strong>za</strong>cijske<br />

in take programske, take pisane in take uporabne z<br />

veliko žepi, take z dobro elastiko, da lepo stojijo na riti.<br />

In tukaj bomo <strong>za</strong>čeli delati skupaj. Da vidim kopico<br />

dnevnih in mesečnih delovnih problemov, mi ni treba<br />

biti preveč jasnoviden, <strong>vse</strong> se bo pojavilo, ker pač želimo<br />

delati. Da se bodo pojavili nostalgiki, ki bi se še vedno<br />

furali z jugoti po Jugi, je jasno, da se bomo motili v<br />

preobilici dela, je normalno, da bodo vedno pametnejši<br />

in modrejši, bo kar držalo, ampak da so potrebne<br />

spremembe, je najbolj pribito.<br />

Najprej apeliram na javnost in ustanovitelje, naj nehajo<br />

razmišljati in špekulirati o upravičenosti javnega <strong>za</strong>voda<br />

MCM, zdaj ga imamo in dobro delo na <strong>mladinski</strong>h vrstah<br />

vedno prinese kvalitetno člansko vrsto. Verjetno je v<br />

redu, da vaš otrok v MC-ju v zdravi družbi sovrstnikov<br />

svoj prosti čas posveča v dobro lokalnega okolja, skozi<br />

prvovrsten in <strong>za</strong>nimiv projekt (npr. Eko Art). Potem<br />

bi prosil člane MC-ja in mlade Medvod, naj dojamejo<br />

spremembo v kvaliteti in načinu delovanja MC-ja. Zdaj<br />

je drugače, spreminjamo se. Ni več potrebe po garaži z<br />

napol <strong>za</strong>stonj pivom, kjer nihče <strong>za</strong> nič ne odgovarja in<br />

je <strong>vse</strong> od <strong>vse</strong>h. Verjetno so dobri in odgovorni projekti<br />

(npr. Eko Art) odskočna deska v izzivov poln svet bolj na<br />

mestu, kot poceni ponavljajoče se pijančevanje v temni<br />

lokalni garaži.<br />

In kaj imam jaz s tem. Obljubljam vam, da bom<br />

neomajno strokovno in osebno naredil <strong>vse</strong>, da s<br />

skupnimi močmi vzpostavimo nek zdrav trden sistem, ki<br />

bo oplajal nas osebno, MCM, Medvode, Slovenijo, Evropo<br />

in tako naprej. //<br />

JAVNI ZAVOD MLADINSKI CENTER MEDVODE VABI NOVE SODELAVCE<br />

Vsaka uspešna organi<strong>za</strong>cija je uspešna pred<strong>vse</strong>m <strong>za</strong>radi ljudi, ki delujejo znotraj<br />

le-te. MCM želi svoje delovanje še izboljšati in dopolniti, pred<strong>vse</strong>m z novimi<br />

svežimi kadri. Dobrodošle so sveže, nove ideje, novi vzgoni <strong>za</strong> polet in ljudje <strong>za</strong>zrti<br />

v prihodnost. Kot sem že večkrat omenil, ima MCM lepo zgodovino delovanja, zdaj<br />

pa je čas, da naredimo še en velik korak naprej.<br />

Zakonodaja delovanja v javnem sektorju, ki popisuje delovanje javnega <strong>za</strong>voda<br />

MCM, je zelo natančna in ne dopušča več take svobode delovanja, kot jo je<br />

dopuščalo društvo. To je velika prednost novega organiziranja, ki daje stabilnost,<br />

kvalitetnejše plansko delovanje <strong>za</strong> <strong>vse</strong> uporabnike in tiste, ki delujejo znotraj<br />

organi<strong>za</strong>cije, in nivo, ki je primerljiv s knjižnico Medvode, ZD Medvode, vrtci<br />

Medvode, osnovnimi šolami, športno dvorano Medvode ...<br />

Zavedati se moramo, da smo postali javni servis v korist <strong>vse</strong>m prebivalcem<br />

Medvod, ki od nas <strong>za</strong>hteva natančno, transparentno in urejeno delovanje.<br />

V tej fazi se znotraj MC Medvode dogaja urejanje in sistematiziranje dejavnosti, ki<br />

naj omogočajo še bolj pregledno delovanje, tudi na kadrovskem področju.<br />

Zato pozivamo <strong>vse</strong> mlade Medvod in okolice, ki imajo željo po delovanju znotraj<br />

Mladinskega centra Medvode, naj se oglasijo po informacije na MCM ali pišejo<br />

na Info@mcmedvode.si. V naslednji številki Brez dlake na jeziku bo namreč izšel<br />

razpis <strong>za</strong> nove sodelavce in veliko lažje nam bo, če se bomo že prej spoznali,<br />

pogovorili in pripravili na novo sezono, ki prihaja.<br />

MC Medvode bi se rad osvežil na naslednjih področjih:<br />

PROGRAMSKI VODJA KLUBA JEDRO<br />

VODJA IN SODELAVCI MLADINSKIH PROJEKTOV<br />

KOORDINATOR MEDNARODNIH AKTIVNOSTI<br />

ORGANIZATORJI DOGODKOV V JEDRU<br />

NATAKARJI V KLUBU JEDRO<br />

OBLIKOVALCI-DESIGNERJI<br />

ORGANIZATORJI OTROŠKIH PROGRAMOV<br />

NOVINARJI ČASOPISA BREZ DLAKE NA JEZIKU<br />

Vabljeni, hvala <strong>za</strong> <strong>za</strong>upanje. Upamo, da bomo sodelovali v čimvečjem številu! Urban<br />

RAZPIS ZA NAJVEČJI, NAJBOLJŠI, NAJLEPŠI ... MEDVOŠKI TALENT<br />

Menimo, da je med mladimi naši občini veliko nadarjenih in talentiranih<br />

posameznikov na <strong>vse</strong>h ustvarjalnih področjih in pomebno je, da se to na primeren<br />

način pokaže in razvija. Pomlad je pravi čas <strong>za</strong> tovrstne izzive in že dejstvo, da<br />

se oddaja SLOVENIJA IMA TALENT ravno <strong>za</strong>čenja, smo presodili, da je čas <strong>za</strong> kaj<br />

takega tudi v naši občini.<br />

V Mladinskem centru Medvode smo se ob iniciativi in izvedbi zunanje sodelavke<br />

profesorice glasbene vzgoje ga. Mirjane Kavčič odločili, da tudi v Medvodah<br />

naredimo šov domačih mladih talentov, kot ga še ni bilo. V <strong>za</strong>četku maja se bodo<br />

odvijale prireditve na katerih boste lahko poka<strong>za</strong>li svoj talent sokrajanom in<br />

najboljši se bodo pomerili na <strong>za</strong>ključni prireditvi <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimive in privlačne nagrade.<br />

Prijave sprejemamo pisno na MC Medvode, Cesta ob Sori13, 1215 Medvode<br />

ali na info@mcmedvode.si. Prijava naj <strong>vse</strong>buje kratek opis točke in izvajalca,<br />

ter kontaktne podatke: naslov, telefon, email naslov, kamor te bomo lahko<br />

kontaktirali o izboru in predtekmovanju. Več v naslednji številki Dlak na jeziku…

Bivak<br />

str. 6 str. 7<br />

foto: Polona Ogrinc<br />

Polona Ogrinc<br />

uvod v bivak<br />

Moje raziskave kažejo: mladim so nam v<br />

šoli najbolj pri srcu odmori in konec pouka<br />

(beri: druženje s prijatelji). Popoldnevi so<br />

tako namenjeni domačim nalogam, učenju,<br />

prostočasnim aktivnostim in druženju<br />

s prijatelji. In <strong>za</strong>kaj tega ne bi počeli v<br />

prostoru, ki dopušča kreativnost, sproščenost<br />

in odpira nova poznanstva?<br />

Dnevni <strong>center</strong> Bivak je odprt ravno s tem<br />

namenom. Popoldnevi tukaj ne poznajo<br />

dolgčasa! Urimo lahko športne spretnosti<br />

v pink-ponk-u, kuharske spretnosti v peki<br />

pic, igramo družabne igre (Enica, Boggle,<br />

Monopoli, Catan …), skupaj napnemo<br />

možgančke pri šolskih obveznostih,<br />

ustvarjamo, uresničujemo svoje ideje,<br />

raziskujemo, kdo smo in kaj nas nasmeji.<br />

PS: Povej naprej.;) //<br />

OH TE PUNCE<br />

V sredo me je vprašala,<br />

če sm se že <strong>za</strong>vedu,<br />

kaj sm naredu.<br />

Ne!? Zakaj?<br />

Ja, če bi vedu,<br />

bi ti že povedu,<br />

sam se nisem <strong>za</strong>vedu,<br />

kaj bi lahko naredu,<br />

da nebi slabo zgledu.<br />

Raj sm šu k sladoledu<br />

in ceuga pojedu!<br />

Jakob<br />

ZGODLA<br />

Zgodla mi je gnila, ker je iz polivinila.<br />

pred tablo stuji, izpod rok ji smrdi.<br />

pa nismo mi debili, da bi se to učili,<br />

smo raj vsi kole nabili in ta prvo vojno po<strong>za</strong>bili.<br />

po tabli trka in ns v glavo drka, teži, nori, kriči.<br />

... nm pa <strong>za</strong> to ni ... cajt nm leti, mladi smo mi,<br />

nad mestom se noči,<br />

<strong>za</strong> žurko smo mi vsi.<br />

mam še neki <strong>za</strong> rečt:<br />

TA FOXA JE ODVEČ,<br />

<strong>za</strong> predmet mi ni mar<br />

rajš mam žur na ful kokr<br />

PREVEČ DOLGOČASNIH UR ...!!!<br />

Moto pupa<br />

Jerca Črešnik<br />

10. 2. 2011 je Osnovna šola Preska pripravila<br />

Medšolski ples, ki so ga lahko obiskali otroci<br />

od 7-9 razreda iz štirih osnovnih šol. Dogajal se<br />

je v Jedru, klubu MC Medvode. Organi<strong>za</strong>torji<br />

so povabili znanega DJ-a Mateja Jenka, ki je<br />

vrtel samo dobro glasbo. Voditeljica šova je bila<br />

Anja Kos. Ples je <strong>vse</strong>boval veliko ljubezenskih<br />

skladb, tako da so lahko <strong>za</strong>ljubljenci povabili<br />

svoje simpatije na ples. Nismo se mogli upreti<br />

plesu po imenu Limbo dance. Imeli smo tudi<br />

karaoke. Prelep komad od Celine Dion nam je<br />

<strong>za</strong>pela Gabriela Simijonova iz OŠ Medvode.<br />

Medšolski plesi so najbolši <strong>za</strong> mlade, ki bi se<br />

radi sprostili in plesali 100/h. Seveda nas starši<br />

še nikamor ne pustijo, ker smo “premladi”, <strong>za</strong>to<br />

pa imamo vsaj parkrat v šolskem letu možnost,<br />

da se odeležimo <strong>za</strong>bave, plesa, smejanja in<br />

<strong>vse</strong>ga, kar mladi potrebujemo <strong>za</strong> lepši dan.<br />

Upamo, da ste se <strong>za</strong>bavali na plesu, in vas<br />

vabimo, da pridete še na naslednji ples, ki ga<br />

pripravlja OŠ Medvode. //<br />

foto: Tilen Pribela

Recenzije<br />

str. 8 str. 9<br />

foto: Aleš Šnofl foto: Ajda Mladenovič foto: Aleš Šnofl foto: Matic Železnik<br />

5.2.<br />

ORIENTALSKI PLES<br />

KUD-a TARAB<br />

60 nastopajočih deklet in<br />

dva razprodana večera s<br />

skupaj 300 obiskovalci<br />

so verjetno eden izmed<br />

letošnjih vrhuncev Jedra.<br />

Lepota orientalskega plesa<br />

je okrasila Jedro, mnogim<br />

izmed nas pa razprla usta<br />

v čudovit nasmeh.<br />

6.2.<br />

TOLKIENOVO<br />

DRUŠTVO IN<br />

DELAVNICA<br />

ORKOVSKIH<br />

GLASBIL<br />

Druščina, ki je v Jedru<br />

organizirala mistični<br />

pustni ples, je 6.februarja<br />

2011 prav tako v Jedru<br />

izdelovala orkovska<br />

glasbila. Za <strong>vse</strong>, ki ne<br />

veste, orki so tista grozna<br />

grda bitja iz Tolkienovega<br />

Gospodarja prstanov, ki<br />

najraje jedo surovo meso<br />

in uživajo v hrupu.<br />

28.2.<br />

HIP HOP / RAP<br />

KONCERT MARKAN<br />

& ARMAGEDON<br />

TEAM<br />

Domači medvoški junak<br />

raperske scene Markan<br />

je 28. februarja praznoval<br />

svoj rojstni dan na najboljši<br />

možni način, v družbi<br />

prijateljev na domačem<br />

terenu v Jedru, s svojim<br />

koncertom Ostou bom dol<br />

<strong>za</strong> svoje. Za popoln žur se<br />

mu je pridružil Armagedon<br />

team iz Postojne,<br />

nastopajoči pa so <strong>za</strong> zgled<br />

<strong>vse</strong>m ob odhodu pospravili<br />

okolico Jedra.<br />

3.3.<br />

TISKOVNA<br />

KONFERENCA<br />

EKO ART<br />

Tretjega marca se je<br />

<strong>za</strong>čel težko pričakovani<br />

mednarodni projekt EKO<br />

ART. V ta namen so mladi<br />

organi<strong>za</strong>torji pripravili<br />

predstavitev projekta<br />

<strong>za</strong> medije in ostale<br />

<strong>za</strong>interesirane. Značke,<br />

<strong>za</strong>stavice in brošure s<br />

prikupnim logotipom<br />

projekta so odlično<br />

krasile ambient. Tudi<br />

evropska <strong>za</strong>stava je visela<br />

poleg slovenske, saj je ta<br />

projekt finančno podprla<br />

tudi Evropska unija.<br />

foto: Matic Železnik foto: Ajda Mladenovič foto: Peter Gaber Sandra Debeljak kot Geraldine Barclay in Jure Galičič<br />

kot psihiater dr. Prentic. foto: Matevž Jekler<br />

3.3.<br />

KONCERT /// THE<br />

SEXUAL BAND<br />

Vsi smo noreli in skakali<br />

ob zvokih neverjetne<br />

<strong>za</strong>sedbe glasbene skupine<br />

iz Idrije, The Sexual<br />

band, ki je že drugič<br />

uspešno gostovala pri<br />

nas. Tokrat so fantje<br />

prišli „špilat“ k nam 3.<br />

marca v podporo <strong>za</strong>četku<br />

projekta EKO ART, v<br />

katerem bo nekaj njihovih<br />

članov tudi sodelovalo.<br />

Saksofoni, po<strong>za</strong>vne,<br />

trobenta, harmonika,<br />

bobni, kitare … - dvanajst<br />

jih je bilo zgužvanih na<br />

našem velikem odru in<br />

prečudovit vokal Uroša<br />

Buha je odmeval po Jedru.<br />

Odličen koncert in še<br />

boljše vzdušje. Špilaj!<br />

Mediji so <strong>za</strong>dovoljni odšli<br />

z <strong>za</strong>nimivim prispevkom<br />

<strong>za</strong> program.<br />

5.3.<br />

PUSTOVANJE<br />

Letošnje pustovanje<br />

v Jedru je prvi večji<br />

plod sodelovanja med<br />

slovenskim Tolkienovim<br />

društvom Gil-galad in MC<br />

Medvode. Tema pustovanja<br />

je bila fantazija in večina<br />

mask njej primernih.<br />

Skupaj smo videli žurati<br />

zombije, dojenčke, pošasti,<br />

vampirke, japonske superjunake,<br />

Elvisa (prisežem,<br />

da je bil pravi!) in še<br />

veliko drugih, prav tako<br />

odštekanih mask. Dj Matt<br />

Mortex je poskrbel, da so<br />

ušesa uživala v znanih<br />

melodijah disko komadov,<br />

MC pa se je izka<strong>za</strong>l z<br />

nagrado <strong>za</strong> najboljšo<br />

masko - potovanje v<br />

Benetke -, ki jo je požel<br />

odličen, čeprav že malo<br />

razpadajoč zombi.<br />

od 21.2.<br />

do 25.2.<br />

ZIMSKE POČITNIŠKE<br />

DELAVNICE<br />

Počitniške delavnice<br />

<strong>za</strong> mlajše poskušamo<br />

vsakič izboljšati in<br />

narediti še bolj <strong>za</strong>nimive<br />

in privlačne. Tokrat<br />

smo poleg izdelovanja<br />

animacij oblikovali tudi<br />

najrazličnejše pustne<br />

maske, ekipo otrok pa<br />

smo spremenili v marljive<br />

video-reporterje, ki so<br />

<strong>za</strong>beležili našo sleherno<br />

aktivnost. Naša velika<br />

ambicija <strong>za</strong> bližnjo<br />

prihodnost pa je delavnice<br />

narediti bolj pogoste, ker<br />

je kreativnosti in idej<br />

<strong>za</strong> nekaj tednov na leto<br />

enostavno premalo!<br />

4.3.<br />

KAJ JE VIDEL BUTER<br />

Novoustanovljeno Kulturno<br />

umetniško društvo<br />

Fofité je v KUDu Medvode<br />

pripravilo predstavo Kaj<br />

je videl butler angleškega<br />

dramatika Joeja Ortona v<br />

režiji Branka Kraljeviča.<br />

Butler je oseba, ki je<br />

vedno povsod zraven,<br />

kadar se kaj dogaja <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>prtimi vrati. Karkoli že<br />

gospodje počno skrito pred<br />

javnostjo, butler vidi. Njegov<br />

pogled seže na mesta,<br />

kjer se dogajajo čudne<br />

stvari. Kaj je videl batler<br />

je komedija zmešnjav, ki<br />

na lahkotno obravnava<br />

teme, ki še vedno veljajo<br />

<strong>za</strong> tabuje, <strong>za</strong>to slehernega<br />

gledalca ne bo pustila<br />

ravnodušnega.<br />

Igrajo: Katja Kutnjak,<br />

Zvone Nagode, Jure Galičič,<br />

Andraž Hafner, Sandra<br />

Debelak, Janez Vencelj.

Napovednik<br />

str. 10 str. 11<br />

25. maj - dan mladosti<br />

18.05. 19.30 / Gongi v Jedru<br />

foto: Gregor Nartnik<br />

GONGI<br />

Ljudje smo hočeš nočeš ujeti v<br />

razne ritme vsakdanjih obveznosti.<br />

Ti pa vedno producirajo vzorce<br />

<strong>za</strong>krčenosti, ki nam sčasoma<br />

<strong>za</strong>pirajo pretok energije oziroma<br />

dobre volje. Se sploh znamo<br />

občasno defragmentirati, odklopiti,<br />

nadgraditi naš zorni kot? In to s čim<br />

drugim kot z alkoholom, z drogami<br />

ali vsaj z orgazmom, običajno<br />

izsiljenim? Morda le še s potovanjem<br />

v daljne kraje. A dobra možnost<br />

je tudi - Zvočna kopel! To kar je<br />

šport <strong>za</strong> naše telo, da ne <strong>za</strong>krni, to<br />

so gongi <strong>za</strong> našo duševnost. Močne<br />

fizične vibracije razpletejo težko<br />

pretočne nevronske pove<strong>za</strong>ve, da<br />

bomo lažje in bolj odprto mislili, ob<br />

tem pa <strong>za</strong>drhtijo tekočine v vsaki<br />

naši celici, da se uskladi njihovo<br />

sodelovanje. V glavnem, nad<strong>vse</strong><br />

zdrava, naravna in dobrodejna reč.<br />

Izvajalci: Karlo Vizek, Sarmite<br />

Briede, Duško Mamut Zupanič,<br />

Nives Pinna Ramanina, Jelka Klun,<br />

Tea Smonker in drugi<br />

Termini: vsako drugo sredo od<br />

19.30 do 21.00 (06.04., 20.04., 04.05.)<br />

Potrebšćine: S seboj prinesite<br />

blazino <strong>za</strong> na tla, odejo in po želji<br />

blazino <strong>za</strong> pod glavo.<br />

Gongi so brezploačni.<br />

Zaželjeni so prostovoljni<br />

prispevki.<br />

Vabljeni!<br />

foto: Emina Djukić<br />

NOGOMET<br />

Vsak torek od 21. do 22.30 ure lahko<br />

pridete igrati nogomet na pokrito<br />

igrišče ob Jedru (balon).<br />

Prijave in informacije:<br />

Damjan Štefančič, 031 449 629.<br />

Ekipe se oblikujejo ob <strong>za</strong>četku<br />

vadbe. Obvezna je primerna obutev<br />

(čisti športni copati <strong>za</strong> dvoranski<br />

mali nogomet - brez ostrih robov) in<br />

primerna športna oblačila.<br />

Vabljeni!<br />

foto: Jernej Štrumbelj<br />

MTG<br />

Dvakrat mesečno se ob nedeljah v<br />

Jedru zbirajo ljubitelji skrivnostne<br />

magijske in strateške igre s kartami<br />

Magic the gathering. Vsi, ki bi se jim<br />

želeli pridružiti, jih kontaktirajte:<br />

martin.robic@gmail.com ali<br />

nejko.lipovec@siol.net<br />

EKOART<br />

1. PRED DELAVNICA<br />

Mentorji: Peter Kus (skladatelj),<br />

Primož Oberžan (The Stroj)<br />

29.3.2011 ob 19.00 /<br />

5.4.2011 ob 19.00 /<br />

7.4.2011 ob 19.00 /<br />

Prijave : pika.katja@gmail.com<br />

2. VIDEO DELAVNICA EKO ART –<br />

snemanje <strong>za</strong> splet<br />

Mentor: Urška Djukić (diplomantka<br />

digitalnih umetnosti in praks)<br />

13.04. 2011<br />

14.04.2011<br />

18.04. do 22.04.2011<br />

Prijave : urska.djukic@gmail.com<br />

Rok prijave: 10.4. 2011, število<br />

udeležencev je omejeno.<br />

3. GLAVNA EKO ART DELAVNICA<br />

Na glavni delavnici se nam bo<br />

pridružilo 10 mladih iz Španije,<br />

s katerimi bomo dokončali projekt<br />

- izdelava inštrumentov, ustvarjanje<br />

glasbe z izdelanimi glasbili,<br />

pisanje besedil, studijsko snemanje<br />

in jam session.<br />

Od 19.4. 2011 do 25.42011<br />

Prijave : pika.katja@gmail.com<br />

4. SPREMLJEVALNI PROGRAM<br />

Od 21.4. do 23.4. 2011: Festival Eko<br />

umetnosti se bo dogajal na različnih<br />

mestih v Medvodah: slikarska<br />

razstava, koncerti, gledališka<br />

predstava.<br />

15. maj - mednarodni dan družin<br />

08. maj - svetovni dan rdečega križa<br />

04.05. 19.30 / Gongi v Jedru<br />

29. april - svetovni dan plesa<br />

22. april - dan zemlje<br />

20.04. 19.30 / Gongi v Jedru<br />

15.04. 20.00 / Adrenalinski večer in koncert v Jedru<br />

10.04. / Predstava Butler v KUD Medvode<br />

08.04. / Predstava Butler v KUD Medvode<br />

07.04. 17.00 / Ples osnovnošolcev v Jedru<br />

06.04. 19.30 / Gongi v Jedru<br />

04. april - velika noč<br />

02.04. / Čistilna akcija TZM<br />

30.03. / Saga o Hallgerd, Knjižnica Medvode<br />

15.05. 7.30 / Pohod po <strong>za</strong>hodnih vrhovih Pohorja str. 27<br />

14. maj - svetovni dan pravične trgovine<br />

07.05. 20.00 / Markan & friends v Jedru<br />

01. maj - praznik dela<br />

27. april - dan upora proti okupatorju<br />

23. april - svetovni dan knjige<br />

od 13. do 24.04 / Projekt EKO ART v Jedru<br />

Več na naslednji strani<br />

16.04. 19.30 / Večer filmske glasbe v Športni dvorani<br />

07. april - svetovni dan zdravja<br />

03.04. 8.00 / Pohod ob slovenski obali str. 27<br />

01. april - dan norcev

Napovednik<br />

str. 12 str. 13<br />

Katja Škorić<br />

recikliri in <strong>za</strong>špili!<br />

foto: Urška Djukić<br />

“Mama, kaj<br />

imamo kakšno<br />

staro pipo<br />

v kleti?<br />

Jo rabim,<br />

da iz nje<br />

naredim<br />

saksofon!”<br />

www.facebook.com<br />

EKO ART je <strong>mladinski</strong>, evropski projekt,<br />

ki žari in raste pod vodstvom<br />

mladih iz Medvod (Katje, Urške,<br />

Sabrine, Tilna, Žive, Nataše, Matica,<br />

Emine, Jana) pod okriljem Mladinskega<br />

centra Medvode. K sodelovanju<br />

smo povabili mlade iz Barcelone,<br />

Španija, tako da v projektu sodeluje<br />

že preko 40 mladih iz obeh držav. V<br />

obeh državah že potekajo delavnice<br />

na katerih udeleženci s strokovno<br />

pomočjo mentorjev kreativno razvijajo<br />

načine načrtovanja in izdelave<br />

raznolikih glasbil iz odpadnega<br />

materiala. Namen EKO ART-a je<br />

kreativno, <strong>za</strong>bavno in inovativno<br />

spodbujanje mladih k ponovni<br />

uporabi <strong>za</strong>vrženih predmetov z<br />

izdelavo različnih umetniških<br />

produktov, glasbenih inštrumentov<br />

in „eko“ glasbe.<br />

Projekt je sestavljen iz treh faz<br />

uživanja. Prva do<strong>za</strong> ustvarjanja so že<br />

trajajoče super PRED DELAVNICE,<br />

ki jih vodita mentorja Primož<br />

Oberžan (the Stroj) in Peter Kus<br />

(skladatelj). Z navdušenjem opazujemo<br />

in poslušamo oba mentorja, ki<br />

z nami delita svoje izkušnje in znanje<br />

o izdelavi različnih inštrumentov.<br />

Skupaj čofotamo po video in foto<br />

materialih inštrumentov s procesom<br />

recikliranja, spoznavamo pomembne<br />

avtorje, ki so pričeli z “reciklirano<br />

glasbo” ter se seznanjamo z<br />

“domačimi inštrumenti”, narejenimi<br />

iz vsakdanjih predmetov. Oba mentorja<br />

imata različne stile in glas<br />

bene okuse. Primož nam je predstavil<br />

svoj EFEKTOR-inštrument,<br />

ki daje ogromne možnosti <strong>za</strong><br />

ustvarjanje, Peter pa preproste,<br />

a genijalne “izume” inštrumentov<br />

iz neuporabljenih materialov. Res<br />

<strong>za</strong>bavno! Na PRED DELAVNICI, ki<br />

traja od 8. 3. do 7. 4. v klubu Jedro,<br />

izdelujemo različne inštrumente,<br />

ki nastajajo v glavah neomejene<br />

domišljije vsakega posameznika.<br />

Izdelali smo različne flavte, tolkala,<br />

žvižgače, balonske dideridooje,<br />

slamičaste oboe, kalibe in še več.<br />

Preseneča nas tudi, kako organsko<br />

zvenijo vsi ti izdelani inštrumenti.<br />

Neverjetno, to moraš probat!<br />

EKO ART v <strong>vse</strong>m svojem<br />

mladostniškem pristopu ne <strong>za</strong>jema<br />

samo glasbe, ampak tudi druge<br />

umetnosti. V sklopu EKO ART-a se<br />

lahko udeležiš VIDEO DELAVNICE,<br />

ki jo bo vodila diplomantka digitalnih<br />

medijev Urška Djukić. Tema<br />

delavnice je internacionalen projekt<br />

EKO ART, v sklopu katerega bodo<br />

udeleženci posneli kratke tematsko<br />

obarvane dokumentarne filmčke <strong>za</strong><br />

objavo na spletu. Vsak posameznik<br />

se bo preizkusil v <strong>vse</strong>h korakih nastajanja<br />

video izdelka, od priprave,<br />

snemanja, do računalniške montaže<br />

in zvočne obdelave. Video delavnica<br />

bo potekala 13.4. in 14.4. ter od<br />

18.4. do 22.4. Skratka, če si ljubitelj<br />

glasbe ali filma, si pravi <strong>za</strong> EKO ART.<br />

Produkti predhodnih delavnic bodo<br />

služili kot iztočnica <strong>za</strong> veliko EKO<br />

ART DELAVNICO ki bo potekala<br />

med 19. in 24.4., ko se nam bodo<br />

v Medvodah pridružili tudi mladi<br />

iz Španije. Kako mega se to sliši?<br />

Družili se bomo udeleženci iz obeh<br />

<strong>mladinski</strong>h centrov (Medvode in<br />

Barcelona), namen enotedenske<br />

delavnice pa je reali<strong>za</strong>cija različnih<br />

instrumenti, glasbena kompilacija<br />

EKO ART (snemanje CD-ja v<br />

glasbenem studiu), kratek video dokumentarni<br />

film projekta EKO ART<br />

in fotografska razstava. Delavnica<br />

bo <strong>za</strong>činjena s super koncerti, jam<br />

sessioni in polno skledo žuranja s<br />

frendi iz Medvod in Barcelone.<br />

Vzporedno dogajanje bo popestril<br />

tudi Festival ekološke umetnosti,<br />

ki se bo dogajal na različnih mestih<br />

Medvod (razstave, izobraževanja,<br />

koncerti ipd.). V nadaljnjih mesecih<br />

pa načrtujemo gostovanje projekta<br />

EKO ART in njegovih produktov v<br />

različnih <strong>mladinski</strong>h in kulturnoumetniških<br />

ustanovah po Sloveniji<br />

kot tudi po Španiji. Projekt bomo<br />

končali na ogromni <strong>za</strong>ključni <strong>za</strong>bavi<br />

v Mladinskem centru Medvode,<br />

klub Jedro, septembra 2011. Prideš?<br />

Se vidimo na delavnicah!<br />

Prijave na: pika.katja@gmail.com<br />

(Vse delavnice so brazplačne.)<br />

Bodi del EKO ART-a, uživaj, kakor<br />

ti paše in ne po<strong>za</strong>bi - Recikliri in<br />

<strong>za</strong>špili! //

Galerija<br />

str. 14 str. 15<br />

Zoran Lesjak<br />

galerija v jedru<br />

V letu 2011 v prostorih MC Medvode<br />

nadaljujemo s ciklusom likovnih<br />

razstav, domačih in tujih, mladih,<br />

kot tudi že uveljavljenih avtorjev.<br />

Razstave bazirajo na slikarskem<br />

ustvarjanju, saj je <strong>za</strong>radi javnega<br />

dogajanja v galeriji Jedro kiparske<br />

postavitve in prostorske instalacije<br />

težko pravilno predstaviti.<br />

Trudili se bomo <strong>za</strong>jeti tudi ostale<br />

sodobne umetniške prakse, kot so<br />

performansi, video-art in fotografija.<br />

Poleg predstavitve posameznih<br />

avtorjev imamo veliko željo po<br />

gostovanju domačih in tujih<br />

umetnikov, ki bi s svojim delom v<br />

naših prostorih <strong>za</strong>polnili manjko<br />

na področju likovnega ustvarjanja<br />

v Medvodah. Ena izmed možnosti<br />

je razširitev likovne kolonije, ki<br />

<strong>za</strong>dnja leta v obliki tridnevnega<br />

mednarodnega srečanja <strong>za</strong>gotavlja<br />

umetniška dela <strong>za</strong> potrebe<br />

humanitarne dražbe Ars humana.<br />

Želimo si, da galerija postane prostor<br />

<strong>za</strong> likovno izobraževanje <strong>vse</strong>h<br />

generacij in osnova pri izboljšanju<br />

likovne podobe Medvod. //<br />

Urban Eržen<br />

vadnica + studio = underconstruction<br />

Verjetno se vsi nostalgično spominjamo našega prvega<br />

kluba doli v kleti, <strong>za</strong>metka današnjega Jedra. Prostori so<br />

res super, še vedno se čuti tisti osebni dotik preteklosti.<br />

Ko sem se prvič sprehodil po spodnjih prostorih, si ogledal<br />

vadnico in ‘’Bekov studio’’ mi je bilo takoj jasno. Tukaj je<br />

treba sfurat studio do konca. Matic je pred leti dobro <strong>za</strong>čel<br />

in bendi že par let pridno vadijo. In kaj me je <strong>za</strong>res potegnilo<br />

pri celi zgodbi? Ste se že vprašali ali poizvedeli, ali v<br />

Sloveniji že obstaja nepridobiten javni <strong>mladinski</strong> glasbeni<br />

studio. Ne, ni ga. Mladi bendi so tako prepuščeni komercialnim<br />

ponudnikom ali pa <strong>za</strong>radi nepoznavanja situacije<br />

Vadnica<br />

bej vabimo k sodelovanju, prosimo, ne se šparat. Javite se<br />

na info@mcmedvode.si.<br />

Kakšni so nadaljni koraki?<br />

Prostori:<br />

// Pripravlja se projekt kvalitetne zvočno-hrupne izolacije,<br />

da <strong>za</strong>radi obratovalnih časov bližnjih trgovin in pisarn ne<br />

izgubljamo možnosti <strong>za</strong> delo v njihovih delovnih terminih,<br />

in pred<strong>vse</strong>m <strong>za</strong>to, da postanemo manj moteči <strong>za</strong> okolico.<br />

// Glede na razpoložljiva finančna sredstva obstaja želja<br />

po dodatni manjši studio sobici <strong>za</strong> snemanje vokalov in<br />

posameznih inštrumentov.<br />

foto: Matic Železnik<br />

haiku:<br />

Biberćići<br />

Špageti na vilci, poper na mizi.<br />

Okus pekoči, slika na steni.<br />

S poprom posuto z barvo po meri.<br />

Prozist<br />

biberčiči<br />

Trenutno je na ogled razstava<br />

»Biberčiči« Repy Repije. Slikar rojen<br />

leta 1956 v Bihaću (Jugoslavija) je<br />

študiral na Šoli uporabnih umetnosti<br />

in Akademiji <strong>za</strong> vizualne umetnosti<br />

v Sarajevu (1972-1980). Od leta 1982<br />

do 1987 je deloval kot svobodni<br />

umetnik v Sarajevu. Repy se je leta<br />

1988 preselil v Berlin (Nemčija), kjer<br />

je svoj čas posvetil slikanju. V februarju<br />

leta 2010 je pričel svojo slovensko<br />

umetniško epizodo v Piranu.<br />

S tokratno razstavo v Galeriji kluba<br />

Jedro se nam predstavlja z izborom<br />

slik dveh <strong>za</strong>ključenih ciklusov. Prvi<br />

<strong>za</strong>jema slike, ki so nastale prav v<br />

teh prostorih. Leta 2009, še pred<br />

odprtjem kluba Jedro, je mesec dni<br />

gostoval, kot do sedaj edini slikar<br />

v poizkusu programa »Artist in<br />

residence«. Slike so se tako rekoč<br />

vrnile v svoj rojstni kraj. Drugi<br />

ciklus sestavlja osemnajst belih slik<br />

s poprom in »špageti«.<br />

Več na www.mcmedvode.si in<br />

www.repyartium.com. //<br />

foto: Emina Djukić<br />

ostanejo v okrilju sebi znane garaže z napol izdelanim<br />

zvokom, da o kvaliteti posnetkov niti ne govorimo. Taki<br />

bendi kljub nadarjenosti in volji hitro razpadejo.<br />

V Evropi taki studiji že dalj časa obstajajo. Imajo vso<br />

potrebno opremo in prostore in celo redno prisotnega<br />

studijskega tehnika, kot imajo pri nas knjižnice<br />

knjižničarja. Financirajo se delno iz proračunskih evropskih,<br />

državnih in lokalnih virov, delno pa iz pristojbine<br />

uporabnikov. Njihova naloga je široka. Seveda v prvi vrsti<br />

služijo kot prostori <strong>za</strong> produkcijo, ampak najpomebnejša<br />

je vloga stebra glasbene civilne družbe, Tam se mladi<br />

glasbeniki srečujejo, izmenjujejo mnenja, imajo dostop<br />

do glasbenih in tonskih knjižnic, organizirajo tečaje, si<br />

pomagajo in skupaj ustvarjajo. In <strong>za</strong>kaj Medvode ne bi<br />

bile prve v Sloveniji, glede na to da osnovno infrastrukturo<br />

že imamo? Ustanovili smo delovno ekipo v sestavi<br />

bratov Eržen, Damjana Štefančiča in Aleša Beka, ki je že<br />

določila osnovne smernice nadaljnega dela. Če ima kdo<br />

kakršnokoli željo po sodelovanju, ga na tem mestu še pose-<br />

Oprema:<br />

// Pripravljena sta že dva računalnika, eden je namenjen<br />

sprotnemu snemanju vaj, da jih lahko kasneje poslušate<br />

doma in razmislite o svojem delu. Drugi pa je namenjen <strong>za</strong><br />

predprostor, <strong>za</strong> dostop do interneta, glasbenih knjižnic in<br />

uradnih <strong>za</strong>dev.<br />

// Projekt prostorov in opreme se pripravlja <strong>za</strong> prijavo<br />

na javni razpis JSKD <strong>za</strong> finančna sredstva, namenjena<br />

investicijam in nakupu opreme <strong>za</strong> podporo kulturnim<br />

projektom <strong>mladinski</strong>h centrov. Če ne morete pomagati, pa<br />

vsaj držite pesti, da bo prijava zelo uspešna.<br />

Program:<br />

// Z jesenjo se uvede sistem delavnic in audio<br />

izobraževanj, ki koristijo glasbenikom pri njihovem delu.<br />

Od bend couchinga, do spoznavanja audio softwera,<br />

delavnic <strong>za</strong> kitariste, bobnarje, delavnic ozvočevanja …<br />

Do takrat pa bodite pozorni, verjetno se bo zgodila kakšna<br />

ad-hoc delavnica, da vidimo, kako nam gre. //<br />

Vsi <strong>za</strong>interesirani še enkrat vabljeni k sodelovanju.

Klepet<br />

str. 16<br />

str. 17<br />

Haj-hahahha... jst se<br />

sploh ne znam dat ... jst<br />

tut ne ... tle merkam, da<br />

se mi ne vid trebuh ...<br />

Js pa rit kažem Urbanu.<br />

Ej Žiga a se men že vid<br />

razredčene lase ... a se<br />

men vidjo mazoli ... akcija<br />

... dj počak 3 sekunde<br />

... bom 5 počakala ... jst<br />

se morm tut še naštimat<br />

... ja dj se že našteli!<br />

Khhm... a lahko zvem ta<br />

uprašana ... ne! ... dragi<br />

medvoški podmladek<br />

... Nataša in Katja vas<br />

bova ... more bit lepša<br />

polovica Mcmja ... dragi<br />

medvoški podmladek,<br />

lepša polovica MCM-ja<br />

Nataša in Katja vas<br />

bova popeljali skozi<br />

klepete z <strong>za</strong>nimivimi<br />

gosti ...<br />

„… MC-ji so<br />

najpomembnejša<br />

stvar <strong>vse</strong>h občin<br />

in malo županov<br />

to ve …“<br />

Katja Škorić in Nataša Borojević<br />

urban eržen,<br />

novi vršilec dolžnosti aka<br />

v.d. direktor mc medvode<br />

K: Katere so tiste lastnosti, ki jih lahko pripišeš Mladinskemu<br />

centru Medvode kot svojevrstne, drugačne?<br />

MC-ji se med seboj razlikujejo, najbolj pomembno <strong>za</strong> <strong>vse</strong> pa je, da<br />

imajo neko kvaliteto delovanja. Projekti v okviru mladinskega centra<br />

so bolj kvalitetno, bolj na drugo žogico, manj populistično izvedeni<br />

in <strong>za</strong>htevajo več napora, da se jih razume in se jih izvede. Tudi<br />

klub Jedro ni klasičen <strong>mladinski</strong> klub, je malo bolj urejen. Klubi so<br />

ponavadi zgolj koncerti in <strong>za</strong>bave, ta pa je urejen tudi na način, da<br />

omogoča neke kvalitetnejše, bolj kulturne, bolj <strong>za</strong>nimive, globoke,<br />

različne mladinske dogodke.<br />

N: Kateri so pridevniki, ki bi jih lahko pripel klubu Jedro oz.<br />

celemu MCM-ju?<br />

Za to bi potreboval malo več časa ... ampak recimo, fantje so MOČNI,<br />

punce so LEPE, otroci RAZIGRANI.<br />

K: Omenil si že, da je MCM kvalitetnejši. Na katere dejavnosti<br />

pripenjaš ta pridevnik?<br />

Zelo mi je všeč lastna produkcija, vključno s filmi, bendi, performansi<br />

in temu podobnimi dejavnostmi. Naj poudarim, da mi je to<br />

zelo zelo všeč. Mogoče je malo premalo pop orientirano, da bi se o<br />

dejavnostih slišalo tudi izven Medvod, kaj se tu dogaja. Vselej, to je<br />

kar velika stvar, ki jo je potrebno dograditi.<br />

K: Ker si že načel to temo, lahko poveš, ali si opazil še kakšno<br />

dejavnost ali kvaliteto MCM-ja in Jedra, ki se še ni dosti<br />

razživela?<br />

Veliko je še praznega prostora, ki je zelo kvaliteten, urejen in ni<br />

pre<strong>za</strong>seden.<br />

N: Imaš načrtovane kašne nove vzgibe?<br />

Jaz lahko načrtujem, ampak vzgibi morajo priti iz mladih, ker če bi<br />

jih delal sam, jih ne bi mogel izpeljati veliko in dovolj kvalitetno.<br />

Tudi tista ekipa, ki je sedaj, je še vedno premalo. V mladih moramo<br />

vzbuditi željo po dogodku, ki ga bodo tudi sami izvedli. Spodbuda<br />

je prava beseda. Največ je vredna notranja želja, da nekdo nekaj<br />

ustvari, in ta želja se mora v posamezniku poroditi. Nočem igrati ne<br />

očeta ne matere ampak želim biti odprt, <strong>za</strong>nimiv, nuditi infrastrukturo<br />

in podpreti tisto, kar bi radi naredili.<br />

N: Kakšna je tvoja vizija Javnega <strong>za</strong>voda mladinskega centra<br />

Medvode?<br />

Želje z zdravim vodenjem združiti v neko silo, ki bo sposobna narediti<br />

dogodke oz. stvari, ki bodo še čez 30 let, ko bomo že kot babice<br />

hodili v ta prostor in rekli: »Pismo, to so bli cajti!«(smeh) Glede na to,<br />

da imam pogodbo najmanj <strong>za</strong> eno leto, so moje kratkoročne vizije<br />

vzpostaviti studijo, napolniti Jedro z dobrimi dogodki, izdati lokalni<br />

<strong>mladinski</strong> <strong>časopis</strong> in jeseni pripeljati prostovoljca iz Evropske prostovoljske<br />

službe in nekoga iz Medvod poslati na prostovoljstvo drugam.<br />

K: Ali si bolj menedžerski ali bolj filozofski tip vodje?<br />

Jaz sem filozof-menedžer ... moja desna polovica možganov, ki je<br />

<strong>za</strong>dolžena <strong>za</strong> logiko, je menedžer, leva polovica, <strong>za</strong>dolžena <strong>za</strong> čustva<br />

in občutke, pa je filozof. Najbolje je seveda, ko se obe uskladita in je<br />

vsake pol.<br />

N: Verjetno si mnenja, da so <strong>mladinski</strong> centri pomembni.<br />

Kdorkoli ima željo priti v MCM prostore in tukaj narediti nekaj koristnega<br />

<strong>za</strong>se in MCM, je toplo dobrodošel. Za to, ko bo nekaj naredil,<br />

bo na strokovnem nivoju lažje dobil službo, na notranjem nivoju pa<br />

bo bolj <strong>za</strong>dovoljen, srečen in poln človek.<br />

MC-ji so najpomembnejša stvar <strong>vse</strong>h občin in malo županov to ve.<br />

Naučijo se lahko npr. pisati razpise, pridobivati denar ... če pa tega ni,<br />

pa se <strong>za</strong>prejo v garaže, igrajo punk, pijejo alkohol in govorijo: »… moj<br />

fotr je strelaaa ...« (smeh)<br />

N: Ali si tudi ti poslušal in igral punk, ko si bil še v članski vrsti<br />

mladcev?<br />

Neee, bil sem hipi, še bolj sem verjel v ljubezen kot zdaj, oblačil sem<br />

hlače z rožicami, imel sem dolge lase in punce so me imele zelo rade,<br />

jaz pa tega nisem opazil.<br />

K: Katere so tvoje izkušnje dela z mladimi?<br />

Delo z mladimi je težko, <strong>za</strong>hteva veliko energije. Opazil sem, da je<br />

pri mladih veliko enerije, ki se ne pusti krotiti. Če jo želiš krotiti,<br />

te izvrže, če pa je ne, se zgodi ekces ... podre te, kot če bi jezil vodo.<br />

Znati jo moraš dati v obliko, ki bo kreativna, <strong>za</strong>dovoljna in bo veliko<br />

naredila v dobro. V MC Medvode čutim v o<strong>za</strong>dju veliko energije. Spet<br />

sem <strong>za</strong>čel poslušati rocknroll, ki ga že dolgo nisem. (smeh)<br />

N: Katera oseba bi bil, če bi lahko izbiral (lahko sem tudi jaz)?<br />

Kakšen od indijskih modrecev, <strong>za</strong>radi njihove božanskosti.<br />

K: S katero jedjo lahko primerjaš MCM?<br />

Vi bi bili bio ajdove testenine, s popečenim sirčkom, malo arašidov<br />

z avokadovo omako, s precej limone, na sredini pa bi bil potresen<br />

peteršilj. Jaz pa bi bil stranka, ki bi to pojedla in se naužila te<br />

okusne jedi.<br />

N: Katera je tvoja najšibkejša točka?<br />

Imam premehko srce.<br />

K in N: Pri <strong>za</strong>dnjem vprašanju te prosim <strong>za</strong> resnost in iskrenost! Če<br />

bi bil ženska, ali misliš, da bi bil izbran <strong>za</strong> VD direktorja MCM?<br />

Ja! Upam, da me niso izbrali <strong>za</strong>radi spola in <strong>za</strong>radi tega, ker dobro<br />

izgledam, ampak ker sem jaz tisti, ki lahko nekaj naredi. //

Kolumna<br />

str. 18<br />

Arnela Odobašić<br />

drek v vrečki<br />

Plastične vrečke so <strong>za</strong>me velik problem. Izogibam se jim,<br />

so moja velika nočna mora. Verjetno imam nekakšne<br />

estetske vzroke, ki prednjačijo pred ekološkimi, ampak<br />

ekološki so pa takoj na drugem mestu. Doma jih nimam<br />

več. Živila, ki so v vrečkah v dobri meri bojkotiram, prav<br />

tako meso. Ni mi jasno, <strong>za</strong>kaj mora biti, recimo korenje,<br />

v plastični posodici ovito v plastično vrečko? Spominjam<br />

se, kako sem <strong>za</strong>radi tega prenehala kupovati Mlinotestove<br />

polnozrnate špagete, ker so prešli na vrečko in šele nato<br />

v karton, pred tem pa so bili špageti samo v kartonu. Napisala<br />

sem jih svoje pomisleke na mail, odgovora nisem<br />

dobila. Logično. »Komu je mar <strong>za</strong> jamranje <strong>za</strong>težene<br />

potrošnice?«<br />

Pojdimo na popularno PE vrečko in <strong>vse</strong> preostale različice<br />

vrečk (PVC). Res, da so se v državnem zboru že lotili problema<br />

vrečk, vendar sama ne morem mimo <strong>vse</strong>ga tega,<br />

ker imam psa in pasji drek je pove<strong>za</strong>n z vrečkami. Torej,<br />

tema mi je nad<strong>vse</strong> <strong>za</strong>nimiva, <strong>za</strong>radi problematike dreka in<br />

same ekologije. In kot najbrž vsi veste, je pobiranje drekcev-<br />

strahcev opravilo, ki se mu ne moreš ravno ogniti,<br />

če pred ali <strong>za</strong> teboj raca kosmatinec. Tudi če bi hotel, ne<br />

gre, ker te vsake toliko časa nadere »zgleden« državljan, ki<br />

nosi »špecerijo« v PE vrečki iz najbližje trgovine in hkrati<br />

med vpitjem nate odvrže cigaretni ogorek.<br />

Ampak vrnimo se na PE vrečko. Ker vem, da vrli<br />

državljani, ki jim gre umik PE vrečk v nos, ne vedo, iz česa<br />

so sestavljene te vrečke, sem opravila malo raziskovalno<br />

nalogo z namenom pojasniti, kaj je PE vrečka in koliko<br />

časa se razgrajuje.<br />

Sprva smo torej uporabljali vrečke iz polivinil klorida in<br />

kmalu so jih, <strong>za</strong>radi pritiskov okoljevarstva, <strong>za</strong>menjale<br />

polietilenske vrečke. Vse vrste vrečk pa so pove<strong>za</strong>ne z<br />

naravo. Papirnate z drevesi, plastične z nafto … Pristanejo<br />

pa <strong>vse</strong> v smeteh. Pri nas tudi na krošnjah obrečnih<br />

dreves, kot okrasje, ki traja in traja in traja … In ni videti,<br />

da bi to koga močno motilo. Zanima koga sestava? Mene<br />

zelo. Polietilen PE se proizvaja z adicijsko polimeri<strong>za</strong>cijo<br />

etena. Polietilen pride na tržišče kot prah, granulat. Ima<br />

lastnosti, ki jih potrošnik potrebuje (nepremočljivost,<br />

vzdržljivost …). PVC je pa termoplastična umetna snov in<br />

praktično trdovratnejši <strong>za</strong> okolje od PE. Tudi več ga je v<br />

uporabi. Sežig vrečk sprošča klor, ki tvori HCI plin, ta<br />

pa z vodo daje solno kislino (tudi dioksid). Vdihavanje<br />

je zelo škodljivo in v velikih količinah povzroča razjede.<br />

Če odvržemo tako vrečko v naravo, se sprosti kadmij (pri<br />

izdelavi PVC se uporablja kot stabili<strong>za</strong>tor) in gre v podtalnico.<br />

Kadmij je tudi v baterijah recimo, <strong>za</strong>to jih je treba<br />

oddati v pravilne <strong>za</strong>boje, oziroma vsaka trgovina ima<br />

<strong>za</strong>bojček <strong>za</strong> baterije. Kakršnokoli odmetavanje v naravo<br />

je torej izredna ekološka škoda in to <strong>vse</strong> dela človeštvo<br />

sebi in ne naravi, kot očitno preveč ljudi misli. Kot informacijo<br />

navajam, da tudi PVC v stanovanju oddaja plin<br />

vinilklorid (plastična okna). Za ta plin so pri delavcih v<br />

tovarnah plastike odkrili, da povzroča raka na jetrih. Po<br />

podatkih naj bi tovarne po <strong>vse</strong>m svetu proizvedle 4-5 bilijonov<br />

plastičnih vrečk v letu 2002.<br />

Sem sodijo <strong>vse</strong> vrste, ki jih uporabljate in so različnih<br />

debelin in namenov. Od tistih <strong>za</strong> smeti, do tankih, ki<br />

jih dobivamo v trgovinah od prijaznih prodajalk. Vso<br />

to količino vrečk porabita Severna Amerika in Evropa.<br />

Verjemite, da je nadaljnje preračunavanje porabe vrečk<br />

grozljivo in duhamorno. Navedla bom samo, da so v Avstraliji<br />

včasih porabljali, 326 vrečk na osebo letno. Vendar<br />

so bili eni izmed prvih, ki so ukinili plastične vrečke leta<br />

2008. Kako rešujejo težave s pasjim drekom še ne vem.<br />

Le kam ga tlačijo? Pojdimo naprej. Vrečke so med dvanajstimi<br />

najpogostejšimi odpadki, ki jih najdejo pri čiščenju<br />

morja. Na tisoče morskih živali na leto pogine <strong>za</strong>radi<br />

plastičnih vrečk. Le kako se sprašujete, kaj? Ja, enostavno,<br />

kit <strong>za</strong>menja vrečko <strong>za</strong> hrano, želva tudi itd.<br />

Se sprašujete, koliko časa se razgrajajo te vrečke? Primer?<br />

Vsem znane vrečke iz trgovin, narejene iz HDPE bodo obstajale<br />

še 1000 let po tem, ko jih <strong>za</strong>vržemo (to so male<br />

tanke vrečice, ki jih <strong>za</strong>stonj dajejo). Da o tem, da jih nepravilno<br />

sortirate, niti ne tipknem. Koliko od vas jih da v<br />

<strong>za</strong>bojnik <strong>za</strong> embalažo? Tja namreč sodijo, le tako se lahko<br />

predelajo. V Afriki recimo, iz odpadnih vrečk izdelujejo<br />

klobuke in torbice. Torej na svetu se dogaja, vrečke, ki so<br />

velik ekološki problem počasi, vendar s silno vztrajnostjo<br />

ljudi, ki jim ni <strong>vse</strong>eno <strong>za</strong> planet, izginjajo in upam, da<br />

ilustracija: Peter Gaber, pobarvala: Emina Djukić<br />

se bodo stvari premaknile, kamor se morajo. Ukrepi so<br />

različni. Irska je uvedla davek na vrečke, ki je porabo<br />

zmanjšal <strong>za</strong> 90 %. Denar od davka so dali <strong>za</strong> »zeleni fond«,<br />

skrbnikom <strong>za</strong> dobro okolje. Prihranili pa so tudi 18 milijonov<br />

litrov nafte. Drevo lahko živi brez vrečk na veji, kit<br />

pa tudi lahko plava v morju brez vrečk. Lahko ja …<br />

Verjetno se zdaj sprašujete, kaj ima to z drekom v vrečki?<br />

Ima ga, pa še kako. Kajti vsak pasji drek naj bi šel v<br />

vrečko, in prav <strong>za</strong>nima me koliko lastnikov psov uporablja<br />

bio vrečke, ki so razgradljive in se jih mora odvreči<br />

v kompost, torej biološke odpadke? Cena bio vrečk je<br />

približno 4 EU <strong>za</strong> 20 kosov. Jaz osebno nisem pripravljena<br />

plačati 4 EU <strong>za</strong> nekaj, kar se lahko na travniku<br />

razgradi in obogati tla. Nisem <strong>za</strong> plačilo 4 EU <strong>za</strong> mir, ker<br />

vrli državljani, ki vidijo človeka, kako pobira pasji drek,<br />

se umirijo, srčni utrip se jim normalizira in v miru lahko<br />

nadaljujejo s svojim neekološkim življenjskim stilom. In<br />

končno, ne bom pobirala pasjega dreka v državi, kjer<br />

državljani ne dajo nič na ekologijo.<br />

Eno leto je okrog od velike očiščevalne akcije in stanje je,<br />

z izjemo, da pralnih strojev v gozdovih ni več, isto. Miselnost<br />

se ni spremenila. Na tleh imamo raznorazne smeti,<br />

ki jih v vetrovnem vremenu vrtinči veter namesto listja,<br />

ki je moteče in se ga pometa. Otroci še vedno odmetavajo,<br />

po mojih ocenah, največ smeti. Reciklirani certificirani<br />

wc papir je še vedno neznanka povprečnemu porabniku.<br />

Drek pa je največji strah<br />

malčkov, kajti nekako pomotoma<br />

zmerom <strong>za</strong>ide v njihova<br />

usteca. Le kako jim starši niso<br />

razložili, da se drek ne daje v<br />

usta, nikakršen?<br />

In potem hoče družba od mene,<br />

lastnice psa, da pobiram drek?<br />

Da ga <strong>za</strong>tlačim v najbolj poceni<br />

PVC vrečke, ki jih nastavlja<br />

občina (ali pa naj si jo sama<br />

kupim)? Mene, ki veliko dam<br />

<strong>za</strong> blaginjo planeta (kolikor<br />

lahko)? Mene, ki imam navadnih<br />

smeti komaj še <strong>za</strong> vzorec?<br />

Mene, ki nikoli ne odvržem<br />

smeti na tla, celo ko sem kadila,<br />

cigaretnega ogorka nikoli<br />

nisem vrgla na tla? Mene, ki<br />

so me starši naučili, da se drek<br />

ne je? Mene, ki me pogled na<br />

obrežje reke Sore vsako jutro<br />

razžalosti, ker lepota brega ni<br />

vidna, <strong>za</strong>radi smeti, ki ste jih<br />

vi »žugalci« nam »nepobiralcem«<br />

drekov, odvrgli v reke (če<br />

kupiš, potem podpiraš). Meni<br />

žugate, ki se peljem s kolesom<br />

15 km v eno smer, ker se imam rada (tisti, ki čakate v<br />

avtomobilskih kolonah, da se 2 km peljete v službo se definitivno<br />

nimate radi). Meni, ki sem ponižna in hvaležna,<br />

da bo kmalu pomlad in znam spoštovati. Mene …<br />

Vsi vi očitno živite v prepričanju, da narava prebavi <strong>vse</strong>,<br />

tudi gore smeti, ki jih kopičite. Vidim vas, kaj kupujete.<br />

Same smeti. Plastične igrače, novoletne okraske (ne vidim<br />

razloga njihove menjave vsako leto), izdelke, katerih<br />

ovoja niti ne pogledate z ekološkega vidika, avtomobile,<br />

ki enormno onesnažujejo. Meso pohabljenih in <strong>za</strong>strupljenih<br />

živali, zelenjavo, ki spominja na plastične igrače.<br />

Vse to, dragi moji, spada v ekologijo, ki ste jo kot prebivalci<br />

planeta dolžni izvajati, ker živite z nami, ki nam<br />

ni <strong>vse</strong>eno. In izjave, ki jih dajete v stilu »itak bom umrl,<br />

kaj me briga«, ne pašejo v kontekst sobivanja. To je enostavno<br />

višek egoizma!<br />

Vi, ki v eni roki držite PVC vrečko in mene nadirate?<br />

Naj vam <strong>vse</strong>m nestrpnežem povem, da dreka v vrečko<br />

ne bom dajala. Tudi bio vrečk ne bom kupovala, ker <strong>za</strong> ta<br />

denar lahko kupim 2 kg polnozrnate moke in si spečem<br />

kruh <strong>za</strong> dva tedna. Pustila bom drek naravi, kamor spada,<br />

in kjer bo največ koristi od njega.<br />

Moj pes “serje” na travo in ne na beton. To sem ga naučila.<br />

//

Kolumna<br />

str. 20 str. 21<br />

Proste klamfe<br />

Nejc Smole<br />

prihodnost skupnosti<br />

ali ves(d)elo po medvoško<br />

Gregor Nartnik<br />

anarhija!? in več ...<br />

V teh dneh, ko na koledarju že črtamo prve dni marca, vsi tisti, ki<br />

v naši skupnosti delamo v društvih in podobnih organi<strong>za</strong>cijah, nestrpno<br />

čakamo na kakršnokoli informacijo v pove<strong>za</strong>vi z osnutkom<br />

proračuna občine Medvode <strong>za</strong> prihodnji dve leti. Zakaj z nestrpnostjo?<br />

In kaj to sploh <strong>za</strong>deva tiste, ki radi plešejo, igrajo, morebiti sodelujejo<br />

v društvu upokojencev, ali prosti čas preživljajo v katerem izmed<br />

športnih klubov?<br />

Odgovor je jasen. Brez proračuna je vsakršno načrtovanje dela in<br />

dejavnosti le slepo tipanje v temi. Nihče namreč ne ve, kako resno<br />

je recesija <strong>za</strong>re<strong>za</strong>la tudi v prihodke naše občine? In sploh, bo občina<br />

oz. predlagatelj ubral najbolj enostavno taktiko in <strong>vse</strong>povprek re<strong>za</strong>l<br />

sredstva ali bo končno predlagal strategijo, načrt in pojasnil, <strong>za</strong>kaj se<br />

sredstva na kateri izmed postavk nižajo in spet na drugi povečujejo.<br />

Vsakdo ve, da je <strong>za</strong> resno, pred<strong>vse</strong>m pa odgovorno delo na katerem<br />

koli področju od družbenih do čisto komunalnih dejavnosti v prvi<br />

vrsti potrebno imeti strategijo, vizijo, načrt. Nekaj, na kar se vedno<br />

znova lahko opreš in je <strong>za</strong>to pot lažja.<br />

In nič ni slabše, kot vedno znova krpati največje luknje in primankljaje<br />

brez resnega premisleka o nadaljnjem razvoju. Brez tega, da bi si nalili<br />

čistega vina in s širokim konsenzom sprejeli usmeritve. Morebiti<br />

nam smernice prvega leta ne bi bile po godu, ker bi predvidevale<br />

večja vlaganja na področju, ki nam ni blizu. A prepričan sem, da bi po<br />

nekaj letih večina videla, da je sistem, ki se s strokovnim pristopom<br />

in vizijo loteva projektov, veliko boljši kot vsakoletno <strong>za</strong>dovoljevanje<br />

<strong>vse</strong>h mogočih in nemogočih idej, ki niso umeščene v okolje in prostor,<br />

najmanj pa v skupnost.<br />

A priznati je treba. Za takšno delo, <strong>za</strong> vizijo je<br />

potrebno imeti pogum. Tega pa sestavljalcem<br />

našega proračuna prevečkrat primankuje.<br />

Upam, da bo v proračunu <strong>za</strong> prihodnji dve leti kaj drugače.<br />

Verjamem pa ne. //<br />

Vsaka od oblik zunanjega, skupnega organiziranja<br />

družbe, tako imenovanega »sistema«,<br />

nujno omejuje osebno svobodo. Tudi če pravila,<br />

s katerimi bomo urejali razmerja, izbiramo<br />

vsi skupaj (neka prava demokracija), ta lahko<br />

izhajajo le iz vrednot povprečja, ki mnoge (ali<br />

kar <strong>vse</strong>) omejujejo vsaj v neki meri.<br />

Ljudskih potreb pač ni mogoče fiksno determinirati<br />

v pravilo. Če že bomo to poskušali,<br />

pa so na vrsti bolj organski sistemi. Prilagodljivost<br />

bo njihova kvaliteta. Temeljili bodo<br />

na <strong>za</strong>upanju.<br />

Človek se preprosto ne pozna. Njegova težnja<br />

po spoznanju (če do te sploh pride) ustvarja<br />

dinamiko življenja ter vodi njegov razvoj.<br />

Večinoma, bolj ko ne, zmore posameznik prepoznati<br />

samo trenutno občutene potrebe, in<br />

si s temi <strong>za</strong>misliti le trenutne pogoje svobodnega<br />

delovanja. Dejstvo je, da so te potrebe<br />

nenehno spremenljive. Vse posledice njegovega<br />

svobodnega ravnanja pa se izrazijo šele s<br />

časovnim <strong>za</strong>mikom. To naj bi človeka naučilo<br />

gledati na <strong>vse</strong> pojave celostno. S pomočjo<br />

nabranih izkušenj naj bi prepoznal vzorce<br />

v učinkih lastnih dejanj in pred<strong>vse</strong>m pridobival<br />

orientacijo. Kaj ga vodi in v katero smer.<br />

Vsa zunanja pravila omejujejo osebni razvoj<br />

in doživljanje. Sploh če so vsiljena. Vendar<br />

tudi dajejo strukturo skupnemu bivanju. Če<br />

so sprejeta. Z vzpostavitvijo skupnih pravil,<br />

večje skupine posameznikov dobijo funkcijo<br />

organizma. Vprašanje pa je - ali sme biti ta<br />

organizem pomembnejši od posameznika in<br />

pod katerimi pogoji? Celo ožja družina je organizem,<br />

je sistem, ki deluje po nekih pravilih.<br />

Že v družini je nekdo nižji, mlajši, manj<br />

vešč, podrejen; in spet drug je avtoriteta, bolj<br />

izkušen, ki postavlja ali potrjuje pravila. In<br />

že v družini ima prej ali slej nekdo razlog <strong>za</strong><br />

upor. Kako naj bo torej drugače v družbi?<br />

Pravila da. Da, kot pravila plovbe. Kot prenos<br />

praktičnih izkušenj boja z valovi in vetrovi<br />

med generacijami, med posamezniki<br />

z različnimi znanji. Vendar ne uveljavljanje<br />

pravil s prisilo, s kaznijo, temveč z <strong>za</strong>upanjem.<br />

Zaupanjem eden drugemu.<br />

A kdo od nas je <strong>za</strong>upanja vreden? Kdo je<br />

dovolj resen, da ne bo z neumnostjo ogrozil<br />

skupnosti? In kdo bi jo vodil?<br />

Upravljanje sistema z <strong>za</strong>upanjem tvori najbolj<br />

učinkovito, plodno, ustvarjalno, svobodno<br />

družbo. Potrebuje najmanj pravil in<br />

<strong>za</strong>virujoče administracije, kakršno <strong>za</strong>hteva<br />

izvajanje le teh. Takšna svoboda pa je mogoča<br />

le če vsak kapitan, torej vsaka avtoriteta,<br />

starš ... ve, da pri vzgoji, vodenju ... ni lagal.<br />

Da ni prikrival znanja in omejeval, temveč<br />

je posredoval <strong>vse</strong>, kar se je sam naučil in<br />

spoznal najboljšega. Potem mirne vesti predaja<br />

krmilo naprej in naprej, brez strahov<br />

in pričakovanj. Dovoli si pustiti se presenetiti,<br />

v kaj se bo nadalje sistem prelil. Katere<br />

poti bo barka obredla. Pripravljen je sprejeti<br />

nove, drugačne izkušnje, v katere bo popeljal<br />

podmladek. Najtežje ljudje prepustijo krmilo,<br />

brez da bi si <strong>za</strong>gotovili svoj nadaljni nadzor<br />

in vpliv svoje volje ravno <strong>za</strong>radi ne<strong>za</strong>upanja.<br />

Poleg pohlepa seveda.<br />

Sistem, organizirana skupnost posameznikov,<br />

katera <strong>vse</strong>buje več <strong>za</strong>upanja, sprosti <strong>vse</strong>m<br />

členom družbe večji del energije. Odpade mnogo<br />

neživljenjskih obveznosti. In tako končno<br />

lahko vsak, iz širše distance, mnogo globlje<br />

opazuje lastnosti plovbe. Razvija nove senzibilnosti.<br />

Ustvarjalnost. Lahko prispeva več.<br />

Skupaj na barki prispemo dlje, <strong>za</strong>to znanja,<br />

ko ga nekdo želi, ne <strong>za</strong>virajmo. Svobode ne<br />

jemljimo, podeljujmo jo. //

Rubrika <strong>za</strong> posrat<br />

str. 22<br />

ŠOKANTNO<br />

NEWS<br />

Kulinarika<br />

ŽIVIJO PRIJATELJI MOJI!<br />

Danes sem samo <strong>za</strong> Vas pripravo lagano sportski recept<br />

<strong>za</strong> slastčice po imenu BAJADERE.<br />

Zlagaš ko cigle. NI frke! Gremo!<br />

Politični namig dneva:<br />

Kradi na polno – na malo se ne splača<br />

Nagradna igra<br />

Delavec meseca<br />

TEMELJ<br />

30 dkg Albert kekso - zmletih<br />

12 dgk masla<br />

10 dkg kokosove moke<br />

1 dcl ruma in eno šilce <strong>za</strong> v usta<br />

1 dcl vode<br />

40 dkg sladkorja<br />

Vodo in sladkor prevremo.<br />

Rahlo ohladimo( ampak še vedno vroče) in dodamo <strong>vse</strong><br />

ostale sestavine ter na<strong>za</strong>dnje rum.<br />

Vse skupaj dobro premešamo.<br />

V manjši pekać damo peki papir in dodamo maso in jo<br />

potlačimo.<br />

Pekač damo v hladilnik, da se ohladi, masa strdi<br />

Zbiljski labod napadel mirnega turista<br />

Koliko stanovalcev doma <strong>za</strong> ostarele je<br />

na tabletah ?<br />

A // VSI<br />

B // VEČ KOT 90%<br />

C // MANJ KOT 90%<br />

D // NOBEDEN<br />

Obkroži pravilen odgovor in ga pošlji v<br />

uredništvo na<br />

dlakenajeziku@gmail.com<br />

Iz prispelih odgovorov bomo izbrali<br />

zmagovalca im mu podelili nagrado<br />

presenečenja.<br />

Naslov fotografije<br />

Sem Na Malci<br />

mali oglasi<br />

STREHA<br />

20 dkg - 15 dkg jedilne čokolate<br />

8 dkg masla<br />

Maslo in čokolado raztopiš. Lahko nad soparo ali počasi<br />

v ponvi. Raztopljeno čokolato malo ohladiš in preliješ<br />

čez zgornjo maso. Počakaš, da se <strong>vse</strong> skupaj ohladi in<br />

razrežeš na male cigle.<br />

Za danes je to to drugič pa vam povem <strong>vse</strong> o pravilnem<br />

razmerju mešanja peska, cementa in vode <strong>za</strong> podložni<br />

beton.<br />

Ko se vidmo se slišmo<br />

Samo <strong>za</strong> Vas<br />

Jehmet Spasič s.p.<br />

Slastičarstvo, burekastvo i zidarstvo my self!<br />

Vicoteka<br />

Specialna dopisnica Enisa iz Tuzle<br />

Kaze Fata Muji:,,Sin nam ima 15 godina popricaj<br />

s njim o sexu ali nemoj biti seljacina i prostak<br />

upotrijebi <strong>za</strong> primjer bubamare, leptire, cvjetice.<br />

Mujo zove sina i kaze mu:,,Sjecas se sine kad<br />

mati ode prosle godine kod svojih u Doboj<br />

na pet dana, a ja nam dovedo onu kurvu pa<br />

smo je taslacili i ti i ja 5 dana? Na to ce sin sav<br />

o<strong>za</strong>ren:,,Sjecam se babo kako se ne bi sjeco!<br />

Mujo:,,E vidis sine moj tako isto rade bubamare,le<br />

ptirici,cvjetici....<br />

MINI SUDOKU<br />

Menjam fanta<br />

<strong>za</strong> vikend na Cresu<br />

Ponudbe pod šifro:<br />

Črni vranec<br />

Pitaju Hasu sta je prije bilo jaje ili kokoš a on ce na<br />

to: Prije je bilo i jaje i kokoš, prije smo mogli i na<br />

more...<br />

Pita sudija Fatu kako se desilo silovanje<br />

,,Gospodine on je meni prvo sve<strong>za</strong>o usta, onda<br />

ruke, da ja ne rasiri noge i njih bi sve<strong>za</strong>o,,

Technonjuz<br />

str. 24<br />

... samo<br />

še ...<br />

Z dlakami ali<br />

brez se pred<br />

vami pričenja<br />

zgodba o človeku<br />

in njegovemu<br />

napredku.<br />

Ker napredek<br />

najdemo na<br />

različnih<br />

področjih, se<br />

bomo na teh<br />

straneh največ<br />

posvečali tistemu,<br />

ki trenutno hiti<br />

naprej, z visoko,<br />

pospešeno<br />

hitrostjo, zelo<br />

diskretno, skoraj<br />

neopazno. To<br />

je tehnološki<br />

napredek. Preden<br />

pa pričnemo, naj<br />

vas opozorim, da<br />

vam bo konec<br />

zgodbe lahko zelo<br />

spremenil pogled<br />

na trenutni svet<br />

in bližnjo in<br />

ne tako bližnjo<br />

prihodnost,<br />

kajti hitrost<br />

narašča in se ne<br />

ustavlja, dokler<br />

ne doseže točke,<br />

ki je ni mogoče<br />

predvideti.<br />

Technonjuz pripravlja Miha Popovič<br />

vËeraj in<br />

danes<br />

2011, CES, MWC, CeBit, vsi imajo nekaj<br />

skupnega in sicer napovedujejo prihajajoče<br />

komercialne tehnološke napredke, z večjim<br />

obsegom v <strong>za</strong>bavni elektroniki. Letos<br />

napovedujejo izzide naprav, po velikosti<br />

primerne <strong>za</strong> v žep, po računski moči pa kot<br />

pred nekaj leti močne namizne igračkarske<br />

ali delovne postajne računalniške pošasti.<br />

Mobilniki z dvojedernimi procesorji so že<br />

med nami. Pred kratkim je Texas Instruments<br />

napovedal <strong>za</strong> konec leta večjedrne mobilne<br />

procesorje, zgrajene v 22 nm arhitekturi,<br />

ki presega trenutno izdane Intelove 32 nm<br />

namiznoprocesorske enote Sandy Bridge.<br />

1996, zgrajen je bil prvi super računalnik,<br />

ki je dosegel hitrost preko 1 Teraflop.<br />

Sestavljen je bil iz več kot 4.500 procesorskih<br />

jeder, imel 500 kW električne porabe<br />

ter je obsegal 230 m2 prostora. Iz uporabe<br />

je bil umaknjen leta 2006. Pred kratkim<br />

je Intel objavil razvojni projekt imenovan<br />

Tera-Scale Computing Research Program.<br />

Izdali so prototip 80-jedernega procesorja,<br />

zmožnega doseganja hitrosti izračuna od 1 do<br />

1,8 Teraflops-ov, manj kot 5 let <strong>za</strong> tem, ko so<br />

iz uporabe odmaknili prvi super računalnik<br />

podobnih zmogljivosti, delujoči 80-jederni<br />

procesor velikosti nekaj centimetrov, ki<br />

porabi le 65 W energije.<br />

danes<br />

Vrnimo se na letošnje napovedi v mobilnem<br />

svetu in zmožnosti teh priročnih žepnih<br />

naprav. Mobilniki naslednje <strong>generacije</strong>, ki<br />

bodo prav<strong>za</strong>prav med nami že v prvi polovici<br />

letošnjega leta, bodo omogočali uporabo,<br />

primerljivo s trenutnimi prenosniki, kasnejši<br />

pa tudi že z namiznimi računalniki, ki se<br />

jim bomo tako lahko preprosto odpovedali.<br />

Kasneje nam bodo žepne različice, s<br />

pomočjo naravnih uporabniških vmesnikov,<br />

omogočale enako in veliko več pri<br />

delu v službi in šoli, pri <strong>za</strong>bavi, socialnemu<br />

povezovanju ter novemu napredku.<br />

Trend je znan, občutimo ga vsi, opazijo<br />

ga mnogi, razume pa le nekaj. In kaj je tu<br />

tako posebnega, da razumejo le izjeme, se<br />

vprašate? “Hitrost razvoja narašča in se<br />

ne ustavlja dokler ne doseže točke, ki je ni<br />

mogoče predvideti.”<br />

Nadaljevanje v naslednji številki Brez dlake<br />

na jeziku. //<br />

Lurgee / Berete me tudi na lurgee-in-a-elle-g.blogspot.com<br />

BOLJE DLAKE NA<br />

JEZIKU, KOT PA<br />

DLAKE NA HKHM!<br />

Da, še ena egotriperska kolumna, vendar ne, to ni še ena pisarija v<br />

kateri boemski avtor izlije svojo užaljeno in besno dušo (čeprav imam<br />

pod pazduho prenekateri omembe vreden dogodek). Je zgodba o bolj<br />

ali manj tipičnih asociacijah na svet oblačil ter ne toliko zgodba o<br />

podeljevanju plusov in minusov <strong>za</strong> uspešno kolažiranje. Načeloma<br />

ne maram brezglavo podeljevati nalepk, ker menim, da tisti, ki nima<br />

želje spreminjati stvari, naj jih niti ne kritizira. Nisem na mestu, da<br />

bi agresivno sodila svet okoli sebe, sem pa aktivni opazovalec vsakdanjega<br />

življenja in menda imam toliko estetskega očesa, da si smem<br />

tu in tam privoščiti kakšno pikro na račun nekoga drugega. Ne samo<br />

<strong>za</strong>radi zlobe, temveč pred<strong>vse</strong>m <strong>za</strong>radi lajšanja življenja sebi in drugim.<br />

Sam bog ve, da je bil umik bluz s čipkastimi volančki, izginotje<br />

belih športnih nogavic v kombinaciji s temnimi hlačami ter ukrotitev<br />

griv tipa 'bundes friseur' več kot samo družbeno potrebno. Pa sem<br />

omenila le najbolj klišejske. Kje so še vsi drugi biseri, ki se s ponosom<br />

kažejo na mestnih ulicah. Naj se že kar na <strong>za</strong>četku opravičim <strong>vse</strong>m<br />

samo<strong>za</strong>vestno dvigajočim se bradam, ki bi jih morebiti moje vrstice<br />

užalile - vzemite kritiko kot dobronamerno. Na tem mestu bi poslovenila<br />

moža, ki se je šel 'life style' <strong>za</strong>res, klasičnega Winstona Churchilla.<br />

Rekel je, da kriticizem morda ni sporazumno <strong>za</strong>željen, je pa nujen, saj<br />

<strong>za</strong>polnjuje funkcijo bolečine v človeškem telesu - kliče pozornost k<br />

nezdravim stanjem stvari.<br />

Mene boli, kadar ljudje malomarno ravnajo s svojimi telesi, kot da<br />

so ti od uma ločene entitete, le orodja, ki so namenjena prenašanju<br />

racia po širnem svetu in nimajo z identiteto in samopredstavitvijo<br />

ničesar skupnega. Vsakič, ko nekdo manifestno dirigira s svojim<br />

'takozelodrugačnim' videnjem sveta, obenem pa ohranjanja higienskega<br />

minimuma nima na dnevni agendi, doživim manjšo kap. Zato<br />

je bolje, da v tej rubriki brijem modne dlake jaz - in to z jezika, <strong>za</strong> <strong>vse</strong><br />

ostale pa vas vljudno naprošam, da poskrbite sami. Sicer verjamem,<br />

da marsikoga ne prev<strong>za</strong>me misel na tekanje po londonskemu fashion<br />

weeku v novih 'louboutinkah', in da načeloma pri besedi moda<br />

ne moremo mimo negativnih prizvočnic in predstave o skorumpiranem<br />

svetu modne industrije, suhljatih manekenkah in brezvrednotnem<br />

sistemu. Zato se bom potrudila narisati modni svet karseda<br />

dinamičen, najti v njem kulturne pomene in vzporednice z življenjem<br />

vsakega slehernika.<br />

Mene moda inspirira, osrečuje <strong>za</strong>radi barvitosti in pogosto spravlja v<br />

smeh. Za hip me postavi v čevlje <strong>za</strong>sanjane princeske in hkrati njenega<br />

princa v modrem 'reklcu'. Zaenkrat tekam le po ulicah Bele Ljubljane,<br />

vendar <strong>za</strong>to nič manj srčno in vedno pod roko s stilom. In to<br />

je moja iztočnica <strong>za</strong> naslednjič! Če sem že <strong>za</strong>čela s starostami naj tako<br />

tudi <strong>za</strong>ključim. Za konec uvertura v pomladno prebujanje … večni Alexander<br />

Mcqueen, pomlad 2007. //<br />

MoDa-Ne<br />

str. 25<br />

Vir fotografij: www.digitaltrends.com<br />

Vir fotografije: selfserviceuk.wordpress.com

Leva Eva<br />

str. 26 str. 27<br />

TURNEJA KRATKIH, NEODVISNIH,<br />

“NO BUDGET” FILMOV MLADIH<br />

SLOVENSKIH USTVARJALCEV<br />

Film Prvi dan v<br />

službi (2010) v<br />

KONOTEKI<br />

28.3. ob 22h<br />

Vstop prost!<br />

Urška Djukić<br />

Pogosto slišim očitke slovenskih filmarjev,<br />

da pri nas v filmski umetnosti ni podmladka,<br />

<strong>za</strong>to se sprašujem, ali nas res ne vidijo? Nam<br />

ne dajo možnosti, ker nismo dovolj izkušeni?<br />

Ali pa je naše filmsko koritce pač premajhno<br />

<strong>za</strong> mlade ideje?<br />

A vendar podmladek je. Kljub <strong>vse</strong>m trnom<br />

na poti, iz strasti do filmske umetnosti<br />

mladi ustvarjamo. Zato se je novembra 2010<br />

<strong>za</strong>čela samoorganizirana turneja kratkih,<br />

„no budget“ filmov, mladih nadobudnih<br />

avtorjev. Od Maribora do Kopra je turneja<br />

gostovala v raznih mestnih kinematografih,<br />

<strong>Mladinski</strong>h cetrih ter povsod, kjer je platno<br />

in ustvarjalni lastniki. Za distribucijo smo<br />

poskrbeli avtorji sami, se močno angažirali<br />

in uporabljali lastna sredstva iz študentskih<br />

žepov, da ne bi naši filmi padli v „brezno<br />

po<strong>za</strong>bljenih slovenskih filmov“.<br />

V Kinoteki se bomo tokrat predstavili precej<br />

različni mladi avtorji. Tematike filmov segajo<br />

od oktobrske revolucije, fanatizma,<br />

eksistencializma pa <strong>vse</strong> do človeške<br />

neumnosti, ironije, in kriminala. Prav slednji<br />

je fokus filma Neskončni vozel, v katerem<br />

nam društvo Film Factory s paralelnim<br />

montažnim prepletom pomeša dojemanje<br />

časa in mojstrsko izpelje zgodbo o skrivnostni<br />

kuverti in ljudeh, ki jo želijo imeti.<br />

Nekaj kriminalnih posegov <strong>vse</strong>buje tudi<br />

grumovsko psihoanalitična satira Prvi dan<br />

v službi avtorice Urške Djukić, ki nam skozi<br />

brezčasni prostor vaške beznice predstavi<br />

ironijo pasivnega življenja in brezmejne<br />

človeške zmotljivosti. Film Apple stand<br />

Nikoline Mudronje je vizualna psihološka<br />

drama, kjer se realnost meša s preteklostjo<br />

v notranjem boju glavnega subjekta. Peter<br />

Bizjak nam v filmu Bititsch skozi novodoben<br />

komičen »remake« Jurčičeve Telečje pečenke<br />

prikaže junaka, ki si kot žrtev lastne omejenosti<br />

ne želi ničesar drugega, kot pojesti svojo<br />

pizzo. Prav tako se fanatizma posluži film<br />

Aleša Gibičarja V spomin na ..., ki z obravnavanjem<br />

nekrofilije spodbudi razmišljanje<br />

o sprevrženosti v ruralnem svetu. Avtorica<br />

Petra Rodman pa se v estetski videoanimaciji<br />

Sepultura ukvarja z oktobrsko revolucijo,<br />

avantgardo, njunih idejah, paradoksih in<br />

posledicah preteklega državnega sistema.<br />

Vabljeni v Kinoteko 28. marca ob 22h! //<br />

Tina Kušar<br />

KISS KISS<br />

Kdo se ne spomni male genialke<br />

Matilde, ki se je s svojimi čarovniškimi<br />

sposobnostmi postavila po robu svojim<br />

butastim staršem in <strong>za</strong> <strong>vse</strong>lej obračunala<br />

s terorjem debele ravnateljice? Ali pa<br />

revnega dečka Čarlija, ki si je najbolj<br />

na svetu <strong>za</strong> rojstni dan želel v <strong>za</strong>vitku<br />

čokolade najti dobitno zlato vstopnico, da<br />

bi si lahko ogledal znamenito Wonkino<br />

tovarno čokolade?<br />

Roalda Dahla poznamo pred<strong>vse</strong>m<br />

kot enega najpriljubljenejših piscev<br />

mladinske literature dvajsetega stoletja,<br />

ki še vedno navdušuje mlade po<br />

<strong>vse</strong>m svetu. Njegove zgodbe so polne<br />

domišljije, divje fantazije ter humorja<br />

opojenega s kančkom krutosti. Prav<br />

<strong>za</strong>to po njegovih knjigah posegajo<br />

tudi odrasli in <strong>za</strong>htevnejši bralci.<br />

Priljubljenost dokazujejo tudi mnoge<br />

filmske adaptacije knjižnih uspešnic,<br />

kot so: Willy Wonka & The Chocolate<br />

Factory (1971), Matilda (1996), Čarli in<br />

tovarna čokolade (2005), Fantastic Mr.<br />

Fox (2009).<br />

Manj znan pa je kot pisatelj zgodb <strong>za</strong><br />

»odrasle otroke.« V slovenskem prevodu<br />

je leta 2008, pri <strong>za</strong>ložbi Sanje, izšla zbirka<br />

kratkih zgodb Poljubček. Zbranih je enajst<br />

»poljubčkov,« fantastičnih, divjih, srhljivih<br />

in skrivnostnih kratkih zgodb, ki bralca v<br />

trenutku posrkajo v domišljijski svet in ga<br />

ne izpustijo do konca knjige. Dahl je mojster<br />

peresa, saj <strong>vse</strong>skozi stopnjuje napetost<br />

zgodbe, ki jo nadgradi z nenavadno spletko<br />

in nepričakovano razplete. Presenetljiv<br />

<strong>za</strong>ključek bralca šokira, preseneti in<br />

včasih tudi nasmeji. V zgodbah nastopajo<br />

prevaranti, kradljivci, <strong>za</strong>tiralci, morilci,<br />

lažnivci in zvite ženske.<br />

Potovanje v svet fantazije se <strong>za</strong>čne v Penzionu,<br />

kamor se po prenočišče odpravi mlad<br />

Billy Weaver, kjer spozna prisrčno starejšo<br />

gospo, <strong>za</strong> katero se izkaže, da ima precej<br />

nenavadne hobije. Spoznamo prevaranta<br />

oblečenega v duhovnika, ki goljufa ljudi na<br />

podeželju. Zgodbe so polne preračunljivih<br />

ženskih likov, ki dolgo časa prenašajo<br />

trpljenje, nato pa <strong>za</strong>htevajo povračilo. Gospa<br />

Foster je imela nenehen strah, da bo vedno<br />

<strong>za</strong>mudila, <strong>za</strong>to je bila vedno pripravljena <strong>za</strong><br />

odhod. Njen mož jo je namerno pustil čakati.<br />

Mary je celo življenje prenašala soprogovo<br />

negodovanje in trpinčenje, vendar je kmalu<br />

prišel čas poravnave.<br />

Dahl raziskuje temne, divje in strastne<br />

strani človekove duše. Nikoli ne pusti, da<br />

bi bila krivica nekaznovana. Vsakršno<br />

izkoriščanje, pohlep in <strong>za</strong>tiranje terja<br />

povračilo. Vse se vrača, <strong>vse</strong> se plača.<br />

Maščevanje pa je sladko kot poljubček,<br />

včasih še slajše. //<br />

»Tukaj počnejo<br />

<strong>vse</strong>, kar je v<br />

njihovi moči,<br />

da bi poskrbeli<br />

<strong>za</strong>te, dragi.<br />

Tale krasni<br />

strojček tule<br />

ves čas črpa<br />

kot <strong>za</strong> stavo<br />

in prepričana<br />

sem, da je<br />

veliko boljši<br />

od trapastih<br />

starih src, ki<br />

jih imamo<br />

drugi. Naša se<br />

lahko vsak čas<br />

pokvarijo, tvoje<br />

pa bo delovalo<br />

<strong>za</strong> vedno.«<br />

str. 47, William<br />

in Mary<br />

Iz knjiznih polic<br />

Viri fotografij:<br />

www.sanje.si<br />

www. worldsstrongestlibrarian.com

Sporisimo<br />

str. 28 str. 29<br />

Namen sekcije<br />

Zlati goj<strong>za</strong>r je<br />

združiti <strong>vse</strong> z<br />

raziskovalno<br />

popotniško<br />

žilico, se<br />

odpraviti in<br />

raziskati, na<br />

zunaj naravo in<br />

deželo, na noter<br />

sebe.<br />

Urban Eržen<br />

raziskovalno-pohodniška<br />

sekcija mc medvode zlati<br />

goj<strong>za</strong>r vabi svoje ustanovne<br />

člane, da se ji pridružijo<br />

Pričakujemo, da bodo uteži vsakdanjega življenja v naravi in gibanju odpadle z naših<br />

ramen, da bomo postali fit, da se bo naša koža napela, maščoba zgorela, in da bo lepota<br />

naše notranjosti okrasila naša telesa. Skratka imeli se bomo fajn.<br />

Zlati goj<strong>za</strong>r se bo zgodil enkrat mesečno, običajno ob nedeljah. Izleti so razporejeni po<br />

težavnostnih stopnjah in so namenjeni prav <strong>vse</strong>m, ki jih tovrstno pohajkovanje <strong>za</strong>nima.<br />

O izletih boste obveščeni prek obveščevalnih poti MCM ali mailing liste Zlatega goj<strong>za</strong>rja,<br />

na katero se prijavite na spodnji mail.<br />

MCM bo poskrbel <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo izleta in stroške prevozov, <strong>za</strong> ostalo poskrbi vsak<br />

sam. Za vsak izlet sta rezervirana dva termina, eden <strong>za</strong> primer lepega in eden <strong>za</strong> primer<br />

slabega vremena.<br />

Lepo bo, vabljeni! //<br />

oznake in klasifikacija izletov<br />

*(Sam <strong>za</strong> ta močne in spretne)*<br />

Gre <strong>za</strong> ture in pohode, ki <strong>za</strong>htevajo zelo<br />

dobro kondicijsko in psihično pripravljenost,<br />

pravilno opremo in določeno<br />

mero vzdržljivosti. Srečamo se tudi s<br />

ple<strong>za</strong>njem po označenih poteh ali hojo<br />

po brezpotju. Hoje preko 5 ur.<br />

*(No ja)*<br />

To niso kar eni pohodi, no ja, ampak<br />

mi jih zmoremo brez problema.<br />

Oprema mora biti dobra, primerni <strong>za</strong><br />

kondicijsko normalnega človeka, hoje<br />

okoli 5 ur, goj<strong>za</strong>rji.<br />

*(Taki družinski)*<br />

S seboj v<strong>za</strong>memo bratce in sestrice,<br />

mamice in očije, ustanovni člani<br />

MCM-ja pa svoje otroke. Bistvo je<br />

ringaraja, nekaj otročjega, nenormalnega.<br />

Važno je, da se nam pokažejo<br />

otroške iskrice v očeh. Hoje približno <strong>za</strong><br />

osnovnošolskega otroka, veselja <strong>za</strong> dva.<br />

*(Mala malca)*<br />

Relax je <strong>vse</strong>, poanta pa se skriva nekje<br />

drugje. Verjetno v <strong>za</strong>nimivostih ob poti.<br />

Opanke, šlape ne, superge ja.<br />

A) ob slovenski obali<br />

Nedelja, 3. april (rezervni datum 10. 4.).<br />

Odhod ob 8.00 izpred Jedra, povratek<br />

približno okoli 17 ure.<br />

Za <strong>za</strong>četek vas vabimo, da skupaj prehodimo<br />

<strong>za</strong>nimivejši del slovenske obale, ki meri<br />

43.157 m. Pot nas bo vodila od Sečoveljskih<br />

solin skozi Sečo, Lucijo, Portorož, Bernardin,<br />

Piran, Fieso, Strunjan, Rtič Strunjan, Rtič<br />

Ronek, Rtič Kane, Simonov <strong>za</strong>liv do Izole.<br />

Ko v zgodnjem aprilu v naših krajih pod<br />

gorami še diši po snegu, in ko najbolj <strong>za</strong>greti<br />

lovijo <strong>za</strong>dnjo turno smuko, je čas <strong>za</strong> prvi<br />

izlet na morje. Na morju gre blitva že v cvet,<br />

na morju punce že nosijo poletne majčke in<br />

na morju fantovska koža že žari od toplega<br />

sonca in vetra.<br />

In takrat skoraj vsak od nas izpod hribov<br />

v svojih mislih že kupuje hiško na obali in<br />

sanja, sanja. Seveda le pod pogojem, da si je<br />

privoščil opaziti razliko med kraji.<br />

In prav to bomo s tem izletom storili mi …<br />

Turca je lahna, <strong>za</strong>četna, po ravnem, ob obali,<br />

da se naštelamo …<br />

fakti:<br />

Dolžina: okoli 20 km, pa ne veliko več in ne<br />

veliko manj.<br />

Višinska razlika: odvisno od plime, ampak ne<br />

čez 100 m.<br />

Čas hoje: lahkotno do 5 h (odvisno od postankov<br />

<strong>za</strong> kavo, metanja kamenčkov v morje<br />

in poležavanja na pomolih).<br />

Oznaka: *(mala malca + taki družinski)*<br />

Fakultativa: kava v Piranu, kopanje v morski<br />

vodi in valjanje po morskem blatu v Lifeclass<br />

hotelih.<br />

prijave in informacije:<br />

Do 1.4. na urban.erzen@mcmedvode.si.<br />

B) po vrhovih vzhodnega pohorja<br />

Nedelja, 15. maj (rezervni datum 22. 5.).<br />

Odhod ob 7.30 izpred Jedra, povratek<br />

približno okoli 17. ure.<br />

Z avtom se pripeljemo do Parti<strong>za</strong>nskega<br />

doma na Kopah 1443 m, kjer naš čaka<br />

lažji vzpon ob smučišču na Malo Kopo.<br />

Od tu naprej se pripravite na štajerskokoroške<br />

razglede.<br />

Dosežemo višino 1524 m in naša pot se bo<br />

vila po čudovitih razglednih vrhovih in<br />

grebenih <strong>za</strong>hodnega Pohorja. Najvišje se<br />

dvignemo na Veliko Kopo in Črni vrh<br />

(1543 m), najnižje se spustimo na 1300 m<br />

(preval Šiklarica). Vmes pa vijolično zeleni<br />

gozdovi, palčki s klobuki, studenci z lapuhi<br />

in cel kup parti<strong>za</strong>nskih spomenikov.<br />

Posebnost naše poti je območje Lovrenškega<br />

barja, ki je posebej <strong>za</strong>varovani del<br />

največjega slovenskega gozdnega rezervata<br />

Ribniško-Lovrenška jezera (522 ha). Sestavljeno<br />

je iz 20 jezerc ali barskih oken, ima<br />

status največjega visokega barja v Sloveniji<br />

in je eno najpomembnejših v južni Evropi.<br />

Maj napolni jezera in studence s svežimi vodami<br />

in pomladanskimi cvetlicami, hodimo<br />

po lični, z bruni tlakovani poti, zrak bo svež<br />

in hranljiv, naše telo zventilirano. Kakor v<br />

nebesih tako na zemlji.<br />

fakti:<br />

Dolžina: 20,5 km.<br />

Višinska razlika: 220 m.<br />

Čas hoje: dobrih 5 h.<br />

Oznaka: *(no ja)*<br />

Fakultativa: trojanski krofi.<br />

prijave in informacije:<br />

Do 13.5. na urban.erzen@mcmedvode.si.<br />

napovedujemo:<br />

Junij:<br />

čez najlepše<br />

bohinjske pašne<br />

planine<br />

*(no ja)*<br />

Julij:<br />

po kolpi s kanuji<br />

*(mala malca)*<br />

Avgust:<br />

po ta težjih čez<br />

kamniške<br />

4 dnevni izlet<br />

*(sam <strong>za</strong> ta močne in<br />

spretne)*<br />

Viri fotografij:<br />

www.wikimedia.org<br />

Avtorji:<br />

Nasa<br />

Si-Ziga<br />

Primož Peterlin

Za mlade Mamice<br />

Zaživite življenje v popolni fantaziji napisala B.Sla, ilustriral P.Ga / Seksoskop<br />

str. 30 str. 31<br />

Marjeta Bi<strong>za</strong>j<br />

pridejo tudi<br />

taki dnevi ..<br />

Sem mamica enoletnega Jakoba, ki mi je danes pojedel<br />

živce s svojim cviljenjem, jokanjem, ple<strong>za</strong>njem in<br />

teroriziranjem. Moj otrok se spreminja v dojenčkastega<br />

terorista! Je res lušten mali pobič, ima krasne modre<br />

oči in smeje se <strong>vse</strong>m tujcem, ki mu pridejo reči guciguc,<br />

doma, ko se <strong>za</strong>prejo vrata stanovanja, pa cela štala. Pravi<br />

mali terorist. In proti takim kriminalnim dejanjem ni<br />

napisanega nobenega <strong>za</strong>kona. Ni sankcij. Ni priročnika,<br />

kako ugnati malega cvilečega človeškega mladiča, ki<br />

mu menda rastejo zobje. Šest jih že ima in slabo mi je ob<br />

misli, da jih mora zrasti še štirinajst. S tem da se zdej še<br />

dere, ker ga premalo animiram in je revežu dolgčas.<br />

Preden se je rodil, sem bila polna idej, kako bo življenje<br />

z dojenčkom izgledalo. Predstavljala sem si, da dojenček<br />

lula, kaka, kolca in je. In seveda spi. Ta čas bom pa<br />

prebrala kakšno knjigo, šla na drink v Štiri mačke, se<br />

sprehajala z vozičkom, šla s kolesom na Mangart, malo<br />

ple<strong>za</strong>la, skuhala kosilo in oprala perilo. No, iz tega<br />

plana ni bilo nič. Razen kuhanja in pranja je odpadlo<br />

skoraj <strong>vse</strong>. Tukaj imate nekaj dejstev o življenju malih<br />

človeških mladičkov:<br />

1. Interval spanja pri dojenčku traja 50 min. ///<br />

Tako približno se tudi zbuja. In verjemite, da je zelo<br />

težko pustiti ga, naj se dere, dokler v joku ne omaga.<br />

2. Dojenčki naj bi jedli na tri ure. /// Ja pa kaj še.<br />

Naš dojenček je jedel na petnajst minut.<br />

3. Dojenčki z odprtimi usti čakajo na tapravo<br />

hrano. /// Haha. Kadar se le da na joško, če se bo<br />

dalo, bo gor ostal kar celo življenje.<br />

4. Dojenčkom naj bi s šestim mesecem <strong>za</strong>čeli<br />

uvajati gosto hrano po navodilih pediatrov.<br />

Prvo naj bi jedel zelenjavo, nato sadje, seveda<br />

<strong>vse</strong> neslano, nato ostalo itd., blabla! /// Kakšno<br />

teoretiziranje! Do 10 meseca nič razen joške, zdaj pa<br />

pljuvamo po kuhinji, če ni <strong>za</strong> kosilo pire krompir,<br />

čežana in meso!<br />

5. Dojenčku dajajte didaktične igrače. /// Kot da bi<br />

denar metal skozi okno. Najboljša igrača so stikala<br />

na šporgetu, lonci in pokrovke, stokratno resetiranje<br />

računalnika, gumbi na televiziji in CD-ji, ki jih z<br />

velikim veseljem ribsamo po tleh.<br />

Prva učna ura o materinstvu je mimo. Čisto <strong>vse</strong>eno je, če<br />

se z zgoraj napisanim ne strinjate in se zraven šopirite<br />

z velikimi idejami o idealnoimaginarni vzgoji. Vas bo že<br />

minilo, ko boste dovolj utrujeni! //<br />

Vir fotografije: wikimedia.org<br />

oven<br />

bik<br />

dvojčka<br />

Vsa ta energija, ki prekipeva<br />

v vašem telesu, se vam<br />

lahko šteje v plus, če jo<br />

mislite izkoristiti. Vaša najbolj<br />

nora fantazija še ni privrela<br />

iz globočin vaše spolne<br />

sle. Zamislite si, da je svet<br />

popolnoma vaš, in iz miselno<br />

'vražjih' sanj preklopite na<br />

realno stanje. Izkoristite svoje<br />

osvajalske trike in razžalite<br />

naravo z mesenimi vzkliki in<br />

neobrzdanim rivalstvom po<br />

goli zemlji.<br />

Kljub vaši občasni <strong>za</strong>držanosti<br />

ne spreglejte željnih oči, ki<br />

švigajo po prostoru, ko vstopite<br />

na <strong>za</strong>bavo. Opazujte okoli<br />

sebe in poskusite <strong>za</strong>držati<br />

pogled s privlačno osebo. Z<br />

malce igre in vašim prirojenim<br />

čutom <strong>za</strong> lepo vedenje boste<br />

garantirano dobili vsaj <strong>za</strong>dovoljivo<br />

predigro, če ne boste<br />

tako uspešni, da boste <strong>za</strong>užili<br />

surov nenasiten užitek.<br />

Ker ste avanturisti, si lahko v<br />

prihodnjih dneh omislite nov<br />

izziv. Od volje bo odvisno, s<br />

kom in kam se boste 'odmaknili',<br />

uživajte brez sramu in si<br />

privoščite nekaj posebno izvirnega.<br />

Mogoče bi bil čas, da<br />

<strong>za</strong>menjate ali vsaj poskusite<br />

kakšen nov spolni položaj.<br />

Če imate radi misionarskega,<br />

ga lahko vsaj malo <strong>za</strong>činite z<br />

dvigom medenice.<br />

rak<br />

lev<br />

devica<br />

V prihodnjih dneh bodo kljub<br />

<strong>za</strong>enkrat še zimskemu ozračju<br />

prikukali ven vaši dolgo <strong>za</strong>tirani<br />

goni. In ne bomo še dobro<br />

<strong>za</strong>korakali v pomlad, ko bo<br />

na dan poskočila neobrzdana<br />

živalska sla. Le spraševali se<br />

boste lahko, kako dolgo ste si<br />

onemogočali, da vas ta razcvet<br />

prev<strong>za</strong>me. Začutili boste, da ne<br />

smete izgubljati niti minutke<br />

več. Če se boste držali svojih<br />

obljub, se obetajo dnevi konstantnega<br />

užitka.<br />

Poparjenim levom bo potrebno<br />

razmisliti o kašnem novem<br />

užitkarjenju. Če mislite, da<br />

ste poskusili že vsak položaj,<br />

se močno motite. Izbira<br />

novega kraja <strong>za</strong> razgaljanje in<br />

drznejšega položaja vam ne<br />

bi škodila. Vašim partnerjem<br />

boste poka<strong>za</strong>li novi ali pa<br />

zelo dolgo nevideni obraz in<br />

kakšno vezo celo rešili pred<br />

dokončnim izničenjem.<br />

Kdaj ste na<strong>za</strong>dnje namočili<br />

svoje imetje? Konstantno<br />

sanjarjenje in večkratdnevno<br />

samo<strong>za</strong>dovoljevanje je res<br />

najbolj varno in ne<strong>za</strong>pleteno<br />

početje, ampak samo<br />

razmislite, koliko lepotic in<br />

lepotcev se vsak dan sprehaja<br />

mimo. Mar ne bi bilo bolje, če<br />

bi <strong>za</strong>grabili njihove roke in jih<br />

povabili v svoj nenasiten svet.<br />

Prav kmalu bi skupaj lahko<br />

gasila žejo. Upajte si malo več!<br />

tehtnica<br />

škorpijon<br />

strelec<br />

Ste v obdobju, ko vaše<br />

misli vragolijo <strong>vse</strong> naokoli.<br />

Prememalo se posvečate sebi<br />

in svojim globljim mislim,<br />

ki vas najbolj sprostijo. Že<br />

lepo in prav, da izpolnjujete<br />

vsakodnevne obveznosti, a<br />

nujno si morate kdaj dovoliti<br />

čas samo <strong>za</strong>se. Omislite si<br />

podaljšan vikend, ali nočen pobeg<br />

v naravo, kjer na prostem<br />

osvobodite živalske nagone<br />

in pomladite svoj organizem z<br />

blagodejno telovadbo.<br />

Vaše razpoloženje bo muhasto<br />

kot vreme, vendar nikar ne<br />

dovolite, da bi izpustili kakršno<br />

koli povabilo na druženje.<br />

Vaše strasti se že nekaj časa<br />

skrivajo. Sedaj je pravi in<br />

skrajni čas, da odprete vrata<br />

nepoznanemu ljubljenju, ki<br />

vas je nekoč vznemirjalo.<br />

Privoščite si tisti strasten in<br />

spontan seks, ki si ga tako<br />

tajite.<br />

Vaš libido bo v prihodnjih<br />

dneh rahlo na psu, saj <strong>za</strong>radi<br />

<strong>vse</strong>h obveznosti revež ostaja<br />

<strong>za</strong>nemarjen in ne more vzkliti.<br />

Vsekakor si ob koncih tedna<br />

morate privoščiti sprostitev,<br />

tako da le pogumno <strong>za</strong>grabite<br />

priložnost, ki se vam bo ob<br />

soju luči in nekaj omamno<br />

dobrega vina še kako vtisnila<br />

v spomin.<br />

kozorog<br />

ribi vodnar<br />

Če ste si že našli partnerja,<br />

bodite iniciator popestritve<br />

spolnega življenja. Za igro<br />

si izberita 'rušenje' mitov;<br />

prižgan pralni stroj, moker<br />

pult v kuhinji, klubsko mizica,<br />

ki lahko služi tudi kot pručka<br />

<strong>za</strong> podporo akcijam ob steni<br />

… Tisti, ki partnerja nimate,<br />

se ozrite okoli sebe v družbi<br />

kolegov in si kakšnega izmed<br />

njih predstavljajte v spodnjem<br />

perilu. Mogoče se vam porodi<br />

kakšna nora ideja. Poskusite!<br />

Pred seboj imate kar nekaj<br />

odličnih možnosti. Ne le da<br />

lahko izbirate pokrajine od<br />

koder jih boste <strong>za</strong>jeli med<br />

svoje mednožje, tudi prostor<br />

in čas v prihodnjem mesecu<br />

bosta kot nalašč <strong>za</strong> take podvige.<br />

Kaj pa če bi organizirali<br />

orgijo? Ali pa vsaj poskusili<br />

v troje? Izkoristite izjemne<br />

priložnosti, ki se vam ponujajo<br />

v naslednjih tednih.<br />

Vaše misli so podlejše od<br />

najpodlejših packarij. Letanje<br />

od cveta na cvet, čeprav le v<br />

mislih, vodi k zmešnjavi pojma<br />

partnerstvo. V prihodnjih<br />

dneh boste sicer <strong>za</strong>sipani<br />

z obveznostmi, tako da na<br />

občasne vragolije sploh ne<br />

boste utegnili pomisliti. Nikar<br />

ne <strong>za</strong>mudite priložnosti, ki se<br />

vam bo ponudila na <strong>za</strong>bavi, ki<br />

jo čakate že nekaj časa.

Recikl<br />

Emina Djukić<br />

str. 32 str. 33<br />

recikl v duhu d.i.y. kulture<br />

(do it yourself = naredi sam)<br />

V današnjem izobilju uniformirane množice identičnih produktov masovne industrije so<br />

<strong>za</strong>res posebni lahko le unikatni izdelki. Vsak dan nonšalantno <strong>za</strong>vržemo številne uporabne<br />

materiale (plastika, steklo, papir …), ki pa jih lahko z malo domiselnosti in ročnih spretnosti<br />

predelamo v enkratne uporabne in/ali umetniške stvaritve.<br />

Ko bo vsa vaša družina prebrala to revijo, jo lahko predelate v posodo <strong>za</strong> oreščke, špangice<br />

ali kakšne podobne drobnarije. (Opomba: isti postopek deluje tudi <strong>za</strong> kakršnekoli druge revije,<br />

<strong>časopis</strong> oz. star papir.)<br />

Potrebujete:<br />

++ star papir,<br />

++ belo lepilo <strong>za</strong> les,<br />

++ lepilo v stiku,<br />

++ opcijsko: lepilni trak, pištolo <strong>za</strong> topljenje plastike.<br />

Če misliš zraven<br />

štet kalorije, si<br />

raje pojdi kupit<br />

sojine platke!<br />

Marjeta Bi<strong>za</strong>j<br />

grdodobra<br />

antidepresivna<br />

torta<br />

Biskvit:<br />

++ 6 jajc<br />

++ 10 zvrhanih žlic moke<br />

++ 10 žlic sladkorja (lahko tudi kakšno manj)<br />

++ 1 žlička pecilnega praška<br />

++ štiri žlice vode ali ruma<br />

Mmmmmmnjam!<br />

Nadev:<br />

++ 7,5 dcl sladke smetane<br />

++ 30 dag jedilne temne čokolade<br />

++ borovnice (pozimi <strong>za</strong>mrznjene)<br />

++ domača borovničeva marmelada (moja<br />

je fantastična, je ravno prav sladka, če je<br />

nimate, jo dobite pri meni)<br />

++ nare<strong>za</strong>ne marelice (pozimi iz kompota)<br />

++ domača marelična marmelada (tudi ta je<br />

najboljša tista in mamine špajze)<br />

Postopek:<br />

1. Papir zrežete na trakove (debelina po želji,<br />

npr. 5 cm). Trakove po dolžini prepognete in<br />

v prepogibu zlepite skupaj z lepilom v stiku<br />

(lepljenje ni nujeno, v<strong>za</strong>me veliko časa, ampak<br />

prispeva k lažjemu delu v naprej). Debelino<br />

posode okrepite tako, da v<strong>za</strong>mete širše trakove<br />

in jih večkrat prepognete (proti sredini).<br />

2. Pripravljene trakove <strong>za</strong>čnete zvijati v polža.<br />

Da bo dno posode bolj trdno, lahko v <strong>za</strong>četku<br />

trakove lepite skupaj z lepilom v stiku, kasneje<br />

pa jih lahko združujete samo z lepilnim<br />

trakom (odvisno tudi od stopnje natančnosti<br />

in vaših estetskih kriterijev). Trakove lepite<br />

enega <strong>za</strong> drugim, da dobite poljubno širino<br />

posode. Za lažje delo posamezne trakove že<br />

prej združite v daljše trakove.<br />

3. Ko dobite željeno velikost, počasi in<br />

previdno pritisnite <strong>center</strong> “polža” navzven,<br />

da dobite željeno globino. Ta del postopka je<br />

najbolj <strong>za</strong>baven! Ko ste <strong>za</strong>dovoljni z izgledom,<br />

celotno posodo premažite z belim lepilom <strong>za</strong><br />

les (ko se posuši postane prozoren) in pustite<br />

stati en dan.<br />

4. Po želji lahko stene posode zgradite iz<br />

posameznih v polžke zvitih trakov, ki jih<br />

lepite skupaj s silikonskim lepilom, ali<br />

pa postopek nadgradite s svojimi idejami,<br />

<strong>za</strong>ključki in kombinacijami! //<br />

Viri fotografij:<br />

abigcupoftea.blogspot.com<br />

budgetfriendlybungalow.com<br />

indiepublic.com<br />

picapicadesign.net<br />

eyespydiy.blogspot.com<br />

Priprava:<br />

En dan prej v sladki smetani skuhaj<br />

čokolado. Zmes naj <strong>za</strong>vre, čokolado dobro<br />

razmešaj, da se razstopi med smetano. Postavi<br />

v hladilnik čez noč.<br />

Vse sestavine <strong>za</strong> biskvit si vnaprej pripravi.<br />

Pečico ogrej na 180 stopinj. Jajca radeli<br />

na rumenjake in beljake. V večji posodi<br />

stepi beljake v trd sneg. Med stepanjem jim<br />

dodajaj sladkor, nato rumenjake. Sedaj v<br />

roke v<strong>za</strong>mi ročno metlico in žlico <strong>za</strong> žlico<br />

dodajaj moko, ki jo vmes rahlo vmešavaj v<br />

stepena jajca. Vmes dodajaj žlice vode, da se<br />

zmes lažje razmeša. Peci približno 20 min. Če<br />

porineš nož v biskvit in se testo ne lepi več<br />

na površino noža, veš, da je pečeno.<br />

Smetano s čokolado zmiksaj v trdno kremo.<br />

Če se ti zdi, lahko na koncu dodaš tudi<br />

trdilec <strong>za</strong> smetano.<br />

Ko se biskvit ohladi, ga dvakrat prereži. Prvi<br />

oblat narahlo navlaži z vodo od kompota,<br />

premaži z borovničevo marmelado, ki jo<br />

prej razredči z žlico ali dve vode, da se<br />

jo lažje maže. Čez potresi borovnice, čez<br />

borovnice pa kremo. Na kremo pritisni<br />

oblat in ponovi postopek, tokrat z marelično<br />

marmelado in marelicami. Na torto pritisni<br />

še tretji oblat, narahlo namoči in celo torto<br />

premaži z ostankom čokoladne kreme. Da<br />

ne bo preveč grda, jo še okrasi po občutku,<br />

potresi z mandlji, naribano čokolado ali pa<br />

jo pusti tako, kot je, saj je itak <strong>za</strong> pojest. Če<br />

ti ni všeč tak sadno čokoladni miks, lahko<br />

sadje poljubno izpustiš, priporočam pa, da<br />

oba oblata <strong>vse</strong>eno premažeš s kakšno dobro<br />

marmelado, ker poudari okus čokoladne<br />

kreme, pa še bolj sočno je. Če jo ima slučajno<br />

še kakšna mama spravljeno: marmelada iz<br />

črnega ribe<strong>za</strong> je top!<br />

Pojej me slastno! //<br />

Vir fotografij: wikimedia.org

Padalci<br />

str. 34 str. 35<br />

Peter Gaber<br />

<strong>za</strong>hvale prijaznim ljudem<br />

Vsak konec avgusta se <strong>za</strong> lepo število medvoških otrok<br />

<strong>za</strong>piše kot umetniško-hipijevsko doživetje v MC-ju Medvode.<br />

Za vsak slučaj bom omenil, da “hipijevsko” v tem<br />

primeru ne označuje konzumiranja čudnih substanc in<br />

svobodnega seksa, ampak zdrave in sproščene medsebojne<br />

odnose in uživanje s<br />

soljudmi in naravo.<br />

Izpostavil bom kontekst,<br />

iz katerega izhajajo naši<br />

mladi udeleženci. Otroci<br />

uživajo <strong>za</strong>dnje proste<br />

dni počitnic, malo so<br />

že naveličani brezdelja<br />

in si želijo <strong>za</strong>poslitve,<br />

izziva in <strong>za</strong>bave, se pravi<br />

“akcije”. Navajeni so<br />

sprotnega nagrajevanja,<br />

instant dosežkov, <strong>za</strong>bava<br />

jih pozicioniranje<br />

v njihovih internih<br />

skupinah, prek medijev<br />

(tv in interneta) pa<br />

so se naučili, da je<br />

<strong>za</strong>bava spektakel<br />

humorističnih, sen<strong>za</strong>cijsko<br />

nabitih vizualnih in<br />

foto: Emina Djukić<br />

zvočnih efektov, ki se vrstijo v ravno pravih intervalih,<br />

da jih človek še lahko dojame. To seveda ne velja <strong>za</strong><br />

popolnoma <strong>vse</strong> otroke, so pa vsi v to vpleteni.<br />

Drugačen kontekst je vzpostavljen s strani mentorjev oz.<br />

mladinskega centra, ker se <strong>za</strong>vedamo pasti kratkotrajne<br />

<strong>za</strong>bave, ki jo ponujajo mediji. Kot vodja delavnic <strong>za</strong>dnjih<br />

par let sem delal s tremi v.d. direktorji in petnajstimi<br />

mentorji, naše poslanstvo pa je bilo na osnovi vrednot<br />

vedno usklajeno. Otrokom se trudimo poka<strong>za</strong>ti dragocenost<br />

njihovega dela in kreativnosti, brez katerega<br />

ni rezultatov in posledično potrditve od vrstnikov,<br />

mentorjev, staršev... Enako poudarjamo medsebojno<br />

sodelovanje in spoštovanje ostalih udeležencev delavnic,<br />

podpiramo pa tudi zdravo, športno tekmovalnost, ki se<br />

izkaže v kvaliteti izdelka. Da bi oba konteksta čimbolje<br />

združili, nam že več let odlično služijo postopki izdelovanja<br />

stop-motion animacij. Za stop-motion animacijo<br />

moramo sestaviti posamezne posnetke manjših <strong>za</strong>mikov<br />

v celoto, ki pokaže tekoče gibanje. Za <strong>za</strong>ključen izdelek<br />

potrebujemo zgodbo, like, sceno in zvoke. Vse potrebno<br />

morajo otroci s pomočjo mentorjev sami pripraviti, kar<br />

je <strong>za</strong>hteven, ampak nagrajujoč proces. Pristopov <strong>za</strong> izde-<br />

lovanje stop-motion animacij je veliko, od fotografiranja<br />

živih igralcev do risanja ni<strong>za</strong> risb (klasična risanka) ali<br />

dorisovanja večje risbe. Na delavnicah smo preskusili že<br />

veliko postopkov, ki otrokom, dokler se trudijo, navadno<br />

ne delajo težav.<br />

Na koncentracijo <strong>za</strong> delo zelo vpliva bogata domišljija.<br />

Osebno verjamem (kar sem že omenil), da najbolj<br />

razširjena medija, tv in internet, domišljijo bolj <strong>za</strong>virata<br />

kot urita. Zato se mi zdi pomembno vlagati energijo v<br />

raziskovanje domišljije skupaj z otroki. Na delavnicah<br />

se kar naprej dogaja, da otroci (ne vsi) zmrznejo, ko se<br />

je treba domisliti zgodbe ali karakterja <strong>za</strong> animacijo.<br />

Večkrat neposredno brez slabe vesti kopirajo, kar so že<br />

videli, ali pustijo mentorju, naj določi namesto njih.<br />

Kako se torej lotimo izziva? Otroke spodbujamo k<br />

ustvarjalnosti, ki izhaja iz njih samih. Njihove risbe so<br />

boljše od Disneyevih kopij, njihove zgodbe bolj <strong>za</strong>nimive<br />

kot risankasti spektakli v kinu, njihove igre bolj razigrane<br />

in iskrene kot Big brother in MTV, njihova stopmotion<br />

animacija, ki se <strong>za</strong>vrti na animateki, pa je več<br />

vredna kot pozlačen kipec, ki si ga podajajo v Ameriki.<br />

Za mentorje pa je najbolj pravljično, ko nam otrok, ki<br />

je pravkar pomil kup ko<strong>za</strong>rcev, prizna, da tega doma še<br />

nikoli ni naredil, in da mama ne sme izvedeti, ker bo<br />

drugače moral tudi doma pomivati ... //<br />

TURISTIČNA KMETIJA LEGASTJA<br />

MI JEMO PRI LEGASTJI, KJER NAS NE MOTI TELEFON! :)<br />

Domača hrana, slastne torte, dobra družba...<br />

Turistična kmetija Legastja Trnovec 9, Medvode<br />

PAPIRNICA GORIČANE<br />

NAJLEPŠA HVALA ZA KAKOVOSTEN PAPIR!<br />

Goričane, tovarna papirja Medvode d.d.<br />

Ladja 10, Medvode<br />

www.goricane.si<br />

TISKARNA LIST IN TISKARNA FLAKSY<br />

NAJLEPŠA HVALA ZA UGODNO PONUDBO!<br />

Tiskarna List d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana<br />

FLAKSY, tiskarna, d.o.o., Medvode<br />

TITAN KAMNIK<br />

NAJLEPŠA HVALA ZA NOVE KLJUČAVNICE!<br />

Titan d.d., Kovinarska cesta 28, 1240 Kamnik<br />

hvala!

str. 36<br />

TOP naj FOTKA meseca TEDNA leta...<br />

Natecaj <strong>za</strong> najbolj (smesno, hecno, <strong>za</strong>nimivo, lusno, nenavadno ipd.)<br />

fotko! Opomba: fotografije iz druzinskih albumov dovoljene.<br />

Prijave zbiramo na dlakenajeziku@gmail.com

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!