Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...
Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...
Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kolumna<br />
str. 18<br />
Arnela Odobašić<br />
drek v vrečki<br />
Plastične vrečke so <strong>za</strong>me velik problem. Izogibam se jim,<br />
so moja velika nočna mora. Verjetno imam nekakšne<br />
estetske vzroke, ki prednjačijo pred ekološkimi, ampak<br />
ekološki so pa takoj na drugem mestu. Doma jih nimam<br />
več. Živila, ki so v vrečkah v dobri meri bojkotiram, prav<br />
tako meso. Ni mi jasno, <strong>za</strong>kaj mora biti, recimo korenje,<br />
v plastični posodici ovito v plastično vrečko? Spominjam<br />
se, kako sem <strong>za</strong>radi tega prenehala kupovati Mlinotestove<br />
polnozrnate špagete, ker so prešli na vrečko in šele nato<br />
v karton, pred tem pa so bili špageti samo v kartonu. Napisala<br />
sem jih svoje pomisleke na mail, odgovora nisem<br />
dobila. Logično. »Komu je mar <strong>za</strong> jamranje <strong>za</strong>težene<br />
potrošnice?«<br />
Pojdimo na popularno PE vrečko in <strong>vse</strong> preostale različice<br />
vrečk (PVC). Res, da so se v državnem zboru že lotili problema<br />
vrečk, vendar sama ne morem mimo <strong>vse</strong>ga tega,<br />
ker imam psa in pasji drek je pove<strong>za</strong>n z vrečkami. Torej,<br />
tema mi je nad<strong>vse</strong> <strong>za</strong>nimiva, <strong>za</strong>radi problematike dreka in<br />
same ekologije. In kot najbrž vsi veste, je pobiranje drekcev-<br />
strahcev opravilo, ki se mu ne moreš ravno ogniti,<br />
če pred ali <strong>za</strong> teboj raca kosmatinec. Tudi če bi hotel, ne<br />
gre, ker te vsake toliko časa nadere »zgleden« državljan, ki<br />
nosi »špecerijo« v PE vrečki iz najbližje trgovine in hkrati<br />
med vpitjem nate odvrže cigaretni ogorek.<br />
Ampak vrnimo se na PE vrečko. Ker vem, da vrli<br />
državljani, ki jim gre umik PE vrečk v nos, ne vedo, iz česa<br />
so sestavljene te vrečke, sem opravila malo raziskovalno<br />
nalogo z namenom pojasniti, kaj je PE vrečka in koliko<br />
časa se razgrajuje.<br />
Sprva smo torej uporabljali vrečke iz polivinil klorida in<br />
kmalu so jih, <strong>za</strong>radi pritiskov okoljevarstva, <strong>za</strong>menjale<br />
polietilenske vrečke. Vse vrste vrečk pa so pove<strong>za</strong>ne z<br />
naravo. Papirnate z drevesi, plastične z nafto … Pristanejo<br />
pa <strong>vse</strong> v smeteh. Pri nas tudi na krošnjah obrečnih<br />
dreves, kot okrasje, ki traja in traja in traja … In ni videti,<br />
da bi to koga močno motilo. Zanima koga sestava? Mene<br />
zelo. Polietilen PE se proizvaja z adicijsko polimeri<strong>za</strong>cijo<br />
etena. Polietilen pride na tržišče kot prah, granulat. Ima<br />
lastnosti, ki jih potrošnik potrebuje (nepremočljivost,<br />
vzdržljivost …). PVC je pa termoplastična umetna snov in<br />
praktično trdovratnejši <strong>za</strong> okolje od PE. Tudi več ga je v<br />
uporabi. Sežig vrečk sprošča klor, ki tvori HCI plin, ta<br />
pa z vodo daje solno kislino (tudi dioksid). Vdihavanje<br />
je zelo škodljivo in v velikih količinah povzroča razjede.<br />
Če odvržemo tako vrečko v naravo, se sprosti kadmij (pri<br />
izdelavi PVC se uporablja kot stabili<strong>za</strong>tor) in gre v podtalnico.<br />
Kadmij je tudi v baterijah recimo, <strong>za</strong>to jih je treba<br />
oddati v pravilne <strong>za</strong>boje, oziroma vsaka trgovina ima<br />
<strong>za</strong>bojček <strong>za</strong> baterije. Kakršnokoli odmetavanje v naravo<br />
je torej izredna ekološka škoda in to <strong>vse</strong> dela človeštvo<br />
sebi in ne naravi, kot očitno preveč ljudi misli. Kot informacijo<br />
navajam, da tudi PVC v stanovanju oddaja plin<br />
vinilklorid (plastična okna). Za ta plin so pri delavcih v<br />
tovarnah plastike odkrili, da povzroča raka na jetrih. Po<br />
podatkih naj bi tovarne po <strong>vse</strong>m svetu proizvedle 4-5 bilijonov<br />
plastičnih vrečk v letu 2002.<br />
Sem sodijo <strong>vse</strong> vrste, ki jih uporabljate in so različnih<br />
debelin in namenov. Od tistih <strong>za</strong> smeti, do tankih, ki<br />
jih dobivamo v trgovinah od prijaznih prodajalk. Vso<br />
to količino vrečk porabita Severna Amerika in Evropa.<br />
Verjemite, da je nadaljnje preračunavanje porabe vrečk<br />
grozljivo in duhamorno. Navedla bom samo, da so v Avstraliji<br />
včasih porabljali, 326 vrečk na osebo letno. Vendar<br />
so bili eni izmed prvih, ki so ukinili plastične vrečke leta<br />
2008. Kako rešujejo težave s pasjim drekom še ne vem.<br />
Le kam ga tlačijo? Pojdimo naprej. Vrečke so med dvanajstimi<br />
najpogostejšimi odpadki, ki jih najdejo pri čiščenju<br />
morja. Na tisoče morskih živali na leto pogine <strong>za</strong>radi<br />
plastičnih vrečk. Le kako se sprašujete, kaj? Ja, enostavno,<br />
kit <strong>za</strong>menja vrečko <strong>za</strong> hrano, želva tudi itd.<br />
Se sprašujete, koliko časa se razgrajajo te vrečke? Primer?<br />
Vsem znane vrečke iz trgovin, narejene iz HDPE bodo obstajale<br />
še 1000 let po tem, ko jih <strong>za</strong>vržemo (to so male<br />
tanke vrečice, ki jih <strong>za</strong>stonj dajejo). Da o tem, da jih nepravilno<br />
sortirate, niti ne tipknem. Koliko od vas jih da v<br />
<strong>za</strong>bojnik <strong>za</strong> embalažo? Tja namreč sodijo, le tako se lahko<br />
predelajo. V Afriki recimo, iz odpadnih vrečk izdelujejo<br />
klobuke in torbice. Torej na svetu se dogaja, vrečke, ki so<br />
velik ekološki problem počasi, vendar s silno vztrajnostjo<br />
ljudi, ki jim ni <strong>vse</strong>eno <strong>za</strong> planet, izginjajo in upam, da<br />
ilustracija: Peter Gaber, pobarvala: Emina Djukić<br />
se bodo stvari premaknile, kamor se morajo. Ukrepi so<br />
različni. Irska je uvedla davek na vrečke, ki je porabo<br />
zmanjšal <strong>za</strong> 90 %. Denar od davka so dali <strong>za</strong> »zeleni fond«,<br />
skrbnikom <strong>za</strong> dobro okolje. Prihranili pa so tudi 18 milijonov<br />
litrov nafte. Drevo lahko živi brez vrečk na veji, kit<br />
pa tudi lahko plava v morju brez vrečk. Lahko ja …<br />
Verjetno se zdaj sprašujete, kaj ima to z drekom v vrečki?<br />
Ima ga, pa še kako. Kajti vsak pasji drek naj bi šel v<br />
vrečko, in prav <strong>za</strong>nima me koliko lastnikov psov uporablja<br />
bio vrečke, ki so razgradljive in se jih mora odvreči<br />
v kompost, torej biološke odpadke? Cena bio vrečk je<br />
približno 4 EU <strong>za</strong> 20 kosov. Jaz osebno nisem pripravljena<br />
plačati 4 EU <strong>za</strong> nekaj, kar se lahko na travniku<br />
razgradi in obogati tla. Nisem <strong>za</strong> plačilo 4 EU <strong>za</strong> mir, ker<br />
vrli državljani, ki vidijo človeka, kako pobira pasji drek,<br />
se umirijo, srčni utrip se jim normalizira in v miru lahko<br />
nadaljujejo s svojim neekološkim življenjskim stilom. In<br />
končno, ne bom pobirala pasjega dreka v državi, kjer<br />
državljani ne dajo nič na ekologijo.<br />
Eno leto je okrog od velike očiščevalne akcije in stanje je,<br />
z izjemo, da pralnih strojev v gozdovih ni več, isto. Miselnost<br />
se ni spremenila. Na tleh imamo raznorazne smeti,<br />
ki jih v vetrovnem vremenu vrtinči veter namesto listja,<br />
ki je moteče in se ga pometa. Otroci še vedno odmetavajo,<br />
po mojih ocenah, največ smeti. Reciklirani certificirani<br />
wc papir je še vedno neznanka povprečnemu porabniku.<br />
Drek pa je največji strah<br />
malčkov, kajti nekako pomotoma<br />
zmerom <strong>za</strong>ide v njihova<br />
usteca. Le kako jim starši niso<br />
razložili, da se drek ne daje v<br />
usta, nikakršen?<br />
In potem hoče družba od mene,<br />
lastnice psa, da pobiram drek?<br />
Da ga <strong>za</strong>tlačim v najbolj poceni<br />
PVC vrečke, ki jih nastavlja<br />
občina (ali pa naj si jo sama<br />
kupim)? Mene, ki veliko dam<br />
<strong>za</strong> blaginjo planeta (kolikor<br />
lahko)? Mene, ki imam navadnih<br />
smeti komaj še <strong>za</strong> vzorec?<br />
Mene, ki nikoli ne odvržem<br />
smeti na tla, celo ko sem kadila,<br />
cigaretnega ogorka nikoli<br />
nisem vrgla na tla? Mene, ki<br />
so me starši naučili, da se drek<br />
ne je? Mene, ki me pogled na<br />
obrežje reke Sore vsako jutro<br />
razžalosti, ker lepota brega ni<br />
vidna, <strong>za</strong>radi smeti, ki ste jih<br />
vi »žugalci« nam »nepobiralcem«<br />
drekov, odvrgli v reke (če<br />
kupiš, potem podpiraš). Meni<br />
žugate, ki se peljem s kolesom<br />
15 km v eno smer, ker se imam rada (tisti, ki čakate v<br />
avtomobilskih kolonah, da se 2 km peljete v službo se definitivno<br />
nimate radi). Meni, ki sem ponižna in hvaležna,<br />
da bo kmalu pomlad in znam spoštovati. Mene …<br />
Vsi vi očitno živite v prepričanju, da narava prebavi <strong>vse</strong>,<br />
tudi gore smeti, ki jih kopičite. Vidim vas, kaj kupujete.<br />
Same smeti. Plastične igrače, novoletne okraske (ne vidim<br />
razloga njihove menjave vsako leto), izdelke, katerih<br />
ovoja niti ne pogledate z ekološkega vidika, avtomobile,<br />
ki enormno onesnažujejo. Meso pohabljenih in <strong>za</strong>strupljenih<br />
živali, zelenjavo, ki spominja na plastične igrače.<br />
Vse to, dragi moji, spada v ekologijo, ki ste jo kot prebivalci<br />
planeta dolžni izvajati, ker živite z nami, ki nam<br />
ni <strong>vse</strong>eno. In izjave, ki jih dajete v stilu »itak bom umrl,<br />
kaj me briga«, ne pašejo v kontekst sobivanja. To je enostavno<br />
višek egoizma!<br />
Vi, ki v eni roki držite PVC vrečko in mene nadirate?<br />
Naj vam <strong>vse</strong>m nestrpnežem povem, da dreka v vrečko<br />
ne bom dajala. Tudi bio vrečk ne bom kupovala, ker <strong>za</strong> ta<br />
denar lahko kupim 2 kg polnozrnate moke in si spečem<br />
kruh <strong>za</strong> dva tedna. Pustila bom drek naravi, kamor spada,<br />
in kjer bo največ koristi od njega.<br />
Moj pes “serje” na travo in ne na beton. To sem ga naučila.<br />
//