12.05.2015 Views

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

Brezplačen mladinski časopis za vse generacije... - Mladinski center ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Kolumna<br />

str. 18<br />

Arnela Odobašić<br />

drek v vrečki<br />

Plastične vrečke so <strong>za</strong>me velik problem. Izogibam se jim,<br />

so moja velika nočna mora. Verjetno imam nekakšne<br />

estetske vzroke, ki prednjačijo pred ekološkimi, ampak<br />

ekološki so pa takoj na drugem mestu. Doma jih nimam<br />

več. Živila, ki so v vrečkah v dobri meri bojkotiram, prav<br />

tako meso. Ni mi jasno, <strong>za</strong>kaj mora biti, recimo korenje,<br />

v plastični posodici ovito v plastično vrečko? Spominjam<br />

se, kako sem <strong>za</strong>radi tega prenehala kupovati Mlinotestove<br />

polnozrnate špagete, ker so prešli na vrečko in šele nato<br />

v karton, pred tem pa so bili špageti samo v kartonu. Napisala<br />

sem jih svoje pomisleke na mail, odgovora nisem<br />

dobila. Logično. »Komu je mar <strong>za</strong> jamranje <strong>za</strong>težene<br />

potrošnice?«<br />

Pojdimo na popularno PE vrečko in <strong>vse</strong> preostale različice<br />

vrečk (PVC). Res, da so se v državnem zboru že lotili problema<br />

vrečk, vendar sama ne morem mimo <strong>vse</strong>ga tega,<br />

ker imam psa in pasji drek je pove<strong>za</strong>n z vrečkami. Torej,<br />

tema mi je nad<strong>vse</strong> <strong>za</strong>nimiva, <strong>za</strong>radi problematike dreka in<br />

same ekologije. In kot najbrž vsi veste, je pobiranje drekcev-<br />

strahcev opravilo, ki se mu ne moreš ravno ogniti,<br />

če pred ali <strong>za</strong> teboj raca kosmatinec. Tudi če bi hotel, ne<br />

gre, ker te vsake toliko časa nadere »zgleden« državljan, ki<br />

nosi »špecerijo« v PE vrečki iz najbližje trgovine in hkrati<br />

med vpitjem nate odvrže cigaretni ogorek.<br />

Ampak vrnimo se na PE vrečko. Ker vem, da vrli<br />

državljani, ki jim gre umik PE vrečk v nos, ne vedo, iz česa<br />

so sestavljene te vrečke, sem opravila malo raziskovalno<br />

nalogo z namenom pojasniti, kaj je PE vrečka in koliko<br />

časa se razgrajuje.<br />

Sprva smo torej uporabljali vrečke iz polivinil klorida in<br />

kmalu so jih, <strong>za</strong>radi pritiskov okoljevarstva, <strong>za</strong>menjale<br />

polietilenske vrečke. Vse vrste vrečk pa so pove<strong>za</strong>ne z<br />

naravo. Papirnate z drevesi, plastične z nafto … Pristanejo<br />

pa <strong>vse</strong> v smeteh. Pri nas tudi na krošnjah obrečnih<br />

dreves, kot okrasje, ki traja in traja in traja … In ni videti,<br />

da bi to koga močno motilo. Zanima koga sestava? Mene<br />

zelo. Polietilen PE se proizvaja z adicijsko polimeri<strong>za</strong>cijo<br />

etena. Polietilen pride na tržišče kot prah, granulat. Ima<br />

lastnosti, ki jih potrošnik potrebuje (nepremočljivost,<br />

vzdržljivost …). PVC je pa termoplastična umetna snov in<br />

praktično trdovratnejši <strong>za</strong> okolje od PE. Tudi več ga je v<br />

uporabi. Sežig vrečk sprošča klor, ki tvori HCI plin, ta<br />

pa z vodo daje solno kislino (tudi dioksid). Vdihavanje<br />

je zelo škodljivo in v velikih količinah povzroča razjede.<br />

Če odvržemo tako vrečko v naravo, se sprosti kadmij (pri<br />

izdelavi PVC se uporablja kot stabili<strong>za</strong>tor) in gre v podtalnico.<br />

Kadmij je tudi v baterijah recimo, <strong>za</strong>to jih je treba<br />

oddati v pravilne <strong>za</strong>boje, oziroma vsaka trgovina ima<br />

<strong>za</strong>bojček <strong>za</strong> baterije. Kakršnokoli odmetavanje v naravo<br />

je torej izredna ekološka škoda in to <strong>vse</strong> dela človeštvo<br />

sebi in ne naravi, kot očitno preveč ljudi misli. Kot informacijo<br />

navajam, da tudi PVC v stanovanju oddaja plin<br />

vinilklorid (plastična okna). Za ta plin so pri delavcih v<br />

tovarnah plastike odkrili, da povzroča raka na jetrih. Po<br />

podatkih naj bi tovarne po <strong>vse</strong>m svetu proizvedle 4-5 bilijonov<br />

plastičnih vrečk v letu 2002.<br />

Sem sodijo <strong>vse</strong> vrste, ki jih uporabljate in so različnih<br />

debelin in namenov. Od tistih <strong>za</strong> smeti, do tankih, ki<br />

jih dobivamo v trgovinah od prijaznih prodajalk. Vso<br />

to količino vrečk porabita Severna Amerika in Evropa.<br />

Verjemite, da je nadaljnje preračunavanje porabe vrečk<br />

grozljivo in duhamorno. Navedla bom samo, da so v Avstraliji<br />

včasih porabljali, 326 vrečk na osebo letno. Vendar<br />

so bili eni izmed prvih, ki so ukinili plastične vrečke leta<br />

2008. Kako rešujejo težave s pasjim drekom še ne vem.<br />

Le kam ga tlačijo? Pojdimo naprej. Vrečke so med dvanajstimi<br />

najpogostejšimi odpadki, ki jih najdejo pri čiščenju<br />

morja. Na tisoče morskih živali na leto pogine <strong>za</strong>radi<br />

plastičnih vrečk. Le kako se sprašujete, kaj? Ja, enostavno,<br />

kit <strong>za</strong>menja vrečko <strong>za</strong> hrano, želva tudi itd.<br />

Se sprašujete, koliko časa se razgrajajo te vrečke? Primer?<br />

Vsem znane vrečke iz trgovin, narejene iz HDPE bodo obstajale<br />

še 1000 let po tem, ko jih <strong>za</strong>vržemo (to so male<br />

tanke vrečice, ki jih <strong>za</strong>stonj dajejo). Da o tem, da jih nepravilno<br />

sortirate, niti ne tipknem. Koliko od vas jih da v<br />

<strong>za</strong>bojnik <strong>za</strong> embalažo? Tja namreč sodijo, le tako se lahko<br />

predelajo. V Afriki recimo, iz odpadnih vrečk izdelujejo<br />

klobuke in torbice. Torej na svetu se dogaja, vrečke, ki so<br />

velik ekološki problem počasi, vendar s silno vztrajnostjo<br />

ljudi, ki jim ni <strong>vse</strong>eno <strong>za</strong> planet, izginjajo in upam, da<br />

ilustracija: Peter Gaber, pobarvala: Emina Djukić<br />

se bodo stvari premaknile, kamor se morajo. Ukrepi so<br />

različni. Irska je uvedla davek na vrečke, ki je porabo<br />

zmanjšal <strong>za</strong> 90 %. Denar od davka so dali <strong>za</strong> »zeleni fond«,<br />

skrbnikom <strong>za</strong> dobro okolje. Prihranili pa so tudi 18 milijonov<br />

litrov nafte. Drevo lahko živi brez vrečk na veji, kit<br />

pa tudi lahko plava v morju brez vrečk. Lahko ja …<br />

Verjetno se zdaj sprašujete, kaj ima to z drekom v vrečki?<br />

Ima ga, pa še kako. Kajti vsak pasji drek naj bi šel v<br />

vrečko, in prav <strong>za</strong>nima me koliko lastnikov psov uporablja<br />

bio vrečke, ki so razgradljive in se jih mora odvreči<br />

v kompost, torej biološke odpadke? Cena bio vrečk je<br />

približno 4 EU <strong>za</strong> 20 kosov. Jaz osebno nisem pripravljena<br />

plačati 4 EU <strong>za</strong> nekaj, kar se lahko na travniku<br />

razgradi in obogati tla. Nisem <strong>za</strong> plačilo 4 EU <strong>za</strong> mir, ker<br />

vrli državljani, ki vidijo človeka, kako pobira pasji drek,<br />

se umirijo, srčni utrip se jim normalizira in v miru lahko<br />

nadaljujejo s svojim neekološkim življenjskim stilom. In<br />

končno, ne bom pobirala pasjega dreka v državi, kjer<br />

državljani ne dajo nič na ekologijo.<br />

Eno leto je okrog od velike očiščevalne akcije in stanje je,<br />

z izjemo, da pralnih strojev v gozdovih ni več, isto. Miselnost<br />

se ni spremenila. Na tleh imamo raznorazne smeti,<br />

ki jih v vetrovnem vremenu vrtinči veter namesto listja,<br />

ki je moteče in se ga pometa. Otroci še vedno odmetavajo,<br />

po mojih ocenah, največ smeti. Reciklirani certificirani<br />

wc papir je še vedno neznanka povprečnemu porabniku.<br />

Drek pa je največji strah<br />

malčkov, kajti nekako pomotoma<br />

zmerom <strong>za</strong>ide v njihova<br />

usteca. Le kako jim starši niso<br />

razložili, da se drek ne daje v<br />

usta, nikakršen?<br />

In potem hoče družba od mene,<br />

lastnice psa, da pobiram drek?<br />

Da ga <strong>za</strong>tlačim v najbolj poceni<br />

PVC vrečke, ki jih nastavlja<br />

občina (ali pa naj si jo sama<br />

kupim)? Mene, ki veliko dam<br />

<strong>za</strong> blaginjo planeta (kolikor<br />

lahko)? Mene, ki imam navadnih<br />

smeti komaj še <strong>za</strong> vzorec?<br />

Mene, ki nikoli ne odvržem<br />

smeti na tla, celo ko sem kadila,<br />

cigaretnega ogorka nikoli<br />

nisem vrgla na tla? Mene, ki<br />

so me starši naučili, da se drek<br />

ne je? Mene, ki me pogled na<br />

obrežje reke Sore vsako jutro<br />

razžalosti, ker lepota brega ni<br />

vidna, <strong>za</strong>radi smeti, ki ste jih<br />

vi »žugalci« nam »nepobiralcem«<br />

drekov, odvrgli v reke (če<br />

kupiš, potem podpiraš). Meni<br />

žugate, ki se peljem s kolesom<br />

15 km v eno smer, ker se imam rada (tisti, ki čakate v<br />

avtomobilskih kolonah, da se 2 km peljete v službo se definitivno<br />

nimate radi). Meni, ki sem ponižna in hvaležna,<br />

da bo kmalu pomlad in znam spoštovati. Mene …<br />

Vsi vi očitno živite v prepričanju, da narava prebavi <strong>vse</strong>,<br />

tudi gore smeti, ki jih kopičite. Vidim vas, kaj kupujete.<br />

Same smeti. Plastične igrače, novoletne okraske (ne vidim<br />

razloga njihove menjave vsako leto), izdelke, katerih<br />

ovoja niti ne pogledate z ekološkega vidika, avtomobile,<br />

ki enormno onesnažujejo. Meso pohabljenih in <strong>za</strong>strupljenih<br />

živali, zelenjavo, ki spominja na plastične igrače.<br />

Vse to, dragi moji, spada v ekologijo, ki ste jo kot prebivalci<br />

planeta dolžni izvajati, ker živite z nami, ki nam<br />

ni <strong>vse</strong>eno. In izjave, ki jih dajete v stilu »itak bom umrl,<br />

kaj me briga«, ne pašejo v kontekst sobivanja. To je enostavno<br />

višek egoizma!<br />

Vi, ki v eni roki držite PVC vrečko in mene nadirate?<br />

Naj vam <strong>vse</strong>m nestrpnežem povem, da dreka v vrečko<br />

ne bom dajala. Tudi bio vrečk ne bom kupovala, ker <strong>za</strong> ta<br />

denar lahko kupim 2 kg polnozrnate moke in si spečem<br />

kruh <strong>za</strong> dva tedna. Pustila bom drek naravi, kamor spada,<br />

in kjer bo največ koristi od njega.<br />

Moj pes “serje” na travo in ne na beton. To sem ga naučila.<br />

//

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!