Didakta december

med teorijo in prakso
azno je
sodelo ati.
In jih se premagati
Medpredmetno
povezovanje in športna
vzgoja
dr. Vesna Štemberger, Pedagoška fakulteta Ljubljana
Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema se v Sloveniji dogaja z namenom izboljšanja kakovosti
le-tega. Eno od izhodišč je tudi izboljšanje kakovosti znanja učencev, kar pomeni bolj uporabno,
trajnejše znanje in vzgojo za vseživljenjsko učenje. Sodobno pridobivanje znanja tako ne pomeni
le ustrezne izbire učne snovi, pač pa tudi povezavo med različnimi vsebinami in njihovo uporabo v
različnih situacijah. Eden pomembnejših didaktičnih pristopov, ki lahko prispeva k boljšemu, predvsem
pa trajnejšemu in bolj uporabnemu znanju so zagotovo medpredmetne oziroma medpodročne
povezave.
KAJ JE MEDPREDMETNO POVEZOVANJE?
V teoriji medpredmetnega povezovanja zasledimo več
različnih izrazov in s tem povezanih različnih opredelitev
samega termina in razumevanja le-tega. Zato bomo najprej
predstavili nekaj definicij, ki bodo pomagale razjasniti
pojem medpredmetnega povezovanja. Pri tem je potrebno
opozoriti, da raznolikost opredelitve pojma ne pomeni
nujno tudi tega, da so nekatere opredelitve bolj oziroma
druge manj pravilne, pač pa je to pokazatelj raznolikosti
obravnavanega področja. Eden najpogostejših izrazov, ki
se med učitelji danes še vedno pojavlja, je termin integracija.
Ta izraz je bil s šolsko prenovo definiran kot »varstvo,
vzgoja in izobraževanje razvojno drugačnih otrok ter otrok
s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v skupni
sistem edukacije« (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju,
1995: 23). Danes se tako termin integracija ne uporablja v
»klasičnem« pomenu, ko je integracija pomenila prepletanje
vsebin posameznih predmetov in učnih tem, kar pa je
največkrat posledično pomenilo tudi neuresničevanje ciljev
nekaterih predmetov. Kadar določeno vsebino (temo,
tematski sklop) obravnavamo z vidika različnih predmetov
(strok), govorimo o multidisciplinarnem pristopu (npr.
kadar otroku med uro športne vzgoje namestimo merilec
srčnega utripa in utrip analiziramo po končani uri športne
vzgoje – v okviru ure športne vzgoje ali katerega drugega
predmeta; med uro športne vzgoje se z merjenjem srčnega
utripa neposredno ne ukvarjamo). Kadar gre za usvajanje
določenih znanj, ki so skupna različnim predmetom oziroma
strokam in se ta znanja obravnavajo pri nekaterih
ali pa tudi pri vseh predmetih, ki so jim skupna, govorimo
o interdisciplinarnem pristopu. Transferna vrednost teh
znanj omogoča prenos le-teh na druga področja brez večjih
težav (npr. kadar otroku namestimo merilec srčnega
utripa ter med uro športne vzgoje srčni utrip tudi spremljamo,
prilagajamo vadbo ipd.) (Gros s sod., 2002).
HUMPHREYS (1990) – loči dvostranske (povezava
dveh predmetov ali področij) in večstranske medpredmetne
povezave (povezava več predmetov ali področij).
DRESSL (1958, v Lake, 2002) – z medpredmetnim poučevanjem
učenci ne dobijo le celostnega pregleda znanja,
ampak jim lahko predstavlja spodbudo, da začnejo zaznavati
nove odnose in sami razvijajo nove modele, sisteme
in strukture, ne da se jih zgolj naučijo.
HUMPHREYS (Humphreys, Post in Ellis, 1981, v Lake,
2002) – učenje s povezovanjem (medpredmetno povezovanje)
je tisto učenje, v katerem otroci raziskujejo vsebine
različnih predmetov; usmerjeno je na neke pojave v njihovem
okolju.
SHOEMAKER (1989) – to je izobraževanje, ki je organizirano
tako, da je presečišče vsebin različnih predmetov;
38/Didakta
Didakta/39
didakta_dec_08_1.indd Sec1:40-Sec1:41 11.12.2008 14:27:13